Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.6 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 229 6689388 6685084 2026-06-14T20:31:27Z Podgorec 97151 Dodana letnica smrti prof. Izidorja Hafnerja. 6689388 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[matematik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Matija Ahacel]] (1779–1845) * [[France Ahlin]] (1905–1977) * [[Mišo Alkalaj|Mišo]] [[Mišo Alkalaj|(Vladimir) Alkalaj]] (1952–) * [[Anton Ambschel]] (1749–1821) * [[Leopold Andree (1879)|Leopold Andrée]] (1879–1952) * [[Radovan Andrejčič]] (1931–2010) * [[Lilijana Arih]] (1942–) * [[France Avsec]] (1930–2008) == B == * [[Dušan Babič]] * [[Drago Bajc]] (1935–2020) * [[Robert Bakula]] (1963–) * [[Iztok Banič]] * [[Nino Bašić]] (1988–) * [[Vladimir Batagelj]] (1948–) * [[Davide Batič]] (1971–) * [[Andrej Bauer]] (1971–) * [[Mojca Bavdaž]] * [[Andrej Bekeš]] (1949–) * [[Jože Benčina (matematik)]] * [[Dominik Benkovič]] * [[Katja Berčič]] * [[Bogomil Bergant]] (?–2014) * [[Janez Bernik (matematik)|Janez Bernik]] (1967–) * [[Lojze Bernik]] (1908–1985)? * [[France Bezjak]] (1909–1990) * [[Aleksander Bilimovič]] 1876–1963) * [[Josip Birsa]] (1893–1957) * [[Ivan Bizjak]] (1956–2023) * [[Gotard Bizjak]] (1783–1840) * [[Angela Blaznik]] * [[Andrej Blejec]] (1953–) * [[Marijan Blejec]] (1919–1992) * [[Marko Boben]] (1973–) * [[Luka Boc Thaler]] * [[Ludvik Bogataj]] (1949–2009) * [[Marija Bogataj (matematičarka)|Marija Bogataj]] (1950–) * [[Zvonimir Bohte]] (1935–) * [[Drago Bokal]] (1978–) * [[Barbara Boldin]] (1976–) * [[Velimir Bole]] (1947–) * [[Mirjam Bon Klanjšček]] (1954–) * [[Janko Bračič]] (1963–) * [[Janko Branc]] (1902–1963) * [[Franc Breckerfeld]] (1681–1744) * [[Matevž Bren]] (1954–) * [[Silvo Breskvar]] (1902–1969) * [[Boštjan Brešar]] (1968–) * [[France Brešar]] (1935–2013) * [[Matej Brešar]] (1963–) * [[Zdene Breška]] (1947–) * [[Kristijan Breznik]] * [[Simon Brezovnik]] * [[Andrej Brodnik (matematik)|Andrej Brodnik]] (1961–) * [[Branko Butinar]] (1947–) == C == * [[Kristjan Cafuta]] (1977–) * [[Petra Cajnko]] (1983–) * [[Anton Cedilnik]] (1949–) * [[Franc Ksaverij Caucig]] * [[Josip Celestina]] (1845–1912) * [[Matija Cencelj]] (1958–) * [[Andrej Cergol]] (1595–1645) * [[Boris Cergol]] * [[Gregor Cigler]] (1967–) * [[Jaka Cimprič]] (1970–) * [[Aleksander Cokan]] * [[Mara Cotič]] (1954–) * [[Karin Cvetko Vah]] (1975–) == Č == * [[Marijan Čadež (meteorolog)|Marijan Čadež]] (1912–2009) * [[Bernard Čeferin]] (1628–1679) * [[Franc Čemažar]] (1899–1978) * [[Drago Čepar]] (1946–) * [[Miran Černe]] (1963–) * [[Vladimir Černe]] (1904–1961) * [[Jože Andrej Čibej]] (1953–2011) * [[Jernej Čopič]] (1975–) * [[Venčeslav Čopič]] (1893–1980) * [[Matevž Črepnjak]] * [[Anton Črnivec]] (1856–1936) == D == * [[France Dacar]] (1947–) * [[Srečko Devjak]] (1947–) * [[Mirko Dobovišek]] (1951–) * [[Jožica Dolenšek]] (1935/6–) * [[David Dolžan]] * [[Vilko Domajnko]] * [[Lovro Dretnik]] (1977–) * [[Barbara Drinovec Drnovšek]] (1971–) * [[Roman Drnovšek]] (1966–) * [[Andreja Drobnič Vidic]] (1969–) == Đ == * [[Igor Đukanović]] == E == * [[Daniel Eremita]] == F == * [[Darjo Felda]] (1956–) * [[Liljana Ferbar]] (1969–) *[[Franc Ferjan]] (1885-1964) *[[Karla Ferjančič]] *[[Anuška Ferligoj]] (1947–) *[[Gašper Fijavž]] * [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld|Janez Dizma Florjančič de Grienfeld]] (1691–1757) * [[Krizostom Fogh]] (1777–1834) * [[Franc Forstnerič]] (1958–) *[[Ajda Fošner]] *[[Maja Fošner]] * [[Johannes Frischauf]] (1837–1924) == G == * [[Boštjan Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] (1910–1988) *[[Franc Galič]] (1929–1982) * [[Josip Globevnik]] (1945–) * Dejan Govc * [[Darja Govekar]] Leban (1964–) * [[Janez Grad]] (1933–2026) *[[Gregor Grasselli]] * [[Jože Grasselli]] (1924–2016) * [[Mateja Grašič]] * [[Janko Gravner]] (1960–) * [[Aleksander Grm]] (1972–) * [[Jan Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]] - "Fiči" (1880–1942) * [[Teodor Grudinski]] * [[Jerko Gržinčič]] (1905-1985) * [[Leopold Gunz]] (1785-?) == H == * [[Izidor Hafner]] (1949–2026) * [[Peter Hafner]] (1958–2009) * [[Melita Hajdinjak]] (1977–) * [[Ferdinand Avguštin Hallerstein]] (1703–1774) * [[Jaka Hedžet]] * [[Herman Koroški]] (~1100–1160~) * [[Milan Hladnik]] (1950–) * [[Franc Hočevar]] (1853–1919) * [[Boris Horvat (matematik)]] * [[Mladen Houška]] * [[Irena Hrastnik Ladinek]] * [[Bojan Hvala]] (1961–) * [[Dušan Hvalica]] (1950–) * Darka Hvastija == I == * [[Stane Indihar]] (1941–2009) * [[Barbara Ikica]] * [[Vesna Iršič]] (1993–) * [[Martin Ivanetič]] == J == * [[Gašper Jaklič]] (1975–) * [[Jurij Jaklič]] (1967–) * [[Marko Jakomin]] (1967–2011) * [[Primož Jakopin]] (1949–) * [[Marko Jakovac]] * [[Rajko Jamnik]] (1924–1983) * [[Dušanka Janežič]] (1952–) * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Blaž Jelenc]] (1981–) * [[Jožef Jenko]] (1776–1858) * [[Fran Jeran]] (1881–1954) * [[Marjan Jerman (matematik)|Marjan Jerman]] (1972–2020) * [[Jože Jesenko]] (1943–) * [[Urban Jezernik]] * [[Borut Jurčič Zlobec]] (1947?-) * [[Aleksandar Jurišić]] (1963–) * [[Majda Jurkovič]] * [[Martin Juvan (matematik)|Martin Juvan]] (1966–) == K == * [[Milan Kac]] (1924–2010) * [[Marko Kandić]] (1983–) * [[Tadej Kanduč]] * [[Sara Kališnik]] * [[Jure Kališnik]] (1980–) * [[Ivan Kavkler]] (1946–) * [[Iztok Kavkler]] (1975–) * [[Bogdan Kejžar]] * [[Aleksander Kelenc]] * [[Sandi Klavžar]] (1962–) * [[Igor Klep]] (1978–) * [[Tomaž Klinc]] (1938–) * [[Ivan Klodič]] (1828–1898) *[[Andrej Kmet]] (1943–) * [[Žiga Knap]] (1937–) * [[Marjeta Knez]] (r. [[Krajnc]]) (1978–) * [[Damjan Kobal]] (1962–) * [[Andrej Kobav]] (1593–1654) * [[Damjana Kokol Bukovšek]] * [[Matej Kolar]] (1969–) *[[Dejan Kolarič]] (1978–) *[[Martina Koman]] (1931–2021) * [[Matjaž Konvalinka]] * [[Simona Korenjak Černe]] (1964–) * [[Tomaž Kosem]] (1980–) * [[Irena Kosi Ulbl]] (1968–) * [[Aleksey Kostenko|Aleksey/Oleksy Kostenko]] (?) *[[Andrej Košir]] *[[Pavla Košir]] (1914–2015) * [[Tomaž Košir (matematik)|Tomaž Košir]] (1962–) * [[Katarina Košmelj]] (1955–) * [[Joahim Košutnik]] (1714–1789) * [[Nedeljka Kotnik]] (1930–) * [[István Kovács]] (1969–) * [[Gregor Kovačič]] (1960–) * [[Matjaž Kovše]] (1980–) * [[Jernej Kozak]] (1946–) * [[Marjeta Krajnc]] = [[Marjeta Knez]] * [[Edvard Kramar]] (1947–2021) * [[Marjeta Kramar Fijavž]] (1973–) * [[Marko Kranjc (matematik)|Marko Kranjc]] (1952–) * [[Josip Križan]] (1841–1921) * [[France Križanič]] (1928–2002) * [[Bogdan Krušič]] (1933–2017) * [[Igor Kukavica]] (1964–) * [[Klemen Kukec]] (?–1541) * [[Teo Kukuljan]] (1994–) * [[Karel Kunc]] (1879–1950) * [[Ivan Kuščer]] (1918–2000) * [[Klavdija Kutnar]] (1980–) * [[Bojan Kuzma]] * [[Boštjan Kuzman]] (1976–) * [[Uroš Kuzman]] (1984–) == L == * [[Ivo Lah]] (1896–1979) * [[Leon Lampret]] ? * [[Vito Lampret]] (1943–) * [[Boris Lavrič]] (1955–) * [[Luka Lavtar]] (1846–1915) * [[Franc Lebedinec]] (1932-2023) * [[Peter Legiša]] (1950–) * [[Lado Lenart]] (1941-) * [[Jože Lep]] (1928–2013) * [[Gorazd Lešnjak]] (1953–) * [[Bojan Logar (matematik)|Bojan Logar]] (1948–1999) * [[Matija Lokar]] (1962–) * [[Dragan Lukman]] * [[Anton Leskovšek]] * [[Primož Lukšič]] * [[Žiga Lukšič]] * [[Lara Lusa]] == M == * [[Jožef Maffei de Glatfort]] (1742–1807) * [[Bojan Magajna]] (1955–) * [[Zlatan Magajna]] (1955 -) * [[Jože Malešič]] (1945–) * [[Aleksander Malnič]] (1954–) *[[Vida Manfreda Kolar]] (1969–) *[[Tilen Marc]] *[[Leila Marek Crnjac]] (1957–) * [[Franc Marinček]] (1933–1990) * [[Janez Markelj]] * [[Mihael Markič]] (1864-1939) * [[Olga Markič]] * [[Janko Marovt]] *[[Dorjan Marušič]] (1957–) * [[Dragan Marušič]] (1953–) * [[Nadja Marušič]] * [[Miklavž Mastinšek]] (1951–) * [[Blaž Matek]] (1852–1910) * [[Josip Mazi]] (1872–1935) *[[Vinko Medic]] *George Mejak *[[Matej Mencinger]] * [[Ivan Meško]] (1933–2019) * [[Igor Meze]] * France Mihelič (1952–) * [[Milan Miklavčič]] (195#?–) (ZDA) * [[Štefko Miklavič]] (1971–) * [[Aleksander Mikola]] (1871–1945) * Martin Milanič * [[Dragoljub M. Milošević]]? * [[Pavlina Mizori Oblak]] (1937–) * [[Uroš Milutinović]] (1954–) * [[Emilija Mlakar Branc]] (1901–1989) * [[Štefan Močilnik]] (1928–1996) * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] (1814–1892) * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] (1907–2000) * [[Dušan Modic]] (1927–2022) * [[Bojan Mohar]] (1956–) * [[Ivan Molinaro]] (1903–1988) * [[Primož Moravec]] (1975–) * [[Veno Mramor]] * [[Neža Mramor Kosta|Než(k)a Mramor Kosta]] (1954–) * [[Janez Mrčun]] (1966–) *[[Marija Munda]] (1932–2012) == N == * Ignac(ij) (Nace) Nadrah (1942–) (računalnikar) *[[Josip Nejedli]] (1821–1919) * [[Jože Nemec]] (1943–) * Andrej Novak (1933–2019) *[[Tina Novak]] (1977–) == O == * [[Polona Oblak]] (1978–) * [[Irena Ograjenšek]] *[[Janez Jakob Olben]] (1643–1725) * [[Matjaž Omladič]] (1950–) * [[Vesna Omladič]] (1950–) * [[Alen Orbanić]] * [[Bojan Orel]] (1953–) * [[Marko Orel]] (1980–) == P == * [[Dušan Pagon]] (1955–) * [[Marko Pahor]]? * [[Petar Pavešić]] (1964–) * [[Gregor Pavlič]] (1954–) * [[Anton Pavšič]]/Pausi (1886–1982) *[[Aljoša Peperko]] (1979–) * [[Zvonko Perat]] (1945–) * [[Matjaž Perc]] (1979–) fizik * [[Mihael Perman]] (1961–) * [[Bernard Pergerl]] (1440–1501) * [[Andrej Perlah]] (1490–1551) * Andrej Perne (1979–) *([[Bogomil Pertot]] 1933-2021) * [[Matjaž Pertot]] (1959–) * [[Peter Petek]] (1944–) * [[Tatjana Petek]] (1963–) * [[Iztok Peterin]] (1974–) * [[Anton Peterlin (matematik)|Anton Peterlin]] (1866–1912) * [[Anja Petković Komel]] * [[Matej Petković]] * [[Marko Petkovšek]] (1955–2023) * [[Jože Petrišič]] (1947–2023) * [[Lovro Pičman|Lovro (Lovrenc) Pičman]] (1929–2022) *[[Marija Pihlar]]? *[[Vladimir Pilgram]] 1907-1978 * [[Karol Pirjevec]] (1883–1961) * [[Tomaž Pisanski]] (1949–) *[[Valentin Pivk]] (1933–2021) * [[Josip Plemelj]] (1873–1967) * [[Bor Plestenjak]] (1970–) *[[Lucijan Plevnik]] * [[Gregor Podlogar (matematik)|Gregor Podlogar]] (1994–) * [[Aleksander Potočnik]] (1956–) * [[Primož Potočnik]] (1971–) * Josip/Jože Potokar (1900 - 1952), prof. * [[Janez Povh]] (1973–) * [[Jože Povšič]] (1907–1985) * [[Franc Preckenfeldt]] (1681–1744) * [[Matija Pretnar]] (1982–) * [[Jasna Prezelj]] Perman (1970–) * [[Andreja Prijatelj]] (1953–2002) * [[Niko Prijatelj]] (1922–2003) * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] (1930–) * ([[Franci Pušavec]]) == R == * [[Martin Raič]] (1973–) * [[Janez Rakovec]] (1949–2008) * [[Pavla Ranzinger]] (1933-2014) * [[Marko Razpet]] (1949–) * [[Dušan Repovš (matematik)|Dušan Repovš]] (1954–) * [[Marijan Ribarič]] (1932–2022) * [[Boštjan Rode]] (1942–) * [[Valerij Romanovskij]] (1961–) * [[Brigita Rožič]] * [[Marina Rugelj]] (1964–) * [[Darja Rupnik Poklukar]] (1969–) * [[Viljem Rupnik]] (1933–) * [[Edmond Rusjan]] (1959–) *[[Nina Ružić Gorenjec]] == S == * [[Oton Sajovic]] (1907–1996) * [[Pavle Saksida]] (1960–) * [[Franc Savnik]] (1940–) * [[Janez Krstnik Schoettl]] (1724–1777) *[[Aleksander Simonič]] (1961–) *[[Marjan Skrbinšek]] (1913–1974) * [[Tomislav Skubic]] (1930–1996) * [[Jure Slak]] * [[Marko Slapar]] (1973–) * [[Tomaž Slivnik]] (1948–) * [[Jaka Smrekar]] * [[Marko Sodnig]] (1729–1800) * [[Alojz Sodnik]] (1883–1935) *[[Andrej Srakar]] (1975–) * [[Mihael Fidel Sreš]] (1885–1959) * [[Janez Stare]] (1952–) * [[Jožef Stefan]] (1835–1893) * [[Konrad Stefan]] (1854–1909) * [[Boštjan Steiner]] (1680–1748) * [[Vladimir Sterniša]] (190?–1987) * [[Miha Stopar]] (1983–) * Leopold Karol Schulz pl. Strassnitzki (1803–1852) * [[Rok Strašek]] (1972–) * [[Sašo Strle]] (1966–) * [[Jasna Strnad]] * [[Milena Strnad]] * [[Anton Suhadolc]] (1935–) * [[Irena Swanson]] == Š == * [[Mateja Šajna]] * [[Anton Šantel]] (1845–1920) * [[Gregor Šega]] (1974–) * [[Peter Šemrl]] (1962–) * [[Klemen Šivic]] * [[Marjeta Škapin-Rugelj]] (1961–) * [[Majda Šket]] * [[Riste Škrekovski]] * [[Majda Škrinar Majdič]] * [[Helena Šmigoc]] * [[Simon Špacapan]] (1978–) * [[Primož Šparl]] (1978–) * [[Janez Šparovec]] (1960) * [[Špela Špenko]] * [[Ivan Štalec]] (1910–1994) * [[Janez Štalec]] (1942–2025) * [[Janez Šter]] * [[Jože Štublar]] (1955-) == T == * [[Ivo Tejkal]] (1880–1941) * [[Aleksandra Tepeh]] * [[Karl Tirnberger]] (1731–1780) * [[Gabrijel Tomšič]] (1937–2016) *[[Karel Toš]] (1687–1737) * [[Cveto Trampuž]] (1935–1999) * [[Zvonko Trontelj]] (1937–) *[[Nada Trunk Širca]] (1957–) ? * [[Aleksej Turnšek]] (1964–) == U == * [[Jože Ulčar]] (1915–1967) *[[Aljaž Ule]] (1973–) *([[Andrej Ule]]) *[[Lan Umek]] *[[Terezija Uran]] (1935–) * [[Stanko Uršič]] (1917–2000) * [[Janez Usenik]] (1949–) == V == * [[Alojzij Vadnal]] (1910–1987) * [[Ludvik Vagaja]] (1883–1976) * [[Marjan Vagaja]] (1932–2019) * [[Anton Vakselj]] (1899–1987) * [[Aleš Vavpetič]] * [[Jurij Vega]] (1754–1802) * [[Vasja Vehovar]] (1958–) * [[Ciril Velkovrh]] (1935–2017) * [[Dejan Velušček]] * [[Marija Vencelj]] (1941–2020) (častna članica [[DMFA]]) * [[Ivan Verčko]] * [[Aleksander Vesel]] (1965–) * [[Ivan Vidav]] (1918–2015) * [[Matija Vidmar]] * [[Žiga Virk]] * [[Vito Vitrih]] * [[Jože Vogrinc (1925|Jože Vogrinc]] (1925–1987) * [[Aljoša Volčič]] (1943–) * [[Jurij Volčič]] * [[Marina Volk]] *[[Vinko Vovk]] (1919–1970) * [[Jože Vrabec]] (1940–) * [[Matej Vrečer]] (1702–1758) *[[Damjan Vrenčur]] (1980–) * [[Joso Vukman]] (1946–) == Z == * [[Marta Zabret]] * [[Eva Zabric]] (1959–) * Pavel Zajc * [[Egon Zakrajšek]] (1941–2002) * [[Helena Zakrajšek]] (1965–) * [[Borut Zalar]] * [[Aleš Založnik]] (1954–) * [[Boris Zgrablič|Boris Zgrablić]] * [[Milan Ziegler]] (1905–1984) * [[Blaž Zmazek]] (1968–) * Josip Zohil (1947–2023) * [[Nika Zorc]] * [[Darko Zupanc]] (1960–) * [[Rihard Zupančič]] (1878–1949) == Ž == * [[Albin Žabkar]] (1901–1962) * [[Jože Žabkar]] (1900–1985) * [[Emil Žagar]] * [[Amalija Žakelj]] * [[Matjaž Željko]] * [[Janez Žerovnik]] (1958–) * [[Janez Žibert]] * [[Petra Žigert Pleteršek]] * [[Tomislav Žitko]] (1950–2023) * [[Vladimir Žitko]] (1903–1954) * [[Arjana Žitnik]] (r. [[Rosina]]) (1966–) * [[Matjaž Žunko]] == Glej tudi == * [[seznam matematikov]] * [[seznam slovenskih astronomov]] * [[seznam slovenskih fizikov]] * [[seznam slovenskih statistikov]] * [[seznam slovenskih računalničarjev]] {{seznami narodov po poklicu|matematikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Matematiki]] [[Kategorija:Slovenski matematiki| ]] kvlaaopc0036lazb8igyip4mmuhy3ru 0 1972 6689479 6576812 2026-06-15T06:50:45Z Octopus 13285 /* Smrti */ Ilig 6689479 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1012''' ('''[[rimske številke|MXII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == [[Slika:Bamberger Dom BW 6.JPG|thumb|right|230px|Bamberška katedrala v končni, gotski podobi iz 13. stol.]] * [[18. maj]] - Umrlega papeža [[papež Sergej IV.|Sergeja IV.]] nasledi [[Papež Benedikt VIII.|Benedikt VIII.]], 143. papež po [[seznam papežev|seznamu]]. Benedikt VIII. izvira iz močne lacijske rodbine tuskulumskih grofov. Istega dne se nezadovoljen z izvolitvijo papeža da posvetiti '''protipapež''' [[Protipapež Gregor VI.|Gregor VI.]], ki ga poskušajo potisniti naprej rimski [[Crescenzi|Krescenciji]].<ref>Ti so nastavili zadnja papeža: Janeza XVIII. in Sergeja IV.</ref> Benedikt VIII. je prisiljen pobegniti iz Rima in poskuša svoj interes uveljaviti pred nemškim kraljem [[Henrik II. Sveti|Henrikom II.]], ki mu izkaže vso podporo v zameno, da ga Benedikt krona za rimsko-nemškega cesarja. [[1014]] ↔ * [[Nemško-poljska vojna (1002-18)]]: s sklenitvijo začasnega (tokrat drugega) miru se zaključi druga faza vojne med nemškim kraljem [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] in poljskim vojvodo [[Boleslav I. Hrabri|Boleslavom]], ki pa že istega leta prekrši mir s ponovno okupacijo Lužic. * Nemški kralj [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] preda po izumrtju plemiške rodbine [[Konradini|Konradinov]] v fevd [[Vojvodina Švabska|Vojvodino Švabsko]] rodbini [[Babenberg|Babenberžanov]]. * Mlajši brat [[Oldržih Pšemisl|Oldržih]] iz rodbine Pšemisl strmoglavi svojega brata [[Jaromir Pšemisl|Jaromirja]] in prevzame oblast v [[Vojvodina Češka|Vojvodini Češki]]. * [[Thietmar iz Merseburga]] začne sestavljati kroniko. Do smrti leta [[1018]] napiše osem knjig z zgodovino Nemčije od leta 908 naprej. Besedilo je pomemben dokument o zgodovini Slovanov in Madžarov vzhodno od mej nemške poselitve. * Irski kralj [[Leinster]]ja, pokrajine na JV Irske, [[Máelmórda mac Murchada|Mael Morda]] vzdigne upor proti združitvenim težnjam irskega (nad)kralja [[Brian Boru|Briana Boruja]]. [[1014]] ↔ * Škotski kralj [[Malcolm II. Škotski|Malcolm II.]] odvrne napad Dancev. * Angleški kralj [[Ethelred|Ethelred Nepripravljeni]] ponovno plača ''danegeld'' Dancem. * Danci umorijo canterburyjskega nadškofa [[Alfege|Aelfega]], ki so ga leto poprej vzeli za talca. * Fatimidski kalif [[Al-Hakim]] po uničenju [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem|Cerkve Svetega Groba]] v letu [[1009]] nadaljuje z uničevanjem krščanskih in judovskih svetišč. * Posvetitev [[Bamberška katedrala|Bamberške katedrale]]. == Rojstva == ; Neznan datum * [[Alfred Eteling]], anglosaški princ († [[1036]]) * [[Baldvin V. Flandrijski|Baldvin V.]], grof Flandrije († [[1067]]) * [[papež Benedikt IX.]] († [[1056]]) * [[Cai Xiang]], kitajski kaligraf pod dinastijo Song († [[1067]]) * [[Marija Dobronega]], poljska vojvodinja († [[1087]]) * [[Marpa Lotsawa]], tibetanski budistični jogi in prevajalec († [[1097]]) == Smrti == * [[1. april]] - [[Herman III. Konradin]], vojvoda Švabske (* [[995]]) * [[12. maj]] - [[papež Sergij IV.]] * [[18. oktober]] - [[Sveti Koloman]], irski misijonar in mučenik ; Neznan datum * [[Alfege]], canterburyjski nadškof (* [[954]]) * [[Ibn al-Faradi]], španski muslimanski zgodovinar (* [[962]]) * [[Ilig Kan Nasr]], vladar Karahanidskega kanata (* ni znano) ==Opombe== {{sklici}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1012|*]] f95kxkxx8p9ku5soqpdfq385y3aylrh 0 1986 6689551 4225546 2026-06-15T09:33:29Z Octopus 13285 /* Smrti */ Ali Arslan Kan 6689551 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''998''' ('''[[rimske številke|CMXCVIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[Edmund II. Železnoboki|Edmund II.]], angleški kralj († [[1016]]) == Smrti == * [[1. julij]] - [[Abul Vefa]], arabski [[matematik]], [[astronom]] (* [[940]]) ; Neznan datum * [[Ali Arslan Kan]], sedmi vladar Karahanidov (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 998|*]] iaz4dd1fc697sdfutkot0t9hu69f1al 0 1992 6689514 4225540 2026-06-15T08:29:58Z Octopus 13285 /* Smrti */ Bugra kan 6689514 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''992''' ('''[[rimske številke|CMXCII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[1. avgust]] - [[Hjeondžong (Gorjeo)|Hjeondžong]], korejski kralj dinastije Gorjeo († [[1031]]) * [[Guido iz Arezza]], benediktanski menih in glasbeni teoretik († [[1050]]) == Smrti == ; Neznan datum * [[Harun Bugra kan]], vladar zahodnega dela [[Karahanidski kanat|Karahanidskega kanata]] (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 992|*]] ai9k5advyte3dshpk7nytlhtuvkdn1k 0 2304 6689295 6226918 2026-06-14T17:26:51Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6689295 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 680''' ('''[[rimske številke|DCLXXX]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == * Ustanovljeno je bilo [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] (ukinjeno leta [[1018]]). == Rojstva == * [[Omar ibn Hubajra |Omar ibn Hubajra al-Fazari]], omajadski general († [[720]]) == Smrti == * [[26. april]] - [[Muavija I.]], prvi kalif [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] (* okoli [[602]]) ; Neznan datum * [[Ašina Nišufu]] - kagan Vzhodnega turškega kanata (* ni znano) [[Kategorija:Leto 680|*]] 0gmerbibpuenqd079lgokvex6xbtf7j 0 2305 6689294 6059641 2026-06-14T17:26:27Z TadejM 738 leto 6689294 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 679''' ('''[[rimske številke|DCLXXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[23. december]] - [[Dagobert II.]], [[Merovingi|merovinški]] kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] (* okoli [[650]]) ; Neznan datum * [[Ašina Dudži]], kagan [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]] (* ni znano) [[Kategorija:Leto 679|*]] e8yts5j6dyh32yrt0cf4bemi180efh6 0 2306 6689293 4222336 2026-06-14T17:26:12Z TadejM 738 leto 6689293 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 678''' ('''[[rimske številke|DCLXXVIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Kategorija:Leto 678|*]] by2air3koiqk0xtixt0c0n68dhcb5pd 0 2307 6689292 4222333 2026-06-14T17:25:54Z TadejM 738 leto 6689292 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 677''' ('''[[rimske številke|DCLXXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Kategorija:Leto 677|*]] btcgc84vz3kqofozoo58vo56wkv27d9 0 2308 6689291 5229187 2026-06-14T17:25:39Z TadejM 738 leto 6689291 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 676''' ('''[[rimske številke|DCLXXVI]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[Janez Damaščan]], [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinsko]]-[[Sirci|sirski]] [[teolog]], [[učenjak]], [[pesnik]], [[glasbenik]] in [[cerkveni oče]] († [[749]]) * [[Klodvik III.]], frankovski kralj (* ni znano) == Smrti == * [[Kategorija:Leto 676|*]] 7ydvpphlryks1wq1t9am92zyikvn03d 0 2309 6689290 6228518 2026-06-14T17:25:23Z TadejM 738 leto 6689290 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 675''' ('''[[rimske številke|DCLXXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[Sulejman ibn Abd al-Malik]], sedmi kalif [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] († [[717]]) == Smrti == * [[Hilderik II.]], kralj [[Franki|Frankov]] (* [[653]]) [[Kategorija:Leto 675|*]] 2h70ur4jje9ms9pgkjcqk54mp1nh19f 0 2311 6689288 4652676 2026-06-14T17:24:52Z TadejM 738 leto 6689288 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 673''' ('''[[rimske številke|DCLXXIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[Hilperik II.]], kralj [[Franki|Frankov]] († [[721]]) == Smrti == * [[Klotar III.]], kralj [[Nevstrija|Nevstrije]] in [[Burgundija|Burgundije]] (* [[652]]) [[Kategorija:Leto 673|*]] oitio4um3qzkayswonhm5xbdkq2cmiy 0 2312 6689287 6576818 2026-06-14T17:24:37Z TadejM 738 leto 6689287 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 672''' ('''[[rimske številke|DCLXXII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[Beda Častitljivi]], [[Angleži|angleški]] ([[Anglosasi|anglosaški]]) [[zgodovinar]], [[teolog]], [[biblicist]], [[pesnik]] in [[cerkveni učitelj]] († [[735]])<ref>Možno leto rojstva je še 673.</ref> == Smrti == * [[1. september]] - [[Rekesvint]], kralj Vizigotov (* ni znano) == Opombe == {{sklici|1}} [[Kategorija:Leto 672|*]] s5dl11l3bbl1cxxepmlhr0qw103ypso 0 2313 6689286 5467246 2026-06-14T17:24:16Z TadejM 738 leto 6689286 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 671''' ('''[[rimske številke|DCLXXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == == Rojstva == * == Smrti == *[[Grimoald I. Beneventski]], kralj [[Langobardi|Langobardov]] (* okoli [[610]]) [[Kategorija:Leto 671|*]] dgzv7ytkmo4zaae8x6o26gl83bieb6y 0 2732 6689282 6440703 2026-06-14T17:18:09Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6689282 wikitext text/x-wiki '''13. junij''' je 164. [[dan]] [[leto|leta]] (165. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 201 dan. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[1373]] – [[Anglija]] in [[Portugalska]] sta sklenili zavezništvo. * [[1774]] – [[Rhode Island]] je kot prva [[Severna Amerika|severnoameriška]] [[kolonija (geografija)|kolonija]] prepovedal uvoz [[suženj|sužnjev]]. * [[1798]] – Ustanovljen je bil [[misijon]] [[San Luis Rey de Francia]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. * [[1878]] – Začel se je [[berlinski kongres]]. * [[1898]] – Oblikovano je bilo ozemlje [[Jukon]] s [[prestolnica|prestolnico]] [[Dawson]]. * [[1940]] – [[Maršal]] [[Philippe Pétain]] je sklenil [[premirje]] z [[Nemčija|Nemčijo]]. * [[1944]] – [[Nemčija]] je z izstrelki [[V1]] napadla [[Anglija|Anglijo]]. * [[1945]] – [[Kitajska]] [[vojska]] je vdrla v [[Indokina|Indokino]]. * [[1956]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] se je umaknilo s [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] in ga prepustilo [[Egipt]]u. * [[1973]] – [[Henry Kissinger]] in [[Lê Ðức Thọ]] sta podpisala [[sporazum]] o [[premirje|premirju]] v [[Vietnam]]u. * [[1982]] – [[Fahd]] je na prestolu [[Saudova Arabija|Saudove Arabije]] nasledil umrlega očeta [[Khalid]]a. * [[1983]] – [[Pioneer 10]] je kot prvi izdelek človeških rok zapustil [[Osončje]]. * [[1995]] – [[Jacques Chirac]] je napovedal ponovne [[Francija|francoske]] [[jedrski poskus|jedrske poskuse]] na [[Mururoa|Mururoi]] v [[Francoska Polinezija|Francoski Polineziji]]. * [[2004]] – [[Slovenija]] je prvič sodelovala na [[volitve|volitvah]] v [[Evropski parlament]]. * [[2010]]: ** Na [[Slovenski evharistični kongres 2010|Slovenskem evharističnem kongresu]] v [[Celje|Celju]] je kardinal [[Tarcisio Bertone]] [[Beatifikacija|beatificiral]] [[Lojze Grozde|Lojzeta Grozdeta]]. ** [[Slovenska nogometna reprezentanca]] je na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|svetovnem prvenstvu v Južni Afriki]] z 1 : 0 dosegla zgodovinsko zmago proti Alžiriji. == Rojstva == * [[40]] – [[Gnaeus Julius Agricola]], rimski general († [[93]]) * [[823]] – [[Karel Plešasti]], kralj Frankovskega kraljestva in cesar Svetega rimskega cesarstva († [[877]]) * [[1367]] – [[Tedžun (korejski kralj)|Tedžun]], korejski kralj iz dinastije [[Čoson]] (Joseon) († [[1422]]) * [[1539]] – [[Jost Amman]], švicarsko-nemški slikar, grafik († [[1591]]) * [[1773]] – [[Thomas Young (fizik)|Thomas Young]], angleški fizik († [[1829]]) * [[1831]] – [[James Clerk Maxwell]], škotski fizik, matematik († [[1879]]) * [[1851]] – admiral [[Anton Haus]], avstro-ogrski mornariški častnik, († [[1917]]) * [[1854]] – sir [[Charles Algernon Parsons]], britanski inženir († [[1931]]) * [[1865]] – [[William Butler Yeats]], irski pesnik, dramatik, nobelovec 1923 († [[1939]]) * [[1870]] – [[Jules Jean Baptiste Vincent Bordet]], belgijski mikrobiolog, nobelovec 1919 († [[1961]]) * [[1878]] – [[Bruno Frank]], nemški pisatelj, pesnik, dramatik, humanist († [[1945]]) * [[1884]] – [[Étienne Gilson]], francoski krščanski filozof († [[1978]]) * [[1888]] – [[Fernando António Nogueira Pessoa]], portugalski pesnik († [[1935]]) * [[1893]] – [[Dorothy Leigh Sayers]], angleška pisateljica († [[1957]]) * [[1897]] – [[Paavo Nurmi]], finski tekač († [[1973]]) * [[1899]] – [[Carlos Antonio de Padua Chávez y Ramírez]], mehiški skladatelj, dirigent († [[1978]]) * 1899 – [[Anton Slodnjak]], slovenski književni zgodovinar († [[1983]]) * [[1901]] – [[Tage Erlander]], švedski predsednik vlade († [[1985]]) * [[1911]] – [[Luis Walter Alvarez]], ameriški fizik, nobelovec 1968 († [[1988]]) * [[1935]] – [[Kristo Javačev]] - [[Christo]], bolgarski umetnik * [[1945]] – [[Whitley Strieber]], ameriška pisateljica * [[1959]] – [[Klaus Iohannis|Klaus W. Iohannis]], romunski predsednik * [[1963]] – [[Bettina Bunge]], nemška tenisačica * [[1980]] – [[Sarah Connor]], nemška pevka * [[1982]] – [[Kenenisa Bekele]], etiopski atlet, tekač na dolge proge * [[1986]] – [[Mary-Kate in Ashley Olsen]], ameriški filmski igralki == Smrti == * [[1036]] – [[Ali az-Zahir]], fatimidski kalif v Egiptu (* [[1005]]) * [[1231]] – [[Sveti Anton Padovanski|Anton Padovanski]], portugalski redovnik, teolog, svetnik (* [[1195]]) * [[1256]] – [[Tankej]], japonski kipar (* [[1173]]) * [[1273]] – [[Hodžo Masamura]], japonski šogun (* [[1205]]) * [[1348]] – [[Don Juan Manuel]], kastiljski princ, pisec, moralist (* [[1282]]) * [[1645]] – [[Mijamoto Musaši]], japonski samuraj, mečevalec, pesnik (* [[1584]]) * [[1825]] – [[Johann Peter Melchior]], nemški oblikovalec porcelana (* [[1742]]) * [[1871]] – [[Jean Eugène Robert-Houdin]], francoski čarovnik (* [[1805]]) * [[1876]] – [[Mihail Aleksandrovič Bakunin]], ruski anarhist (* [[1814]]) * [[1886]] – [[Ludvik II. Bavarski|Ludvik II.]], bavarski kralj (* [[1845]]) * [[1931]] – [[Šibasaburo Kitasato]], japonski zdravnik, bakteriolog (* [[1853]]) * [[1965]] – [[Martin Buber]], avstrijsko-judovski filozof (* [[1878]]) * [[1980]] – [[Walter Rodney]], gvajanski zgodovinar, politik (* [[1942]]) * [[1982]] – [[Khalid]], kralj Saudove Arabije (* [[1913]]) * [[1986]] – [[Benny Goodman]], ameriški jazzovski glasbenik (* [[1909]]) * [[1998]] – [[Lúcio Costa]], brazilski arhitekt (* [[1902]]) == Prazniki in obredi == == [[God]]uje == * [[sveti Anton Padovanski]] [[Kategorija:Dnevi v letu|613]] [[Kategorija:Junij|113]] qfw3alsklctxcik9s6xlxnp3zud7k0q 0 2733 6689284 6673198 2026-06-14T17:23:13Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6689284 wikitext text/x-wiki '''14. junij''' je 165. [[dan]] [[leto|leta]] (166. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 200 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[811]] – [[Karel Veliki]] je potrdil [[Državna meja|mejo]] med [[Salzburg|salzburškim]] in [[oglej]]skim patriarhatom na [[Drava|Dravi]]. * [[1381]] – [[Rihard II. Angleški]] se je v [[Tower of London|londonskem Towru]] sestal s predstavniki [[kmet|kmečkih]] upornikov. * [[1645]] – V bitki pri [[Naseby]]ju je [[vojska]] na strani [[Anglija|angleškega]] [[parlament]]a premagala [[rojalisti|rojaliste]]. * [[1775]] – Ustanovljena je bila [[Kontinentalna vojska]] [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. * [[1777]] – [[Združene države Amerike|Ameriški]] [[Kongres Združenih držav Amerike|kongres]] je potrdil novo [[država|državno]] [[zastava|zastavo]], podobno današnji, le z manj zvezdicami. * [[1822]] – [[Charles Babbage]] je v referatu [[Kraljevo astronomsko društvo|Kraljevemu astronomskemu društvu]] predstavil svoj »[[diferencialni stroj]]«. * [[1872]] – V [[Kanada|Kanadi]] so bili dovoljeni [[sindikat]]i. * [[1900]] – [[Havaji]] so dobili status ozemlja [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. * [[1903]] – [[Srbija|Srbska]] [[narodna skupščina]] je za novega [[kralj]]a imenovala [[Peter I. Karađorđević|Petra Karađorđevića]]. * [[1917]] – [[Nemčija|Nemška]] [[letalo|letala]] so prvič bombardirala [[London]]. * [[1940]] – ** V [[Auschwitz]] je prispel prvi transport s 728 [[Poljaki|poljskimi]] rodoljubi iz [[Tarnów]]a. ** [[Nemci]] so zasedli [[Pariz]]. * [[1941]] – **[[Sovjetska zveza]] je izvedla masovne deportacije iz [[Litva|Litve]], [[Latvija|Latvije]] in [[Estonija|Estonije]]. ** [[Združene države Amerike]] so zamrznile [[Nemčija|nemški]] in [[italija]]nski kapital. * [[1944]] – [[Charles de Gaulle]] se je vrnil v [[Francija|Francijo]]. * [[1962]] – Sklenjen je bil sporazum o ustanovitvi [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije]] ([[ESA]]). * [[1967]] – Proti [[Venera (planet)|Veneri]] je bila izstreljena medplanetarna [[vesoljska sonda]] [[Mariner 5]]. * [[1982]] – Končala se je [[falklandska vojna|vojna]] za [[Falklandski otoki|Falklandske otoke]] med [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Argentina|Argentino]]. * [[1985]] – [[Hezbolah]] je ugrabil [[letalo]] družbe [[TWA]] na poletu med [[Atene|Atenami]] in [[Rim]]om. * [[1992]] – V [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] se je končal Vrh Zemlje, konferenca [[Organizacija združenih narodov|OZN]] o okolju in razvoju. == Rojstva == * [[1671]] – [[Tomaso Albinoni]], italijanski skladatelj († [[1751]]) * [[1736]] – [[Charles Augustin de Coulomb]], francoski fizik († [[1806]]) * [[1763]] – [[Simon Mayr]], italijanski skladatelj nemškega rodu († [[1845]]) * [[1798]] – [[František Palacký]], češki zgodovinar, politik († [[1876]]) * [[1811]] – [[Harriet Beecher Stowe]], ameriška pisateljica († [[1896]]) * [[1821]] – [[Vasile Alecsandri]], romunski pesnik, dramatik († [[1890]]) * [[1823]] – [[Pjotr Lavrovič Lavrov]], ruski filozof († [[1900]]) * [[1832]] – [[Nikolaus August Otto]], nemški inženir († [[1891]]) * [[1864]] – [[Alois Alzheimer]], nemški zdravnik, nevrolog († [[1915]]) * [[1868]] – [[Karl Landsteiner]], avstrijski biolog, nobelovec 1930 († [[1943]]) * [[1872]] – [[Janoš Slepec]], madžarski slovenski katoliški duhovnik, zgodovinopisec in novinar († [[1936]]) * [[1886]] – [[Anton Sever]], slovenski kipar, medaljar († [[1965]]) * [[1903]] – [[Alonzo Church]], ameriški matematik, logik († [[1995]]) * [[1916]] – [[Georg Henrik von Wright]], finski filozof in logik († [[2003]]) * [[1922]] – [[Kevin Roche]], irski arhitekt * [[1928]] – [[Che Guevara]], argentinski zdravnik, revolucionar († [[1967]]) * [[1929]] – [[Cy Coleman]], ameriški skladatelj († [[2004]]) * [[1933]] – [[Jerzy Kosinski]], poljski pisatelj judovskega rodu († [[1991]]) * [[1946]] – [[Donald Trump]], ameriški poslovnež in nekdanji predsednik ZDA * [[1949]] – [[Harry Turtledove]], ameriški zgodovinar, pisatelj * [[1969]] – [[Stefi Graf]], nemška tenisačica * [[1973]] – [[Uroš Ravbar]], slovenski popotnik in fotograf * [[1982]] – [[Lang Lang]], kitajski pianist == Smrti == * [[987]] – [[David Bolgarski]] (* ni znano) * [[1161]] – cesar [[cesar Qinzong (Song)|Qinzong]], dinastija Song (* [[1100]]) * [[1205]] – [[Valter III. Briennski|Valter III.]], grof Brienna in Lecceja, princ Tarantinski, vojvoda Apulije, naslovni kralj Sicilije * [[1349]] – [[Günther Schwarzburški]], nemški protikralj (* [[1304]]) * [[1384]] – [[Leonardo Montaldo]], genovski dož (* [[1319]]) * [[1407]] – [[Teodor I. Paleolog]], morejski despot (* [[1355]]) * [[1594]] – [[Orlande de Lassus]], francosko-belgijski (flamski) skladatelj (* [[1532]]) * [[1825]] – [[Pierre Charles L'Enfant]], francosko-ameriški arhitekt, urbanist (* [[1754]]) * [[1837]] – [[Giacomo Leopardi]], italijanski pesnik (* [[1798]]) * [[1883]] – [[Edward Marlborough FitzGerald]], angleški pesnik(* [[1809]]) * [[1886]] – [[Aleksander Nikolajevič Ostrovski]], ruski dramatik (* [[1823]]) * [[1903]] – [[Karl Gegenbaur]], nemški anatom (* [[1826]]) * [[1920]] – [[Max Weber]], nemški ekonomist, sociolog (* [[1864]]) * [[1926]] – [[Mary Stevenson Cassatt]], ameriška slikarka (* [[1844]]) * [[1927]] – [[Jerome Klapka Jerome]], angleški pisatelj (* [[1859]]) * [[1928]] – [[Emmeline Pankhurst]], angleška sufražetka (* [[1858]]) * [[1936]] – **[[Gilbert Keith Chesterton]], angleški pisatelj (* [[1874]]) **[[Maksim Gorki]], ruski pisatelj (* [[1868]]) * [[1954]] – [[Anton Koželj]], slovenski slikar (* [[1874]]) * [[1968]] – [[Salvatore Quasimodo]], italijanski pesnik, nobelovec 1959 (* [[1901]]) * [[1970]] – [[Roman Ingarden]], poljski filozof (* [[1893]]) * [[1971]] – [[Tupac Amaru Shakur]], ameriški rapper (* [[1996]]) * [[1986]] – [[Jorge Luis Borges]], argentinski pisatelj, pesnik, literarni kritik in prevajalec (* [[1899]]) * [[1994]] – **[[Henry Mancini]], ameriški skladatelj (* [[1924]]) **[[Ivan Štalec]], slovenski matematik (* [[1910]]) * [[1995]] – [[Roger Zelazny]], ameriški pisatelj (* [[1937]]) == Prazniki in obredi == * [[Združene države Amerike|ZDA]] - dan zastave * [[Afganistan]] – materinski dan {{commons|Category:14 June}} [[Kategorija:Dnevi v letu|614]] [[Kategorija:Junij|114]] e6bcmwcdbhiaemppdu762a1n22uqaww 0 3539 6689384 6676218 2026-06-14T20:11:03Z ~2026-32552-67 260877 6689384 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Naselje |name = Ljubljana |settlement_type = [[seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Ljubljana made by Janez Kotar.jpg |image2 = Ljubljana Robba fountain (23665322093).jpg |image3 = Ljubljanska Opera 2.jpg |image4 = Dragon Ljubljana.jpg |image5 = Ljubljana - Kranjski deželni dvorec Univerza v Ljubljani (48865026322).jpg |image6 = Ljubljana-2149704.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: pogled na [[Stara Ljubljana|staro Ljubljano]]; [[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] in [[Robbov vodnjak]]; [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|Operna hiša]]; kip na [[Zmajski most|Zmajskem mostu]]; [[Univerza v Ljubljani]]; [[Tromostovje]] in [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Cerkev Marijinega oznanjenja]]</small> |image_flag = Flag of Ljubljana.svg |image_seal = |image_shield = Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg |shield_size = 70px |nickname = |motto = |pushpin_map = Slovenija |pushpin_label_position = bottom |latd=46 |latm=03 |lats= |latNS=N |longd=14 |longm=30 |longs= |longEW=E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = SI |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name1 = [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovenska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name3 = [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = 15 n. št. (kot ''[[Emona|Colonia Iulia Æmona]]'') |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2370 |title=Naselje Ljubljana |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |area_total_km2 = 163,83 |elevation_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |title=Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin |language=en |trans-title=Height above sea level of seats of municipalities |year=2002 |publisher=Statistical Office of the Republic of Slovenia |accessdate=2012-12-26 |archive-date=2013-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130524220943/http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |url-status=dead }}</ref> |elevation_m = 296 |population_total = 290903<!-- prebivalstvo naselja Ljubljana, NE Mestne občine Ljubljana. Hvala--> |population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-13}}</ref> |population_as_of = 2025 |population_density_km2 = auto |population_metro = |population_demonym = Ljubljančan, Ljubljančanka |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |registration_plate_type = [[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = LJ |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 1000 |area_code = 01 |website = [http://www.ljubljana.si/ www.ljubljana.si] |footnotes = }} '''Ljubljana''' ({{Audio|Sl-Ljubljana.ogg|izgovorjava}}) (pogovorno slovensko ''Lublana'', [[Italijanščina|italijansko]] ''Lubiana'', [[Nemščina|nemško]] ''Laibach'') je [[glavno mesto]] [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Leži v središču države, v stičišču pokrajin [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Notranjska|Notranjske]] in [[Dolenjska|Dolenjske]], ki so nekoč tvorile deželo [[Kranjska|Kranjsko]]. Z okoli 295.000 stalnimi prebivalci (2026) na 163,8&nbsp;km² je največje in najbolj naseljeno mesto v državi ter središče [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] in [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenske statistične regije]]. Ljubljana je geografsko, kulturno, znanstveno, gospodarsko, prometno, politično in administrativno središče države, katerega metropolitansko območje šteje več kot pol milijona ljudi ali četrtino prebivalstva [[Slovenija|Slovenije]]. Ljubljana je pomembno prometno vozlišče, stičišče mednarodnih avtocest, ki potekajo v štiri smeri (križanje dveh koridorjev-smeri) in železniških prog (5-6 smeri) ter trgovsko središče z največjim nakupovalnim centrom tega dela Evrope ([[BTC]]). Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču [[Germani|germanskih]], [[Romanski jeziki|romanskih]] in [[Slovani|slovanskih]] [[narod|narodov]], njihovih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]], šeg in navad. Ljubljanske [[promet|prometne]] povezave, zgoščenost [[industrijski sektor|industrije]], znanstvene in raziskovalne institucije ter trgovska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu gospodarskemu položaju. Ljubljana je sedež osrednjih državnih institucij: [[Državni zbor Republike Slovenije|slovenskega državnega zbora]] in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Slovenije]], [[Vlada Republike Slovenije|slovenske vlade]], vseh njenih [[ministrstvo|ministrstev]] in javne uprave, [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|vrhovnega]] in [[Ustavno sodišče|ustavnega sodišča]], [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] itd. Prav tako imajo v njej sedež skoraj vse druge ustanove nacionalnega pomena: [[Univerza v Ljubljani]], ki je največja in najstarejša slovenska univerza in ki vključuje tudi tri umetniške akademije, največja slovenska zdravstvena ustanova – [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetni klinični center]], [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni muzej]], [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] in [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderna galerija]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovensko narodno gledališče]] ([[Ljubljanska Drama|Drama]]) ter [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG-Opera in balet]], [[Slovenska filharmonija]], [[Narodna in univerzitetna knjižnica]], [[Radiotelevizija Slovenija]], osrednji slovenski kulturni in kongresni center [[Cankarjev dom]], najstarejša delujoča slovenska kulturno-znanstvena ustanova, [[Slovenska matica]], kakor tudi najvišja nacionalna znanstveno-umetniška institucija, [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] (SAZU) s svojim [[ZRC SAZU|ZRC]], pa tudi večina drugih slovenskih znanstvenih ustanov in inštitutov, med katerimi je največji in najpomembnejši [[Institut "Jožef Stefan"|Institut Jožef Stefan]]. Že od leta [[1810]] ima Ljubljana [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botanični vrt]], ki je najstarejša neprekinjeno delujoča kulturna in izobraževalna ustanova v mestu. V Ljubljani je tudi edini javni [[Živalski vrt Ljubljana|živalski vrt]] v Sloveniji ter največje slovensko pokopališče – [[Centralno pokopališče Žale|Žale]]. Že od leta 1461 je Ljubljana tudi sedež osrednje oziroma največje slovenske rimskokatoliške [[Nadškofija Ljubljana|(nad)škofije]] in tudi [[Metropolija Ljubljana|metropolije]], od 2006 le še ene izmed dveh na ozemlju Slovenije. V Ljubljani sta mdr. še [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|evangeličanska]] in [[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|pravoslavna cerkev]] ter edina [[Džamija v Ljubljani|džamija]] v državi. Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda, ustanovili [[Argonavti]] oziroma starogrški junak [[Jazon]], ki naj bi kralju Aitesu ukradel [[zlato runo]], nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci na ladji ''Argo'', potoval čez [[Črno morje]] ter nato po [[Donava|Donavi]] in [[Sava|Savi]] prišel vse do [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Tu naj bi argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru na [[barje|barju]], kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila [[Ljubljanski zmaj]], ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v [[Ljubljanski zmaj|ljubljanskem mestnem grbu]], vendar šele od baročnega obdobja naprej.<ref name="jazon">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/bo-jazon-spet-pokoncal-zmaja/155776 |title=Popis Jazonove poti |accessdate=6. junij 2009}}</ref><ref name="lj-hist">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/|title=Zgodovina Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2009-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090814204820/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina|url-status=dead}}</ref> == Etimologija == [[Slika:LjubljanaDocument.jpg|thumb|right|Posnetek listine iz 1146 s slovansko-romanskim poimenovanjem ''Luwigana'' (izgovor Lubijana)]] Izvor imena ''Ljubljana'' ni pojasnjen, a obstaja več hipotez. Po eni razlagi ime izvira od [[Slovani|staroslovanskega]] vodnega božanstva Laburusa,<ref>[http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ O Ljubljani]{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Luka Repanšek. ''Keltska dediščina v toponomiji jugovzhodnega alpskega prostora''. Založba ZRC SAZU. 2016. str. 43, 45, 47. ISBN 978-961-254-964-0.</ref> medtem ko etnolog Robert Vrčon trdi, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja (''aluviana''), nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega ''Laubach'' (mlačen potok). Podobnost z besedo ''ljubljena'', ki jo je prvi izpostavil [[Anton Tomaž Linhart]],<ref name="Torkar">{{navedi revijo |url=http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |title=O nastanku in pomenu krajevnega imena Ljubljana in njegove nemške oblike Laibach |publisher=Mestna občina Ljubljana |date=September 2008 |issue=8, 9 |ISSN=1318-797X |journal=Glasilo Mestne občine Ljubljana |access-date=2013-12-18 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823142818/http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |url-status=dead }}</ref> je [[Etimologija#Ljudska etimologija|ljudskoetimološka]], vendar dobro sredstvo za prepoznavnost, saj že ime države Slovenija nosi v sebi angleško besedo »love« ali ljubezen. Ena od možnih etimoloških razlag je, da je mesto prek nemščine dobilo ime po reki [[Ljubljanica|Ljubljanici]].<ref name="Torkar" /> V srednjem veku se je tako za reko kot za mesto uporabljal staro nemški izraz ''Laibach'' – stoječa voda, ki povzroča poplave. Ime je bilo v uradni uporabi do leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |title=Legenda o nastanku Ljubljane |accessdate=2010-08-29 |archive-date=2009-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091229140306/http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |url-status=dead }}</ref> Drugi etimologi so nekoč razlagali, da je ime Ljubljana nastalo iz substratnega imena ''leubgh'', ki je označeval lobanjo, in to po obliki hriba, na katerem stoji [[Ljubljanski grad]].<ref>[http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ Od Oćenaša do Pizdine: pomen slovenskih krajevnih imen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829105709/http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ |date=2011-08-29 }}. Intervju s [[Pavle Merku|Pavlom Merkujem]]. ''Mladina'' št. 50 (2006).</ref> Sodobna etimologija se razlag iz substratnih imen, sposojenih od staroselcev, izogiba. [[Silvo Torkar]] in [[Marko Snoj]] v ''Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen'' tako razlagata etimologijo imena Ljubljana iz osebnega imena Ljubovid, ki naj bi bil ustanovitelj naselbine, iz katere je nastala Ljubljana.<ref>Maja Prijatelj: Detektivka o miselnih vzorcih naših prednikov. Intervju s prof. dr. [[Marko Snoj|Markom Snojem]], avtorjem ''Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen''. ''Polet'', 10. december 2009.</ref> Ime Ljubovid se je baje skrajšalo v Ljubid, iz tega je tvorjeno vodno (rečno) ime Lubidja, iz česar se je razvilo vodno ime Ljubija (ki se danes uporablja kot ime za desni pritok Ljubljanice zahodno od Vrhnike), to pa se je morda dodatno skrajšalo v Ljuba. Prebivalci naselbine ob reki z imenom Ljub(ij)a so se imenovali Ljubljane, kar je prešlo v današnji izraz Ljubljana, ki ga je mogoče pojmovati bodisi kot kolektiv (besede, ki izražajo kolektivnost, imajo v slovenščini pogosto končnico -na, npr. družina, dvorana, občina) ali kot rezultat jezikovne asimilacije. Torkarjeva razlaga temelji na dejstvu, da so zaselke in reke pogosto imenovali po tamkajšnjih naseljencih. Simbol mesta je iz okrasja baročnega grba povzeti [[Ljubljanski zmaj]]. Simboliziral naj bi moč, pogum in veličino. Naslikan je bil kot dekoracija na grbu, in sicer nad [[Ljubljanski grad|utrdbo]], ki predstavlja utrjeno srednjeveško mesto. Več stoletij kasneje je bil štirikrat materializiran na [[Zmajski most, Ljubljana|Zmajskem mostu]], ki velja za najlepši most, odmev [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124" /> Ljubljanski zmaj je bil dolgo le okrasek na vrhu grba, od baroka dalje pa na njem močno izstopa. Zmaja je v grb med prvimi postavil Valvasor. Predstavljal naj bi simbol čuječnosti. Prej je bilo v grbu le utrjeno mesto z obzidjem na treh gričih. Obzidje je v grbu, na račun zmaja, manjše. == Zgodovina == {{glavni|Ljubljanska kronika}} === Prazgodovinske naselbine === Okoli leta 2000 pr. n. št. in prej so na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] prebivali [[koliščarji]]. Živeli so na ''mostiščih'' oziroma ''koliščih'', lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Prevažali so se v čolnih, ki jih imenujemo drevaki, ki so bili izdolbeni iz posameznih debel. Izdelali so tudi prve vozove s kolesi. Preživljali so se z nabiralništvom, lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom. Kasneje so med indoevropskimi ljudstvi območje današnje Ljubljane poselili [[Iliri]], nato ilirsko-keltsko pleme [[Japodi|Japodov]], v 3. stoletju so Ljubljansko kotlino poselili keltski [[Tavriski]]. Arheološke najdbe kulture žarnih grobišč na grajskem griču, okoli SAZU in vse do Kazine potrjujejo večjo naselbino na območju Ljubljane. Pred 1. stoletjem pr. n. št., ko so jo zasedli Rimljani, je bila [[Ljubljanska kotlina]] del kraljestva [[Noriško kraljestvo|Norik]].<ref name="Histo1">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|title=Prvi prebivalci Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2013-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130626082313/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|url-status=dead}}</ref> === Emona === {{glavni|Emona}} [[Slika:Emonec replika 5787.JPG|thumb|''Emonec'' na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]]] Prva naselbina staroselcev je nastala najprej na robu [[Prule|Prul]] pod grajskim gričem. [[Stari Rim|Rimska]] naselbina [[Emona]] (''Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia'') pa je nastala na področju med Prešernovo in Vegovo ulico, severno od Mirja, verjetno na lokaciji začasnega vojaškega tabora, ki ga je zgradila [[XV. legija Apollinaris|XV. legija ''Apollinaris'']].<ref name="Apollinaris">{{fr icon}} Hildegard Temporini, Wolfgang Haase, ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'', de Gruyter, 1988, ISBN 3-11-011893-9 [http://books.google.be/books?id=74vdDevajNoC&pg=PA343&lpg=PA343&dq=Emona+legion+XV&source=web&ots=Oz_GEBKbi_&sig=jODLhDZxfNwHfBW48cBMhE2GCs0&hl=fr&sa=X&oi=book_result&resnum=8&ct=resultGoogle Books, str. 343]</ref> Okoli leta 50 je naselbina postala rimski vojaški tabor, utrjen z zidanim [[obrambni zid|obzidje]]m. Naselje je bilo strateška postojanka in je odigralo pomembno vlogo v številnih vojnah. Štela je med 5.000 in 6.000 prebivalcev, večinoma trgovcev in rokodelcev, pa tudi državnih uradnikov in vojnih veteranov. Ulice so bile tlakovane, hiše zidane, opremljene z [[kanalizacija|javno kanalizacijo]], [[centralno ogrevanje|centralnim ogrevanjem]]. V mesto je bilo speljanih več vodovodov. Boljše hiše so imele pobarvane stene večjih sob in [[mozaik|mozaične]] tlake. Emona se je razvila v pomembno zgodnjekrščansko središče s škofijo in z razvito trgovino. Mesto je imelo že pred rimskim obdobjem tudi svoji vodni božanstvi, Ekorno in Laburusa,<ref>Šašel-Kos 1997, str. 127-131.</ref> ki so ju častili na Barju.<ref name="Histo2">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |title=Čas rimske Emone |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015203/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |url-status=dead }}</ref> === Nastanek in vzpon srednjeveške Ljubljane === S propadom [[zahodno rimsko cesarstvo|zahodnega rimskega cesarstva]] in sledečimi selitvami narodov je propadla tudi rimska Emona. Leta 452 so jo porušili [[Huni]] pod [[Atila|Atilovim]] poveljstvom, kasneje so te kraje pustošili še [[Vzhodni Goti]] in [[Lombardi|Langobardi]].<ref name="Artis">Daniel Mallinus, ''La Yougoslavie'', Éd. Artis-Historia, Brussels, 1988, D/1988/0832/27, str. 37-39.</ref> [[Slovani|Slovanski]] predniki so se na ta prostor postopoma priselili ob koncu 6. stoletja. Približno tri stoletja kasneje je območje kljub nenehnim madžarskim vpadom prešlo pod [[Franki|frankovsko]] upravo. Prve pisne omembe Ljubljane kot srednjeveškega naselja segajo v čas med letoma 1112 in 1125, ko je [[Rudolf iz Tarcenta]] podaril [[oglejski patriarhat|oglejskemu kapitlju]] manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Kasneje je območje Ljubljanske kotline prešlo v roke rodbine koroških vojvod [[Spanheimi|Spanheimov]].<ref name="Histo6">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |title=Ljubljana v srednjem veku |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015208/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |url-status=dead }}</ref> Poimenovanje ''Luwigana'' kot predhodnik današnjega imena se prvič pojavi leta 1144.<ref name="Artis"/> V 13. stoletju so takratno Ljubljano sestavljala tri z obzidjem postopoma zaščitena in ločena jedra: ''[[Stari trg, Ljubljana|Stari]]'', ''[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni]]'' (prvi obzidan) in ''[[Novi trg, Ljubljana|Novi trg]]'', v katera je vodilo pet vrat, povezovala pa sta ga Spodnji ([[Tromostovje|Špitalski]]) in Zgornji ([[Čevljarski most|Čevljarski]]) most. Med strnjeno stoječimi hišami so se dvigovale [[gotska arhitektura|gotske]] cerkve s svojimi [[zvonik]]i. S pridobitvijo [[mestne pravice|mestnih pravic]] leta 1220 so na gradu lahko kovali tudi lasten denar,<ref name="Histo6" /> mesto pa je sčasoma prevzelo primat [[Kranj]]u in [[Kamnik]]u<ref>Enciklopedija Slovenije, VI, 223</ref> ter postalo glavno mesto dežele [[Kranjska|Kranjske]]. Leta 1270 je mesto zavzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl]].<ref name="Histo6"/> Ko ga je porazil [[Rudolf I. Habsburški|Rudolf Habsburški]],<ref name="Artis"/> je mesto leta 1278 prešlo pod njegovo oblast. Habsburžani so mesto uradno preimenovali v ''Laibach'' in mu podelili 39 trgovskih in drugih privilegijev. Leta 1461 je Ljubljana z ustanovitvijo škofije pri [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|cerkvi sv. Nikolaja]] postala stolno mesto.<ref name="Histo6"/> Habsburška vladavina je z izjemo časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809 do 1813), Ljubljana je bila njihova prestolnica, zdržala vse do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. === Uveljavljanje v umetnosti === [[Slika:Pristanišče na Bregu 1765.jpg|thumb|Pristanišče na Bregu (1765)]] V 15. stoletju se je Ljubljana uveljavila tudi s sodobnejšo arhitekturo. Po [[potres]]u leta 1511 so mesto obnovili v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]] in ga na novo obzidali.<ref name="Histo3">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |title=Reformacija, renesansa in barok |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626083138/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |url-status=dead }}</ref> V 16. stoletju je imela Ljubljana približno 5000 prebivalcev, od katerih je okoli 70 % kot [[materni jezik]] govorilo [[slovenščina|slovenščino]], preostali pa večinoma [[nemščina|nemščino]]. Kmalu po izidu prvih slovenskih tiskanih knjig ([[Primož Trubar|Trubarjevega]] ''[[Abecedarium|Abecednika]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizma]]'', 1550) je [[Jurij Dalmatin]] prevedel [[Biblija|''Biblijo'']] (natisnjena v [[Wittenberg]]u), [[Adam Bohorič]] pa izdal več slovenskih slovnic. V tistem času je Ljubljana dobila prvo [[srednja šola|srednjo šolo]], [[Knjižnica|javno knjižnico]] in [[tiskarna|tiskarno]]. Ljubljana je tako postala središče slovenskega [[protestantizem|protestantizma]] in s tem tudi kulture. Sledili sta ponovna prevlada katoliške cerkve ter [[protireformacija]].<ref name="Histo3"/> Leta 1597 so v mesto prispeli [[Družba Jezusova|jezuiti]] in ustanovili gimnazijo, ki se je razvila v [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|kolegij]]. Z ustanovitvijo ''[[Academia operosorum Labacensis|Academie operosorum Labacensis]]'', družbe učenjakov po italijanskem vzoru, so leta 1693 v mesto prišli številni tuji stavbarji in kiparji (med drugimi tudi [[Francesco Robba]]), ki so v baročnem slogu prenavljali oziroma sezidali tudi večino cerkva.<ref name="Histo3"/> Leta 1701 je bila ustanovljena še ''[[Slovenska filharmonija|Academia philharmonicorum]]'', eno prvih tovrstnih glasbenih združenj izven Italije. Častni člani [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe]], ki jo je kasneje nasledila, so bili tudi skladatelji [[Joseph Haydn|Haydn]], [[Ludwig van Beethoven|Beethoven]] in [[Johannes Brahms|Brahms]], violinist [[Niccolò Paganini|Paganini]], med njenimi dirigenti pa je bil tudi [[Gustav Mahler]]. V 18. stoletju so rasle manufakture, gospodarski pomen Ljubljane pa je ostajal na področju tranzita.<ref name="Histo4">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |title=Ljubljana v 18. in 19. stoletju |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626174522/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Ljubljana-Valvasor.jpg|thumb|center|700px|Ljubljana na [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevem]] [[bakrorez]]u iz leta [[1689]]]] === Ilirske province in čas po njih === {{glavni|Ilirske province}} [[Slika:Leander Russ - Parade zur Begrüßung des Kaisers in Laibach - 1845.jpeg|thumb|Parada med Ljubljanskim kongresom]] [[Slika:Ljubljana in 1895 (3).jpg|thumb|Popotresna obnova (1895)]] [[Slika:Ljubljana 1909 (Salvatore Spina) removed watermark.ogg|thumb|Najstarejši ohranjeni filmski posnetki Ljubljane (1909), s prikazom ljubljanskih ulic, tramvaja in praznovanja<ref>{{cite journal |url=http://books.google.si/books?id=w1IqAQAAIAAJ |title=Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja] |volume=16–19 |publisher=Slovenski gledališki in filmski muzej |year=1980 |page=128}}</ref>]] Pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] zasedbo (1809–1813) je bilo mesto prestolnica Ilirskih provinc. Slovenščina je postala uradni jezik, v Ljubljani pa so odprli tudi prvo [[visoka šola|visoko šolo]].<ref name="Artis"/><ref name="Histo4"/> Leta 1815 je mesto znova prešlo pod avstrijsko oblast in bilo do leta 1849 upravno središče [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]]. Leta 1821 je Ljubljana gostila [[Ljubljanski kongres (1821)|kongres Svete alianse]], na katerem so evropski veljaki določili povojne meje.<ref name="InfoIntro1">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |title=Introducing Ljubljana |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2009-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091019132704/http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |url-status=dead }}</ref> V spomin na ta dogodek je poimenovan [[Kongresni trg]]. V prvi polovici 19. stoletja so delno uredili nabrežja Ljubljanice ter postavili nove kamnite in železne mostove. V Ljubljani je takrat ustvarjal tudi pesnik [[France Prešeren]]. Leta 1849 je z [[Dunaj]]a pripeljal prvi vlak, osem let pozneje pa je bila [[Južna železnica]] in s tem povezava s [[Trst]]om dokončana. V 1860. letih je bila ustanovljena [[Slovenska matica]]. Ljubljanska občina je takrat obsegala mesto in sedem [[predmestje|predmestij]]. Z današnjimi imeni bi jo omejili takole: proti zahodu po Tržaški cesti do Jadranske ulice, proti severozahodu po Cankarjevi do Opere in po Gosposvetski cesti do [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|Evangeličanske cerkve Primoža Trubarja]], proti severu po Dunajski cesti do Triglavske ulice, proti severovzhodu po Šmartinski cesti do Žal, proti vzhodu do šentpetrske cerkve in Kodeljevega, proti jugovzhodu pa po Dolenjski cesti do Rakovnika. Leta 1895 je mesto s 30.000 prebivalci doživelo [[Ljubljanski potres 1895|katastrofalen potres]] z magnitudo 6,1 po [[momentna magnitudna lestvica|navorni magnitudni lestvici]], ki je povzročil 21 žrtev in porušil 10&nbsp;% od približno 1400 zgradb. Podobno kot po potresu leta 1511 so mesto obnovili v takrat značilnih slogih, [[neoklasicizem|neoklasicističnem]] in [[Secesijska arhitektura|secesijskem]] slogu (''glej tudi [[Mesta Art Nouveau#Ljubljana|Art Nouveau v Ljubljani]]''). Obnovili so ga večinoma avstrijski in češki arhitekti.<ref name="Histo4"/> Med najpomembnejšimi stavbami tega obdobja so stanovanjske stavbe okoli sodišča in med Slovensko ter Miklošičevo cesto, [[Kranjski deželni dvorec|deželni dvorec]] (zdaj Univerza), deželni – zdaj [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]], Narodni dom, Dekliški licej, prva gimnazija (pozneje klasična) – zdaj [[Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana|osnovna šola Prežihovega Voranca]]), deželno gledališče (sedaj Opera), nemško gledališče (zdaj Drama), deželno sodišče in druge. [[Slika:Ivana_Kobilca_-_Slovenija_se_klanja_Ljubljani_(without_frame)_less_saturation.jpg|sličica|260x260_pik|[[Ivana Kobilca]]: ''Slovenija se klanja Ljubljani (1903)'', slika v veliki sejni dvorani ljubljanske Mestne hiše]] V drugi polovici 19. stoletja se je Ljubljana postopoma uveljavila kot politično in kulturno središče Slovencev. Mesto se je širilo s priključevanjem delov sosednjih občin, in sicer [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoli]], okolica [[Kolizej, Ljubljana|Kolizeja]], Vodmat, do dolenjske železniške proge in druga območja. Ob prelomu stoletja so se množile nove pridobitve: vodovod (1890), elektrika in sodobno kanalizacijsko omrežje (1898), tramvaj (1901) ter prvi kino (1907).<ref name="Histo5">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/zgodovina-ljubljane/nemirno-20-stoletje/ |title=Nemirno 20. stoletje |accessdate=29. avgust 2010}}</ref> Veliko zaslug pri tem je imel tedanji župan [[Ivan Hribar]]. Leta 1914 so mestu priključili Spodnjo Šiško, leta 1929 pokopališče pri sv. Križu, v 1930-ih letih pa še Zgornjo Šiško, Moste in Vič. Tako je do leta 1935 nastala prva "velika" Ljubljana. === Stoletje nemirov === [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|thumb|Razglednica iz leta 1911]] Po propadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta [[1918]] je bila Ljubljana pomembno mesto v državi, kasneje [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta [[1929]] je postala Ljubljana sedež ''[[Dravska banovina|Dravske banovine]]''<ref name="banovina">{{navedi splet |url=http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |title=Dans la Yougoslavie des Karageorgévitch |accessdate=2008-07-30 |language=fr |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412051038/http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |url-status=dead }}</ref> v Kraljevini Jugoslaviji. V času kraljevine so bile ustanovljene [[Univerza v Ljubljani|Univerza]] (1919), [[Narodna galerija Slovenije|Narodna galerija]] (1918) ter [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Akademija znanosti in umetnosti]] (1938, zdaj SAZU).<ref name="Histo5"/> Sredi 1930-ih let so na Poljanah in za Bežigradom po sodobnih, funkcionalističnih nazorih, gradili nove četrti in ulice. V času med vojnama je podobo mesta najbolj izrazito oblikoval arhitekt [[Jože Plečnik]], čigar pečat je tako močan, da se je arhitektonskega obdobja prijelo kar ime ''Plečnikova Ljubljana''.<ref name="Histo5"/> Pomembna župana v začetku 20. stoletja sta bila [[Ivan Hribar]] in [[Ivan Tavčar]]. Oba sta pomagala pri razvoju mesta, podobno kakor kasneje [[Dinko Puc]] in [[Juro Adlešič]]. Med drugo svetovno vojno je senco na župane kot vodja Ljubljane vrgel [[Leon Rupnik]], generalni inšpektor [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]], ki so sodelovale z italijanskim in nemškim okupatorjem. Zaradi odpora in pomoči partizanom so italijanski okupatorji februarja 1942 mesto [[Okupirana Ljubljana|obdali s 30 km bodeče žice]], po sledeh katere danes poteka [[Pot spominov in tovarištva|sprehajalna pot]].<ref name="rideau fer">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080227085801/http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archivedate=2008-02-27|title=The Path of Remembrance and Comradeship|accessdate=30. julij 2008|url-status=dead}}</ref> O uporu priča med drugim spomenik v [[Gramozna jama|Gramozni jami]], kjer so italijanski okupatorji kot povračilne ukrepe ustrelili nad 100 talcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-04 |archive-date=2014-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714145857/http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |url-status=dead }}</ref> <ref>Luštek, Miroslav (1954). Naši spomeniki: Gramozna jama, Žale, Urh. ''Kronika (Ljubljana), letnik 2, številka 3, str. 157-166; ''http://www.dlib.si</ref> Po drugi svetovni vojni je postala glavno mesto [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] znotraj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. V mesto se je zaradi boljšega ekonomskega statusa priselilo veliko novih meščanov, kar je botrovalo razširitvi in gradnji številnih bivanjskih (stanovanjskih) sosesk.<ref name="Histo5" /> === Samostojna Slovenija === V Ljubljani je bila [[25. junij|25. junija 1991]] razglašena neodvisnost [[Slovenija|Slovenije]], katere središče in prestolnica je še danes. Mesto prestolnice ji zagotavlja [[Ustava Republike Slovenije|ustava]], katere 10. člen pravi: "Glavno mesto Slovenije je Ljubljana."<ref>{{Navedi splet|title=Ustava Republike Slovenije (URS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-02-19}}</ref> Leta 1997 je Ljubljana gostila Evropski mesec kulture, 2010 pa je bila Ljubljana razglašena za svetovno prestolnico knjige,<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|title=Ljubljana Svetovna Prestolnica Knjige 2010|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20100910085831/http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|url-status=dead}}</ref> med drugim sta bila v [[Športni park Stožice|Športnem parku Stožice]] zgrajena nov [[Stadion Stožice|stadion]] in [[Arena Stožice|dvorana]]. Številni posegi, urejanje novih poti za pešce in zelenih površin so pomagali, da je bila Ljubljana leta 2016 razglašena za zeleno prestolnico Evrope. Leta 2021 je organizacija European Best Destinations Ljubljano razglasila za najbolj zeleno mesto Evrope.<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj zelena evropska prestolnica je Ljubljana|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/najbolj-zelena-evropska-prestolnica-je-ljubljana/598218|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref> Ljubljana je bila februarja 2022 po deležu zelenega območja in pokritosti z drevesi v vrhu, po dostopnosti do zelenega prostora pa na repu evropskih glavnih mest.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/ljubljana-med-najbolj-zelenimi-prestolnicami-a-je-javno-dostopen-le-delcek-zelenih-povrsin/610849 |title=Ljubljana med najbolj zelenimi prestolnicami, a je javno dostopen le delček zelenih površin |newspaper=MMC RTV Slovenija |date=1. februar 2022}}</ref> V zadnjih letih so se po podatkih Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije zelene površine v Ljubljani zmanjšale.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042924512 |newspaper=Dnevnik.si |date=12. marec 2020 |title=arhivska kopija |accessdate=2023-07-27 |archive-date=2023-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230727160234/https://www.dnevnik.si/1042924512 |url-status=dead }}</ref> Po napovedih raziskave švicarskega inštituta Crowther Lab naj bi se povprečna poletna temperatura med 520 mesti sveta do leta 2050 najbolj zvišala prav v Ljubljani.<ref>{{navedi splet |url=http://znanost.sta.si/2657328/ljubljana-slated-to-become-worlds-fastest-warming-city |title=Ljubljana slated to become world's fastest-warming city |language=en |trans-title=Ljubljana naj bi postala najhitreje se segrevajoče mesto na svetu |publisher=Slovenska tiskovna agencija |date=12. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://manager.finance.si/8951062/Kako-bomo-hladili-tropsko-Ljubljano-in-kako-to-delajo-v-drugih-mestih |title=Kako bomo hladili tropsko Ljubljano – in kako to delajo v drugih mestih |date=1. avgust 2019 |newspaper=Finance Manager}}</ref> == Geografija == === Lega === [[Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|thumb|Zemljevid Ljubljane]] Mesto s površino 163,8&nbsp;km² leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], v osrednjem delu Slovenije. Lega na križišču pomembnih prometnic je močno vplivala na njen razvoj. Ljubljana leži približno 140&nbsp;km zahodno od [[Zagreb]]a, 250&nbsp;km vzhodno od [[Benetke|Benetk]], 350&nbsp;km jugozahodno od [[Dunaj]]a ter 400&nbsp;km jugozahodno od [[Budimpešta|Budimpešte]].<ref>Približki izračunani v programu [[Google_Earth]].</ref> Ljubljana ima ob reki Ljubljanici nadmorsko višino 298 m,<ref name="InfoIntro">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|title=Location and General Data|accessdate=2008-07-30|archive-date=2009-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090420030351/http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|url-status=dead}}</ref> medtem ko je Ljubljanski grad na grajskem griču na višini 366 m, najvišja točka v Mestni občini Ljubljana (''[[Janški hrib]]'') pa doseže 794 m.<ref name="InNumbers">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|title=Ljubljana v številkah|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106032839/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|url-status=dead}}</ref> === Vode === [[Slika:LjubljanaVic-poplavaSept2010.jpg|thumb|Poplave septembra 2010]] Mesto Ljubljana leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], preko katere tečejo reke in potoki: [[Ljubljanica]], [[Gradaščica]], [[Mali graben]] (rokav Gradaščice na Barju), [[Glinščica, Ljubljana|Glinščica]], [[Pržanec]], [[Sava]], [[Gameljščica]], [[Črnušnjica]], Stokalca, Studenčica (na Studencu pri Psihiatrični kliniki), [[Dobrunjščica]], [[Rastučnik]], Bajer, [[Gobovšek (Dobrunjščica)|Gobovšek]], [[Bizoviški potok]], Graben, [[Dolgi potok]] in [[Iščica|Ižica]] ter umetno zgrajeni razbremenilni prekop Ljubljanice – [[Gruberjev prekop]] med Golovcem in Grajskim gričem. Ljubljana leži v bližini sotočja rek [[Ljubljanica|Ljubljanice]] in [[Sava|Save]], ki se v Beogradu izliva v [[Donava|Donavo]], ta pa v [[Črno morje]].<ref name="Sloveniainfo">{{navedi splet|url=http://www.slovenia.info/?_ctg_kraji=2611|title=Ljubljana, the capital of Slovenia|accessdate=30. julij 2008}}</ref> Območje Ljubljanskega polja je bogato s podzemno vodo, ki je glavni vir [[oskrba s pitno vodo mesta Ljubljana|oskrbe mesta s pitno vodo]].<ref>VOKA Ljubljana: [http://www.vo-ka.si/informacije/kaksno-vodo-pijemo]</ref> Na južnem obrobju se nahaja [[Ljubljansko barje]], katerega [[močvirje|močvirnati]] vlažni travniki predstavljajo v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]] zelo bogato območje.<ref name="vlazni">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|title=Vlažni travniki|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100808203506/http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|url-status=dead}}</ref> Ljubljansko barje je od leta 2008 [[krajinski park]]. Območje mesta Ljubljana je zaradi svoje nižinske lege in hudourniških vodotokov, razen Ljubljanice, reke z zapletenim kraškim zaledjem na več kot 25 % površine poplavno ogroženo <ref>{{Navedi splet |url=https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-22 |archive-date=2016-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160205092900/https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |url-status=dead }}</ref>. Septembra [[1926]] je bil tako poplavljen praktično celotni južni del Ljubljane.<ref name="Ocena poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |title=Ocena ogroženosti mestne občine Ljubljana zaradi poplav |year=2007 |author=Dobravc, Mina |page=7 |accessdate=22. september 2010 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823135534/http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |url-status=dead }}</ref> [[Poplave v Sloveniji, september 2010|Poplave leta 2010]] so najbolj prizadele [[Vič, Ljubljana|Vič]], kjer sta poplavljala [[Gradaščica]] in [[Mali graben]].<ref name="LjNovice Poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=2&menu=2&novica=125560 |title=Vodna ujma minuli konec tedna ohromila dobršen del Slovenije|publisher=[[Ljubljanske novice]] |accessdate=22. september 2010}}</ref> === Geološke značilnosti === Mesto se razteza na aluvialni ravnini ([[prod]]natih nanosih) iz [[kvartar]]ja. V bližnjih, starejših gorskih območjih čas nastanka kamnin sega v [[mezozoik]] ([[trias]]) ali [[paleozoik]].<ref name="Geologymap">{{navedi splet|url=http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|title=Geological Map of Slovenia|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2008-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20080811180940/http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|url-status=dead}}</ref> Ljubljano so opustošili številni [[potres]]i,<ref name="InfoIntro"/> zabeleženih je 60 rušilnih,<ref name="Seisme">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/en/Seismology/|title=Seismology|accessdate=2008-07-30}}</ref> v povprečju 1 hujši vsakih 100 let.<ref name="rušilni">{{navedi splet|url=http://www.siol.net/slovenija/lokalne_novice/osrednja_slovenija/2010/02/potres_ljubljana.aspx|title=Ljubljano stresel potres|accessdate=30. avgust 2010}}</ref> Slovenija je v dokaj aktivnem potresnem območju zaradi svojega položaja na jugu [[Evrazija|evrazijske plošče]]. Tako je država v križišču treh pomembnih tektonskih con: [[Alpe|Alp]] na [[sever]]u, [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] na [[jug]]u in [[Panonska nižina|Panonske nižine]] na [[vzhod]]u.<ref name="Seisme"/> Na [[Golovec|Golovcu]] deluje ena izmed [[seizmološka postaja|seizmoloških postaj]]. === Podnebje === [[Slika:Winter is back! (16408045341).jpg|thumb|Zasnežena Ljubljana z [[Ljubljanski grad|gradu]]]] Podnebje je zmerno celinsko (»Cfb« po [[Köppenova klasifikacija klime|Köppenovi klasifikaciji klime]]), ki meji na subtropsko vlažno podnebje (»CFA« po Köppenovi klasifikaciji klime),<ref>glej [//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cb/World_K%C3%B6ppen_Map.png Datoteka:World Köppen Map.png]</ref> s celinskimi značilnostmi, kot so topla poletja in zmerno mrzle zime. Najtoplejša meseca z dnevnimi vzponi običajno do med 25 in 30&nbsp;°C sta julij in avgust, januar pa je najhladnejši mesec s temperaturami, ki se gibljejo večinoma okoli 0&nbsp;°C. V povprečju se 90 dni na leto temperature spustijo tudi pod [[ledišče]], ter 11 dni s temperaturo nad 30&nbsp;°C. Padavine so razmeroma enakomerno porazdeljene med letnimi časi, čeprav sta zima in pomlad po navadi nekoliko bolj suha, kot poletje in jesen. Letna količina padavin je okoli 1.400&nbsp;mm, zaradi česar velja Ljubljana za eno najbolj namočenih evropskih prestolnic. Nevihte so zelo pogoste v obdobju od maja do septembra in so občasno lahko precej hude. Sneg je značilen v času med decembrom in februarjem, v povprečju pa je mesto s snežno odejo pokrito 65 dni. Mesto je poznano po megli, ki je zabeležena v povprečju 121 dni na leto, večinoma v jeseni in pozimi.<ref name="ARSO">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/ljubljana.html|title=ARSO|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2018-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20181020201714/http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi|url-status=dead}}</ref> Predvsem pozimi je značilen pojav t. i. [[temperaturni obrat|temperaturnega obrata]], pri katerem se hladnejši in vlažen zrak zadržuje v nižjih plasteh. Poleti je vreme v mestu bolj pod vplivom [[sredozemlje|sredozemskih]] zračnih tokov, zato so poletja sončna in razmeroma topla.<ref name="vreme">{{navedi splet|url=http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/pregled/vreme-in-podnebje/|title=Vreme in podnebje|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20100811043128/http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-in-vec/pregled/vreme-in-podnebje/|url-status=dead}}</ref> {{Podnebje Ljubljane}} === Demografija === Še leta 1869 je imela Ljubljana manj kot 27.000 prebivalcev,<ref name="Krajevni">''Krajevni leksikon Slovenije'' (Ljubljana: DZS, 1995), str. 297.</ref> številka pa je do sredine 1930-ih let dvajsetega stoletja narasla do 80.000,<ref name="Histo5"/> kmalu po 2. svetovni vojni, ko je Ljubljana postala glavno mesto Ljudske (kasneje Socialistične) republike Slovenije, pa je preseglo 100.000 in se naglo povečevalo, zlasti v 60. in 70. letih. Slovenija je praktično edina v takratni Jugoslaviji dejansko izvajala koncept policentričnega razvoja, kar se je odražalo v relativno zmerni rasti Ljubljane v primerjavi z drugimi prestolnicami jugoslovanskih republik, kakor tudi v dokaj enakomernem razvoju vseh slovenskih mest. Demografska rast je ostala razmeroma stabilna med letoma 1999 in 2007, ko se je število prebivalcev gibalo okoli 270.000.<ref name="Demography">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |title=50 po številu prebivalcev največjih naselij |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2011-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607203541/http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |url-status=dead }}</ref> Pred letom 1994 je na drugačnem območju popisovanja, ki je vključevalo tudi okoliška naselja<ref name="InNumbers"/> (celotno ozemlje nekdanjih petih ljubljanskih občin, združenih v Mesto Ljubljana, sedaj [[Upravna enota Ljubljana]]), število prebivalstva preseglo 330.000. Metropolitansko območje Ljubljane, vključujoč satelitska mesta in naselja v Ljubljanski kotlini, je do danes naraslo na več kot pol milijona ljudi, saj se je v zadnjem obdobju selitveni trend delno obrnil in se je veliko nekdanjih prebivalcev Ljubljane preselilo v okoliška mesta in naselja, pri čemer so ohranili zaposlitev v mestu. Mestno urbano območje se ob glavnih vpadnicah nadaljuje proti satelitskim naseljem : proti jugozahodu, torej [[Vrhnika|Vrhniki]] (in [[Logatec|Logatcu]]) so [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]], [[Lukovica pri Brezovici|Lukovica]], [[Dragomer]], [[Log pri Brezovici|Log]], južno od Ljubljane je na južnem obrobju Barja [[Ig]] z okolico, proti [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]] je obcestna [[Črna vas]] oziroma iz smeri Brezovice [[Notranje Gorice|Notranje]] in [[Vnanje Gorice]] proti jugovzhodu [[Lavrica]], [[Škofljica]] in [[Grosuplje]], proti severu [[Trzin]] in [[Mengeš]] na cesti proti [[Kamnik]]u oziroma [[Domžale]] z okoliškimi naselji (najbližji Ljubljani je [[Dragomelj]]), proti severozahodu v smeri [[Škofja Loka|Škofje Loke]] oziroma [[Kranj|Kranja]] pa so največje satelitsko naselje in prometno vozlišče [[Medvode]] z okolico. Po popisu prebivalstva 2002 je bilo 39,2 % prebivalcev Ljubljane [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolikov]], 30,4 % vernikov brez religije/neizrečenih/neopredeljenih, 19,2 % [[Ateizem|ateistov]], 5,5 % [[Pravoslavje|pravoslavcev]], 5,0 % [[Islam|muslimanov]] in preostalih 0,7 % protestantov oz. pripadnikov drugih verstev.<ref name="Religion">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |title=Prebivalstvo po veroizpovedi, občine, Slovenija, Popis 2002 |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2012-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120218230120/http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |url-status=dead }}</ref> <div align="right">{{Prebivalstvena piramida |year=(2008)<ref>{{navedi splet| url = http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| title = Population by age, groups, and sex (2008)| editor = Statistični urad RS.| accessdate = 19. maj 2009| archive-date = 2009-09-17| archive-url = https://web.archive.org/web/20090917084024/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| url-status = dead}}</ref> |m0=2.44| m5=2.08| m10=2.09| m15=2.46| m20=3.34| m25=3.96| m30=4.07| m35=3.73| m40=3.88| m45=3.65| m50=3.76| m55=3.65| m60=2.50| m65=2.19| m70=1.89| m75=1.37| m80=0.82| m85=0.45 |f0=2.30| f5=1.93| f10=2.01| f15=2.35| f20=2.93| f25=3.50| |f30=3.66| f35=3.56| f40=3.83| f45=3.70| f50=3.93| f55=3.93| f60=2.94| f65=2.85| f70=2.54| f75=2.34| f80=1.82| f85=1.35 }} <div align="left"> {| style="background:#eeeeee; text-align:center" align="center" ! Demografska rast<ref name="Krajevni"/><ref name="Demography"/><ref name="lj_numbers">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |title=Ljubljana v številkah |accessdate=8.3.2019 |date= |format= |work=MO Ljubljana |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |url-status=dead }}</ref> |- | <timeline> Colors= id:a value:gray(0.9) id:b value:gray(0.7) id:c value:rgb(1,1,1) id:d value:rgb(0.6,0.7,1) ImageSize = width:620 height:300 PlotArea = left:50 bottom:30 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:289518 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:b increment:50000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:a increment:5000 start:0 BackgroundColors = canvas:c BarData= bar:1869 text:1869 bar:1880 text:1880 bar:1890 text:1890 bar:1900 text:1900 bar:1910 text:1910 bar:1931 text:1931 bar:1935 text:1935 bar:1948 text:1948 bar:1953 text:1953 bar:1961 text:1961 bar:1966 text:1966 bar:1970 text:1970 bar:1980 text:1980 bar:2001 text:2001 bar:2010 text:2010 bar:2018 text:2018 PlotData= color:d width:20 align:left bar:1869 from:0 till: 26879 bar:1880 from:0 till: 32265 bar:1890 from:0 till: 36878 bar:1900 from:0 till: 45017 bar:1910 from:0 till: 56844 bar:1931 from:0 till: 79391 bar:1935 from:0 till: 85000 bar:1948 from:0 till: 98914 bar:1953 from:0 till: 113666 bar:1961 from:0 till: 135806 bar:1966 from:0 till: 154690 bar:1970 from:0 till: 180714 bar:1980 from:0 till: 265000 bar:2001 from:0 till: 270032 bar:2010 from:0 till: 279653 bar:2018 from:0 till: 289518 PlotData= bar:1869 at: 26879 fontsize:s text: 26.879 shift:(-10,5) bar:1880 at: 32265 fontsize:s text: 32.265 shift:(-10,5) bar:1890 at: 36878 fontsize:s text: 36.878 shift:(-10,5) bar:1900 at: 45017 fontsize:s text: 45.017 shift:(-10,5) bar:1910 at: 56844 fontsize:s text: 56.844 shift:(-10,5) bar:1931 at: 79391 fontsize:s text: 79.391 shift:(-10,5) bar:1935 at: 85000 fontsize:s text: 85.000 shift:(-10,5) bar:1948 at: 98914 fontsize:s text: 98.914 shift:(-10,5) bar:1953 at: 113666 fontsize:s text: 113.666 shift:(-10,5) bar:1961 at: 135806 fontsize:s text: 135.806 shift:(-10,5) bar:1966 at: 154690 fontsize:s text: 154.690 shift:(-10,5) bar:1970 at: 180714 fontsize:s text: 180.714 shift:(-10,5) bar:1980 at: 265000 fontsize:s text: 265.000 shift:(-10,5) bar:2001 at: 270032 fontsize:s text: 270.032 shift:(-10,5) bar:2010 at: 279653 fontsize:s text: 279.653 shift:(-10,5) bar:2018 at: 279653 fontsize:s text: 289.518 shift:(+10,5) </timeline> |- |<small>Vir: [[Statistični urad Republike Slovenije]]</small> |} </div> </div> == Znamenitosti == === Arhitektura === Kljub pojavu višjih zgradb, zlasti na robu mesta, ohranja zgodovinsko središča Ljubljane številne značilne starejše stavbe. V njem se ob hišah 20. stoletja pojavljata [[barok|baročni]] in [[secesija (obdobje)|secesijski]] slog ter historistične stavbe. [[Ljubljanski grad]] se nahaja na vrhu grajskega griča, ki zaznamuje center mesta. Okolica današnjega gradu je stalno naseljena od leta 1200 pr. n. št. Grad je bil prvič omenjen leta 1161. Trdnjava je bila uničena, ko je vojvodina postala del [[Habsburžani|habsburškega cesarstva]]. Med letoma 1485 in 1495 je bil zgrajen današnji grad opremljen s stolpi. Njegov namen je bil zlasti obramba pred [[turški vpadi|turškimi vpadi]] in [[kmečki upor|kmečkimi upori]]. Grad je kasneje dolgo služil kot zapor. Leta 1905 je grad prešel v mestno last in doživel postopno prenovo po letu 1960. Danes je turistična atrakcija s pestrim kulturnim programom.<ref name="LubljanaFestival">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|title=Festival Ljubljana {{ikona en}}|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2013-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105190436/http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|url-status=dead}}</ref> Od leta 2006 je grad z [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjačo]] povezan s središčem mesta.<ref name="LubljanaInfo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.info/ljubljana-castle/ |title=City castle in Ljubljana {{ikona en}} |accessdate=30. julij 2008}}</ref><ref name="LubljanaCastle">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |title=Ljubljanski grad |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2009-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091201001940/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |url-status=dead }}</ref> Staro mestno jedro je srednjeveški obzidani del treh glavnih trgov z [[Mestna hiša, Ljubljana|mestno hišo]], SAZU, univerzitetno knjižnico in Križankami ter številnimi cerkvami. Novejši del obsega baročne in kasnejše razširitve v smeri parka Tivoli in do železniške proge, kjer stoji večina pomembnejših arhitektur, med njimi [[Univerza v Ljubljani|sedež univerze]] (ob robu srednjeveškega mesta) zgradil ga je češki arhitekt Jan F. Hráský, [[Cerkev Svete Trojice, Ljubljana|uršulinske cerkve]], stavbe [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] in [[Cankarjev dom]]. Po potresu leta 1511 je bila Ljubljana močno prezidana. Znova so jo preurejali kasneje, zlasti v 18. stoletju v baročnem slogu in po [[Ljubljanski potres|katastrofalnem potresu v 1895]], ki je močno poškodoval mesto. Mesto je bilo razširjeno in dozidano, pretežno s historističnimi palačami in v slogu [[art nouveau]]ja.<ref name="Histo4"/><ref name="InfoIntro"/> Mestna arhitektura je tako mešanica slogov. Velik pečat je med obema vojnama pustil slovenski arhitekt [[Jože Plečnik]], ki je oblikoval več osi mesta, mostove, tudi [[Tromostovje]] in med palačami [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodno in univerzitetno knjižnico]]. ''Glej [[Galerija ljubljanskih mostov na Ljubljanici|galerijo ljubljanskih mostov na Ljubljanici]]''. Prepoznavna ljubljanska stolpnica je [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnik]]. V Ljubljani se nahaja več [[Seznam cerkev v Ljubljani|cerkev]]. [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] je ljubljanska katedrala, ki je zlahka prepoznavna zaradi svoje zelene kupole in dveh zvonikov. Stoji ob [[Ciril-Metodov trg|Ciril-Metodovem trgu]] v bližini [[Tržnica Center|osrednje tržnice]] in [[Mestna hiša, Ljubljana|mestne hiše]]. Prvotno je bila na mestu manjša cerkev, za tem troladijska romanska cerkev, prvič omenjena leta 1262. Po požaru leta 1361 je bila obokana v gotskem slogu. Z ustanovitvijo ljubljanske škofije leta 1461 je cerkev postala stolnica (ob Gornjem Gradu). Osem let pozneje jo je prizadel nov požar, ki so ga najverjetneje zanetili Turki. Med letoma 1701 in 1706 je jezuitski arhitekt Andrea Pozzo izdelal načrt za novo baročno cerkev z dvema stranskima kapelama, zasnovanima v obliki latinskega križa. Cerkev je bila dodatno grajena leta 1841. Notranjost je okrašena z baročnimi freskami slikarja [[Giulio Quaglio|Giulia Quaglia]] iz obdobja v letih 1703-1706 in 1721-1723.<ref>{{navedi splet|url=http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|title=Ljubljanska stolnica|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100819100517/http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|url-status=dead}}</ref> Reko Ljubljanico, Gruberjev kanal in druge reke in potoke prečkajo [[Seznam mostov v Ljubljani|številni mostovi]]. Najbolj znana sta [[Tromostovje]] in [[Zmajski most]]. Slednji je bil zgrajen med letoma 1900 in 1901 in velja za eno najlepših del [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124">{{navedi knjigo|author=C. Abdunur|title=ARCH'01: Troisième conférence internationale sur les ponts en arc|publisher=Presses des Ponts|location= |year=2001|pages=124|isbn=2859783474|oclc=|doi= |language=fr}}</ref><ref name="PontDragons">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |title=Zmajski most / Dragon Bridge |accessdate=30. julij 2008 |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412035550/http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |url-status=dead }}</ref> Ime je dobil po štirih zmajih, ki krasijo konce ograj.<ref name="SBTG84">{{navedi knjigo|author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie|title=Slovenia: The Bradt Travel Guide|url=https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke|publisher=Robin McKelvie|location= |year=2005|pages=[https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke/page/84 84]|isbn=1841621196|oclc=|doi=}}</ref> [[Ljubljanski vodnjaki]] so v mestnem jedru prisotni že od njenega nastanka, saj so bili pomembni za razvoj mesta kot takega. Starejši vodnjaki in vodovodi so bili znani že v antični Emoni. Ljubljana ima nad 40 delujočih vodnjakov, ki večinoma krasijo [[Seznam trgov v Ljubljani|trge]] in [[Seznam parkov v Ljubljani|parke]] in imajo pomembno kulturno-zgodovinsko ozadje. Na Mestnem trgu stoji replika najpomembnejšega izmed njih, [[Robbov vodnjak|Robbovega vodnjaka]] v baročnem slogu. Njegov izvirnik je bil leta 2006 zaradi težav s [[Korozija|korozijo]] prestavljen v Narodno galerijo. <gallery mode="packed" heights="140px" style="text-align:left"> Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 11-34-41.jpg|[[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] Slika:Ljubljana (15490965267).jpg|[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni trg]] Slika:Ljubljana-Kongresni trg.JPG|[[sneg|Zasnežen]] [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]] Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 12-19-48.jpg|[[Urbančeva hiša]] na [[Prešernov trg|Prešernovem trgu]] Slika:Ljubljana Castle from Ljubljana.jpg|[[Ljubljanski grad]] Slika:Stolnica Sv. Nikolaja 02.jpg|[[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] Slika:Ljubljana - Slovenia (13457591394).jpg|Ljubljana z [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnika]] Slika:Робова фонтана детаљ.JPG| [[Robbov vodnjak]] Slika:Prešernov trg Ljubljana 9977.jpg|Prešernov trg in Tromostovje </gallery> === Parki in vrtovi === [[Slika:Dvogrba kamela.JPG|thumb|Dvogrba kamela v Ljubljanskem živalskem vrtu]] [[Slika:Ljubljana. Tivoli under the snow.JPG|thumb|Tivoli pozimi]] V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema [[Park Tivoli, Ljubljana|park Tivoli]] s površino 17,5 ha. Leta 1813 ga je zasnoval Francoz J. Blanchard. Danes obsega približno 5&nbsp;km². Imel je tri glavne avenije s kostanjevimi [[drevored]]i. Osrednjo os je razširil in spremenil Jože Plečnik. Znotraj parka se menjujejo drevoredi in skupine različnih dreves, nasadi rož ter parkovna oprema s posebnimi klopmi, igrali, kipi in vodnjaki, zlasti pred [[Grad Tivoli, Ljubljana|Tivolskim gradom]] in današnjim [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije]]. Urejene so igralne površine za otroke, v park se zajedajo pokriti bazen, športna igrišča in [[Hala Tivoli]]. Skupaj z [[Rožnik]]om in [[Šišenski hrib|Šišenskim hribom]] park oblikuje površine [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib|krajinskega parka]]. Med letoma 1921 in 1939 je Jože Plečnik med Moderno galerijo in Tivolskim gradom uredil [[Jakopičevo sprehajališče]], poimenovano po vodilnem slovenskem impresionističnem slikarju [[Rihard Jakopič|Rihardu Jakopiču]]. Ostalo površino si deli 28 manjših parkov, med katerimi so najbolj znani: * [[Argentinski park, Ljubljana|Argentinski park]]/[[Argentinski park, Ljubljana|park Ajdovščina]] * [[park Zvezda, Ljubljana|park Zvezda]] (na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]) * [[Miklošičev park, Ljubljana|Miklošičev park]] *[[Muzejski park, Ljubljana|Muzejski park]] *[[Park Arturo Toscanini, Ljubljana|Park Arturo Toscanini]] *[[Kodeljevo]] * [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]] * [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] Po drugi svetovni vojni sta bila odprta le [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|title=V Ljubljani so danes odprli Severni mestni park (Dnevnik.si, 11. 05. 2010)|accessdate=2010-09-04|archive-date=2011-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930064404/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|url-status=dead}}</ref> (v planu je še razširitev)<ref>{{navedi splet|url=http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|title=Severni mestni park - Navje, Ljubljana|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110218065738/http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|url-status=dead}}</ref> v neposredni bližini [[Gospodarsko razstavišče|Gospodarskega razstavišča]] in [[Navje|Navja]] oziroma severno od Kolodvora ter [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] in [[Park izbrisanih]] na dvorišču nekdanje tovarne Rog. V načrtu je tudi ureditev celotnega dela Save z okolico, ki teče skozi MOL in ureditev [[Krajinski park Ljubljansko barje|parka na severu Ljubljanskega barja]]. [[Živalski vrt Ljubljana|Ljubljanski živalski vrt]] leži pod Rožnikom. V vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, predvsem pa vrste, značilne za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. [[Botanični vrt, Ljubljana|Botanični vrt]] v Ljubljani deluje že od leta 1810 in je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji z nepretrganim delovanjem. V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in ostalih kontinentov. Vrt sodeluje z več kot 270 botaničnimi vrtovi iz celega sveta. Ukvarja se z znanstvenoraziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Ima pomembno nalogo pri vzgoji in varovanju [[endemit|endemičnih]] in [[ogrožena vrsta|ogroženih]] (prizadetih, ranljivih in redkih) vrst slovenskega ozemlja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|title=Slikoviti predeli, vrtovi in parki: Botanični vrt|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110508155804/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|url-status=dead}}</ref> == Uprava == === Upravna enota Ljubljana === [[Upravna enota Ljubljana]] je ozemeljska enota državne uprave, ki zajema območje Mesta Ljubljana, ki je združevalo nekdanjih pet ljubljanskih mestnih občin oziroma sedanje občine, ki so nastale na tem ozemlju poleg MOL in ima več izpostav v samem mestu, kakor tudi v okolici. === Lokalna samouprava === [[Slika:MOL-CS.png|thumb|right|320px|Ljubljanske mestne četrti]] [[Mestna občina Ljubljana]] je razdeljena na 17 četrtnih skupnosti z lastno (samo)upravo. Četrtne skupnosti sprejemajo predloge občanov (prebivalcev četrtnih skupnosti) in jih posredujejo pristojnim organom MOL ter sodelujejo pri pripravi in izvedbi aktivnosti na področju četrtne skupnosti.<ref name="Districs">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |title=Četrtne skupnosti |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100824081446/http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |url-status=dead }}</ref> Pred tem jo je sestavljalo pet samostojnih občin (Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška in Vič - Rudnik), ki se še vedno pokrivajo z volilnimi okraji volilnih enot [[Volilna enota Ljubljana Center|Ljubljana Center]] in [[Volilna enota Ljubljana Bežigrad|Ljubljana Bežigrad]] {{glavni|Četrtna skupnost Ljubljane}} {| cellpadding="5" |- style="vertical-align:top;" | # [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] # [[Četrtna skupnost Center|Center]] # [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]] # [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]] # [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] # [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]] # [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] # [[Četrtna skupnost Polje|Polje]] # [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]] || || <ol start="10"> <li>[[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Vič|Vič]]</li> </ol> |} === Policija === Pristojnosti [[Policijska uprava Ljubljana|Policijske uprave Ljubljana]] obsegajo površino 3.807&nbsp;km², kar predstavlja 18,8 % državnega nacionalnega ozemlja.<ref name="Police">{{navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |title=PU Ljubljana |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100924015858/http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |url-status=dead }}</ref> Sestavlja jo 17 policijskih postaj, ki so v začetku leta 2008 skupaj zaposlovale 1.499 delavcev, od tega 1.310 policistov ter 189 drugih delavcev policije.<ref name="Police"/> S približno 41.000 kaznivih dejanj v letu 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |title=Poročilo o delu Policijske uprave Ljubljana za leto 2008 |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |url-status=dead }}</ref> ima Ljubljana ugled varnega in mirnega področja.<ref name="securite">{{navedi splet |url=http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |title=LES VAROIS DANS LE MONDE: Slovénie |accessdate=2008-07-31 |language=fr |archive-date=2008-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081118052528/http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |url-status=dead }}</ref> {{Geografski položaj |Center = [[Četrtna skupnost Center|Center]] |Sever = [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]]; </br>[[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] |Severovzhod = [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]]; </br>[[Savsko naselje]] |Vzhod = [[Četrtna skupnost Moste|Moste]]; [[Četrtna skupnost Polje|Polje]]; </br>[[Štepanjsko naselje]]; [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]] |Jugovzhod = [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] , ''hrib [[Golovec]] '' |Jug =[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] ; [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] |Jugozahod = [[Četrtna skupnost Vič|Vič]] |Zahod = [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]], ''hrib [[Rožnik]] '' |Severozahod = [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]; ''gora [[Šmarna gora]]''; </br>[[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]]; [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]] }} == Gospodarstvo == [[Slika:Ljubljana (8898091333).jpg|thumb|Turizem je eden od gospodarskih sektorjev, prisotnih v mestu. Na sliki je [[Grand Hotel Union]].]] [[Slika:Ljubljana-Rudnik.jpg|thumb|Velik delež gospodarstva obsega tudi trgovska dejavnost. Na sliki je nakupovalno središče v Rudniku]] Leta 1981 je ljubljanski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca znašal 260 % jugoslovanskega povprečja.<ref>{{navedi knjigo | title=Atlas svijeta: Novi pogled na Zemlju | year=1984 | edition=3. | publisher=Sveučilišna naklada Liber | location=Zagreb | language=hr | editor1-first=Radovan | editor1-last=Radovinović | editor2-first=Ivan | editor2-last=Bertić}}</ref> Ljubljana proizvede približno 25 % slovenskega BDP-ja.<ref name="InfoIntro"/> Leta 2003 je bila stopnja aktivnega delovnega prebivalstva 62 %; od tega je bilo 64 % zaposlenih v zasebnem in 36 % v javnem sektorju.<ref name="InfoIntro"/> Januarja 2007 je stopnja brezposelnosti znašala 6,5 % (v primerjavi s 7,7 % leto prej in v primerjavi z nacionalnim povprečjem 8,7 %).<ref name="Chomage Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |title=Registered unemployment rates (%) by regional offices in 2006 and 2007 {{ikona en}} |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905083517/http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |url-status=dead }}</ref> Industrija, zlasti [[farmacija|farmacevtska]], [[petrokemija|petrokemična]] in [[živilska industrija]], ostaja najbolj pomembna gospodarska dejavnost. Druga področja vključujejo bančništvo, finance, promet, gradbeništvo, obrti, storitvene dejavnosti in turizem. Javni sektor zagotavlja delo na področju izobraževanja, kulture, zdravstva in lokalne uprave.<ref name="InfoIntro"/> Zlasti v zadnjih 2 desetletjih je pomembna panoga [[trgovina]]. Na [[Ljubljanska borza|Ljubljanski borzi]], ki je od leta 2008 v lasti [[Dunajska borza|Dunajske borze]],<ref name="Bourse Vienne">{{navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|title=Austrians Buy Ljubljana Stock Exchange {{ikona en}}|accessdate=31. julij 2008|archive-date=2009-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090111114616/http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|url-status=dead}}</ref> kotirajo zlasti večja slovenska podjetja. Nekatera od teh imajo sedež v glavnem mestu; na primer trgovska veriga [[Mercator]], naftne družbe [[Petrol]] in telekomunikacijski ponudnik [[Telekom Slovenije]].<ref name="Bourse Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |title=Ljubljanska borza d.d. |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418064605/http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |url-status=dead }}</ref> V mestu deluje več kot 15.000 podjetij, večina od njih v [[tercialni sektor|terciarnem sektorju]].<ref name="Tertiaire Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |title=Ljubljana: economic center of Slovenia |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080608140330/http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |url-status=dead }}</ref> Stanovanja v Ljubljani so med dražjimi v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bodo-cene-nepremicnin-se-padale/220416|title=RTVSLO: Bodo cene nepremičnin še padale?|accessdate=4. september 2010}}</ref> == Izobraževanje in znanost == [[Slika:Ljubljana, Slovenija 2013 - panoramio.jpg|sličica|Rektorat [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]]] Študentje predstavljajo sedmino celotne ljubljanske populacije, kar mestu daje mladosten karakter.<ref name="Université Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |title=UL history |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |url-status=dead }}</ref> [[Univerza v Ljubljani]], najstarejša in največja slovenska ter edina ljubljanska univerza, je bila ustanovljena leta 1919.<ref name="Histo5"/> Sestavlja jo 23 [[fakulteta|fakultet]] in 3 [[akademija (šola)|akademije]], ki (med drugim) ponujajo študij medicine, aplikativnih znanosti, filozofije, prava in uprave v slovenskem jeziku.<ref name="Université Ljubljana II">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |title=Statutes of UL |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |url-status=dead }}</ref> Ima približno 64.000 študentov in okoli 4.000 zaposlenih. [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] je imela v letu 2004 skupno 1.169.090 knjig.<ref name="InNumbers"/> V letu 2006 je 55 [[osnovna šola|osnovnih šol]] obiskovalo skoraj 21.000 učencev, medtem ko se je na 32 [[srednja šola|srednješolskih ustanovah]], med katerimi je približno polovica splošnih (izmed teh dve klasični) ali strokovnih gimnazij, izobraževalo 25.797 dijakov.<ref name="InNumbers"/> Iz nekdanje [[Tehniška srednja šola|Tehniške srednje šole]] v Ljubljani je nastal [[Šolski center Ljubljana]] z višjo strokovno šolo ter Evropsko šolo. 3. teden v maju je na Slovenski cesti [[Maturantska parada]]. V Ljubljani ima sedež tudi več nacionalnih raziskovalnih ustanov, med katerimi so najpomembnejše [[Znanstvenoraziskovalni center SAZU]], [[Inštitut "Jožef Stefan"]] (oba imata tudi podiplomski šoli), [[Kemijski inštitut]] in [[Nacionalni inštitut za biologijo]], pa tudi več zasebnih visokošolskih zavodov, med katerimi so [[Fakulteta za pravo in poslovne vede]] (FPV) kot zametek bodoče Katoliške univerze, [[GEA College - Visoka šola za podjetništvo|GEA College]] - Fakulteta za podjetništvo in Center višjih šol, izpostavi [[Nova univerza|Nova univerze]], univerze [[Alma Mater Europaea]] in drugi, tudi [[Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana]]. == Zdravstvo == [[Univerzitetni klinični center Ljubljana]], osrednja slovenska zdravstvena ustanova, pod različnimi imeni deluje že od leta 1786, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] podpisal odlok o ustanovitvi ''Civilne bolnice v Ljubljani''<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Kratka zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085028/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|url-status=dead}}</ref> in letno sprejme prek 100.000 bolnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Ključni podatki o UKC (2009)|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085023/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|url-status=dead}}</ref> [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološki inštitut]], ustanovljen leta 1937,<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|title=Onkološki inštitut - Zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191942/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|url-status=dead}}</ref> je eden boljših centrov za [[onkologija|onkologijo]] v srednji Evropi in eden prvih, ki je združil zdravljenje z raziskovanjem in pedagoško dejavnostjo na področju onkologije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|title=Onkološki inštitut - Vizija in cilji|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191347/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|url-status=dead}}</ref> [[Zdravstveni dom Ljubljana]], razdeljen na 7 enot, opravlja osnovno zdravstveno dejavnost in s svojimi službami zagotavlja zlasti preventivne zdravstvene preglede ter zdravljenje lažje poškodovanih ali bolnih. V manjšem obsegu zagotavlja tudi specialistično ambulantno dejavnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|title=Dejavnosti Zdravstvenega doma Ljubljana|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100820122452/http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|url-status=dead}}</ref> == Kultura == {{glavni|Pregled kulturnih ustanov v Ljubljani}} [[Slika:Narodna galerija (19637747294).jpg|sličica|Pročelje [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]].]] V Ljubljani deluje 15 [[muzej]]ev, 41 [[umetniška galerija|galerij]], 11 [[gledališče|gledališč]] ter 4 profesionalni [[orkester|orkestri]]<ref name="InNumbers" /> in več [[kino]]dvoran. Med muzeji imajo izjemne zbirke [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|Muzej novejše zgodovine]] ter [[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]]. Številne razstave ima Muzej za arhitekturo in oblikovanje.<ref name="Pointinteret">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti/ |title=Znamenitosti |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2010-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100529214332/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti |url-status=dead }}</ref> Med galerijami izstopata Narodna in Moderna, svojo zbirko ima Muzej sodobne umetnosti v muzejskem kareju Metelkova. [[Bolšji sejem]] je vsako nedeljo v starem mestnem jedru.<ref name="Pointinteret" /> Leta 2006 so muzeji privabili 264.470, galerije 403.890 in gledališča 396.440 obiskovalcev.<ref name="InNumbers" /> Vsako leto se v Ljubljani zvrsti več kot 10.000 kulturnih dogodkov, med temi je 10 mednarodnih festivalov za gledališče, glasbo (npr. [[Ljubljana festival]] in [[Trnfest]]) in umetnost nasploh.<ref name="InfoIntro" /> Ljubljana, v središču različnih slovenskih vinorodnih dežel, je znana kot »mesto vina in vinske trte«, ki so jih na pobočju grajskega hriba posadili že Emonci.<ref name="InfoIntro" /> Teden knjige (začenja se na [[svetovni dan knjige]]) vključuje prireditve in prodajo knjig na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]. Na predvečer [[praznik dela|praznika dela]] je na ljubljanskem Rožniku praznovanje s kresom. [[Slovenska filharmonija]], ki je osrednja glasbena ustanova v Ljubljani in v Sloveniji, prireja koncerte [[klasična glasba|klasične glasbe]] domačih in tujih izvajalcev, veliko časa pa posveča tudi mladim izvajalcem z raznih [[glasbena šola|glasbenih šol]]. Ustanovljena je bila že leta 1701 v okviru ''[[Academia operosorum Labacensis|Academije Operosorum]]'' in spada med najstarejše tovrstne ustanove v Sloveniji in v Evropi<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina slovenske filharmonije | url = http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | accessdate = 2006-07-15 | archive-date = 2006-05-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20060527055037/http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | url-status = dead }}</ref>.[[Slika:Metelkova mesto6.jpg|thumb|right|Alternativna scena na Metelkovi]] [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] (ustanovljena leta 1918<ref name="Histo5"/>) in [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] razstavljata dela najvplivnejših [[Seznam slovenskih slikarjev|slovenskih slikarjev]]. V [[AKC Metelkova mesto]], ki ima svoje prostore v obnovljeni bivši avstro-ogrski vojašnici na [[Metelkova ulica, Ljubljana|Metelkovi ulici]], je središče umetniške alternativne kulture. Na AKC Metelkova mesta so številni klubi, umetniška galerija, koncertni prostori, kjer igrajo različne zvrsti glasbe. Tu imajo rezidenčne prostore številni umetniki in obrtniki<ref name="Metelkova">{{navedi splet |url=http://www.metelkovamesto.org/?mode=static&id=19 |title=O Metelkovi |accessdate=4. september 2010}}</ref> Podoben avtonomen kulturni center je bil v nekdanji [[Rog (tovarna)|tovarni Rog]] (izseljen 2021 - stavba v rekonstrukciji). Po letu 1980 je Ljubljana postala središče avantgardnega (''retrogardističnega'') umetniškega gibanja ''[[Neue Slowenische Kunst]]'' (ustanovljeno 1984), ki so jo sestavljale predvsem glasbena in večmedijska skupina [[Laibach]], slikarji kolektiva [[IRWIN]] in gledališko-scenski projekti režiserja [[Dragan Živadinov|Živadinova]]. Od leta 1984 v Ljubljani vsako leto poteka [[Festival LGBT-filma]], ki prikazuje filme z [[LGBT]]-temami in motivi ter je najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi. Zadnja leta je največ projekcij festivala v [[Slovenska kinoteka|Slovenski kinoteki]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lgbtfilmfest.si/o-festivalu|title=O festivalu|accessdate=3. 2. 2021|website=36. festival lgbt filma|publisher=Društvo ŠKUC}}</ref> Ljubljana je bila leta 2015 imenovana za Unescovo mesto literature<ref>{{navedi splet|url=https://www.citiesoflit.com/ljubljana|title=Ljubljana city of literature|accessdate=15. junij 2023|date=|format=|work=}}</ref> ([[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] program Mesto literature je del širše mreže ustvarjalnih mest). == Mediji == ;Časopisi V Ljubljani izhaja več splošno-informativnih (dnevnih) časopisov,<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Newspapers - Slovenia Newspaper & News Media Guide | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kot je ''[[Delo]]'',<ref>{{navedi splet| title = Spletno Delo | url = http://www.delo.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'',<ref>{{navedi splet| title = Dnevnik | url = http://www.dnevnik.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Slovenia Times]]''<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Times | url = http://www.sloveniatimes.com/ | accessdate = 19. september 2010 | language = en | archive-date = 2007-10-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071011002229/http://www.sloveniatimes.com/ | url-status = dead }}</ref> in brezplačnik ''[[Žurnal24]]'',<ref>{{navedi splet | title = Žurnal24 | url = http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-06-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090609122907/http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | url-status = dead }}</ref>, finančni kot so ''[[Finance]]'',<ref>{{navedi splet| title = Finance | url = http://www.finance.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Podjetnik]]''<ref>{{navedi splet| title = Podjetnik | url = http://www.ekipa.org/?cc=1 | accessdate = 19. september 2010}}</ref> in ''[[Economist]]''<ref>{{navedi splet| title = Economist.com | url = http://www.economist.com/countries/slovenia/ | accessdate = 19. september 2010 | language=en}}</ref> in športni - ''[[Ekipa (časopis)|Ekipa]]''. ;Radio Prestolnica ima več [[radijska postaja|radijskih postaj]].<ref>{{navedi splet | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | title = European radio stations streaming live on the internet - Slovenia | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg nacionalnih pod okriljem [[RTVS]] ([[A1 (radio)|Prvi program]], [[Program Ars (Radio Slovenija)|Ars]] in [[Val202]]<ref name="RTV">{{navedi splet| title = O RTV Slovenija | url = http://www.rtvslo.si/ortv/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref>) program oddaja še več komercialnih radijskih postaj: [[Radio 1]],<ref>{{navedi splet| title = Radio 1 | url = http://www.radio1.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Antena]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Antena | url = http://www.radioantena.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Center]],<ref>{{navedi splet| title = RadioCenter| url = http://www.radiocenter.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Ekspres]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Ekspres | url = http://www.radioekspres.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Salomon]] ter alternativni programi<ref>{{navedi splet| title = Radio Salomon| url = http://www.radiosalomon.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Študent]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Student | url = http://www.radiostudent.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Veseljak]]<ref>{{navedi splet | title = Radio Veseljak | url = http://www.radioveseljak.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2012-03-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120304025646/http://www.radioveseljak.si/veseljak.m3u | url-status = dead }}</ref> in [[Radio Ognjišče]]. ;Televizija V Ljubljani ima sedež javna [[Radiotelevizija Slovenija]], ki oddaja tri programe (TV SLO 1, TV SLO 2 in TV SLO 3)<ref name = "RTV" /> ter glavni komercialni postaji [[Pop TV]]<ref>{{navedi splet | title = poptv | url = http://poptv.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-04-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090423164014/http://poptv.si/ | url-status = dead }}</ref> in [[Kanal A]].<ref>{{navedi splet | title = Kanal A | url = http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-12-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20091215004100/http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | url-status = dead }}</ref> == Šport in rekreacija == [[Slika:Sava-Tacen-poligon.JPG|thumb|Kajakaški poligon v [[Tacen|Tacnu]]]] V Ljubljani deluje več športnih klubov, med katerimi so najbolj znani hokejski [[HDD Tilia Olimpija]], ki nastopa tudi v mednarodni ligi [[EBEL]], košarkarski [[KK Union Olimpija]], ki nastopa nastopa tudi v [[Evroliga|Evroligi]], nogometni [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija]], rokometni [[RK Krim]] in odbojkarski [[ACH Volley]]. Najpomembnejši mestni športni objekti so [[Jože Plečnik|Plečnikov]] [[stadion Bežigrad]], ki je več let v postopku prenove, [[Hala Tivoli]], ki je domača dvorana za HDD [[Tilia Olimpija]], ter leta 2010 zgrajena objekta [[Stadion Stožice]], kjer domače tekme igra NK Olimpija, in [[Arena Stožice]], ki je domača dvorana za KK [[Košarkarski klub Olimpija|Union Olimpija]], [[Rokometni klub Krim|RK Krim]] in ACH Volley. Na [[Kodeljevo|Kodeljevem]] je pri [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] športna dvorana in bazen, drug pokrit bazen je v Tivoliju, 2025 dograjen [[Športni park Ilirija]] z velikim pokritim (olimpijskim) bazenom; poleg njih je v mestu še več letnih (odkritih) bazenov-kopališč. V Tivoliju je [[Športni park Stanka Bloudka]], kjer je poleg Hale Tivoli tudi drsališče, kotalkališče, minigolf itd. Na Viču se nahaja [[Gimnastični center Ljubljana]]. Ljubljana je v svoji zgodovini gostila več odmevnih športnih prireditev, tudi [[svetovno prvenstvo v športni gimnastiki]] v letih [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922|1922]] in [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v košarki]] leta [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju]] leta [[Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovno prvenstvo v hokeju na ledu elitne divizije]] leta [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1966|1966]] in še osemkrat prvenstvo druge divizije, [[evropsko prvenstvo v rokometu]] leta [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004|2004]] ter [[svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu]] v letih 1955, 1991 in [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|2010]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.sloka.si/|title=Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|accessdate=4. september 2010}}</ref> Leta 2013 se je v mestu odvijalo [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013|Evropsko prvenstvo v košarki]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/devet-korakov-na-poti-za-eurobasket-2013/245693 |title=Devet korakov na poti za Eurobasket 2013 |accessdate=9. decembra 2010| date = 7. december 2010 | publisher = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] | author = [[Toni Gruden]] }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.eurobasket2013.org/si/|title=Spletne strani EuroBasket 2013 |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=FIBA Europe }}</ref> Od leta 1957 je drugi teden v maju v počastitev osvoboditve Ljubljane (9. maj 1945) organiziran [[Pohod po poti spominov in tovarištva]] (znan tudi kot ''pohod ob žici'').<ref>{{navedi splet |url= http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |title= Thousands Join Ljubljana Hike |accessdate= 1. november 2008 |archive-date= 2008-07-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20080725103917/http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |url-status= dead }}</ref> Vsako leto od 1996 naprej zadnjo nedeljo v oktobru [[Ljubljanski maraton]] na mestne ulice pritegne več tisoč tekačev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|title=13th Ljubljana marathon – record participation! {{ikona en}}|accessdate=1. november 2008|archive-date=2008-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20081026192404/http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|url-status=dead}}</ref> Center Ljubljane leži med dvema manjšima vzpetinama, [[Rožnik]]om z dvema vrhovoma (''Cankarjev Vrh-Rožnik'', 394 m, ''Šišenski hrib'', 429 m) in [[Grajski grič|Grajskim gričem]] (366 m), na katerem stoji [[Ljubljanski grad]]. Na obrobju mesta so hribi [[Šmarna gora]], [[Rašica (vzpetina)|Rašica]], [[Golovec]], [[Toško čelo]], malo dlje pa še [[Krim, Slovenija|Krim]] in vrhovi [[Polhograjsko hribovje|Polhograjskega hribovja]], ki ponujajo kratke izlete v naravo. (''glej tudi [[:Kategorija:Izleti v okolici Ljubljane|Izleti v okolici Ljubljane]]''). == Prometna infrastruktura == Ljubljana je v središču slovenskega cestnega omrežja, ki preko [[Ljubljanska obvoznica|avtocestnega obroča]] povezuje mesto z vsemi deli države in pomembnimi mesti v okolici (avtocestna povezava s [[Trst]]om, [[Benetke|Benetkami]] ter [[Reka, Hrvaška|Reko]] na jugozahodu ([[avtocesta A1|A1]]/E70); z [[Maribor]]om, [[Gradec|Gradcem]] in [[Dunaj]]em (A1/E57); z Zagrebom in naprej v nekdanjo Jugoslavijo ([[Avtocesta A2|A2]]-E70); s [[Celovec|Celovcem]] in [[Salzburg]]om na severozahodu (A2-E61), zaradi česar je pomembna vstopna točka za severnoevropske turiste.<ref name="Michelin">Michelin, ''Slovénie, Croatie, Bosnie-Herzégovine, Serbie, Monténégro, Macédoine'', Cartes et guides n°736, Michelin, Zellik, Belgium, 2007, ISBN 978-2-06-712627-5</ref> Tranzitni promet skozi samo mesto je preusmerjen s pomočjo [[Ljubljanska obvoznica|Ljubljanske obvoznice]] v obliki kroga okoli mesta. Že arhitekt [[Maks Fabiani|Fabiani]] je načrtoval notranji cestni obvozni obroč, ki bi razbremenil prometa središče Ljubljane. Notranji obroč tvorijo naslednje ceste: [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolska cesta]], [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisova cesta]], [[Aškerčeva cesta, Ljubljana|Aškerčeva cesta]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisova cesta]], [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovška cesta]], [[Cesta za Gradom, Ljubljana|Cesta za Gradom]], [[Roška cesta, Ljubljana|Roška cesta]], Lipičeva ulica, [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševa cesta]], [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykova cesta]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trg OF]]. [[Fabianijev most]] je bil zadnji manjkajoči element; z njegovo dograditvijo leta 2012 je bil obroč sklenjen.<ref name=Projekti>{{navedi splet|title=Projekti: Ljubljanski notranji obroč|url=http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|work=ljubljana.si|publisher=Mestna občina Ljubljana|accessdate=4. septembra 2012|archive-date=2013-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020125651/http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|url-status=dead}}</ref> [[LPP#Avtobusne_linije|Avtobusna mreža]], ki jo upravlja [[Ljubljanski potniški promet]] (v lasti MOL) (na osnovi plačilne kartice Urbana) je trenutno najbolj uporabljana in razvita oblika [[javni prevoz|javnega prevoza]] v Ljubljani. Avtobusi so pogovorno imenovani ''trole''. Izraz izvira iz obdobja med letoma 1951 in 1971, ko so po Ljubljani vozili [[trolejbus]]i. Možna je izposoja koles,<ref name="Transvelo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071230031337/http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archivedate=2007-12-30 |title=Ljubljana Bike |accessdate=31. julij 2008 |url-status=live }}</ref> in najem taksija.<ref name="Taxi">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |title=Taxi |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2021-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309000141/https://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |url-status=dead }}</ref> V letu 2009 se je z uvedbo mestne vozovnice začel ponovno vzpodbujati tudi javni promet na ljubljanskem železniškem vozlišču.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |title=Mestna vozovnica |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2010-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100724024259/http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |url-status=dead }}</ref> [[Kolesarjenje|Kolesarski promet]] v Ljubljani predstavlja opazen delež vsega prometa, še posebej poleti. [[Kolesarska steza|Kolesarske steze]] so po večini ločene od cestišča, ponekod obarvane z rdečo barvo in na križiščih večinoma speljane posredno (tj. z zamikom). Leta 1998 je bila dolžina kolesarskih stez približno 65 km, leta 2009 pa 130 km. Označevanje novih kolesarskih stez je del projekta mestne občine Civitas Elan.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |title=Celovita kolesarska strategija |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=Mestna občina Ljubljana |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103123840/http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |url-status=dead }}</ref> Na nekaterih ulicah, kjer ni kolesarskih stez, npr. na povezovalni cesti med [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševo]] in [[Roška cesta, Ljubljana|Roško cesto]] preko [[Fabianijev most, Ljubljana|Fabianijevega mostu]] na [[Ljubljanica|Ljubljanici]],<ref>{{navedi splet |url=http://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |author=Ljubljanska kolesarska mreža |title=Peticija za Fabianijev most |publisher=kolesarji.org |date=2012-06-12 |accessdate=2012-08-24 |archive-date=2012-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120824211642/https://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |url-status=dead }}</ref> je kolesarjenje prepovedano.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |title=Mladina (17. julij 2000): Kolesarski zmaji |accessdate=2008-01-09 |archive-date=2008-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080109160333/http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |url-status=dead }}</ref><ref>[http://zemva.webs.com/LKM%20pobude%20za%20prijazno%20kolesarsko%20infrastrukturo%20-%20koncana.pdf Ljubljanska kolesarska mreža (okt. 2010): Pobude za izboljšave v Ljubljanski kolesarski infrastrukturi, str. 2]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/razvajati-kolesarje-ne-avtomobiliste.html/ |author= Mateja Gruden |title=Delo (17. julij 2000): Razvajati kolesarje, ne avtomobiliste |publisher=delo.si |date=2012-03-25 |accessdate=2012-08-24}}</ref> Omejevalni prometni režim za kolesarje so v Sloveniji uvedli sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja.<ref>Encikolpedija Slovenije, 5. zvezek (Kari-Krei), str. 200: geslo Kolesarstvo. Mladinska knjiga, Ljubljana 1991.</ref> Na nekaterih odsekih so prepovedi v zadnjih letih odpravili, bodisi z označenjem kolesarskih stez ali gradnjo paralelnih namenskih kolesarskih cest.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |author=MOL |title=Kolesarska staza skozi Tivoli |date=2014-09-19 |accessdate=2016-05-19 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304041339/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |url-status=dead }}</ref> Od leta 2000 obstaja [[Ljubljanska kolesarska mreža]], društvo [[kolesar]]jev, ki [[Dvokolo|kolo]] uporabljajo kot prometno sredstvo.<ref>Ljubljanska kolesarska mreža - http://lkm.kolesarji.org/</ref> V maju [[2011]] je bil vzpostavljen sistem izposoje javnih koles ''[[Bicike(lj)]]''<ref>[http://www.bicikelj.si/ Uradna spletna stran projekta Bicikelj Ljubljana]</ref>, ki je na voljo na podlagi uporabe mestne kartice [[Urbana (plačilna kartica)|Urbane]]. Leta 2015 Ljubljano pričeli uvrščati na lestvico kolesarjem prijaznih mest (na 13. mesto).<ref>{{navedi splet |url=http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |title=Survey Ranks Ljubljana World's 13th Most Bicycle-Friendly City |accessdate=30.6.2015 |date=30.6.2015 |format= |work=Slovenia Times |archive-date=2015-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150703065353/http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |url-status=dead }}</ref> Znaten del središča ljubljane je zaprt za motorna vozila in spremenjen v peš cono. Za zagotavljanje mobilnosti vsem, ki to potrebujejo, je na voljo več ekektričnih vozil (Kavalir), ki so brezplačno na voljo na klic ali pa vozijo po vnaprej določeni trasi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |title=Pripeljal je Kavalir 3! |accessdate=20.5.2014 |date= |format= |work=www.lpp.si |archive-date=2014-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140701210422/http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |url-status=dead }}</ref> [[Železniška postaja Ljubljana]] predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi in stoji ob železniški povezavi Nemčije s Hrvaško ([[München]]-Salzburg-Ljubljana-Zagreb), obenem pa je izhodišče za obisk Dunaja, Trsta ter Budimpešte.<ref name="Sloveniainfo"/> Regionalni vlaki poleg tega vozijo še v smeri Novega mesta, Kamnika ter Kopra. V neposredni bližini je [[Avtobusna postaja Ljubljana]], s katero bo železniška postaja v prihodnosti združena v [[Potniški center Ljubljana]]. [[Letališče Jožeta Pučnika]] (''LJU'') leži 26&nbsp;km severno od mesta in je izhodišče za številne (zlasti evropske) destinacije, kot na primer: Amsterdam, Atene, Barcelona, Beograd, Bruselj, Budapešta, Bukarešta, Kopenhagen, Dublin, Dunaj, Frankfurt, Helsinki, Istanbul, Kijev, London, Manchester, Moskva, München, Ohrid, Paris, Podgorica, Praga, Priština, Stockholm, Skopje, Waršava, Tirana, Tel Aviv in Zurich.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lju-airport.si/eng/airliner.asp?IDD=12&IDM=209|title=Aerodrom Ljubljana, d.d. |accessdate=31. julij 2008}}</ref> <gallery> Slika:ZelezniskaPostaja-Ljubljana.JPG|Železniška postaja in avtobusi pred njo Slika:Celovška cesta - Stara cerkev with buses.jpg|Mestna avtobusa na [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovški cesti]] Slika:Trains pic by Praktica.JPG|[[Slovenske železnice|Železniška]] proga pri centralnih delavnicah v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] Slika:Slovenska cesta gosposvetska kolesarska steza 2.jpg|Rdeče obarvana kolesarska steza na Slovenski cesti (križišče z Gosposvetsko cesto) Slika:Bicikelj station.jpg|Postaja sistema izposoje koles Bicikelj Slika:Ljubljana Tivoli Bicycle road.jpg|Namenska kolesarska steza v Tivoliju Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|Potek ljubljanske obvoznice File:Ljubljana_070.JPG|Cestni promet - križišče [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenske]], [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajske]], [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolske ceste]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trga OF]] Slika:Fabiani bridge ljubljana.png|Ljubljanski notranji obroč cest z lokacijo zadnje zapolnjene točke, [[Fabianijev most|Fabianijevim mostom]] </gallery> == Mednarodno povezovanje == Ljubljana sodeluje z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi mesti:<ref name="twinning">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/medmestno-in-mednarodno-sodelovanje/podpisani-protokoli-in-sporazumi-med-mesti/ |title=Podpisani protokoli in sporazumi med mesti|publisher=Mestna občina Ljubljana |accessdate=9. maj 2019}}</ref> {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Italija}} [[Pesaro]] (16. marec 1964) * {{ikonazastave|Italija}} [[Parma]] (11. april 1964) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Chemnitz]] (17. oktober 1966) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] (4. marec 1967) * {{ikonazastave|Tunizija}} [[Sousse]] (27. julij 1969) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Wiesbaden]] (30. marec 1977) * {{ikonazastave|GEO}} [[Tbilisi]] (7. oktober 1977) {{col-3}} * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Leverkusen]] (30. avgust 1979) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Reka, Hrvaška|Reka]] (23. oktober 1979) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Čengdu]] provinca [[Sečuan]] (25. oktober 1981) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] (14. julij 1999) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] (1. marec 2000) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] (20. maj 2000) {{col-3}} * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] (21. februar 2001) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]] (24. januar 2002) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mardin]] (8. april 2003) * {{ikonazastave|Belgija}} Regija [[Bruselj]] (28. april 2004) * {{ikonazastave|Macedonia}} [[Skopje]] (23. april 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/39070 |title=Delo.si - Ljubljana in Skopje pobratena |accessdate=2012-01-10 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020246/http://www.delo.si/clanek/39070 |url-status=dead }}</ref>) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] (24. november 2010<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-in-djilas-pobratila-ljubljano-in-beograd/244709 RTVSLo.si - Janković in Djilas pobratila Ljubljano in Beograd]</ref>) {{col-end}} Ljubljana deluje tudi v več evropskih organizacijah mest (npr. tudi v [[Major Cities of Europe IT Users Group|uporabniški skupini IT organizacij evropskih glavnih mest]]), je članica mreže mest in prek nacionalnega združenja občin deluje v odboru regij EU, Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti [[Svet Evrope|Sveta Evropa]] in v Svetu evropskih mest in regij.<ref name="twinning"/> == Osebnosti == [[Slika:Pregl.jpg|thumb|right|200px|[[Friderik Pregl]], prejemnik [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] za kemijo]] [[Slika:Slavoj Zizek in Liverpool 2.jpg|thumb|200x200px|[[Slavoj Žižek]], svetovno znan filozof]] [[Slika:Anton Stres Birma 2012 Ljubljana Kodeljevo.JPG|sličica|[[Anton Stres]]]] [[Slika:Stane Zore.jpg|sličica|[[Stanislav Zore]]]] {{Glavni|Seznam deželnih glavarjev Kranjske|Seznam rimskokatoliških škofov Ljubljane|Seznam županov Ljubljane|Seznam častnih meščanov Ljubljane}} V Ljubljani so bile rojene oziroma so v njej delovale številne širše znane osebnosti:{{div col|colwidth=24em}} * [[Bojan Adamič]], dirigent in skladatelj zabavne glasbe * [[Ernest Aljančič starejši|Ernest Aljančič]], hokejist, trener in športni delavec * [[Mihael Ambrož]], politik *[[Anton Aškerc]], arhivar, pesnik * [[Anton Aleksander Auersperg]], nemški pesnik ([[Anastasius Grün]]) * [[France Avčin]], elektrotehnik, gornik in inovator * [[Dušan Avsec]], elektrotehnik, hidromehanik * [[Aleksander Bajt]], ekonomist * [[Albin Belar]], seizmolog * [[France Bernik]], literarni zgodovinar, predsednik SAZU * [[Janez Bernik]], slikar * [[Evgen Betetto]], športni delavec * [[Julij Betetto]], operni pevec in pedagog * [[France Bezlaj]], jezikoslovec, akademik *[[Anton Bitenc]], arhitekt *[[Demeter Bitenc]], filmski igralec *[[Janez Bitenc]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Janez Bleiweis]], veterinar, zdravnik, politik, publicist, časnikar * [[Karel Bleiweis]], zdravnik * [[Robert Blinc]], fizik, akademik * [[Stanko Bloudek]], slovenski letalski konstruktor, športnik in načrtovalec športnih objektov * [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]], etnolog, publicist * [[Ignacij Borštnik]], igralec, gledališčnik *[[Peter Božič]], pisatelj, dramatik, boem, politik *[[Miroslav Brajnik]], pevec tenorist * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]], elektronik, računalnikar *[[Dejan Bravničar]], violinist *[[Gizela Bravničar]], baletka in pedagoginja *[[Boris Breskvar]], tenisač in teniški trener * [[Pavel Brežnik]], pisatelj, prevajalec * [[Srečko Brodar]], naravoslovec in arheolog *[[Anja Bukovec]], violinistka * [[Brigita Bukovec]], atletinja *[[Vilma Bukovec]], operna pevka, sopranistka * [[Charles de Bourbon]] (1849-1909), [[madrid]]ski vojvoda, "de facto" španski kralj in francoski prestolonaslednik * [[Ivan Cankar]], pisatelj, dramatik, politik * [[Izidor Cankar]], umetnostni zgodovinar, esejist, prevajalec, diplomat * [[Anica Cevc]], umetnostna zgodovinarka, galeristka * [[Anton Cerar]]-Danilo, igralec, gledališčnik * [[Miroslav Cerar]], telovadec in olimpijec * [[Jože Ciuha]], slikar * [[Anton Codelli (izumitelj)|Anton Codelli]], tehnični izumitelj * [[Etbin Henrik Costa]], pravnik, strokovni pisec in narodni delavec * [[Henrik Costa]], zgodovinar, topograf, publicist * [[Bojan Čop]], jezikoslovec * [[Matija Čop]], bibliotekar, literarni zgodovinar * [[Ivo Daneu]], košarkar * [[Avgusta Danilova]], igralka * [[Mira Danilova]], igralka * [[Igor Dekleva]], pianist, skladatelj * [[Milan Dekleva]], pesnik, pisatelj, dramatik, glasbenik *[[Marjana Deržaj]], pevka *[[Janez Gregor Dolničar]], kronist, zgodovinar * [[Fran Dominko]], astronom *[[Luka Dončić]], košarkar *[[Goran Dragić]], košarkar *[[Štefka Drolc]], igralka * [[Vojko Duletič]], filmski režiser * [[Branko Elsner]], nogometni strokovnjak * [[Peter Fajfar]], gradbenik * [[Oton Fettich]], humanitarni delavec * [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj, duhovnik * [[Andrej Fleischmann]], botanik, vrtnar * [[Jurij Fleišman]], skladatelj * [[Ivan Dizma Florjančič|Ivan/Janez Dizma Florjančič]], astronom, matematik, kartograf * [[Ivan Štefan Florjančič|Ivan/Janez Štefan Florjančič]], pravnik, ekonomist * [[Anton Foerster]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Jaroslav Foerster]], gradbenik * [[Mario Foerster]], filmski snemalec in režiser *[[Rudolf Francl]], pevec tenorist * [[Nikodem Frischlin]], protestantski šolnik in astronom * [[Kajetan Gantar]], klasični filolog, prevajalec * [[Jarmila Gerbič]] operna pevka, glasbena pedagoginja * [[Ferdo Gestrin]], zgodovinar * [[Peter Pavel Glavar]], gospodarstvenik, mecen * [[Josip Globevnik]], matematik *[[Andrej Gosar]], sociolog, publicist * [[Peter Gosar]], fizik, akademik * [[Bogo Grafenauer]], zgodovinar * [[Irena Grafenauer]], flavtistka *[[Niko Grafenauer]], pesnik, publicist, urednik in založnik *[[Peter Graselli]], politik, župan * [[Pavel Grošelj]], biolog, publicist * [[Gabrijel Gruber]], jezuit, šolnik, hidrotehnik *[[Anton Gvajc]], slikar * [[Dušan Hadži]], kemik * [[Jovan Hadži]], biolog *[[Karel Janez Herberstein]], škof, verski reformator * [[Miran Herzog]], gledališki režiser *[[Boštjan Hladnik]], filmski režiser * [[Janez Jurij Hočevar]], pravnik in glasbenik * [[Arne Hodalič]], fotograf * [[Janez Bertold Höffer]], glasbenik, ustanovitelj Academiae philharmonicorum * [[Janez Höffler]], umetnostni zgodovinar in muzikolog * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]], naravoslovec, muzealec, gospodarstvenik * [[Janez Nepomuk Hradecky]], župan * [[Tomaž Hren]], škof. mecen * [[Ivan Hribar]], politik, gospodarstvenik * [[Ksenija Hribar]], plesalka, koreografinja * [[Urška Hrovat]], slovenska alpska smučarka * [[Svetozar Ilešič]], geograf * [[Aleksa Ivanc Olivieri]], slikarka, grafičarka in restavratorka *[[Ciril Jagodic]], lutkar * [[Rihard Jakopič]], slikar * [[Matija Jama]], slikar *[[Slavko Jan]], igralec in režiser *[[Anton Bonaventura Jeglič]], škof *[[Nina Jelič]], pesnica * [[Mara Jeraj Kralj]], slikarka, kiparka, lutkarica * [[Pavla Jesih]], alpinistka in cineastka (??) *[[Dušan Jovanovič]], gledališčnik (režiser, dramatik) *[[Vida Juvan]], igralka *[[Mila Kačič]], igralka in pesnica * [[Edvard Kardelj]], jugoslovanski in slovenski politik, publicist * [[Roman Kenk]], biolog * [[Taras Kermauner]], literarni zgodovinar in kritik, dramaturg, esejist * [[Matjaž Klopčič]], filmski režiser *[[Boris Kobe]], arhitekt, slikar *[[Ivana Kobilca]], slikarka * [[Urban Koder]], jazz-glasbenik, skladatelj, dirigent * [[Josip/Jožef Kogovšek]], slikar v 19. stoletju *[[Silvester Kopriva]], latinist in publicist * [[Josip Korošec]], arheolog *[[Ladko Korošec]], operni pevec * [[Viktor Korošec]], pravni zgodovinar, hetitolog * [[Mile Korun]], gledališki režiser, scenograf, publicist *[[Gojmir Anton Kos]], slikar * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], literarni zgodovinar in komparativist *[[Milko Kos]], zgodovinar *[[Tine Kos]], kipar *[[Albert Kosmač]], jezikoslovec, egiptolog *[[France Kosmač]], pesnik, režiser, scenarist *[[Miro Košak]], kardiokirurg * [[Mirko Košir]], publicist, prevajalec in politični obsojenec *[[Jani Kovačič]], kantavtor, literat *[[Lojze Kovačič]], pisatelj *[[Ferdo Kozak]], književnik in politik *[[Juš Kozak]], pisatelj, kritik, urednik * [[Pavle Kozjek]], alpinist *[[France Kralj]], slikar, kipar, risar, grafik *[[Tone Kralj]], slikar, grafik, ilustrator, kipar *[[Vladimir Kralj]], pisatelj, dramaturg *[[Fran Krašovec]], fotograf * [[Metka Krašovec]], slikarka * [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]], skladatelj in etnomuzikolog * [[Etbin Kristan]], pisatelj, politik * [[Franci Križaj]], gledališki režiser * [[Aleš Kunaver]], alpinist * [[Pavel Kunaver]], naravoslovec, pedagog, poljudni publicist, športnik *[[Pavel Künl]] in hči [[Ida Künl]], slikarja *[[Ana Kunič]], biologinja *[[Niko Kuret]], etnolog, romanist * [[Primož Kuret]], muzikolog *[[Zofka Kveder]], pisateljica *[[Anton Lajovic]], skladatelj * [[Uroš Lajovic]], dirigent * [[Jaka Lakovič]], košarkar *[[Žiga Lamberg]], prvi ljubljanski škof * [[Matevž Langus]] in nečakinja [[Henrika Langus]], slikarja *[[Dragica Legat Košmerl]], slovenska citrarica, učiteljica citer in skladateljica * [[Borut Lesjak]], skladatelj zabavne glasbe in aranžer * [[Lado Leskovar]], pevec zabavne glasbe *[[Ivan Levar]], igralec * [[Anton Tomaž Linhart]], dramatik, zgodovinar * [[Marijan Lipovšek]], skladatelj in pianist * [[Marjana Lipovšek]], mezzosopranistka * [[Peter Lovšin]], rock glasbenik, kantavtor, pevec * [[Rajko Ložar]], arheolog, etnolog, umetnostni zgodovinar * [[Marija Vera]], igralka * [[Fredy Malec Koschitz]], slikarka in rezbarka *[[Gustav Mahler]], dirigent, skladatelj *[[Josip Mantuani,]] glasbeni in umetnostni zgodovinar, muzealec *[[Janez Matičič]], skladatelj, pianist * [[Anton Melik]], geograf * [[Vasilij Melik]], zgodovinar * [[Branko Miklavc]], dramatik, pesnik, igralec * [[Frane Milčinski - Ježek]], humorist * [[Janez Milčinski]], pravnik in medicinec, predsednik SAZU * [[Jakob Missia]], ljubljanski škof, goriški nadškof in 1. slovenski kardinal * [[Ernst Moro]], zdravnik za otroške bolezni * [[Ivan Mrak]], igralec, dramatik, režiser * [[Rado Murnik]], pisatelj, časnikar * [[Viktor Murnik]], sokolski in telovadni organizator * [[Julij Nardin]], fizik, izumitelj * [[Radoslav Nesterovič]], košarkar * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]], ginekolog, kirurg * [[Janez Baptist Novak]], komponist * [[Lili Novy]], pesnica, prevajalka * [[Branko Oblak]], nogometaš in trener * [[Anton Ocvirk]], literarni zgodovinar in komparativist * [[Lara Ošap]], slavistka * [[Igor Ozim]], violinist * [[Dana Pajnič]], kiparka * [[Bruno Parma]], šahist * [[Anton Peterlin]], fizik in znanstveni organizator * [[Mihael Peternel]], profesor, naravoslovec in polihistor * [[Luiza Pesjak]], pesnica, pisateljica * [[Mira Pintar]], umetnica, zbirateljica umetnin * [[Raša Pirc]], fizik * [[Dušan Pirjevec]], partizan, literarni zgodovinar in teoretik *[[Nikolaj Pirnat]], kipar, risar * [[Jožef Plečnik|Jože Plečnik]], arhitekt *[[Josip Plemelj]], matematik, prvi rektor ljubljanske univerze * [[Franc Pogačnik Naval|Franc Pogačnik - Naval]], operni pevec * [[Jožef Pogačnik]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]], grafik, slikar * [[Marjetica Potrč]], arhitektka, kiparka, umetnica * [[Friderik Pregl]], kemik in Nobelov nagrajenec * [[Drago Pogorelc - Karus]], gledališčnik * [[Matjaž Pograjc]], režiser * [[Marko Pohlin]], duhovnik, avguštinec, jezikoslovec (slovničar) * [[Matko Prelovšek]], gradbenik * [[France Prešeren]], pesnik * [[Janez Krstnik Prešeren]], stolni prošt, akademik * [[Dušan Prevoršek]], fizik, kemik, izumitelj * [[Igor Pretnar]], režiser * [[Ivan Prijatelj]], literarni zgodovinar * [[Jože Privšek]], dirigent, skladatelj, aranžer * [[Friederike Proch Benesch]], češka pianistka, učiteljica klavirja, skladateljica * [[Dinko Puc]], politik * [[Karel Putrih]] in [[Boštjan Putrih]], kiparja * [[Josef Radetzky]], avstrijski maršal * [[Ivan Rakovec]], geolog, paleontolog * [[Fran Ramovš]], jezikoslovec * [[Primož Ramovš]], skladatelj * [[Zoran Rant]], strojnik, strokovnjak za procesno tehniko *[[Krištof Ravbar]], škof, deželni glavar * [[Edvard Ravnikar]], arhitekt, urbanist *[[Božena Ravnihar]], zdravnica onkologinja *[[Vladimir Ravnihar]], pravnik in politik * [[Marta Remškar]] in [[Tatjana Remškar]], baletni plesalki * [[Josef Ressel]], izumitelj ladijskega vijaka * [[Francesco Robba]], kipar *[[Jure Robežnik]], skladatelj jazzovske in zabavne glasbe, pianist * [[Franc Rode]], ljubljanski nadškof in kardinal * [[Ana Roner Lavrič]], organistka * [[Franc Rozman - Stane]], partizanski komandant, narodni heroj *[[Bine Rogelj]], smučarski skakalec, pianist in karikaturist * [[Marjan Rožanc]], pisatelj, dramatik in esejist * [[Dimitrij Rupel]], sociolog, politik, esejist, pisatelj * [[Karlo Rupel]], violinist in pedagog * [[Mirko Rupel]], literarni zgodovinar, slovničar, bibliotekar *[[Hugolin Sattner]], skladatelj *[[Janez Ludvik Schönleben]], teolog, polihistor *[[Franc Schumi]] ([[Šumi]]), slaščičar, zgodovinar *[[Majda Sepe]], pevka in [[Mojmir Sepe]], skladatelj zabavne glasbe * [[Stane Sever]], igralec * [[Boris Sket]], biolog *[[Milan Skrbinšek]], igralec, gladališčnik *[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, gledališčnik * [[Andrej Smole]], založnik in zbiralec ljudskih pesmi * [[Dominik Smole]], dramatik in dramaturg * [[Janko Smole]], politik in bančnik in [[Jože Smole]], novinar in politik * [[Hinko Smrekar]], slikar, risar, grafik, ilustrator * [[Ati Soss]], klarinetist, glasbenik, skladatelj, aranžer *[[Jurij Souček]], igralec * [[Janez Stanovnik]], pravnik, politik, ekonomist *[[Matej Sternen]], slikar *[[Viktor Steska]], teolog, kulturni in umetnostni zgodovinar *[[Gregor Strniša]], pesnik, dramatik, tekstopisec *[[Aleš Strojnik]], izumitelj * [[Barbara Jožefa Struss]] slikarka, učiteljica slikanja * [[Avgusta Šantel]] učiteljica, slikarka, grafičarka * [[Henrika Šantel]] slikarka * [[Jožef Marija Šemrl]], gradbeni strokovnjak, geodet * [[Anton Šivic]], gozdar *[[Lucijan Marija Škerjanc]], skladatelj * [[Dane Škerl]], skladatelj * [[Božo Škerlj]], antropolog * [[Stanko Škerlj]], jezikoslovec in literarni zgodovinar *[[Božo Škerlj]], antropolog * [[Edo Šlajmer]], kirurg * [[Bojan Štih]], gledališčnik, esejist * [[Mirko Šubic]], slikar, restavrator * [[Vladimir Šubic]], arhitekt *[[Fran Šuklje]], politik, zgodovinar * [[Alojzij Šuštar]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marija Šuštar]], etnokoreologinja in folkloristka *[[Václav Talich]], dirigent * [[Ivan Tavčar]], pisatelj, politik * [[Antonija Thaler| Antonija Thaler - Toni]] slovenska klekljarica in risarka * [[Miha Tišler]], kemik * [[Stanko Tominšek]], alpinist, planinec * [[Tone Tomšič]] in [[Vida Tomšič]], revolucionarja in politika, narodna heroja *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]], pianistka * [[Primož Trubar]] prvi slovenski književnik in religijski reformator * [[Henrik Tuma]], politik, publicist, alpinist * [[DJ Umek]], DJ in producent elektronske glasbe * [[Janez Vajkard Valvasor]], kranjski polihistor, topograf ter kronist * [[Anton Verovšek]], igralec, gledališčnik * [[Ferdo Vesel]], slikar * [[Fran Vesel]], zbiralec, fotograf * [[Josip Vidmar]], literarni in gledališki kritik, esejist, prevajalec, politik, predsednik SAZU * [[Meta Vidmar]], plesalka, pedagoginja * [[Milan Vidmar]], elektrotehnik, šahist, predsednik SAZU * [[Sergij Vilfan]], pravni etnolog, arhivist * [[Matjaž Vipotnik]], oblikovalec *[[Janez Vlachy]], fotograf * [[Angela Vode]], defektologinja, feministka, publicistka, politična obsojenka *[[Anton Vodnik]] in [[France Vodnik]], pesnika, kritika, urednika *[[Valentin Vodnik]], pesnik, razsvetljenec *[[Božo Vodušek]], pesnik, esejist, literarni zgodovinar in jezikoslovec * [[Valens Vodušek]], dirigent in etnomuzikolog * [[Marija Vogelnik]], plesalka, pedagoginja, ilustratorka, publicistka *[[Ivan Vrhovec]], zgodovinar *[[Ivan Vrhovnik]], zgodovinar *[[Majda Vrhovnik]], narodna herojinja *[[Anton Alojzij Wolf]], škof * [[Ivan Vurnik]], arhitekt, urbanist * [[Constantin von Wurzbach]], leksikograf, bibliograf, pisatelj, pesnik * [[Karel Wurzbach|Karel baron Wurzbach pl. Tannenberg]], politik, deželni glavar (1866-1871) in deželni predsednik (1871-1872) Kranjske (najstarejši brat Constantina) * [[Dizma Zakotnik]], avguštinec, prvi zapisovalec slovenskih ljudskih pesmi * [[Žiga Zois]], podjetnik, naravoslovec in mecen * [[Boštjan Žekš]], fizik, predsednik SAZU * [[Slavoj Žižek]], filozof * [[Oton Župančič]], pesnik, prevajalec, gledališčnik *[[Niko Županič]], etnolog, antropolog, politik *[[Marko Žerovnik]], geograf in kartograf, ravnatelj, pesnik in potopisec{{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] * [[seznam ljubljanskih ulic]] * [[seznam ljubljanskih mestnih naselij]] * [[Seznam parkov v Ljubljani]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * {{navedi knjigo |author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie |title=The Bradt City Guide Ljubljana |url=https://archive.org/details/ljubljana0000mcke |publisher=Bradt Travel Guides |year=2005 |isbn=978-1841621166 }} * {{navedi knjigo |author=Fionn Davenport |title=Lonely Planet Best of Ljubljana |publisher=Lonely Planet Publications |year=2006 |isbn=978-1741048247 }} * {{navedi knjigo |author= Ryan Levitt, Marjorie Cunningham in Floor Tuinstra|publisher=Thomas Cook Publishing |title=Ljubljana |year=2008 |isbn=978-1841579634 }} </div> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Ljubljana}} {{wikislovar}} {{wikinavedek}} * [http://www.ljubljana.si/ Ljubljana], uradna stran mestne občine. * [https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/ Visit Ljubljana], uradno spletno mesto turistične destinacije Ljubljana * [http://ljubljana.info Ljubljana.info], neodvisna spletna stran za turiste, znamenitosti, prenočišča. * [https://neodkritaarheologijaljubljane.wordpress.com/ (Ne)odkrita arheologija Ljubljane] * [http://www.openstreetmap.org/index.html?lat=46.0548&lon=14.5057&zoom=13 Zemljevid Ljubljane] na [[OpenStreetMap]] * [http://www.geopedia.si/#L381_F1_T13_x(461838.5)_y(101169.25)_s(16) Zemljevid Ljubljane] na [[Geopedija|Geopediji]] * [https://www.sistory.si/11686/944 Kronika – Iz zgodovine Ljubljane] * [https://www.reddit.com/r/Ljubljana/ Ljubljana na Redditu] {{Ljubljana}} {{Mestna občina Ljubljana}} {{Mesta v Sloveniji}} {{Evropske prestolnice}} {{svetovna prestolnica knjige}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] rztxfcipt5bfb1u5xj909hsgq3rgk91 0 6437 6689505 6635577 2026-06-15T08:06:45Z ~2026-35083-93 261660 /* Politika */ 6689505 wikitext text/x-wiki {{infopolje Država |native_name = ''Kongeriket Norge''<br />''Kongeriket Noreg'' |conventional_long_name = Kraljevina Norveška |common_name = Norveška |common_name2 = Norveške |image_flag = Flag of Norway.svg |image_coat = Coat of Arms of Norway.svg |image_map = Europe-Norway.svg |map_caption = Lega Norveške (zeleno) na evropski celini |national_motto = Kraljevo: ''Alt for Norge/Alt for Noreg''<br /><small>(»Vse za Norveško«)</small> |national_anthem = ''Ja, vi elsker dette landet''<br />[[Slika:Norway (National Anthem).ogg]] |royal_anthem = ''Kongesangen'' |official_languages = [[norveščina]] ([[bokmål]] in [[nynorsk]]), [[samijščina]]{{smallsup|1}} |demonym = Norvežàn, Norvežánka |capital = [[Oslo]] |latd=59 |latm=56 |latNS=N |longd=10 |longm=41 |longEW=E |largest_city = Oslo |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]] |leader_title1 = [[Seznam norveških kraljev|kralj]] |leader_name1 = [[Harald V. Norveški|Harald V.]] |leader_title2 = predsednik vlade |leader_name2 = [[Jonas Gahr Støre]] |established_event1 = [[ustava]] |established_date1 = 17. maja 1814 |established_event2 = [[neodvisnost]] od zveze s [[Švedska|Švedsko]] |established_date2 = razglašena 7. junija 1905 |area_rank = 67. |area_km2 = 385.207<ref name="kart_2019">{{navedi splet|url=https://www.kartverket.no/Kunnskap/Fakta-om-Norge/Arealstatistikk/Arealstatistikk-Norge/|title=Arealstatistics for Norway 2019|publisher=Kartverket, mapping directory for Norway|year=2019|accessdate=2019-03-25|archive-date=2019-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190608034913/https://www.kartverket.no/Kunnskap/Fakta-om-Norge/Arealstatistikk/Arealstatistikk-Norge/|url-status=dead}}</ref>{{smallsup|2}} |percent_water = 7,0{{smallsup|3}} |population_estimate = 5.627.400<ref name="ssbf">{{navedi splet|url=https://www.ssb.no/en/befolkning/folketall/statistikk/befolkning|title=Population, 2026-01-01|publisher=Statistics Norway|date=2026-02-25|accessdate=2026-02-25|language=en}}</ref> |population_estimate_rank = 120. |population_estimate_year = 2026 |population_density_km2 = 14,6 |population_density_rank = 202. |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.NO">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=142,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Norway) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=11 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 546,77 mrd. $ |GDP_nominal_rank = 30. |GDP_PPP = 452,96 mrd. $ |GDP_PPP_rank = 52. |GDP_nominal_per_capita = 99.266 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 3. |GDP_PPP_per_capita = 82,236 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 6. |Gini_year = 2020 |Gini_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> |Gini = 25,3 |Gini_ref = <ref name=eurogini>{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey|publisher=[[Eurostat]] |website=ec.europa.eu |access-date=22 June 2022}}</ref> |Gini_rank = |HDI_year = 2022 |HDI_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> |HDI = 0,966 |HDI_ref = <ref name="UNDP2023">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/data-center/human-development-indexindicies/HDI|title=2022 Human Development Index Ranking|publisher=United Nations Development Programme|date=2023-03-13|accessdate=2024-03-17|language=en}}</ref> |HDI_rank = 2. |currency = [[norveška krona]] |currency_code = NOK |time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = [[.no]]{{smallsup|4}} |calling_code = 47 |footnote1 = V šestih občinah se uporablja [[severna samijščina]], v občini [[Tysfjord]] [[luleška samijščina]] in v občini [[Porsanger]] [[finščina]] in [[kvenščina]]. |footnote2 = Vključuje tudi otočje Svalbard in otok Jan Mayen. |footnote3 = Odstotek je naveden za celino in vključuje tudi ledenike.<ref>[http://www.ssb.no/areal/] {{ikona en}}</ref> |footnote4 = Dodeljeni sta tudi domeni [[.sj]] za Svalbard in Jan Mayen ter [[.bv]] za [[Bouvetov otok]]. }} '''Norveška''' [norvéška]<ref>{{Navedi splet|title=Norveška – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/norveska-norveski/|accessdate=2023-05-01|language=sl-SI}}</ref> (uradno '''Kraljevina Norveška''') je [[država]] in [[ustavna monarhija]] v [[Severna Evropa|Severni Evropi]], ki zaseda zahodni del [[Skandinavski polotok|Skandinavskega polotoka]]. Meji na [[Švedska|Švedsko]], [[Finska|Finsko]] in [[Rusija|Rusijo]]. Spada med večje evropske države, saj meri 385.000 km², po prebivalstvu pa s 5 in pol milijoni med manjše. Deželo odlikuje razčlenjena obala ob [[Atlantski ocean|Severnem Atlantskem oceanu]] s številnimi [[fjord]]i. Največji fjord je [[Sognefjord]] dolg je 205 km in širok do 5 km. Vpisan je tudi na seznam naravne dediščine Unesca. Kraljevina Norveška vključuje tudi [[Arktika|arktična]] otoška ozemlja [[Svalbard]] in [[Jan Mayen]]. Norveška [[suverenost]] nad Svalbardom temelji na [[Spitsberška pogodba|Spitsberški pogodbi]]. Zunanji odvisnosti sta tudi [[Bouvetov otok]] v južnem [[Atlantski ocean|Atlantiku]] ter [[Otok Petra I.]] in [[Zemlja kraljice Maud]] na [[Antarktika|Antarktiki]], ki pa niso del kraljevine. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Norveška gospodarsko hitro razvijala. Danes je med najbogatejšimi državami sveta in ima v polni meri razvit [[socialno varstvo|sistem socialnega varstva]]. Njen gospodarski napredek deloma temelji na izkoriščanju priobalnih zalog [[Nafta|nafte]] in [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]]. Po [[indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]] je bila Norveška od leta 2001 do 2006 prva med državami,{{Cn|datum=marec 2023}} po [[svetovni indeks miru|svetovnem indeksu miru]] pa je najmiroljubnejša na svetu.<ref>http://news.bbc.co.uk/1/hi/in_depth/6704767.stm {{ikona en}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Gokstad Ship Side View.JPG|thumb|left|250px|Vikinška ladja iz Gokstada]] {{glavni|Zgodovina Norveške}} Številni kamniti spomeniki dokazujejo, da je bila Norveška naseljena že v mlajši [[kamena doba|kameni dobi]], okrog leta 3000 pr. n. št. Iz [[bronasta doba|bronaste dobe]], ko so se na obalah in v dolinah te dežele naselili [[Germani]], so risbe na skalah blizu [[Trondheim]]a. Naselja, katerih imena se končujejo na ''-vik'' ali ''-heim'' pričajo o nekdanjih majhnih kraljestvih, ki jih je leta 872 prvikrat združil v državo [[Harald Lepolasi]] (ok. 850 – ok. 932), vendar je ta kmalu spet razpadla na posamezne dele. [[Vikingi]] so bili od 9. do l0. stoletja osvajalci, ki so se jih bali v [[Severno morje|Severnem morju]]. Njihove ladje so priplule do [[Anglija|Anglije]], [[Islandija|Islandije]], [[Grenlandija|Grenlandije]] in celo do obal [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. A gospodarji morja niso dolgo ostali gospodarji v lastni deželi. V 11. in 12. stoletju se je [[Danci|Dancem]] večkrat posrečilo zasesti Norveško in s tem utirati pot [[Krščanstvo|krščanstvu]]. V ta namen je bila ustanovljena [[trondheimska nadškofija]] s čimer se je začela graditev lesenih [[Cerkev (zgradba)|cerkva]]. Te lesene cerkve so še danes simbol Norveške. Danska kraljica [[Margareta I. Danska|Margareta I.]], vdova norveškega kralja čigar oče je bil švedski kralj, je Norveško, [[Danska|Dansko]] in [[Švedska|Švedsko]] leta 1397 pogodbeno združila v [[Kalmarska zveza|Kalmarsko zvezo]]. Zveza je leta 1523 zaradi izstopa Švedske sicer razpadla, toda danski kralji so še naprej ostali tudi norveški kralji, Norveška pa se je tako za več stoletij spremenila v dansko [[Provinca|provinco]]. Danci so vpeljali [[reformacija|reformacijo]] povezali so vladarske posle, [[danščina]] je postala šolski in [[uradni jezik]], [[srebro]] in [[baker]] iz norveškega gorovja pa sta polnila dansko blagajno. Ko je bila Danska premagana v [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]], je Norveško leta 1814, kot zmagovalka, prevzela [[Švedska]]. Pri menjavi vladarjev so Norvežani zahtevali samostojnost, te niso dobili, dobili pa so liberalno ustavo v zameno pa je morala Norveška priznati unijo z Švedsko. [[Slika:Kong Haakon ankommer Norge 1905.jpg|thumb|left|250px|Prihod novega norveškega kralja, Haakona VII., v Oslo, 1905.]] Sredi 19. stoletja se je na Norveškem močno okrepila narodna zavest, ki je prišla še posebno do izraza v jezikovnem sporu. Dežela je postala neodvisna leta 1905 in Norvežani so se na plebiscitu odločili za ohranitev [[Monarhija|monarhije]]. Za svojega norveškega kralja okronali danskega princa kot [[Haakon IV. Norveški|Haakona IV.]] Samostojna Norveška se je spomnila svoje pomorske tradicije in je z razvojem trgovskega ladjevja doživela med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], v kateri je ostala politično [[Nevtralnost|nevtralna]], občuten gospodarski napredek. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Norveško napadla in zasedla [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] ter poskušala z njenega dolgega obalnega boka zavračati [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] napade na celino. [[Kralj]] in [[vlada]] sta odšla v izgnanstvo. Danes je Norveška kot svobodna država članica vseh pomembnih zahodnih zvez, kot sta [[NATO]] in [[EFTA]], vstop v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] pa so na plebiscitu zavrnili zaradi [[Ribolov|ribolovnih]] pogojev. Svobodno in širšo ponovitev je doživela celo zgodovinska [[Kalmarska unija|Kalmarska zveza]] in sicer v [[Nordijski svet|Nordijskem svetu]], v katerega so se leta 1951 včlanile Norveška, [[Danska]] in [[Švedska]], pozneje pa tudi [[Finska]]. ===Norveški prispevek k evropski kulturi === Norveška kultura je zavezana evropski tradiciji in je vanjo tudi odločilno prispevala. O [[Krščanstvo|krščanstvu]] pričajo na primer samosvoje lesene [[Cerkev (zgradba)|cerkve]] in biser nordijske gotike, [[stolnica v Trondheimu]]. »Ledenomorska stolnica« v [[Tromsø]]ju, mestna hiša v [[Oslo|Oslu]] in v [[Art nouveau|jugendstil]]u zgrajeno mesto [[Ålesund]] kažejo na tokove evropske moderne v [[norveška arhitektura|norveški arhitekturi]]. V [[norveško slikarstvo|slikarstvu]] in [[Književnost|književnosti]] so dali tej moderni odločilne spodbude prav Norvežani. [[Edvard Munch]] spada med predhodnike [[ekspresionizem|ekspresionizma]], [[Dramatika|drame]] [[Henrik Ibsen|Henrika Ibsena]] so postale zgled sodobnega [[Gledališče|gledališča]], a tudi najbolj posebni norveški glasovi niso ostali na provincialni ravni, temveč so dosegli svetovno slavo. O tišini in turobnosti obmorske dežele, a tudi o razdvojenosti njenih ljudi med resnobo in arhaično veselje pripovedujejo [[glasba|glasbena]] dela [[Edvard Grieg|Edvarda Griega]] in [[roman]]i [[Knut Hamsun|Knuta Hamsuna]]. == Geografske značilnosti == [[Slika:Gaulosen og Øysand.jpg|thumb|right|Norveško nižavje]] [[Slika:Reine Lofoten 2009.JPG|thumb|right|Za Norveško so značilni številni fjordi iz katerih se dvigujejo visoke gore.]] {{glavni|Geografija Norveške|Geologija Norveške}} Norveška se razteza od rta [[Lindesnes]] na jugu do več kot 1.700 kilometrov zračne črte oddaljenega [[Severni rt|Nordkappa]] na [[Sever|severu]] in od tam še nadaljnjih 250 kilometrov proti vzhodu. Izredno razčlenjena [[obala]] obroblja [[Norveško morje]] in gorata notranjost je povprečno komaj kje širša od sto kilometrov, pri [[Narvik]]u samo šest, pri [[Oslo|Oslu]] pa vendarle 430 kilometrov. Obala meri v zračni črti 2.650 kilometrov, če pa ji prištejemo še [[fjord]]e, [[Zaliv|zalive]] in ob obali ležeče [[Otok|otoke]], teh je okoli 50.000, se podaljša kar za desetkrat in razkazuje igro narave posebne vrste. Površina države znaša 324.220&nbsp;km², od tega je 16.360&nbsp;km² voda in 307.860&nbsp;km² [[kopno|kopnega]]. Najvišja [[gora]] je [[Goldhøpingen]] z 2469 metri [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. Norveška pokrajina je posledica [[Ledena doba|ledenih dob]], ki so zapustile razločne sledi od zahodne obale do [[Državna meja|državne meje]] s [[Švedska|Švedsko]]. Rodovitna tla so dar morja, ki je pustilo za seboj z [[Rudnina|rudninami]] bogate usedline. Ostri gorski grebeni so samo na [[Lofoti]]h. [[Fjord|Fjorde]], ki se globoko zarezujejo v strmo [[Skandinavsko gorovje]] in segajo marsikje več kot sto kilometrov v notranjost, so izbrusili [[Ledenik|ledeniki]], pozneje pa jih je zalilo morje. O debeli plasti celinskega ledu, ki je prekrivala kopno, pričajo samo še ostanki ledu na visokih [[Planota|planotah]]. [[Skandinavsko gorovje]], ki poteka v smeri sever-jug, se vleče čez Norveško po vsej dolžini in sega do 2.470 metrov visoko. Visoke [[Planota|planote]] nad drevesno mejo pa sestavljajo neskončni ''viddi'' in ''fielli'', po katerih se raztezajo [[Tajga|tajge]] in [[Tundra|tundre]] z [[mahovi]] in vresjem, ki jih prekinjajo [[Jezero|jezera]] in [[Močvirje|močvirja]]. Zaradi pokrajine so kraji v fjordih težko dostopni, do njih dostikrat pelje le ena pot. Deli obale so bili dolgo dosegljivi samo z ladjami in še danes so najbolj priljubljeno prevozno sredstvo [[Poštna ladja|poštne]] in [[Tovorna ladja|tovorne ladje]] na sloviti Hurtigovi ruti, ki se mimo [[Čer|čeri]] zvija skozi fjorde tako do najbolj odročnih [[Pristanišče|pristanišč]] kot do velikih mest. ===Podnebje === Južni in zahodni deli Norveške, ki so popolnoma izpostavljeni [[Atlantski ocean|atlantskim]] nevihtnim frontam, imajo več padavin in imajo milejše zime kot vzhodni in skrajni severni deli. Območja vzhodno od obalnih gora so v [[padavinska senca|padavinski senci]] in imajo manjše količine dežja in snega kot na zahodu. Nižine okoli Osla imajo najtoplejša poletja, a tudi hladno vreme in sneg pozimi. Najbolj sončno vreme je ob južni obali, včasih pa je lahko celo obala daleč na severu zelo sončna – najbolj sončen mesec s 430 sončnimi urami je bil zabeležen v [[Tromsø]]ju.<ref name=Norwegian-Meteorological-Institute>{{navedi splet|url=https://met.no/English/Climate_in_Norway/|title=Climate in Norway(English)|last=Met.no|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320232734/https://met.no/English/Climate_in_Norway/|archive-date=20 March 2017}}</ref><ref name=Book-Climate>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=az3qCAAAQBAJ&q=koppen+climate+norway&pg=PA5|title=Selected climatic data for a global set of standard stations for vegetation|isbn=978-9400980402|date=6 December 2012|last1=Muller|first1=M. J.}}</ref> Zaradi velike zemljepisne širine Norveške so v dnevni svetlobi velike sezonske razlike. Od konca maja do konca julija se sonce nikoli popolnoma ne spusti pod obzorje na območjih severno od arktičnega kroga (zato Norveško opisujejo kot »deželo polnočnega sonca«), preostali del države pa doživi do 20 ur dnevne svetlobe na dan. Nasprotno pa od konca novembra do konca januarja sonce nikoli ne vzide nad obzorjem na severu, preostali del države pa je dnevni dan zelo kratek. Obalno podnebje Norveške je izjemno blago v primerjavi z območji na podobnih zemljepisnih širinah drugod po svetu, saj [[Zalivski tok]] teče neposredno ob obali severnih območij atlantske obale in pozimi stalno segreva regijo. Temperaturne anomalije, ugotovljene na obalnih lokacijah, so izjemne, saj imajo južni [[Lofoti]] in Bø vse mesečne vrednosti nad lediščem (brez meteorološke zime), čeprav so severno od polarnega kroga. Najsevernejša obala Norveške bi bila tako pozimi pokrita z ledom, če ne bi bilo Zalivskega toka.<ref>{{navedi splet|url=http://ocp.ldeo.columbia.edu/res/div/ocp/gs/|title=The Gulf Stream Myth|website=ocp.ldeo.columbia.edu}}</ref> Vzhod države ima bolj celinsko podnebje, v gorskih verigah pa subarktično in tundro. Več padavin je tudi na območjih, ki so izpostavljena Atlantiku, zlasti na zahodnih pobočjih gorskih verig in bližnjih območjih, kot je [[Bergen]]. Doline vzhodno od gorskih verig so najbolj suhe; nekatere doline so v večini smeri zaščitene z gorami. Saltdal (81 m) v Nordlandu je najbolj suh kraj z 211 milimetri padavin letno (1991–2020). Na južnem Norveškem Skjåk v Innlandetu dobi 295 milimetrov padavin. Finnmarksvidda in nekatere notranje doline Troms prejmejo okoli 400 milimetrov letno, visoki Arktik Longyearbyen pa 217 milimetrov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.yr.no/artikkel/norske-steder-blant-de-torreste-i-europa-1.13096592|title=Norske steder blant de tørreste i Europa (Places in Norway among the driest in Europe)|last=NRK|date=21 August 2016|publisher=[[NRK]]|access-date=26 August 2016}}</ref> Deli jugovzhodne Norveške, vključno z deli Mjøse, imajo vlažno celinsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen]] ''Dfb''), medtem ko imajo južna in zahodna obala ter tudi obala severno do Bodø oceansko podnebje (''Cfb''), medtem ko ima zunanja obala severneje skoraj do Severnega rta subpolarno oceansko podnebje (''Cfc''). Bolj v notranjosti na jugu in v višjih nadmorskih višinah ter tudi v večjem delu severne Norveške prevladuje subarktično podnebje (''Dfc''). Majhen pas zemlje vzdolž obale vzhodno od Severnega rta (vključno z Vardøjem) je prej imel tundra/alpsko/polarno podnebje (''ET''), vendar je to večinoma izginilo s posodobljenimi podnebnimi normalnimi razmerami 1991–2020, zaradi česar je tudi subarktično. Velike dele Norveške pokrivajo gore in visoke planote, približno ena tretjina kopnega pa je nad gozdno mejo, zato je podnebje tundra/alpsko/polarno (ET). === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Živalstvo in rastlinstvo Norveške}} [[File:Elk-telemark (cropped).jpg|thumb|Imenovan ''elg'' v norveščini, je [[los]] narodna žival.]] Skupno število vrst vključuje 16.000 vrst žuželk (verjetno še 4000 vrst, ki jih je treba še opisati), 20.000 vrst alg, 1800 vrst lišajev, 1050 vrst mahov, 2800 vrst vaskularnih rastlin, do 7000 vrst gliv, 450 vrst ptic (250 vrst gnezdi na Norveškem), 90 vrst sesalcev, 45 sladkovodnih vrst rib, 150 slanovodnih vrst rib, 1000 vrst sladkovodnih nevretenčarjev in 3500 vrst slanovodnih nevretenčarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.regjeringen.no/nb/dep/md/dok/nou-er/2004/nou-2004-28/6.html?id=388879 |title=NOU 2004 |publisher=Regjeringen.no |access-date=30 May 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080511130011/http://www.regjeringen.no/nb/dep/md/dok/NOU-er/2004/NOU-2004-28/6.html?id=388879 |archive-date=11 May 2008}}</ref> Znanost je opisala približno 40.000 teh vrst. Rdeči seznam leta 2010 obsega 4599 vrst.<ref name=red>[https://web.archive.org/web/20130527150736/http://www.artsdatabanken.no/Article.aspx?m=207&amid=8737 Norwegian Red List 2010]. Artsdatabanken.no</ref> Norveška vsebuje pet kopenskih [[ekoregija|ekoregij]]: sarmatske mešane gozdove, skandinavske obalne gozdove iglavcev, skandinavsko in rusko tajgo, tundro polotoka Kola ter skandinavske gorske brezove gozdove in travišča. Sedemnajst vrst je navedenih predvsem zato, ker so ogrožene v svetovnem merilu, kot na primer [[evropski bober]], čeprav se populacija na Norveškem ne šteje za ogroženo. Število ogroženih in skoraj ogroženih vrst je 3682; vključuje 418 vrst gliv, od katerih so mnoge tesno povezane z majhnimi preostalimi območji starih gozdov,<ref>[http://wwf.panda.org/who_we_are/wwf_offices/norway/news/?6911/norways-forest-heritage-under-threat "WWF – Norway's forest heritage under threat"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151018113754/http://wwf.panda.org/who_we_are/wwf_offices/norway/news/?6911%2FNorways-forest-heritage-under-threat |date=18 October 2015 }}. panda.org. 15 April 2003</ref> 36 vrst ptic in 16 vrst sesalcev. Leta 2010 je bilo 2398 vrst uvrščenih na seznam ogroženih ali ranljivih; od tega jih je bilo 1250 navedenih kot ranljivih (''VU''), 871 kot ogroženih (''EN'') in 276 vrst kot kritično ogroženih (''CR''), med katerimi so bili sivi [[volk]], [[polarna lisica]] (zdrava populacija na Svalbardu) in [[pisana žaba]]. Največji plenilec v norveških vodah je [[kit glavač]], največja riba pa [[morski pes orjak]] (''Cetorhinus maximus''). Največji plenilec na kopnem je [[severni medved]], medtem ko je [[rjavi medved]] največji plenilec na norveški celini. Največja kopenska žival na celini je [[los]]. Los na Norveškem je znan po svoji velikosti in moči in se pogosto imenuje ''skogens konge'', »kralj gozda«. === Narodni parki === {{glavni|Narodni parki Norveške}} Norveška ima 47 narodnih parkov, od tega 40 na celini in 7 na Svalbardu. Narodni parki na Norveškem so strožji kot v mnogih drugih državah in skoraj vsa motorna vozila so prepovedana. Velja pravica do pohajkovanja, zato so pohodništvo, smučanje in kampiranje po celotnem parku dovoljeni, ob upoštevanju narave. Ceste, nastanitve in centri narodnih parkov so zunaj narodnih parkov. Parki so pod upravljanjem Norveške agencije za okolje in lokalnega okrožnega guvernerja.<ref name=info>{{navedi splet |url=http://english.dirnat.no/multimedia/48381/Kart-og-informasjon-eng.pdf |title=Maps and information |publisher=Norwegian Directorate for Nature Management |access-date=21 August 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926234128/http://english.dirnat.no/multimedia/48381/Kart-og-informasjon-eng.pdf |archive-date=26 September 2011 }}</ref> == Demografija == Norveška je leta 2003 štela 4.546.123 prebivalcev, 2021 pa že 5,4 milijona. Rast prebivalstva je 0,46 %. Za razliko od [[Švedska|Švedske]] in [[Finska|Finske]], ima Norveška pozitiven [[naravni prirastek]]. [[Povprečna pričakovana starost]] je 79,09 let, za [[moški|moške]] 76,15 let in za [[ženska|ženske]] 82,22 let. Poleg [[Norvežani|Norvežanov]] v državi avtohtono prebivajo še [[Laponci]], ki jih je okoli 20.000. Večina prebivalcev (86 %) se prišteva med [[evangeličanstvo|evangeličane]], med ostale, [[protestantizem|protestante]] in [[katolištvo|katolike]] pa 3 % prebivalcev. Imajo tudi 100 % [[pismenost]]. Uradni jezik je [[norveščina|norveški]], obstajajo pa tudi [[laponščina|laponsko]] in [[finščina|finsko]] govoreče manjšine. V [[Finnmark]]i namreč živi, statistično gledano, na vsakem kvadratnem kilometru samo po en človek, medtem ko si enako površino deli v južni Norveški osemdeset ljudi. Na obali in v mestih živi kar 80 odstotkov prebivalstva, praznjenje notranjosti pa postaja problem. Ne glede na to ostajajo ljudje povezani s podeželskim življenjem in odhajajo ob koncu tedna in v počitnicah v enkratno naravo. Na Norveškem je tudi dovolj prostora za manjšine. Okrog 20.000 [[Laponci|Laponcev]] živi še danes, posebno v Finnmarki, po starem se preživljajo z ribolovom in vzrejo severnih jelenov, imajo značilne običaje, oblačijo pa se v slikovite noše. Norveški jezik ima dve uradni obliki: ''nynorsk'', nekoč imenovan landsmal izhaja iz stare norveščine in podeželskih narečij, ''bokmal'', za katerega se ogreva večina prebivalstva, je danskemu jeziku soroden knjižni jezik. == Gospodarstvo == [[Slika:StatfjordA(Jarvin1982).jpg|thumb|right|Od leta 1970 norveško gospodarstvo večinoma poganjata nafta in zemeljski plin.]] [[Slika:Ewf 7092 noorwegen 2007.jpg|thumb|right|Norveška je znana tudi po ribištvu, je ena izmed držav, ki izvozi največ polenovk.]] Nekoč se je na Norveškem vse vrtelo okrog vode, danes se vse vrti okrog [[nafta|nafte]]. Nekoč Norvežani niso živeli slabo od svojih tradicionalnih gospodarskih panog, danes živijo dobro z visokimi plačami in pretiranimi cenami pregrete konjunkture. Zemljepisne značilnosti so za gospodarski razvoj Norveške bolj slabe, lega na severnem obrobju in brezpotja na kopnem z velikimi razdaljami, slabo rodovitne pokrajine, zato pa veliko obale in vode. Toda Norvežani so znali pomanjkljivosti že zgodaj spremeniti v prednosti. Njihova glavna zaposlitev je postala pomorstvo, kamor štejemo osvajalska potovanja vikinških ladij, trgovska potovanja v okviru Hanse, roparske vožnje ribiške industrije do današnje nevarnosti prevelikega izlova in sodobno plovbo zaradi izvoza, katere donosnost vse bolj ogroža prevoz na ladjah iz držav v razvoju, saj so njihove storitve cenejše kot norveške. Norveška je pač dežela visokih plač in cen. Norveška pa ne spada med največje na svetu samo kot ribiška in pomorska država. Zaradi morja in kopenskih voda, gorskih slapov in zajezitvenih jezer na nenaseljenih planotah, zaradi vsega velikanskega potenciala vodne energije je Norveška postala vodilna proizvajalka naravi prijaznega električnega toka. Na prebivalca pride več kot 18.000 kilovatnih ur električne energije, presežke izvažajo v sosednje države, še vedno pa ostane dovolj energije za oskrbo drugače zasnovanega norveškega gospodarstva, V bližini hidroelektrarn deluje industrija, ki porabi izredno veliko energije, in druge dežele bi njene potrebe težko pokrivale brez toplotnih in jedrskih elektrarn. Tako proizvajajo na Norveškem: aluminij, magnezij in umetna gnojila z naravi prijaznim električnim tokom, pri čemer pa je nastala nova težava, smog, v hladnem podnebju fjordov se odpadni plini te industrije ne razpršujejo dovolj. Pomorstvo in proizvodnja energije na svetovni ravni sta zagotovila norveškemu ladjedelništvu in tehnologiji elektrarn mednarodno veljavo. Od tako zbranega znanja imata korist tudi strojegradnja, ki dela za domačo lesno, tekstilno in živilsko industrijo, in zadnja leta vedno bolj uveljavljanje sodobne visoke tehnologije kot nove gospodarske panoge. Morje in vodno bogastvo kot jedro prepletene gospodarske zasnove bosta najbrž odrinila v ozadje kmetijstvo. Za kmetijstvo so tako ali tako uporabni samo trije odstotki nerodovitnih tal in samo del tega tudi za poljedelstvo. Tradicionalno majhne kmetije so le s težavo še donosne in silijo kmete k dodatnim dejavnostim. Tudi ti so se usmerili k bolj posebnim naravnim bogastvom dežele. Velikanski gozdovi že stoletja oskrbujejo pomembno lesno industrijo, strogi ekološki predpisi in pogozdovanje pa zagotavljajo dovolj lesa tudi za prihodnost. Deloma izlovljeno morje daje mimo negotovega visokomorskega ribolova možnosti za sodobno akvakulturo, gojenje boljših vrst rib spada med najbolj donosne norveške gospodarske veje. Tako na morju kot na kopnem je v središču norveškega gospodarstva zmožnost, da s specializacijo spreminjajo pomanjkanje v korist. Norveška si je samo na tak način pridobila precejšnjo blaginjo, tako nastala industrija pa je vtisnila pečat vsej družbi, ki jo sestavljajo ribiči in kapitani trgovske mornarice, ladjarji in trgovci v izvoznih podjetjih, gozdarski in vodnogospodarski strokovnjaki, dokaj številna vodilna plast, za njimi pa širok srednji sloj in revnejši kmetje. Norveška od leta 1976 spada med države, ki izvažajo nafto in zemeljski plin. Ti surovini sta danes najvažnejše izvozno blago od kmetijskega uvoza odvisne dežele. Norveški sta prinesla precejšnjo gospodarsko rast. Toda padec naftnih cen sredi osemdesetih let je povzročil hudo gospodarsko krizo. Težavno črpanje tekočega zlata iz viharnega [[Severno morje|Severnega morja]] je dalo v obliki vrtalnih ploščadi pri Ekofisku in Friggu tehnične čudeže, ki pa so postali predragi. Padec naftnih cen je razgalil tudi slabost prej obstoječe industrije, na tradicionalnih temeljih delujoče gospodarstvo se je zapodilo v nafto in živelo nad svojimi zmožnostmi. A Norvežani so se iz vsega nekaj naučili. Zdaj jim pomeni nafta pri normalnih svetovnih cenah pomembno oporo blaginji, toda dobiček vlagajo tudi v preoblikovanje tradicionalnih industrijskih vej. Nosilka tega preobrata je nova generacija Norvežanov, kajti naftni čudež je poleg industrijske strukture spremenil tudi družbeno. Država je zelo odvisna od črpanja nafte, saj so leta 1999 naftni derivati predstavljali 35 % vsega izvoza. Več nafte izvozita samo še [[Saudova Arabija]] in [[Rusija]]. Imajo velik BDP na prebivalca: 33.000 USD. V storitvenem sektorju je bilo leta 1995 zaposlenega 74 % aktivnega prebivalstva, v industriji 22 % in v gozdarstvu, kmetijstvu in ribolovu 4 %. Njihovo industrijo predstavljajo predvsem naftna, prehrambenopredelovalna, ladjedelniška, kemična, ribiška in tekstilna industrija. Izvažajo nafto in njene derivate, stroje, kovine, kemikalije, ladje in ribe, uvažajo pa predvsem [[hrana|hrano]]. == Politika == [[Slika:President Medvedev with King Harald V of Norway big225593 (crop).jpg|thumb|200px|right|Norveški kralj Harald V.]] Osrednjo vlogo, čeprav le reprezentativno, pri vodenju države ima kralj. Priljubljenost monarhije in to, da je vključena v demokratično ustavo kot konstitucionalna dedna monarhija, ima korenine v zgodovini in izročilu. Že majhne germanske države so imele za kralja njegovega »jarleja« (kraljevega namestnika), vikinška skupščina thing pa je imela že preddemokratične poteze, čeprav so se tam pogosto sporekli gorkeje kot v današnjem norveškem parlamentu Stortingu. Norveški kralji so bili vedno simbol narodnostne in kulturne samostojnosti dežele, ki je postala avtonomna šele leta 1905. Ko je kralj Haakon Vll. moral med drugo svetovno vojno skupaj z vlado zbežati v pregnanstvo v [[London]], mu je bila dodeljena vloga povezovalne osebnosti norveškega odporniškega gibanja. Pa tudi njegov sin kralj Olav V., ki so ga spoštovali zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju, je bil v najboljšem pomenu besede ljudski kralj. Ta olimpijski zmagovalec v jadranju je leta 1928 zastopal Norveško enako dobro kot pozneje v diplomatski vlogi. Ko je leta 1957 prevzel dediščino svojega očeta, zaradi svoje prisrčnosti in skromnosti pa je postal v svoji deželi vzor pokončnega človeka z visoko moralo. To populistično tradicijo nadaljuje njegov sin, kralj Harald. Norveška je [[ustavna monarhija]] s [[parlament]]arnim sistemom vladanja. Kraljeva hiša je veja plemenite družine [[Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]], izvirno iz [[Nemčija|nemškega]] [[Schleswig-Holstein]]a. Kralj [[Harald V. Norveški|Harald V.]] opravlja pretežno [[ceremonija|ceremonialne]] funkcije, a ima na svoje državljane vpliv kot [[simbol]] [[narodna enotnost|narodne enotnosti]]. V [[zunanja politika|zunanji politiki]] si Norveški prizadeva za dobre odnose s sosednjo [[Evropska unija|Evropsko unijo]], a po dveh neuspelih [[referendum]]ih o vstopu (1972 in 1994) ostaja vključena le v [[Evropska zveza za prosto trgovino|EFTO]]. Kljub temu je vključena v [[Schengenski sporazum]]. Država je tudi članica [[Nordijski svet|Nordijskega sveta]], [[Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj|OECD]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in drugih mednarodnih organizacij. [[Obrambna politika]] Norveške se močno naslanja na dobre odnose z [[Združene države Amerike|ZDA]]. Država je ustanovna članica zveze [[NATO]] in je ob [[invazija na Irak 2003|invaziji leta 2003]] kot del [[koalicije voljnih]] poslala v [[Irak]] svoje vojake. Od leta 1992 je tudi pridružena članica [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropske unije]]. == Upravna delitev == [[File:Fylkesinndeling2024 original.webp|thumb|250px|Administrativne regije 2024<ref name="fylker" />]] Norveška je po reorganizaciji leta 2024 pravno razdeljena na 15 [[administrativne regije Norveške|administrativnih regij]] (''fylker,'' edninsko ''fylke'')<ref name="fylker">{{navedi splet|url=https://www.regjeringen.no/no/tema/kommuner-og-regioner/kommunestruktur/fylkesinndelingen-fra-2024/id2922222/|title=Fylkesinndelingen fra 2024 |publisher=Regjeringen|date=2022-07-05|accessdate=2024-03-01|language=no}}</ref>, te pa nadalje na 357 [[občine Norveške|občin]], imenovanih ''kommuner'' (edninsko ''kommune''). Svalbard in Jan Mayen pripadata Norveški, vendar nista dodeljena nobeni regiji. Norveške pokrajine so razvrščene v pet delov države (''landsdeler''), ki poleg Svalbarda in Jan Mayena predstavljajo najvišjo raven administrativne delitve po standardu NUTS 2. {| class="wikitable sortable" !Nr !Administrativne regije 2024<ref name="fylker" /> !Glavno mesto |- | align=left|3||[[File:Oslo_komm.svg| 28x28px]] [[Oslo]]||[[Oslo]] |- | align=left|11||[[File:Rogaland_våpen.svg| 28x28px]] [[Rogaland]]||[[Stavanger]] |- | align=left|15||[[File:Møre_og_Romsdal_våpen.svg| 27x27px]] [[Møre og Romsdal]]||[[Molde]] |- | align=left|18||[[File:Nordland_våpen.svg| 28x28px]] [[Nordland]]||[[Bodø]] |- | align=left|31||[[File:Østfold_våpen.svg| 28x28px]] [[Østfold]]||[[Sarpsborg]] |- | align=left|32||[[File:Akershus_våpen.svg| 28x28px]] [[Akershus]]||[[Oslo]] |- | align=left|33||[[File:Buskerud_våpen.svg| 28x28px]] [[Buskerud]]||[[Drammen]] |- | align=left|34||[[File:Innlandet_våpen.svg| 28x28px]] [[Innlandet]]||[[Hamar]] |- | align=left|39||[[File:Vestfold våpen.svg| 28x28px]] [[Vestfold]]||[[Tønsberg]] |- | align=left|40||[[File:Telemark våpen.svg| 28x28px]] [[Telemark]]||[[Skien]] |- | align=left|42||[[File:Agder_våpen.svg| 28x28px]] [[Agder]]||[[Kristiansand]] |- | align=left|46||[[File:Vestland_våpen.svg| 28x28px]] [[Vestland]]||[[Bergen]] |- | align=left|50||[[File:Trøndelag våpen.svg| tlo|28x28px]] [[Trøndelag]]||[[Steinkjer]] |- | align=left|55||[[File:Troms våpen.svg| 28x28px]] [[Troms]]||[[Tromsø]] |- | align=left|56||[[File:Finnmark våpen.svg| 28x28px]] [[Finnmark]]||[[Vadsø]] |}{{clear|left}} === Norveške čezmorske odvisnosti === {{glavni|Norveške čezmorske odvisnosti}} [[File:Norway (+overseas), administrative divisions - english.svg|center|thumb|upright=2.5|Norveška in njene čezmorske upravne enote]] Obstajajo tri antarktične in subantarktične odvisnosti: Bouvetov otok, otok Petra I. in Dežela kraljice Maud. Na večini zemljevidov je med Deželo kraljice Maud in južnim tečajem do 12. junija 2015 obstajalo nezavzeto območje, ko je Norveška uradno priključila to območje.<ref>{{navedi novice|last1=Rapp|first1=Ole Magnus|title=Norge utvider Dronning Maud Land helt frem til Sydpolen|journal=Aftenposten|url=http://www.aftenposten.no/nyheter/iriks/Norge-utvider-Dronning-Maud-Land-helt-frem-til-Sydpolen-8168779.html|access-date=22 September 2015|date=21 September 2015|location=Oslo, Norway|language=no|quote=…formålet med anneksjonen var å legge under seg det landet som til nå ligger herreløst og som ingen andre enn nordmenn har kartlagt og gransket. Norske myndigheter har derfor ikke motsatt seg at noen tolker det norske kravet slik at det går helt opp til og inkluderer polpunktet.}}</ref> == Norveška mesta == [[Slika:Oslo Royal Palace left.jpg|thumb|right|200px|Kraljeva palača v Oslu]] [[Slika:BergenComposite.jpg|thumb|right|200px|Bergen]] [[Slika:Overview of Trondheim 2008 03.jpg|thumb|right|200px|Trondheim]] Zaradi izredno gorate pokrajine živi večina Norvežanov na samo petnajst kilometrov širokem prehodnem območju od morja k celini. Norveška mesta so se razvila tam, kjer so razmere primerne za ribolov in trgovino, in so v glavnem majhna, niti prgišče jih nima več kot sto tisoč prebivalcev, Življenje in podoba velikih mest se spreminjata, odkar pred norveško obalo črpajo nafto, naftni boom pušča za seboj bolj ali manj opazno sled. === Oslo === {{glavni|Oslo}} Christiania je bila ustanovljena okrog leta 1000, od leta 1814 je bila glavno mesto, leta 1924 pa so jo preimenovali v Oslo. Danes šteje približno 450.000 prebivalcev. Mesto so že od nekdaj slavili zaradi čudovite lege ob fjordu, prozornega zraka in najboljše pitne vode v Evropi. Svetovno znano je smučarsko središče Holmenkollen v bližini mesta, v gozdove, parke, do jezer in kopališč se je mogoče sprehoditi. Iz norveškega srednjega veka pozdravljajo razstavljene vikinške ladje in trdnjava Äkerhus. Za Oslo je bilo do nedavnega težko reči, da je sodobna metropola. Udobno mesto, katerega podobo obvladujejo mogočen, a precej preprost kraljevi grad, opečnati kompleks mestne hiše z obema nezamenljivima stolpoma in zgradba parlamenta, ki združuje nordijske, italijanske in celo mavrske sloge. V obdobju naftnega razcveta se je Oslo opazno spremenil. Naglica se je povečala, kulturna ponudba je postala bolj mednarodna, ceste so kljub velikopotezni graditvi mreže primestnih in glavnih prometnic velikokrat zamašene. Mestna podoba dobiva nove poteze, deloma zaradi obnavljanja starega jedra, deloma zaradi neprijaznih novogradenj kapitalsko močnih družb. Število kavarn in restavracij narašča in Norvežani odkrivajo zadovoljstvo ob haut cuísine (visoki kuhinji). Oslo ni več prav udobno počasen, temveč je postal svetovna metropola Še vedno pa je mesto, ki ga odlikuje kakovostno življenje. Stavanger - središče naftne industrije Srednjeveška stolnica v središču mesta spominja na to, daje bil Stavanger od 12. do 17. stoletja sedež deželnega škofa, majhen stari del mesta z ljubko pobarvanimi lesenimi hišami pa razkazuje izročilo ribiškega in pristaniškega mesta, ki je imelo v 18. stoletju lastno trgovsko ladjevje. Toda nafta, ki jo črpajo kakih tristo kilometrov pred obalo, je Stavanger postavila na glavo. industrija se je povsem prilagodila črpalni tehnologiji, pogled se ti zaustavi na steklenih in jeklenih palačah naftnih koncernov, vrtalne ploščadi, pripravljene, da jih bodo odvlekli na morje. === Bergen === {{glavni|Bergen}} Bergen, ki so ga ustanovili leta 1070 v čudovitem fjordu in je bil do leta 1300 norveško glavno mesto, je danes drugo največje mesto v deželi. Zgodovinska privlačnost starega hanzeatskega mesta se nepretrgano ohranja v pristaniški četrti Bryggen. Slikovito prepletene lesene hiše, pisarne in skladiščne barake nekdanjih hanzeatskih trgovcev, ki so prevažali sol in polenovke za menjavo med Bergnom in [[Hamburg]]om, je [[UNESCO]] zapisal v seznam svetovne kulturne dediščine. Toda niti Bryggen niti tri srednjeveške cerkve, niti trdnjava Bergenhus in stara mestna hiša, niti tihi dom skladatelja Edvarda Griega niti tradicionalni rožni in ribji trg s svojo kljubovalno mediteransko barvitostjo v večno deževnem Bergnu ne morejo prikriti, da se je mesto zaradi naftnega vzpona spremenilo. V središču poganjajo iz tal nebotičniki koncernov, na obrobju in na lepem nabrežju fjorda vsepovsod gradijo. Vzporedno z novo industrijo, ki je povezana z nafto, nastajajo nove stanovanjske četrti, v okoliške hribe se zarezujejo nove ceste in čez fjord se pnejo novi mostovi. Pravi Bergen postaja vse bolj muzej. === Trondheim === {{glavni|Trondheim}} Trondheim je bil ustanovljen leta 997 in je bil še v 13. stoletju kraljeva rezidenca. Danes je najprijaznejše in tretje največje norveško mesto. Tukaj se v upravnem in trgovskem središču, zadnjem velikem mestu, ki odpira vrata proti severu, izgublja vonj po nafti. Ritem v preglednem mestnem središču je umirjen, stara skladišča ob reki Nidelv in ceste, ki jih obrobljajo čedne lesene, v tradicionalnem slogu grajene hiše, hitro odrinejo v pozabo t. i. naftni vek. Sicer ima tudi Trondheim svojo industrijo in pomembno tehniško visoko šolo, toda na obličju prijaznega mesta skorajda ni sodobnih megalomanskih objektov. Pogled z baročne trdnjave Kristiansten zajame meniški otok z njegovim srednjeveškim samostanom in mestnim jedrom, kjer stoji Stiftsgarden, največja evropska lesena palača. Nekdanjo kraljevo rezidenco so postavili leta 1770, okrasto pobarvana učinkuje bolj prijazno kot kljubovalno, zaradi česar kralj še danes rad prebiva v njej med svojimi obiski v Trondheimu. Nedaleč od rezidence je kraj, kjer kronajo norveške kralje, to je Nidarosova stolnica, ki so jo začeli graditi v romanskem slogu in jo dokončali v gotskem. S svojo ganljivo preprostostjo spada med najlepše evropske cerkve in najpomembnejše norveške srednjeveške stavbne spomenike. === Večja mesta na Norveškem === {{Largest cities | name = Večja mesta na Norveškem | country = Norveška | stat_ref = V skladu s [https://www.ssb.no/en/befolkning/statistikker/beftett/aar Statistics Dec. 2018] | list_by_pop = List of towns and cities in Norway | div_name = Okrožje | div_link = Okrožja Norveške{{!}}Okrožje | name_link = Seznam mest na Norveškem |city_1 = Oslo |div_1 = Oslo |pop_1 = 1.000.467 |img_1 = Oslo from Ekeberg 2015-04 --7.JPG |city_2 = Bergen |div_2 = Vestland |pop_2 = 255.464 |img_2 = 08-08-01 Fløyen utsikt.jpg |city_3 = Stavanger |div_3 = Rogaland |pop_3 = 222.697 |img_3 = Stavanger sett fra fly.jpg |city_4 = Trondheim |div_4 = Trøndelag |pop_4 = 183.378 |img_4 = Overview of Trondheim 2008 03.jpg |city_5 = Drammen{{!}}Drammen |div_5 = Viken (okrožje){{!}}Viken |pop_5 = 117.510 |city_6 = Fredrikstad/Sarpsborg |div_6 = Viken (county){{!}}Viken |pop_6 = 111.267 |city_7 = Porsgrunn/Skien |div_7 = Vestfold og Telemark |pop_7 = 92.753 |city_8 = Kristiansand{{!}}Kristiansand |div_8 = Agder |pop_8 = 61.536 |city_9 = Ålesund{{!}}Ålesund |div_9 = Møre og Romsdal |pop_9 = 52.163 |city_10 = Tønsberg{{!}}Tønsberg |div_10 = Vestfold og Telemark |pop_10 = 51.571 |city_11 = Moss, Norveška{{!}}Moss |div_11 = Viken (county){{!}}Viken |pop_11 = 46.618 |city_12 = Haugesund{{!}}Haugesund |div_12 = Rogaland |pop_12 = 44.830 |city_13 = Sandefjord{{!}}Sandefjord |div_13 = Vestfold og Telemark |pop_13 = 43.595 |city_14 = Arendal{{!}}Arendal |div_14 = Agder |pop_14 = 43.084 |city_15 = Bodø{{!}}Bodø |div_15 = Nordland |pop_15 = 40.705 |city_16 = Tromsø{{!}}Tromsø |div_16 = Troms og Finnmark |pop_16 = 38.980 |city_17 = Hamar{{!}}Hamar |div_17 = Innlandet |pop_17 = 27.324 |city_18 = Halden |div_18 = Viken (county){{!}}Viken |pop_18 = 25.300 |city_19 = Larvik{{!}}Larvik |div_19 = Vestfold og Telemark |pop_19 = 24.208 |city_20 = Askøy |div_20 = Vestland |pop_20 = 23.194 }}<noinclude> == Unescova dediščina na Norveškem == {{glavni|Unescova dediščina na Norveškem}} Kraljevina Norveška je Unescovo konvencijo o svetovni dediščini sprejela 12. maja 1977, zaradi česar so njena zgodovinska mesta upravičena do vključitve na seznam. Od leta 2017 je na Norveškem osem območij svetovne dediščine, vključno s sedmimi kulturnimi in enim naravnim območjem. Obstaja eno transnacionalno območje, [[Struvejev geodetski lok]], ki si ga deli z devetimi drugimi državami.<ref name=Norway>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/no/ |title=Norway |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=14 July 2017 |archive-date=11 July 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170711002218/http://whc.unesco.org/en/statesparties/no |url-status=live }}</ref> Prvi dve norveški znamenitosti, Urnes Stave Church in Bryggen, sta bili vpisani na seznam na 3. zasedanju Odbora za svetovno dediščino, ki je potekalo v Kairu in Luksorju v Egiptu leta 1979.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/archive/repcom79.htm#58 |title=Report of the 3rd Session of the Committee |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=14 July 2017 |archive-date=23 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170823202538/http://whc.unesco.org/archive/repcom79.htm#58 |url-status=live }}</ref> Zadnji vpis, območje industrijske dediščine Rjukan–Notodden, je bil dodan na seznam leta 2015.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/decisions/6379 |title=Decision : 39 COM 8B.29 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=14 July 2017 |archive-date=18 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170618065556/http://whc.unesco.org/en/decisions/6379/ |url-status=live }}</ref> Norveška poleg svojih območij svetovne dediščine ohranja tudi pet objektov na svojem poskusnem seznamu, od katerih so tri transnacionalne nominacije. Na seznamu so: * [[Urneška lesena cerkev]] (''Urnes Stave Church''): vpisana leta 1979; kriterij kulturno: i, ii, iii; stolpna cerkev v Urnesu je eden najstarejših in najvidnejših primerov te vrste lesenih cerkva. Zgrajena je bila v 12. in 13. stoletju in vključuje elemente vikinške tradicije iz prejšnje cerkve iz 11. stoletja. * [[Pristaniška četrt Bryggen]]: vpisana 1979; kriterij kulturno: iii; je serija poslovnih stavb hanzeatske dediščine, ki se vrstijo na vzhodni strani pristanišča Vågen v mestu [[Bergen]]. * [[Rudarsko mesto Røros z kolico]] (''Røros Mining Town and the Circumference''): vpisana 1980; kriterij kulturno: iii, iv; Røros je bil rudarsko mesto od leta 1644 do leta 1977, ko je rudarsko podjetje bankrotiralo. Mesto je v celoti zgrajeno iz lesa. Švedski vojaki so ga leta 1679 med skanijsko vojno popolnoma uničili, a so ga pozneje obnovili. * [[Skalne rezbarije v Alti]] (''Rock Art of Alta''); vpisana 1985; kriterij kulturno: iii; ta lokacija vsebuje 45 najdišč [[petroglif]]ov na petih območjih okoli fjorda Alta, daleč severno od arktičnega kroga. * [[Vegaøyan – otočje Vega]] (''Vegaøyan – The Vega Archipelago''); vpisana 2004; kriterij kulturno: v; Prebivalci otočja Vega so poleg ribičev in kmetov že vsaj od 9. stoletja nabirali gagji puh, perje gag. Kulturna krajina vključuje ribiške vasi, pomole, skladišča, kmetijsko pokrajino, svetilnike in svetilnike. * [[Struvejev geodetski lok]] (''Struve Geodetic Arc''); vpisana 2005; kriterij kulturno: ii, iii, vi; Struvejev geodetski lok je serija triangulacijskih točk, ki se raztezajo na razdalji 2820 kilometrov od [[Hammerfest]]a na Norveškem do [[Črno morje|Črnega morja]]. Svetovna dediščina vključuje 34 točk v desetih državah (od severa proti jugu: Norveška, Švedska, Finska, Rusija, Estonija, Latvija, Litva, Belorusija, Moldavija, Ukrajina), od katerih so štiri na Norveškem. * [[Zahodno norveški fjordi]] – [[Geirangerfjord]] in [[Nærøyfjord]] (''West Norwegian Fjords – Geirangerfjord and Nærøyfjord''); vpisana 2005; kriterij naravno: vii, viii; Fjorda sta med najdaljšimi in najglobljimi na svetu. So klasični primeri fjordov, potopljenih ledeniških dolin. * [[Območje industrijske dediščine Rjukan–Notodden]] (''Rjukan–Notodden Industrial Heritage Site''); vpisana 2015; kriterij kulturno: ii, iv; Industrijski kompleks v mestih Rjukan in Notodden je v začetku 20. stoletja ustanovilo podjetje Norsk Hydro. Zgodnje hidroelektrarne so zagotavljale energijo za industrijsko proizvodnjo umetnih gnojil iz dušika v zraku, nove svetovne industrije. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Commonscat|Norway|Norwegen}} * [http://www.norway.no/ Norway.no], Norway's official portal * [http://www.ssb.no/english/ Statistics Norway] * [http://www.environment.no/ State of the Environment Norway] * [http://www.environment.no/Topics/Norway/ State of the Environment Norway: About Norway] * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/420178/Norway Norway] entry at ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/norway.htm Norway] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160126102504/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/norway.htm |date=2016-01-26 }} from ''UCB Libraries GovPubs'' * [http://www.norway.info/ Norway.info], official foreign portal of the Norwegian Ministry of Foreign Affairs * [http://www.visitnorway.com/ VisitNorway.com], official travel guide to Norway. * [http://www.vifanord.de/index.php?id=1&L=1&rd=243343734 vifanord] – a digital library that provides scientific information on the Nordic and Baltic countries as well as the Baltic region as a whole. * [http://bird.dintur.no/ Birdwatching Norway] * [http://www.youtube.com/watch?v=M1h_wIvwhzI National Anthem of Norway] {{Nordijski svet}} {{Evropa}} {{NATO}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Norveška| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Skandinavija]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropsko združenje za prosto trgovino]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1905]] e6vym5f9lin9b5gqoi3obuvxl3dtfga 0 7110 6689574 6682925 2026-06-15T11:49:47Z Jankulovski456 217716 prej je bilo popolnoma nelogično napisano 6689574 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Lojze Kovačič | image = Lojze_Kovačič.jpg | birth_date = <!-- WP --> | birth_place = <!-- WP --> | death_date = <!-- WP --> | death_place = <!-- WP --> | occupation = <!-- WP --> }}{{Drugipomeni}} '''Lojze Kovačič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[9. november]] [[1928]], [[Basel]], [[Švica]], † [[1. maj]] [[2004]], [[Ljubljana]]. __TOC__ == Življenje == Njegov oče, Alojz Kovačič (1886-1943), po rodu Slovenec iz Cegelnice, je leta 1899 odšel po svetu, da bi se naučil [[krznarstvo|krznarstva]] in [[krojaštvo|krojaštva]]. Poročil se je z Elizabeth Faist (1896-1950*), ki je bila po rodu Nemka in Francozinja, rojena v narodnostno mešanem mestu [[Saarlouis]], na severnem delu nemško-francoske meje. Preselila sta se v [[Basel]], kjer se jima je rodil in preživel svoje otroštvo sin Lojze, sestra Claire Kovačič and Margit Kovačič. Claire Kovačič je imela hčerko Gizelo Kovačič (por. Oey), s katero sta se dopisoval, ko se je po 2. sv. vojni iz Spitalla, preko Nizozemske presilila v ZDA. Leta 1938, ko so iz [[Švica|Švice]] družini ponudili državljanstvo, potem pa izgnali vse prebivalce brez švicarskega [[državljanstvo|državljanstva]], se je z družino preselil v [[Slovenija|Slovenijo]]. Najprej so živeli v očetovi rojstni vasi [[Cegelnica|Cegelnici]] pri [[Novo mesto|Novem mestu]], potem pa so se preselili na [[Stari trg, Ljubljana|Stari trg]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Tu je obiskoval [[osnovna šola|osnovno šolo]], realno [[gimnazija|gimnazijo]] in kasneje [[Pedagoška akademija v Ljubljani|Pedagoško akademijo]] ([[slavistika]], [[germanistika]]). 1944 je oče umrl, po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so bili njegovi domači izgnani v [[Avstrija|Avstrijo]], kjer je kmalu umrla še mati, on pa je lahko ostal v Sloveniji, vendar je bil ves čas pod [[UDBA|udbovskim]] nadzorom. V tem času je živel v deški sirotišnici oziroma internatu Marijanišče. Danes na tem mestu stoji Dijaški dom [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]. Leta 1948 je odšel v vojsko, kjer je bil kaznovan in obsojen na pol leta kazenskega bataljona. Po odsluženem vojaškem roku je sodeloval pri ''[[Mladina (revija)|Mladinski reviji]]'', ''[[Beseda|Besedi]]'', ''[[Sodobnost (revija)|Novem svetu]]'', ''[[Perspektive|Perspektivah]]'', ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnosti]]''. Zaradi objave prvega nadaljevanja romana ''[[Zlati poročnik]]'' v ''Besedi'' (1957) je bil postavljen pred sodišče, revija pa ukinjena. Po več krajših zaposlitvah (mdr. 1963–67 kot [[dramaturg]] v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]]) je bil dolgoletni vodja lutkovnega oddelka Pionirskega doma, po izločitvi LG iz njega (1967) pa je ostal lutkovni [[pedagog]] in mentor (1963–87), kasneje (1977/8–95) tudi književni pedagog oz. (neformalni) literarni mentor v Pionirskem domu. Njegove lutkovne igrice (mdr. lutkovna nadaljevanka ''Dogodivščine Petra Strune'', ki jo je predvajala TV Ljubljana), so ostale v rokopisu. Kot ustanovitelj in prvi urednik revije ''Lutka'' (1966–73) je v seriji člankov sistematično obdelal svoje mentorske izkušnje pri delu z mladimi lutkarji, več let je bil urednik lutkovnega programa [[šibeniški festival|šibeniškega festivala]] otroka. Postal je član [[SAZU]] kot izredni (1997) in redni član (2003). Leta 1951 se je poročil z [[Marija Vida Kovačič|Marijo Vido Kovačič]] roj. Sever (1926–1978), ki je pri Mladinski knjigi urejala revijo ''[[Pionirski list]]'' (1949–76). Njun starejši sin je dr. psihologije [[Dare Kovačič]] (1951), mlajši sin pa [[glasbenik]], [[kantavtor]], [[filozof]] in [[pisatelj]] [[Jani Kovačič]] (1953). ==Literarno ustvarjanje== Pisal je pripovedno [[proza|prozo]] ([[črtica|črtice]], [[Novela (književnost)|novele]], [[roman]]e) in eseje; pisal je tudi za otroke. Snov je zajemal iz osebnega in družinskega življenja ter iz neposredno doživetega okolja. Najprej je pisal pod vplivom [[socialni realizem|socialnega realizma]], a ga je okoli leta 1950 začela zanimati posameznikova duhovna in moralna eksistenca. S tem se je približeval [[eksistencializem|eksistencializmu]] in [[modernizem|modernizmu]]. Cikel ''[[Ljubljanske razglednice]]'' je sprožil ostre [[ideologija|ideološke]] ugovore. V njem je upodobil socialne, eksistenčne in moralne stiske malega človeka v povojni Ljubljani. Po letu 1954 se je začel vračati k motivom svoje družine in mladosti, ki jih je vključil v knjigo ''[[Ključi mesta]]''. Nato je napisal knjigo ''[[Deček in smrt]]'', v kateri je ob spominu na očetovo smrt oblikoval teme tesnobe, smrti in absurda. To je oblikoval v izrazito [[modernizem|modernistični]] tehniki. V tem slogu je napisal tudi cikel ''[[Sporočila v spanju – Resničnost]]'', v katerem je združil simboliko eksistencialnih življenjskih položajev z modernističnimi sanjskimi podobami. V knjigi ''[[Preseljevanja]]'' najdemo večino avtobiografskih besedil in obsežen spis ''[[Delavnica|Delavnica : šola pisanja]]'', ki je zmes spominov na otroštvo in družino ter esejističnih meditacij. Po letu 1980 je dosegel vrh z romansiranimi kosi [[avtobiografija|avtobiografije]], napisanih v različnih slogih in tehnikah. Knjiga ''[[Pet fragmentov]]'' je [[modernizem|modernistično]] sporočilo, napisano v 3. osebi, in govori o življenjsko zrelih, erotičnih doživetjih glavne osebe. V knjigi ''[[Basel]]'': ''(Tretji fragment)'' se pripovedovalec s prijemi [[James Joyce|Joyceove]] in [[Marcel Proust|Proustove]] proze vrača "na sledi za izgubljenim časom" v mesto, kjer je preživel svoje otroštvo. ''[[Prišleki]]'' so obsežna trilogija, v kateri je natančno izrisal otroška in mladostna doživetja pred in med vojno ter v prvih povojnih letih. To delo prerašča v [[kronika|kroniko]] cele dobe, saj sta v njem natančno prikazana okolje in čas. Napisal je več besedil za otroške [[slikanica|slikanice]], med pomembne povojne [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev|mladinske]] pisatelje se je uvrstil s knjigo ''[[Zgodbe iz mesta Rič-Rač]]''. Za otroke je začel objavljati najprej v serijskih publikacijah: ''Ciciban, Ljubljanski dnevnik, Mali veseljak, Mlada njiva, Pionir'' in ''Pionirski list''. Po vojni ni bilo primarne mladinske književnosti, skratka: mladinskega/otroškega leposlovja ni bilo. Mladinsko/otroško leposlovje med 1918–1941 pa ni ustrezalo novemu času in kontekstu. Center mladinskega literarnega sistema je postala [[Založba Mladinska knjiga]] (ustanovljena 1948), ki je razvijala in poganjala slovensko mladinsko književnost z izdajanjem primarne literature (pesmi, pravljice, pripovedke ..., ilustracije, stripi ipd.), s časopisi (''Pionirski list, Pionir'', kasneje ''Mladina'') in z revijami (Ciciban 1945–) ter z zbirkami ''Mladi oder'' (1945), ''Sinji galeb'' (1952), ''Čebelica'' (1953), ''Kondor'' (1956), ''Zlata ptica'' (1956), ''Najdihojca'' (1958) itd. Za razvoj področja je bila zaslužna Kristina Brenk, medtem ko je prav pri leposlovju imela odločujoč vpliv urednica Marija Sever, s katero se je Lojze Kovačič poročil leta 1951. Marija Kovačič - Vida (1926–1978) je bila urednica časopisa Pionirski list (1949–1976) pri založbi Mladinska knjiga^{.https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf} <ref>{{Navedi splet|url=https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf|title=https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf|date=https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf|accessdate=https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf|website=https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf|publisher=https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf|last=BLAZIC, Milena Mileva|first=BLAZIC, Milena Mileva|archive-date=2025-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251006114352/https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf|url-status=dead}}</ref> Njegova dela so bila prevedena v več jezikov. Njegova pisna zapuščina je praktično v celoti v [[NUK|Narodni in univerzitetni knjižnici]] v Ljubljani. {{navedek|Literarna kritika ga uvršča v sam vrh slovenske književnosti, Slovencem je dal opus, kakršnega je dal [[Francozi|Francozom]] [[Marcel Proust|Proust]], [[Rusi|Rusom]] [[Tolstoj]] in [[Angleži|Angležem]] in [[Irci|Ircem]] [[Joyce]].<br> [[Vesna Milek]], ''Delo'' 1. marca 2003}} ==Bibliografija== ===Romani=== * ''[[Ključi mesta]]'' (1964) {{cobiss|ID=2052872}} * ''[[Deček in smrt]]'' (1. izdaja, 1968; 1. del objavljen v ''Perspektivah'' 1961) {{cobiss|ID=5759745}} * ''[[Sporočila v spanju]]'' (1972) {{cobiss|ID=6960385}} * ''[[Preseljevanja]]'' (1974) {{cobiss|ID=1864200}} * ''[[Resničnost (roman)|Resničnost]]'' (1976; 1. izšlo 1972 skupaj s ''Sporočili v spanju'') {{cobiss|ID=2925571}} (nova izdaja, 2023) * ''[[Pet fragmentov]]'' (1981; nova izd. 2021) {{cobiss|ID=23444993}} * ''[[Prišleki]]'': ''Pripoved (Del 1-2)'' (1984; nova izd. 2018) {{cobiss|ID=14654721}} * ''Prišleki'': ''Pripoved (Del 3)'' (1985) {{cobiss|ID=14654977}} * ''[[Sporočila iz sna in budnosti]]: Opuskule'' (avtorska antologija, 1987) {{cobiss|ID=2839809}} * ''Basel'' ''(Tretji fragment)'' (1989) {{cobiss|ID=7738624}} * ''[[Kristalni čas]]'' (1990) {{cobiss|ID=20626944}} * ''[[Deček in smrt]]'' (avtorsko predelana izdaja, 1999) * ''[[Otroške stvari]]'' (2003) {{cobiss|ID=123920384}} * ''[[Tri ljubezni]]'' (vsebinsko zaokrožen avtorski sklop iz ''Pet fragmentov,'' 2004) {{cobiss|ID=216808448}} * ''[[Zrele reči]]'' (2010, izšlo posmrtno) ===Kratke pripovedi in drugo=== * ''[[Ljubljanske razglednice]]'' (v: ''Novele'', 1954) {{cobiss|ID=1379585}} * ''[[Prah: Dnevnik, zapažanja, reminiscence]]'' (1988) {{cobiss|ID=1710850}} * ''[[Vzemljohod]]'' (1993) {{cobiss|ID=36051456}} * ''[[Zgodbe s panjskih končnic]]'' (1993) {{cobiss|ID=32936704}} * ''[[Delavnica: šola pisanja]]'' (1997) * ''[[Literatura ali življenje]]'' (avtorska antologija, 1999) ===Mladinska proza=== * ''[[Novoletna zgodba]]'' (1958) {{cobiss|ID=2054408}} * ''[[Zgodbe iz mesta Rič-Rač]]'' (1962) {{cobiss|ID=2095134}} *''[[Rokec na drugem koncu sveta]] (gramofonska plošča)'' * ''[[Fantek na oblaku]]''; ''[[Dva zmerjavca]]'' (1969) {{cobiss|ID=2055176}} * ''[[Potovanje za nosom]]'' (1972) {{cobiss|ID=296222}} * ''[[Možiček med dimniki]]'' (1974) {{cobiss|ID=294430}} * ''[[Najmočnejši fantek na svetu]]'' (1977) {{cobiss|ID=316958}} * ''[[Rdeča kapica]]'' (1979) {{cobiss|ID=5425672}} * ''[[Dva zmerjalca]]'' /''Dva zmerjavca'' (1979 /2019) {{cobiss|ID=290846}} * ''[[Zgodba o levih in levčku]]'' (1983) {{cobiss|ID=311326}} * ''[[Zgodbe iz mesta Rič-Rač in od drugod]]'' (1994) {{cobiss|ID=41594880}} ==Nagrade in priznanja== * [[Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada|nagrada Prešernovega sklada]] (1969) * [[Župančičeva nagrada|Župančičeva nagrado]] (1972 in 1986) * zlata [[Linhartova plaketa]] za gledališko dejavnost (1973) * [[Prešernova nagrada]] (1973) * [[kresnik (nagrada)|nagrada kresnik]] (prva podeljena, 1991) za najboljši [[roman]] (''[[Kristalni čas]]''; tudi kresnik vseh kresnikov, 2016) in 2004 za roman ''[[Otroške stvari]]''; nominacija za ''[[Vzemljohod]]'' (1994) in ''[[Zrele reči]]'' (2010) * [[nagrada Morishigo]] za najboljšo [[radijska igra|radijsko igro]] na mednarodnem festivalu radijskih iger v Tokiu (1993) * [[Klemenčičeva nagrada]] za življenjsko delo na področju lutkarstva (1996) * član [[SAZU]] v razredu za umetnosti (izredni 1997, redni 2003) == Monografije o Lojzetu Kovačiču: == * ''Interpretacije: Lojze Kovačič'' (1998, Nova revija; urednik zbornika Tomo Virk) * ''Fragmenti o prišleku: spominska knjiga Lojzeta Kovačiča'' (2004, MK; ur./izbor Mateja Komel Snoj) * ''Lojze Kovačič: življenje in delo'' (zbornik z mednarodnega simpozija, 2009; uredniški odbor: Gašper Troha, Milena Mileva Blažič, Andrej Leben) * Jure Šink: ''[[Prišleki]], Lojze Kovačič '' (priročnik za spoznavanje književnih del, 2009) * Jure Jakob: ''Otroški pogled: elementi dvoglasja v avtobiografskem pripovedništvu Lojzeta Kovačiča'' (2010) * Matevž Kos: ''O tistem, ki ždi v meni: trije eseji o Lojzetu Kovačiču'' (2022) == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{dlib|ime=Lojze Kovačič}} * https://www.lg-mb.si/f/docs/predstave/LOJZE-KOVACIC-mladinski-pisatelj-lekt..pdf<nowiki/>{{Geopedia2|T105_L11689_F33_s16_b4_vF|Grob Lojzeta Kovačiča na Žalah}} * [http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=lojze+kova%E8i%E8 Diplomske naloge na temo Lojze Kovačič]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{wikivir-avtor}} == Viri == * Željko Kozinc: Lojze Kovačič. ''Slovenska pisateljska pot: Vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev''. Ur. Željko Kozinc. Radovljica: Didakta, 2013. 272–275. * [[Tomo Virk]] (ur.): ''Interpretacije: Lojze Kovačič'' (Nova revija, 1998) * Marjeta Žebovec. ''Slovenski književniki rojeni od leta 1920 do 1929''. Ljubljana: Karantanija, 2007 (str. 262–264) * Marjan Dolgan: ''Literarni atlas Ljubljane : zgode in nezgode 94 slovenskih književnikov v Ljubljani'' (ZRC SAZU, 2014) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] * [[seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] {{:Portal:Literatura/povezava}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{KresnikoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kovačič, Lojze}} [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Lojze Kovačič|*]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] fakxu0nkpvtgzccwc8fmcx51uqctfue 0 9356 6689163 6501999 2026-06-14T12:56:17Z ~2026-34980-74 261630 Datum atentata na Milorada Draškovića je bil zapisan kot 21. JUNIJ. Pravilni datum je 21. JULIJ. Najverjetneje je šlo le za tiskarsko napako. 6689163 wikitext text/x-wiki [[Slika:Obznana.jpg|250px|sličica|desno]] '''Obznana''' ([[slovenščina|slovensko]] ''razglas'') je [[zakon]] [[vlada|vlade]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]], sprejet v noči z 29. na 30. december [[1920]], s katero je do sprejema [[ustava|ustave]] prepovedana »vsaka [[komunizem|komunistična]] in druga rušilna propaganda«. Poslancem [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]], ki je na volitvah 28. novembra istega leta dobila 198.736 glasov in s tem 58 poslanskih mest, s čimer je bila tretja največja stranka v državi, so bili mandati odvzeti. Besedilo razglasa je bilo večinoma delo ministra za notranje zadeve, [[Milorad Drašković|Milorada Draškovića]], pod njim pa je bil podpisan predsednik vlade, [[Miljenko Vesnić]] ter vsi ministri. Obznana je bila objavljena z obrazložitvijo, da komunisti pripravljajo državni prevrat, zaradi česar so prepovedali njihovo javno delovanje. Obznana je služila kot povod za vrsto nasilnih reakcij, med njimi spodleteli poskus atentata na [[Aleksander I. Karađorđević|prestolonaslednika Aleksandra]] v [[Beograd]]u 28. junija 1921, na dan razglasitve [[Vidovdanska ustava|Vidovdanske ustave]]. Atentator Spasoje Steić je na zaslišanju izpovedal svoje komunistično prepričanje. Na oddihu v [[Delnice, Primorsko-goranska županija|Delnicah]] je bil 21. julija 1921 ubit notranji minister Milorad Drašković. Atentator je bil [[Alija Alijagić]], pripadnik skupine mladih komunistov »Rdeča pravica« iz [[Bijeljina|Bijeljine]]. ==Zakon o zaščiti države== Vlada SHS je [[1. avgust]]a istega leta odgovorila z [[Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi (1920)|Zakonom o zaščiti javne varnosti in reda v državi]], ki v svojem prvem členu navaja: :''Člen 1. Za hudodelstvo v smislu kazenskega zakona se smatrajo tudi tale dejanja: 1. pisanje, izdajanje, tiskanje, razširjanje: knjig, časopisov, plakatov ali objav, ki merijo nato, da se kdo naščuva k nasilju zoper državna oblastva, določena z ustavo, ali vobče, da se ogroža javni mir ali spravlja v nevarnost javni red. To velja tudi za vsako pisemsko ali ustno komunistično ali anarhistično propagando ali nagovarjanje drugih, da je treba izpremeniti politični ali ekonomski red v državi s hudodelstvom, nasiljem ali s kakršnimkoli terorizmom; 2. organiziranje, podpiranje društev ali pristop k takim društvom, ki imajo za namen propagando komunizma, anarhizma, terorizma ali pripravo ali izvršitev umorov ali nelegalno in neparlamentarno prilaščanje oblasti, kakor tudi sploh vse, kar je navedeno v prvi točki.'' Na podlagi tega zakona je bila leta 1925 prepovedana tudi [[Hrvaška kmečka stranka]]. ==Mala obznana== Z izrazom ''mala obznana'' se navadno označuje razglas, s katerim je jugoslovanska vlada [[Nikola Pašić|Pašić]]-[[Svetozar Pribićević|Pribičevića]] 12. julija 1924 razpustila vse delavske organizacije. Dne 11. julija 1924 je bila ministrska odredba odposlana pokrajinskim oblastem v obliki šifrirane depeše, naslednji dan pa še kot okrožnica, ki jo je veliki župan v Ljubljani prejel 13. julija. Še istega dne, kot lahko ugotovimo po delovodniku v Arhivu SR Slovenije, je poslal »malo Obznano« v ukrepanje nižjim oblastem. Kopija »male Obznane« se je ohranila le v arhivu Instituta za historiju radničkog pokreta Hrvatske v Zagrebu, grupa II, inv. št. 77.<ref>[http://sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:13700 Mirko Stiplovšek, ''Prepoved neodvisnih strokovnih organizacij leta 1924 in začetek nove sindikalne politike KPJ v Sloveniji'', ZGODOVINSKI ČASOPIS, 40, 1986, št. 1-2, str.95]</ref> [[Kategorija:Kraljevina SHS]] [[Kategorija:1920 v politiki]] == Povezave == * [http://sistory.si/publikacije/prenos/?target=pdf&urn=SISTORY:ID:23 ''Obznana'' - besedilo. V: France Klopčič, ''Komunistična stranka v Sloveniji po Obznani'', Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1960, št. 2, str.63-65.] kw4ny2owl0il5dbrghltqvvotydcvzx 0 16865 6689573 6553295 2026-06-15T11:41:44Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Bratislava-bratislava-flag.svg z [[c:File:Flag_of_Bratislava.svg|Flag_of_Bratislava.svg]] 6689573 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto v Slovaški |name = Bratislava |official_name = |other_name = |native_name = |nickname = ''Lepotica Donave'', ''Majhno veliko mesto'', ''Mesto miru'' |settlement_type = Mesto |motto = |image_skyline = Bratislava Panorama R01.jpg |imagesize = |image_caption = |image_flag = Flag of Bratislava.svg |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = Coat of Arms of Bratislava.svg |shield_size = |city_logo = |citylogo_size = |image_map = |mapsize = |map_caption = |coordinates_display= title,inline |pushpin_map = Slovaška |pushpin_label_position = |pushpin_map_caption = Geografska lega Bratislave na [[Slovaška|Slovaškem]] |pushpin_mapsize = |subdivision_type1 = [[okraji Slovaške|Okraj]] |subdivision_name1 = [[Slika:Bratislavsky vlajka.svg|22px|Zastava Bratislavskega okraja]] [[Bratislavski okraj|Bratislavski]] |subdivision_type2 = [[okrožja Slovaške|Okrožje]] |subdivision_name2 = Bratislava I, II, III, IV, V |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_footnotes = |government_type = mestni svet |leader_title = župan |leader_name = Matúš Vallo |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = |leader_name2 = |leader_title3 = |leader_name3 = |leader_title4 = |leader_name4 = |established_title = Prvič omenjeno |established_date = 907 |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |area_magnitude = |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = 853,15 |area_metro_km2 = 2053 |population_note = |population_urban = |population_density_urban_km2 = | population_demonym = Bratislavčan (m), Bratislavčanka (f) |timezone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |timezone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |latd=48 |latm=8 |lats=41 |latNS=N |longd=17 |longm=6 |longs=46 |longEW=E |elevation_footnotes = |elevation_m = 514 |postal_code_type = [[seznam poštnih številk na Slovaškem|Poštne številke]] |postal_code = 8xx xx |area_code = 421-2 |blank1_name = |blank1_info = |website = http://www.bratislava.sk |footnotes = }} '''Bratislava''' ({{IPA-sk|ˈbracislaʋa|lang|Bratislava.wav}}; {{lang-hu|Pozsony}}, {{IPA-de|Pressburg}}, po starem pravopisu ''Preßburg,'' do 1919 slovaško ''Prešporok''/''Prešporek'' oz. češko ''Prešpurk'') je [[glavno mesto]] [[Slovaška|Slovaške]] in z okoli pol milijona prebivalci (475.000, z okolico ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje [[mesto]] te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let. Uradno se tako imenuje šele od leta 1919, pred tem so tudi [[Slovaki]] uporabljali iz nemščine izvirajoče ime ''Prešporok''. Bratislava je na jugozahodnem Slovaškem ob vznožju Malih [[Karpati|Karpatov]], ki zavzema oba bregova reke [[Donava|Donave]] in levi breg [[Morava (reka)|reke Morave]]. Meji na [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]] je edina državna prestolnica, ki meji na dve suvereni državi. V Bratislavi je med drugim sedež največje in najstarejše slovaške [[Univerza Komenskega|Univerze Komenskega]], Slovaške tehniške univerze ter [[Slovaška akademija znanosti|Slovaške akademije znanosti]]. == Zgodovina == [[Slika:Bratislava - 52119321317.jpg|thumb|right|300px|Pogled z gradu na stari del mesta]] Prva naselbina na območju današnje Bratislave je nastala že v [[neolitik]]u. Približno med leti 400 in 50 pr. n. št. so območje naseljevali [[Kelti]] in leta 125 pr. n. št. postavili pomembno utrjeno postojanko. Med 1. in 5. stoletjem je ravno čez današnje središče mesta tekla meja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], ob njej je stalo več rimskih (npr. Gerulata) in [[Germani|germanskih]] naselbin. V 6. stoletju se priselijo [[Slovani]], ki do 8. stoletja živijo z [[Avari]]. V 7. stoletju je območje današnjega mesta del [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], konec 8. in prvo polovico 9. stoletja pa del [[Kneževina Nitra|Kneževine Nitra]]. Leta 833 se priključi [[Velikomoravska|Velikomoravski]], leta 907 pa postane del [[Ogrska|Ogrske]] in to z nekaj krajšimi prekinitvami ostane vse do leta 1918. V 10. stoletju je ozemlje Pressburga (kar je kasneje postalo županija Pozsony) postalo del Ogrske (od leta 1000 imenovane "Ogrsko kraljestvo"). Razvilo se je kot ključno gospodarsko in upravno središče na meji kraljestva.<ref name="middleages">{{navedi splet|publisher=City of Bratislava |url=http://www.visit.bratislava.sk/en/vismo/dokumenty2.asp?id_org=700014&id=1008&p1=1572 |title=History – Bratislava in the Middle Ages |year=2005 |access-date=2007-05-15 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070224024106/http://www.visit.bratislava.sk/en/vismo/dokumenty2.asp?id_org=700014&id=1008&p1=1572 |archive-date=2007-02-24}}</ref> Ta strateška lega je mestu namenila mesto pogostih napadov in bitk, prinesla pa mu je tudi gospodarski razvoj in visok politični status. Prve znane mestne privilegije mu je leta 1291 podelil ogrski kralj [[Andrej III. Ogrski|Andrej III.]],<ref>Špiesz, "Bratislava v stredoveku", p. 43</ref> kralj [[Sigismund Luksemburški]] pa ga je leta 1405 razglasil za [[svobodno kraljevo mesto]]. Leta 1436 je mestu dovolil uporabo lastnega grba.<ref>Špiesz, "Bratislava v stredoveku", p. 132</ref> Ogrsko kraljevino je [[Osmansko cesarstvo]] premagalo v [[bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] leta 1526. Osmani so oblegali in poškodovali Pressburg, vendar ga niso uspeli osvojiti. Med letoma 1536 in 1784, v času [[Turčija|turške]] zasedbe [[Budim]]a, je bila Bratislava prestolnica [[Ogrska|Kraljevine Ogrske]]. Mesto je postalo kronansko mesto in sedež kraljev, nadškofov (1543), plemstva in vseh večjih organizacij in uradov. Med letoma 1536 in 1830 je bilo v stolnici svetega Martina kronanih enajst ogrskih kraljev in kraljic.<ref>Lacika, "Bratislava", p. 62</ref> 17. stoletje so zaznamovali protihabsburški upori, spopadi z Osmani, poplave, kuge in druge nesreče, ki so zmanjšale število prebivalcev.<ref>Lacika, "Bratislava", pp. 31–34</ref> <gallery mode="packed"> HenryIII cisar.jpg|Najzgodnejša znana upodobitev gradu Pressburg iz 14. stoletja Bratislava in 16th century.jpg|Pressburg (Bratislava) leta 1588 Pressburg - view.jpg|Pressburg (Bratislava) v 17. stoletju Maria Theresa-coronation-1741-Pressburg-Hertz.jpg|Kronanje Marije Terezije leta 1741 Pozsony.jpg|Bratislava v 19. stoletju Duna-part. Fortepan 9282.jpg|Bratislava leta 1915 </gallery> V 18. stoletju je mesto začelo postajati središče slovaškega narodnega gibanja. Leta 1805 so po [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] v Bratislavi podpisali [[Bratislavski mir (1805)|mirovni sporazum]] med Avstrijo in [[Francija|Francijo]], štiri leta pozneje pa so jo [[Napoleon Bonaparte|Napoleonove]] čete opustošile. Leta 1918, po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], so 70 % prebivalcev sestavljali [[Nemci]] in [[Madžari]] in mestne oblasti so mesto po ameriškem predsedniku [[Woodrow Wilson|Woodrowu Wilsonu]] poimenovale ''Wilsonovo mesto'' in ga razglasile za svobodno mesto. 1. januarja 1919 postane del [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] in dobi današnje ime Bratislava. Obstaja več teorij o izvoru imena. Po eni naj bi ga dobilo po stari slovanski besedi ''Braslava'', po drugi naj bi ga v času slovaškega narodnega gibanja tako poimenovali po češkem kralju [[Bržetislav I. Češki|Bržetislavu I.]] (1002-55), po tretji pa naj bi ime določil kar ameriški predsednik Wilson. Med letoma 1939 in 1945 je bilo prestolnica marionetne države Slovaške, leta 1944 so jo zasedli [[Tretji rajh|Nemci]], leta 1945 jo je zasedla [[Rdeča armada]] in ponovno je postala del Češkoslovaške. Leta 1947 so na [[Pariška mirovna konferenca (1946)|pariški mirovni konferenci]] Madžarski odvzeli bodoča bratislavska predmestja Rusovce, Čunovo in Jarovce. 21. avgusta 1968 so jo ob zadušitvi [[praška pomlad|praške pomladi]] zasedle enote [[varšavski pakt|Varšavskega pakta]], navkljub vsemu pa je leta 1969, ko se je Češkoslovaška razdelila v dve federalni enoti, postala glavno mesto novoustanovljene Slovaške socialistične republike. Zadnji dve desetletji 20. stoletja je po kriteriju bruto družbenega proizvoda na prebivalca Bratislava veljala za drugo najbogatejše mesto vzhodne [[Evropa|Evrope]] (takoj za [[Praga|Prago]]). 15. novembra 1989 je [[Aleksander Dubček]] prvič od zadušitve ''praške pomladi'' nagovoril Bratislavčane, kar je spodbudilo silovite demonstracije, ki so pripeljale do [[žametna revolucija|žametne revolucije]] in padca češkoslovaškega [[komunizem|komunističnega]] režima. Od 1. januarja 1993 dalje je Bratislava glavno mesto neodvisne [[Slovaška|Slovaške]]. Sedež samostojne rimskokatoliške nadškofije in metropolije ima Bratislava šele od leta 2008, ko je prišlo do razdelitve bratislavsko-trnavske nadškofije (s historičnim sedežem v [[Trnava|Trnavi]], z dvojnim imenom šele od 1995) na dve nadškofiji, pri čemer je Bratislava dobila metropolitanski sedež, enega od dveh (poleg [[Košice|Košic]]) na Slovaškem. == Lega == Mesto leži na skrajnem zahodu države (48°9' severno, 17°7' vzhodno), tik ob meji z Avstrijo, približno 60&nbsp;km vzhodno od [[Dunaj]]a, ki je eno od dveh središč iste kotline. Večji del mesta leži ob levem bregu Donave, le predmestje [[Petržalka]] (nemško ''Engerau/Audorf''; madžarsko ''Pozsonyligetfalu''), ki je obenem največje mestno blokovsko naselje z okoli 100.000 prebivalci, leži med desnim bregom in mejo z Avstrijo. Češka meja je tudi le nekaj km oddaljena od meje njenega upravnega območja. Mesto ima skupno površino 367,58 kvadratnih kilometrov, zaradi česar je drugo največje mesto na Slovaškem po površini (za mestom Vysoké Tatry).<ref>{{navedi splet|publisher=Statistical Office of the Slovak Republic |url=http://www.statistics.sk/mosmis/eng/prvav2.jsp?txtUroven=440706&lstObec=560103&Okruh=zaklad |title=Vysoké Tatry – Basic characteristics |date=2005-12-31 |access-date=2007-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927204355/http://www.statistics.sk/mosmis/eng/prvav2.jsp?txtUroven=440706&lstObec=560103&Okruh=zaklad |archive-date=2007-09-27 |url-status=dead }}</ref> Bratislava leži ob reki Donavi, ob kateri se je razvila in je bila stoletja glavna prometna pot do drugih območij. Reka teče skozi mesto od zahoda proti jugovzhodu. Srednje Donavsko porečje se začne pri Devínskih vratih v zahodni Bratislavi. Druge reke so reka Morava, ki tvori severozahodno mejo mesta in se izliva v Donavo pri Devínu, Mala Donava in Vydrica, ki se izliva v Donavo v okrožju Karlova Ves. Karpatsko gorovje se začne na ozemlju mesta z Malimi Karpati (''Malé Karpaty''). Záhorie in Donavska nižina se raztezata v Bratislavo. Najnižja točka mesta je na gladini Donave na 126 metrih nad srednjo gladino morja, najvišja točka pa je Devínska Kobyla na 514 metrih. Povprečna nadmorska višina je 140 metrov.<ref>{{navedi splet |publisher=City of Bratislava |url=http://www4.bratislava.sk/en/vismo5/dokumenty2.asp?u=700000&id_org=700000&id=2011414 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070731145341/http://www.bratislava.sk/en/vismo5/dokumenty2.asp?u=700000&id_org=700000&id=2011414 |archive-date=2007-07-31 |title=Basic Information – Position |date=2005-02-14 |access-date=May 1, 2007 |url-status=dead }}</ref> Bratislava leži v severnem zmernem pasu in ima zmerno celinsko podnebje<ref name="Bratislava Weather">{{navedi splet|publisher=City of Bratislava |url=http://visit.bratislava.sk/vismo/dokumenty2.asp?id_org=700013&id=1109&p1=1996 |title=Bratislava Weather |date=2007-03-14 |access-date=November 1, 2007 |language=sk |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071029231448/http://visit.bratislava.sk/vismo/dokumenty2.asp?id_org=700013&id=1109&p1=1996 |archive-date=2007-10-29}}</ref> (izvirna/ameriška Köppen–Geigerjeva podnebna klasifikacija ''Cfb''/''Dfb'', podnebna klasifikacija Trewartha DCbo, USDA Plant Hardiness Zone 7b) s srednjo letno temperaturo (1990–2009) približno 10,5&nbsp;°C, povprečna temperatura 21&nbsp;°C v najtoplejšem mesecu in −1&nbsp;°C v najhladnejšem mesecu, štiri različni letni časi, padavine se porazdelilejoprecej enakomerno skozi vse leto. Pogosto je vetrovno z izrazitimi razlikami med vročimi poletji in mrzlimi, vlažnimi zimami. Mesto je v enem najtoplejših in najbolj suhih delov Slovaške.<ref>Lacika, "Bratislava", p. 10</ref> V zadnjem času so prehodi iz zime v poletje in poletja v zimo hitri, s kratkimi jesenskimi in pomladnimi obdobji. Sneg se pojavlja manj pogosto kot prej. Ekstremne temperature (1981–2013) – rekordno visoka: 39,4&nbsp;°C,<ref>{{navedi splet |publisher=Slovak Hydrometeorological Institute |url=http://www.shmu.sk/sk/?page=1741&p=4 |title=Prvá augustová vlna horúčav zo štvrtka, 8 August 2013 |date=August 9, 2013 |access-date=December 1, 2013 |language=sk}}</ref> rekordno nizka: −24,6&nbsp;°C. Nekatera območja, zlasti Devín in Devínska Nová Ves, so občutljiva na poplave rek Donave in Morave.<ref>{{navedi novice |first=Nick |last=Thorpe |title=Defences hold fast in Bratislava |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/2198850.stm |date=2002-08-16 |access-date=2007-04-27 |publisher=BBC}}</ref> Na obeh bregovih je zgrajena nova protipoplavna zaščita.<ref>{{navedi novice |first=Juraj |last=Handzo |title=''Začne sa budovať protipovodňový systém mesta'' (Construction starts for city's flood protection) |url=http://www.bratislavskenoviny.sk/buxus/generate_page.php?page_id=12325 |date=2007-01-24 |access-date=2007-04-28 |publisher=Bratislavské Noviny |language=sk}}</ref> == Demografija == {{SK|pop}} == Mestna pokrajina in arhitektura == {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 195 | image1 = Hviezdoslavovo námestie (10266936594).jpg | caption1 = Hviezdoslavov trg | image2 = Hlavné námestie-The napoleonic soldier, Old Town Hall and Roland Fountain-Bratislava.JPG | caption2 = Glavni trg }} Mestno podobo Bratislave zaznamujejo srednjeveški stolpi in veličastne stavbe iz 20. stoletja, vendar je doživela korenite spremembe v gradbenem razmahu na začetku 21. stoletja.<ref name="habsudova">{{navedi časopis|title=City to cut tall buildings down to size|journal=The Slovak Spectator|date=2007-04-23|first=Zuzana|last=Habšudová|url=http://www.slovakspectator.sk/clanok.asp?vyd=2006010&cl=22734|access-date=2006-03-13|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930160431/http://www.slovakspectator.sk/clanok.asp?vyd=2006010&cl=22734|archive-date=2007-09-30}}</ref> Večina zgodovinskih stavb je skoncentriranih v starem mestnem jedru. Bratislavska '''[[Stara mestna hiša, Bratislava|mestna hiša]]''' je kompleks treh stavb, zgrajenih v 14.–15. stoletju, v katerih je danes Mestni muzej Bratislave. Mihaelova vrata so edina ohranjena vrata iz srednjeveških utrdb in se uvrščajo med najstarejše mestne zgradbe,<ref>{{navedi splet |publisher=Bratislava Culture and Information Centre |url=http://www.bkis.sk/index.php?option=com_content&task=view&id=37&Itemid=28 |title=Michael's Gate |access-date=2007-06-10 |year=2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303172621/http://www.bkis.sk/index.php?option=com_content&task=view&id=37&Itemid=28 |archive-date=March 3, 2016 }}</ref> v bližini je najožja hiša v Evropi. Stavbo Univerzitetne knjižnice, zgrajeno leta 1756, je od leta 1802 do 1848 uporabljal parlament Ogrske kraljevine.<ref name="unilibrary">{{navedi splet|publisher=University Library in Bratislava |url=http://phobos.ulib.sk/univerzitna_kniznica.pdf |title=University Library in Bratislava – The Multifunctional Cultural Centre |pages=34–36 |year=2005 |access-date=2007-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070607031815/http://phobos.ulib.sk/univerzitna_kniznica.pdf |archive-date=June 7, 2007 |url-status=dead }}</ref> Tam je bil sprejet velik del pomembne zakonodaje iz obdobja madžarske reforme (kot je odprava tlačanstva in ustanovitev Madžarske akademije znanosti). Za zgodovinsko središče so značilne številne baročne palače. '''[[Grassalkovičeva palača]]''', zgrajena okoli leta 1760, je danes rezidenca slovaškega predsednika, slovaška vlada pa ima zdaj sedež v nekdanji '''[[Škofijska poletna palača, Bratislava|nadškofijski palači]]'''. Leta 1805 sta diplomata cesarjev [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] in [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II.]] po Napoleonovi zmagi v [[bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] v '''[[Primasova palača, Bratislava|Primasovi palači]]''' podpisala četrti [[bratislavski mir]].<ref>Lacika, "Bratislava", p. 112</ref> Nekatere manjše hiše so zgodovinsko pomembne; skladatelj Johann Nepomuk Hummel se je rodil v hiši iz 18. stoletja v starem mestnem jedru. {{Multiple image |align = left |direction = horizontal |width = |image1 = Katedrála sv. Martina 02.jpg |width1 = 155 |alt1 = |caption1 = [[Stolnica sv. Martina, Bratislava|Stolnica sv. Martina]] |image2 = Kosciol Elzbiety w Bratyslawie.JPG |width2 = 150 |alt2 = |caption2 = Cerkev sv. Elizabete }} Pomembne cerkve vključujejo gotsko '''[[Stolnica sv. Martina, Bratislava|stolnico sv. Martina]]''', zgrajeno v 13.–16. stoletju, ki je med letoma 1563 in 1830 služila kot cerkev za kronanja Ogrske kraljevine.<ref name="cathedral">{{navedi splet |publisher=City of Bratislava |url=http://www4.bratislava.sk/en/vismo5/dokumenty2.asp?u=700000&id_org=700000&id=2009114 |title=St. Martin's Cathedral |year=2005 |access-date=June 8, 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070731145705/http://www.bratislava.sk/en/vismo5/dokumenty2.asp?u=700000&id_org=700000&id=2009114 |archive-date=2007-07-31 |url-status=dead }}</ref> '''[[Frančiškanska cerkev, Bratislava|Frančiškanska cerkev]]''' iz 13. stoletja je bila prizorišče viteških obredov in je najstarejša ohranjena sakralna stavba v mestu. '''Cerkev sv. Elizabete''', zaradi svoje barve bolj znana kot ''Modra cerkev'', je v celoti zgrajena v madžarskem secesijskem slogu. Bratislava ima eno ohranjeno delujočo [[sinagoga|sinagogo]] od treh večjih, ki so obstajale pred [[holokavst]]om. Zanimivost je podzemni (prej prizemni) obnovljeni del judovskega pokopališča, kjer je pokopan rabin Moses Sofer iz 19. stoletja, ki je ob vznožju grajskega griča blizu vhoda v tramvajski predor.<ref>Lacika, "Bratislava", p. 179</ref> Edino vojaško pokopališče v Bratislavi je Slavín, ki so ga odkrili leta 1960 v čast vojakom Sovjetske armade, ki so padli med osvoboditvijo Bratislave aprila 1945. Ponuja pogled na mesto in Male Karpate. Druge vidne stavbe iz 20. stoletja so ''Most Slovenského národného povstania'' ('''[[Most SNP|Most slovaške narodne vstaje]]''') čez Donavo z restavracijo v stolpu, podobnim NLP-ju, sedež Slovaškega radia v obliki obrnjene piramide in edinstveno zasnovan televizijski stolp Kamzík z opazovalnico paluba in vrtljivo restavracijo. V zgodnjem 21. stoletju so nove stavbe spremenile tradicionalno mestno podobo. Na začetku 21. stoletja je gradbeni razcvet povzročil nove javne strukture, kot sta Most Apollo in nova stavba [[Slovaško narodno gledališče|Slovaškega narodnega gledališča]] ter razvoj zasebnih nepremičnin. === Hlavné námestie === ''Hlavné námestie'' (dobesedno Glavni trg) je eden najbolj znanih trgov v Bratislavi. Je v starem mestnem jedru in pogosto velja za središče mesta. Nekatere glavne znamenitosti na trgu so stara mestna hiša in '''[[Rolandov vodnjak]]'''. Med drugo svetovno vojno je bil ta trg poimenovan po ''Adolfu Hitlerju'' (''Hitlerovo namestie'' (1939–1945)).<ref>{{navedi splet |title=MAIN SQUARE (HLAVNÉ NÁMESTIE) |url=https://www.welcometobratislava.eu/squares-in-bratislava/ |publisher=SQUARES IN BRATISLAVA (part I) |access-date=1 August 2021 |archive-date=2023-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526115508/https://www.welcometobratislava.eu/squares-in-bratislava/ |url-status=dead }}</ref> V komunističnem obdobju (1948–1989) se je trg imenoval ''Námestie 4. apríla'' (dobesedno Trg 4. aprila, 4. april je bil dan, ko je Rdeča armada ob koncu druge svetovne vojne osvobodila Bratislavo). Prejšnja imena so bila še: slovaško ''Masarykovo namestie'', madžarsko ''Ferenc József tér'' (1914), madžarsko ''Fő tér'', nemško ''Hauptplatz'' (1879), nemško ''Franz Joseph-Platz'' (1850), latinsko ''Forum civitatis'' (1668), nemško ''Ring'' (1434), nemško ''Markcht'' (1404), latinsko ''Forum'' (1373). === Bratislavski grad === {{glavni|Bratislavski grad}} [[File:Bratislava, Hrad, Slovensko.jpg|thumb|Bratislavski grad]] Ena najvidnejših zgradb v mestu je [[Bratislavski grad]] (''Bratislavský hrad''), ki stoji na planoti 85 m nad Donavo. Območje grajskega griča je bilo naseljeno že v prehodnem obdobju med [[kamena doba|kameno]] in [[bronasta doba|bronasto dobo]]<ref>Lacika, "Bratislava", str. 11–12</ref> in je bila [[akropola]] [[Keltov|keltskega]] mesta, del [[Rimskega cesarstva|Rimskega]] limesa Romanusa, velike slovanske utrjene naselbine in politično, vojaško in versko središče za Veliko Moravsko.<ref>Lacika, "Bratislava", str. 121</ref> Kamniti [[grad]] je bil zgrajen šele v 10. stoletju, ko je bilo območje del [[Ogrska|Ogrske]], v 9. stoletju pa predromanska kamnita bazilika, je stala na območju gradišča. Grad je bil leta 1430 spremenjen v [[mednarodna gotika|gotsko]] proti[[husitsko]] trdnjavo pod [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom Luksemburškim]], leta 1562 je postal renesančni grad,<ref>Lacika, "Bratislava", str. 124</ref> in je bila leta 1649 prezidana v baročnem slogu. Pod kraljico [[Marija Terezija]] je grad postal prestižni kraljevi sedež. Leta 1811 je grad nehote uničil požar in je do 1850-ih ležal v ruševinah,<ref>Lacika, "Bratislava", str. 128</ref>, ko je bila prezidana večinoma v nekdanjem terezijanskem slogu. V 1940-ih je bilo načrtovano, da se grajske ruševine porušijo in na njihovem mestu zgradijo nov univerzitetni kompleks. Vendar do realizacije ni prišlo, v 1960-ih pa se je začela obnova. Danes služi za ceremonialne namene in kot zgodovinski muzej Slovaškega narodnega muzeja. === Devínski grad === {{Glavni|Devínski grad}} {{multiple image | direction = vertical | width = 195 | image1 = Devín Castle (3705531512).jpg | caption1 = Ruševine Devínskega gradu. Leta 1809 so Napoleonove čete grad razstrelile. | image2 = Castle Devin - walls and river.JPG | caption2 = Devínski grad }} Porušen in nedavno prenovljen [[Devínski grad]] je v občini Devín, na vrhu skale, kjer [[Morava (reka)|reka Morava]], ki tvori mejo med Avstrijo in Slovaško, vstopi v Donavo. Je eno najpomembnejših slovaških arheoloških najdišč in ima muzej, posvečen njegovi zgodovini.<ref>{{navedi splet |publisher=Mestni muzej Bratislava |url=http://www.muzeum.bratislava.sk/en/vismo /dokumenty2.asp?id_org=700016&id=1025&p1=52 |title=Mestni muzej Bratislava: Muzeji: grad Devín – nacionalni kulturni spomenik |author=Beáta Husová |year=2007 |access-date=21. junij 2007 |archive-date= 23. junij 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070623150216/http://www.muzeum.bratislava.sk/EN/vismo/dokumenty2.asp?id_org=700016&id=1025&p1=52 |url-status=dead }}</ref> Devínski grad je bil zaradi svoje strateške lege zelo pomemben obmejni grad Velike Moravske in zgodnje ogrske države. Uničili so ga Napoleonovi vojaki leta 1809. Je pomemben simbol slovaške in slovanske zgodovine.<ref>Lacika, "Bratislava", str. 191</ref> == Upravna delitev == Administrativno je Bratislava razdeljena na pet okrožij: Bratislava I (središče mesta), Bratislava II (vzhodni deli), Bratislava III (severovzhodni deli), Bratislava IV (zahodni in severni deli) in Bratislava V (južni deli na desni strani bregu Donave, vključno s Petržalko, najgosteje naseljenim stanovanjskim območjem v srednji Evropi).<ref name="petrzalkacity">{{navedi splet|publisher=City of Bratislava |url=http://visit.bratislava.sk/en/vismo/dokumenty2.asp?id_org=700014&id=1074&p1=1852 |title=Petržalka City |date=March 1, 2007 |access-date=2008-01-29 |quote=Petržalka City will transform the largest and most densely populated housing estate in Central Europe from a monotone cement-panel housing scheme into a fully-fledged town with autonomous multipurpose centre. |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071012191006/http://visit.bratislava.sk/en/vismo/dokumenty2.asp?id_org=700014&id=1074&p1=1852 |archive-date=2007-10-12}}</ref> Za samoupravne namene je mesto razdeljeno na 17 okrožij, od katerih ima vsako svojega [[župan]]a (''starosta'') in svet. Število svetnikov v vsaki občini je odvisno od velikosti in prebivalstva občine. Vsako od okrožij sovpada z 20 katastrskimi območji mesta, razen v dveh primerih: Nové Mesto je nadalje razdeljeno na katastrski območji Nové Mesto in Vinohrady, Ružinov pa je razdeljen na Ružinov, Nivy in Trnávka. Nadaljnja neuradna delitev priznava dodatne četrti in [[Bratislavski okraj|kraje]]. {| class="wikitable nowrap" |+ Zemljevid okrožij in četrti Bratislave |- ! Okrožje ! Četrt ! Karta |- |Bratislava I |[[File:Coat of Arms of Staré Mesto.svg|14px]] Staré Mesto | rowspan="17" |[[File:Bratislava boroughs color map.svg|400px]] |- | rowspan="3" |Bratislava II |[[File:Coat of Arms of Ružinov.svg|14px]] Ružinov |- |[[File:Coat of Arms of Vrakuňa.svg|14px]] Vrakuňa |- |[[File:Coat of Arms of Podunajské Biskupice.svg|14px]] Podunajské Biskupice |- | rowspan="3" |Bratislava III |[[File:Coat of Arms of Nové Mesto.svg|14px]] Nové Mesto |- |[[File:Coat of Arms of Rača.svg|14px]] Rača |- |[[File:Coat of Arms of Vajnory.svg|14px]] Vajnory |- | rowspan="6" |Bratislava IV |[[File:Coat of Arms of Dúbravka.svg|14px]] Dúbravka |- |[[File:Coat of Arms of Karlova Ves.svg|14px]] Karlova Ves |- |[[File:Coat of Arms of Devín.svg|14px]] Devín |- |[[File:Coat of Arms of Devínska Nová Ves.svg|14px]] Devínska Nová Ves |- |[[File:Coat of Arms of Lamač.svg|14px]] Lamač |- |[[File:Coat of Arms of Záhorská Bystrica.svg|14px]] Záhorská Bystrica |- | rowspan="4" |[[Bratislava V]] |[[File:Coat of Arms of Petržalka.svg|14px]] Petržalka |- |[[File:Coat of Arms of Jarovce.svg|14px]] Jarovce |- |[[File:Coat of Arms of Rusovce.svg|14px]] Rusovce |- |[[File:Coat of Arms of Čunovo.svg|14px]] Čunovo |} == Glej tudi == * [[seznam mest na Slovaškem]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivoyage|Bratislava}} * [http://www.bratislava.sk Uradna stran mesta] * [http://www.bratislavacity.sk Informacije o Bratislavi, zgodovina, nasveti] * [http://www.bkis.bratislava.sk/e_index.asp Uradne turistične storitve] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170122230258/http://www.bkis.bratislava.sk/e_index.asp |date=2017-01-22 }} * [http://www.bratislavahotels.com Prenočišča v Bratislavi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210126131644/http://www.bratislavahotels.com/ |date=2021-01-26 }} * [http://www.bratislavaguide.com Turistični vodič po Bratislavi] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Slovaškem]] [[Kategorija:Naselja ob Donavi]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Bratislava| ]] [[Kategorija:Bratislavski okraj]] qwl824vpq5osen9c44ojowxkdj563ry 0 17365 6689199 6561396 2026-06-14T14:40:37Z Bb63lj 133296 /* Prehod v demokracijo */ popravek napačne letnice 6689199 wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Španska civilna vojna | partof = medvojnega obdobja | image = Collage guerra civile spagnola.png | image_size = 330 | caption = V smeri urinega kazalca od zgornje leve: člani XI. Mednarodne brigade v bitki za Belchito; Granollerji po nacionalističnem bombardiranju; bombardiranje letališča v Španskem Maroku; republikanski vojaki med obleganjem Alcázarja; nacionalistični vojaki ob protiletalskem topu; Lincolnov bataljon | date = 17. julij 1936 – 1. april 1939 (2 leti, 8 mesecev, 2 tedna in 1 dan) | place = {{ublist|class=nowrap |{{hlist|Španija|Španski Maroko|Španska Sahara|Španska Gvineja|Severno morje }}}} | result = Zmaga nacionalistov: * konec Druge španske republike * vzpostavitev Francove diktature * povojni poboji in represije * španski maquisi | combatant1 = {{flagdeco|Španska republika}} '''Republikanci''' * {{flagdeco|Španska republika}} [[Ljudska vojska]] * {{flagicon image|Flag of the Popular Front (Spain).svg}} [[ Ljudska fronta]] * {{flagicon image|UGT flag.svg}} Unión General de Trabajadores * {{flagicon image|CNT FAI flag.svg}} Confederación Nacional del Trabajo-Federación Anarquista Ibérica * {{flagicon image|Flag of Catalonia.svg}} Generalitat de Catalunya * {{nowrap|{{Flagicon image|Flag of the Basque Country.svg}} Euzko Gudarostea{{efn|Od leta 1936 do predaje italijanskim oboroženim silam leta 1937.|name="Basque"}}}} * {{nowrap|{{Flagicon image|Flag of the International Brigades.svg}} [[Prekomorske brigade]]}} * {{Flagicon image|Coat_of_Arms_of_the_Council_of_Asturias_and_León_(1936-1937).svg}} Osvoboditeljski koncil Asturije in Leona (1936-1937) {{plainlist| '''Podprle:''' * {{flag|Sovjetska zveza|1936}} * {{flag|Mehika|1934}} * Tuji prostovoljci }} | combatant2 = {{Flagdeco|Spain|1936}} '''Nacionalisti''' * {{nowrap|{{Flagicon image|Bandera FE JONS.svg}} [[FET y de las JONS]]{{efn|Edina enota pod vodstvom Francisca Franca od leta 1937|merger of the other factions on the Nationalist side]].|name="FetJons"}}}} * {{nowrap|{{Flagicon image|Bandera FE JONS.svg}} [[Falange Española de las JONS|FE de las JONS]]{{efn|1936–1937, nato združena v [[FET y de las JONS]]|name="Natmerge"}}}} * {{flagicon image|Flag of Traditionalist Requetes.svg}} Requetés/Traditionalist Communion{{efn||name="Natmerge"}} * {{flagicon image|CEDA flag.svg}} CEDA{{efn|name="Natmerge"}} * {{nowrap|{{flagicon image|Bandera de Renovación Española.svg}} Renovación Española{{efn|name="Natmerge"}}}} * {{flagicon image|Merchant flag of Spanish Morocco.svg}} Afriška vojska {{plainlist| * '''Podprle:''' * {{flagicon|Fašistična Italija (1922–1943)}} Italija * {{flagicon|Tretji rajh}} Tretji rajh * {{flagdeco|Portugalska}} Portugalska * {{nowrap|Tuji prostovoljci}} }} | commander1 = {{plainlist| * {{flagicon|Španska republika}}{{flagicon image|Flag of the Popular Front (Spain).svg}} '''[[Manuel Azaña]]''' * {{nowrap|{{flagicon|Španska republika}}{{flagicon image|UGT flag.svg}} [[Francisco Largo Caballero]]}} * {{flagicon|Španska republika}}{{flagicon image|Flag of the Popular Front (Spain).svg}} [[Juan Negrín]] * {{flagicon|Španska republika}}{{flagicon image |Flag of the Popular Front (Spain).svg}} [[Indalecio Prieto]] * {{flagicon|Španska republika}} [[Vicente Rojo Lluch]] * {{flagicon|Španska republika}} [[José Miaja]] * {{flagicon|Španska republika}} [[Toribio Martínez Cabrera]] (usmrčen) * {{flagicon|Španska republika}} [[Segismundo Casado]] * {{flagicon|Španska republika}}{{flagicon image |Flag of the Popular Front (Spain).svg}} [[Juan Modesto]] * {{flagicon|Španska republika}} [[Juan Hernández Saravia]] * {{flagicon|Španska republika}}{{flagicon image |CNT FAI flag.svg}} [[Buenaventura Durruti]]{{KIA}} * {{flagicon|Španska republika}}{{flagicon image |CNT FAI flag.svg}} [[Joaquín Ascaso Budria|Joaquín Ascaso]] * {{flagicon|Španska republika}}{{flagicon image|Flag of Catalonia.svg}} [[Lluís Companys]] * {{flagicon|Španska republika}} [[José Antonio Aguirre (politician)|José Antonio Aguirre]]}} {{Flagicon image|Coat_of_Arms_of_the_Council_of_Asturias_and_León_(1936-1937).svg}} [[Belarmino Tomás]] | commander2 = {{plainlist| * {{flagicon|Spain|1936}} '''[[Francisco Franco]]''' * {{flagicon|Spain|1936}}{{flagicon image|Bandera de Renovación Española.svg}} [[José Sanjurjo]]{{KIA}} * {{flagicon|Spain|1936}} [[Emilio Mola]]{{KIA}} * {{nowrap|{{flagicon|Spain|1936}} [[Gonzalo Queipo de Llano]]}} * {{flagicon|Spain|1936}}{{flagicon image |Bandera FE JONS.svg}} [[Juan Yagüe]] * {{flagicon|Spain|1936}} [[Miguel Cabanellas]] * {{flagicon|Spain|1936}}{{flagicon image|Flag of Traditionalist Requetes.svg}} [[José Enrique Varela]] * {{flagicon|Spain|1936}} [[Fidel Dávila Arrondo]] * {{flagicon|Spain|1936}} [[Manuel Goded Llopis]] (usmrčen) * {{flagicon|Spain|1936}}{{flagicon image|Bandera FE JONS.svg}} [[Manuel Hedilla]] * {{flagicon|Spain|1936}}{{flagicon image|Flag of Traditionalist Requetes.svg}} [[Manuel Fal Conde]] * {{flagicon|Fašistična Italija (1922–1943)}} [[Mario Roatta]] * {{flagicon|Fašistična Italija (1922–1943)}} [[Ettore Bastico]] * {{flagicon|Nazi Germany}} [[Hugo Sperrle]] }} | strength1 = '''Moč leta 1936:'''<ref>{{navedi splet|url=https://spartacus-educational.com/SParmyP.htm|title=Republican Army in Spain|website=Spartacus Educational}}</ref>{{plainlist| * 446.800 vojakov<ref>{{navedi splet |last = Larrazáhal |first = R. Salas |title = Aspectos militares de la Guerra Civil española |url = https://translate.google.com.hk/translate?hl=en&sl=es&u=http://revistas.um.es/analeshc/article/view/108462/143041&prev=search |accessdate = 2023-01-09 |archive-date = 2022-03-19 |archive-url = https://web.archive.org/web/20220319204618/https://revistas-um-es.translate.goog/analeshc/article/view/108462/143041?_x_tr_sch=http&_x_tr_sl=es&_x_tr_tl=en&_x_tr_hl=en&_x_tr_pto=sc |url-status = dead }}</ref> * 31 ladij * 12 podmornic * 13.000 mornarjev}} '''Moč leta 1938:'''<ref>Thomas (1961), p. 491.<!-- also appears in later editions --></ref>{{plainlist| * 450.000 vojakov * 350 letal * 200 tankov}} ---- {{plainlist| * 59.380 mednarodnih prostovoljcev * 3.015 sovjetskih tehnikov * 772 svojetskih pilotov }} | strength2 = '''Moč leta 1936:'''<ref>{{navedi splet|url=https://spartacus-educational.com/SPnationalistA.htm|title=The Nationalist Army|website=Spartacus Educational}}</ref>{{plainlist| * 58.000 vojakov * 68.500 žandarjev * 16 ladij * 7.000 mornarjev<ref>{{navedi splet|url=http://www.kbismarck.com/mgl/spanishcivwar.htm|title=Warships of the Spanish Civil War (1936–1939)|website=www.kbismarck.com|accessdate=2023-01-09|archive-date=2020-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200624185314/http://www.kbismarck.com/mgl/spanishcivwar.htm|url-status=dead}}</ref>}} '''Moč leta 1938:'''<ref>Thomas (1961), p. 488.<!-- also appears in later editions--></ref>{{plainlist| * 600.000 vojakov * 600 letal * 290 tankov}} ---- {{plainlist| * 50.000 italijanskih vojakov * 16.000 nemških vojakov * 10.000 portugalskih prostovoljcev }} | casualties1 = {{plainlist| * 110.000 ubitih v spopadih (poboji vključeni)<ref name="Thomas, Hugh 1977 (and later editions).">Thomas, Hugh. ''The Spanish Civil War''. Penguin Books. London. 1977 (and later editions).</ref>{{sfn|Clodfelter|2017|p=339}}<ref name="Simkin 2012">Simkin, J. (2012). [https://spartacus-educational.com/SPcasualties.htm#:~:text=Available%20information%20suggests%20that%20there,and%2090%2C000%20for%20the%20Nationalists "Spanish Civil War"]. ''The Spanish Civil War Encyclopedia'' (Ser. Spanish Civil War). University of Sussex, Spartacus Educational E-Books.</ref> * 100.000–130.000 ubitih civilistov v frankovskem območju<ref name="ref_duplicada_1">Manuel Álvaro Dueñas, 2009, p. 126.</ref>}} | casualties2 = {{plainlist| * 90.000 ubitih v spopadih<ref name="Thomas, Hugh 1977 (and later editions)."/>{{sfn|Clodfelter|2017|p=339}}<ref name="Simkin 2012"/> * 50.000 ubitih civilistov v republikanskem območju<ref>Casanova 1999</ref>}} | casualties3 = c. 500.000 skupno ubitih{{NoteTag|See [[#Death toll|Death toll section]].}} | campaignbox = }} '''Španska državljanska vojna''' oziroma '''Španska revolucija'''&nbsp;je bila [[državljanska vojna]] med leti 1936 in 1939 v [[druga španska republika|Drugi španski republiki]] med dvema političnima stranema; [[Politična levica|levo]], ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem [[Druga španska republika|Druge Španske republike]] in je bila sestavljena iz [[Socializem|socialističnih]], [[Komunizem|komunističnih]], [[Separatizem|separatističnih]], [[Anarhizem|anarhističnih]] ter [[Republikanizem|republikanskih]] političnih frakcij;<ref>{{navedi knjigo|last1=Graham|first1=Helen|last2=Preston|first2=Paul|title=The Popular Front in Europe|chapter=The Spanish Popular Front and the Civil War|publisher=Palgrave Macmillan|year=1987|isbn=978-1349106189|location=London|pages=106–130|language=en}}</ref> in [[Politična desnica|desno]] [[Nacionalizem|nacionalistično]], ki so jo sestavljali [[Španska falanga|falangisti]], [[Monarhija|monarhisti]], [[Konservatizem|konservatisti]] in [[Tradicionalizem|tradicionalisti]], ki jih je kasneje vodil general [[Francisco Franco]]. Zaradi tedanjih političnih okoliščin se konflikt obravnava kot spopad družbenih slojev, [[Religija|religij]], spopad med diktaturo in republikansko demokracijo, revolucijo in protirevolucijo in spopad med fašizmom in komunizmom.<ref>{{navedi knjigo|last=Juliá|first=Santos|author-link=Santos Juliá|title=Un siglo de España. Política y sociedad|url=https://archive.org/details/unsiglodeespanap0000juli|year=1999|publisher=Marcial Pons|location=Madrid|isbn=8495379031|quote=Fue desde luego lucha de clases por las armas, en la que alguien podía morir por cubrirse la cabeza con un sombrero o calzarse con alpargatas los pies, pero no fue en menor medida guerra de religión, de nacionalismos enfrentados, guerra entre dictadura militar y democracia republicana, entre revolución y contrarrevolución, entre fascismo y comunismo.}}</ref> Ameriški veleposlanik v Španiji je konflikt označil za »pomerjanje obleke« pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].<ref>{{navedi knjigo|first=Claude G.|last=Bowers|title=My Mission to Spain. Watching the Rehearsal for World War II|location=New York|publisher=[[Simon & Schuster]]|url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.39015008540950;view=2up;seq=8;skin=mobile|date=30 November 2019}}</ref> V konfliktu so zmagale Francove nacionalistične sile, ki so utrdile Francovo diktaturo do njegove smrti leta 1975. &nbsp; == Stanje pred vojno in njeni začetki == === Struktura španske družbe ter razredna nasprotja med Prvo in Drugo republiko === [[Španija]] je do 19. stoletja veljala za eno izmed največjih velesil [[Stari svet|starega]] in [[Novi svet|novega sveta]]. V tem času je imela okoli 11 milijonov prebivalcev – 8 milijonov so predstavljali delavci, 2 mio. srednji razred, 1 mio. pa veliki zemljiški posestniki, [[duhovščina]], vojska, intelektualci in uradništvo. Leta 1868 so ljudske vstaje odnesle kraljico Izabelo II., ki jo je nasledil kralj Amadeo II., a je ta leta 1873 abdiciral. Tako se je razglasila Prva republika.{{sfn|Thomas|1961|p=13}}{{sfn|Preston|2006|p=21}} Njena vlada ni bila sposobna izpeljati obljubljenih reform, tako se je Prva republika končala leta 1874. Republiki je sledila liberalna monarhija in vrnitev plemiške družine Bourbonov, ki se je pričela decembra 1874.{{sfn|Preston|2006|p=22}} Monarhiji so nasprotovali karlisti in [[Anarhizem|anarhisti]].{{sfn|Preston|2006|p=24}}<ref>{{navedi knjigo|last=Fraser|first=Ronald|title=Blood of Spain|url=https://archive.org/details/bloodofspainexpe0000fras|publisher=[[Penguin Books|Allen Lane]]|location=London|year=1979|isbn=978-0712660143|page=[https://archive.org/details/bloodofspainexpe0000fras/page/n595 22]}}</ref> Tovrstno nasprotovanje se je nadaljevalo še v 20. stoletje.{{sfn|Thomas|1961|p=15}} V 20. stoletju je Španija veljala za izrazito kmetijsko deželo, saj se je s [[Poljedelstvo|poljedelstvom]] ukvarjalo več kot 70 % delovno aktivnega prebivalstva. Kmečko prebivalstvo je živelo predvsem na jugu Španije. To je bilo primorano obdelovati velika zemljišča veleposestnikov, ki so imeli tudi pretežno politično oblast.{{sfn|Beevor|2006|p=19}} Sledila je [[urbanizacija]] in praznjenje podeželja, veliko kmetov se je bodisi selilo v mesta bodisi v Latinsko Ameriko. Industrija je bila omejena na sever Španije z raznimi tekstilnimi tovarnami v Kataloniji ter železarstvom in ladjedelništvom v [[Baskija|Baskiji]]. Tu in na posameznih agrarnih območjih v [[Asturija|Asturiji]] sta obstajala meščanski sloj ter delavski razred. Drugje je Španija zaostajala in je bila neproduktivna.{{Navedi vir}} Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], v kateri je bila Španija nevtralna, so se gospodarske razmere še poslabšale. Državo je leta 1929 prizadela [[velika gospodarska kriza]] in razne carinske zapore, ki so onemogočile prost pretok izdelkov. Sledil je kolaps notranjega trga. Nezadovoljno špansko ljudstvo je s pomočjo vojske neuspešno poskušalo odstaviti takratno špansko vlado.{{sfn|Preston|2006|pp=32–33}} V takratno politiko so se vmešavali tudi vojaški častniki z močnimi [[Elitizem|elitističnimi]] občutki. Ti so bili glavni zagovorniki [[Oligarhija|oligarhije]] ter nasprotniki razvoja države, močno pa so se po robu postavili tudi revoluciji.{{Navedi vir}} Kralj je zaradi razmer s podporo vojske pričel pripravljati državni udar, saj je bil mnenja, da bo vojaška diktatura zaščitila njegovo vladavino pred vse močnejšimi republikanskimi in komunističnimi silami.{{sfn|Beevor|2006|p=15}} Politična desnica je v odgovor na politično udejstvovanje politične levice ([[Komunistična stranka Španije]]) poskušala uvesti [[Diktatura|diktaturo]]. 13. septembra 1923 je tako general [[Miguel Primo de Rivera|Primo de Rivera]] sporazumno s kraljem izvedel [[državni udar]], ukinil takratni španski parlament ter uvedel vojaško monarhistično diktaturo, ki se je ravnala po vzoru [[Fašizem v Italiji|Mussolinijevega fašizma]]. S slednjim je tako še istega leta podpisal sporazum o prijateljstvu med Italijo in Španijo, imel pa je tudi podporo Cerkve, vojske in nove nestrankarske organizacije Španske domovinske zveze.{{Navedi vir}} Primo de Rivera je nemoteno vladal vse do leta 1930, ko je odstopil. Zamenjala sta ga admiral Juan Batista Aznar-Cabas in general Damaso Berenguer. Zaradi majhne podpore monarhiji v mestih je takratni kralj [[Alfonz XIII. Španski|Alfonzo XII.]] aprila 1931 razpisal volitve, na katerih so zmagali republikanci. Po odstopu Cabasove vlade je Alfonzo XII. pobegnil v tujino, razglašena je bila [[Druga španska republika]].{{sfn|Beevor|2006|pp=20–22}} Ta je ostala do pričetka državljanske vojne. === Druga republika (1931–1939) === {{Glavni|Druga španska republika}}[[File:Alfonso XIIIdeEspaña.jpg|thumb|upright|180px|2. aprila 1931 so republikanci zmagali na volitvah in razglasili ''Drugo špansko republiko''. Kralj [[Alfonz XIII. Španski|Alfonz XIII.]] je odstopil in odšel v izgnanstvo.]]{{več problemov|{{ton}}{{več virov}}{{wikificiraj}}}}Za razliko od prve se je Druga republika obdržala nekoliko dlje – trajala je osem let, in sicer od leta 1931 – 1939. Leta 1931 je Španija dobila novo ustavo – s tem je država postala demokratična republika delavcev vseh razredov. Med drugim je ustava uvedla enakost med spoloma, svobodo veroizpovedi, ločitev zakonske zveze, ukinitev privilegijev za plemiče, ločila je cerkev od države in od šolstva, hkrati pa razpustila tudi jezuitski red ter ukinila državno podporo za plače duhovnikov. Proti izobraževalni vlogi cerkve so uvedli brezplačno, obvezno in laično izobraževanje. Cerkev je tako pristopila na stran upornikov, ter kasneje&nbsp;v celoti začela podpirati frankizem. Ti ukrepi pa so sprožili tudi močno reakcijo predvsem na klerikalni strani, ki je med drugim dobivala podporo Vatikana, ki je bil močno uperjen proti reformam nove ustave, ki so bili naperjeni proti cerkveni in oligarhični oblasti. Tako ni nič čudnega, da se je Druge republike prijelo ime sovražnica vere in krščanstva. Nezadovoljstvo na desničarski strani je začelo naraščati hkrati pa tudi strah, da bi z novo ustavo bili sprejeti zakoni, ki bi delali v prid delavcem in kmetom po eni strani, po drugi&nbsp; pa delovali v izgubo oligarhom, ki bi lahko izgubili svoje posesti. Kljub agrarni reformi iz leta 1932 se je upornost kmetov večala, saj so se spremembe odvijale dokaj počasi. Nezadovoljen pa je bil tudi industrijski proletariat, ker se je kljub reformam vse bolj povečevala brezposelnost. Leta 1934 so vojaški krogi ustanovili Špansko vojaško zvezo, katere cilj je bil zrušiti republiko ter uveljaviti vojaško diktaturo. Vlada je proti vojski sicer želela sprejeti določene ukrepe, vendar je zaradi neizpolnjenih obljub izgubila zaupanje množic, posledično pa tudi večino v Cortesu, španskem parlamentu. V tem času se je v Nemčiji krepil nacizem, na oblast pa je prišel [[Adolf Hitler]]. Med vojno samo sta Mussolini in Hitler veliko pomagala Francu in njegovim priležnikom ter jim pošiljala orožje in drugo pomoč. Ljudski fronti pa je po drugi strani pomagala Sovjetska zveza. Po Stalinovi politiki so si prizadevali ohraniti regularno vojsko ter preprečiti sleherni poskus revolucionarne vojne, saj so upali na zavezništvo proti fašističnim državam. Leta 1933 so na volitvah zaradi izgube podpore levičarske stranke doživele hud poraz; tokrat je zmagala desnica. Največjo vlogo je prevzela konservativna katoliška stranka CEDA, katere glavni cilj je bilo preoblikovati republiko v katoliško državo. V naslednjih dveh letih, ki ju republikanci kličejo črno dvoletje, je desnica odpravila republikanske reforme rdečega dvoletja (1931 – 1933), ki so bile izvedene pod vodstvom republikancev. Reforme so se dotikale verskega, izobraževalnega, regionalnega in socialnega področja. Slabšanje socialnih razmer je leta 1934 privedlo do upora v Asturiji, ki velja za prvo delavsko zavezništvo v praksi. Po mnenju delavskega in meščanskega razreda pa je bil upor bolj kot karkoli druga državljanska vojna. V prvi vrsti je bil mišljen kot proletarska revolucija ter protest na madridski fašizem. Spremljali so ga napadi na civilne garde, cerkveno lastnino, samostane in druge javne stavbe. Madridska vlada je to revolucionarno gibanje morala ustaviti. Tako je odobrila vojaški poseg tujske legije in španskih maroških čet, na čelu katerih je bil general Franco, ki je po štirinajstih dnevih upor krvavo zadušil. Stanje se je pripravljalo na državljansko vojno. Po vstaji je bila večina sindikatov potisnjenih v ilegalo, njihovo vodstvo pa je po večini pristalo v zaporih. V tem času je postopoma začela okrevati levica, ki se je pripravljala na združitev s socialisti in katerih glavni cilj je bil napad na fašizem. V času njene krepitve so mnogi desničarski skrajneži (falangisti/fašisti in monarhisti) očitali delovanje desnice, češ, da je zapravila dobro priložnost, da bi levico pokončala enkrat za vselej in sicer z vojaškim udarom. Razlog, zakaj desnica ni ukrepala sproti, tiči verjetno v tem, da je katoliška stranka CEDA bila popolnoma prepričana, da lahko levico premaga na volitvah. In ravno te parlamentarne volitve, ki so pomenile tudi preplet različnih interesnih gibanj, tako na levici kot na desnici, so utrdile in potrdile neverjetno polarizacijo španske družbe, hkrati pa so bile usodne za nadaljnji potek dogodkov v španski zgodovini. === Parlamentarne volitve 16. februar 1936 === {{Več slik/peskovnik | footer = Med državljansko vojno so revolucionarji požgali ali porušili čez 20.000 cerkva – med njimi nekaj stolnic – in uničili cerkveno opremo (umetnine, podobe, grobnice), knjige, arhive in palače.<ref>{{cite|url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/2544098.pdf|title=El martirio de los libros: Una aproximación a la destrucción bibliográfica durante la Guerra Civil|author=Mariano boza Puerta, Miguel Ángel Sánchez Herrador}}</ref><ref>{{cite|url=http://www.sbhac.net/Republica/TextosIm/Biblio/BiblioGCe.htm|title=Sobre la Guerra Civil, su gran producción bibliografía y sus pequeñas lagunas de investigación.|author=Juan García Durán|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060921192034/http://www.sbhac.net/Republica/TextosIm/Biblio/BiblioGCe.htm|archivedate=21 September 2006|df=dmy-all}}</ref> | align = right | image1 = Main altarpiece of the Church del Salvador (Elche) before it was burned by Republicans.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = Pogled na cerkev Presvetega Odrešenika v Elchu leta 1920. | image2 = Church del Salvador (Elche) after it was burned by Republicans.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = Republikanci so jo požgali 20. februarja 1936. }} Zahteve Ljudske fronte po vnovični uveljavitvi politike ter po drugi strani zahteve desnice po radikalnih spremembah so močno kazale na nesposobnost soobstoja obeh političnih strank. Po mnenju levice bi zmaga desnice vodila naravnost v fašizem, za desnico pa bi zmaga levice, se pravi Ljudske fronte, pomenila brezbožno boljševistično revolucijo. &nbsp;Vsesplošno prepričanje je temeljilo, da rešitev na nek način tiči ravno v Ljudski fronti, saj bi naj predstavljala garant za korenite spremembe in socialne reforme, hkrati pa tudi za zaustavitev vse močnejše desnice in fašizma. Na volitvah je tako zmagala Ljudska fronta, a se je po drugi strani že krepilo nezadovoljstvo konservativnih sil in vojaških enot. Interesi le-teh so sovpadali z vojaškimi vrhi in nasprotniki republike (alfonzisti in karlisti), saj se vsi našteti nikakor niso mogli sprijazniti z obstojem republike in njene liberalno-demokratične narave. Desnica je tako trdila, da volitve nikakor niso bile pravilne, saj njihov izid ne more odražati realnega stanja v državi, hkrati pa je pripravljala upor proti izvoljeni Ljudski fronti. Podporo pa je desnica našla tudi v Španski [[Španska falanga|falangi]], ustanovljeni leta 1933, ki je veljala kot nek skupen element vseh desničarskih pristašev – [[Španska falanga|falanga]] je namreč zagovarjala obrambo tradicionalnih španskih institucij, blizu pa je bila tudi nemškemu nacizmu ter italijanskemu fašizmu. Njen program je bil sestavljen iz 26 točk ter je bil izrazito fašistične narave; narekoval je namreč radikalno agrarno reformo, predlagal nacionalizacijo bank in železnic ter republikancem očital plašnost pred oligarhijo. Drugačen je bil le njen odnos do Cerkve, do katere goji neizmerno spoštovanje vsak falangist, četudi ateističen, ter ki v njej vidi zgodovinski ideal Španije. Voditelj falange in njen ustanovitelj je bil José Antonio, mlad in šarmanten Andaluzijec, očarljiv v vseh pogledih ter širokega srca, s čimer mu je uspelo pregovoriti še tako zagrizenega nasprotnika v pripadnost njegove stranke. Glavni cilj falangizma pa vsekakor ne sovpada s simpatičnostjo njegovega voditelja, saj je njegov glavni cilj boj proti marksističnim organizacijam z uporabo ustrahovanja, nasilja in orožja. Z začetkom vlade Ljudske fronte se je v državi pričel proces radikalizacije, hkrati pa so nastajale oborožene milice, ki so izvajale teror nad levičarji in republikanci. Desničarski teroristi so pobijali znane pripadnike nasprotne stranke. Provokacije pa so bile vidne tudi pri levici, ki je preko anarhistov izvajala teror do desnice. Leta 1936 je desnica napadla republiko, kar je bilo usodno za razdrto levico in kar je bilo pogubno za demokratično gibanje v Španiji. Zapletena situacija spopadov in nasprotij med socialisti, republikanci, komunisti, anarhisti, anarhosindikalisti in privrženci levice je strmoglavo kazala v začetek španske državljanske vojne. Le-ta se je tako pričela 17. julija 1936 ter končala 1. aprila 1939 z zavzetjem Madrida. Vendar pa je pri vsem tem potrebno omeniti dejstvo, da španska državljanska vojna ni le zgolj boj med desnico in levico ali med liberalizmom in radikalizmom. Gre za kompleksno vojno, v kateri niti ena niti druga stran nista imeli jasno opredeljenih političnih ciljev. Razlog za to tiči v tem, da so obema stranema pripadale mnoge 'podkategorije' - na desnici so to bili falangisti, monarhisti, nemški nacisti, italijanski fašisti, za republiko pa anarhisti, komunisti, socialisti, Baski, Katalonci in [[Trockizem|trockisti]]. Vsak izmed teh je imel svoje cilje in posebne interese, zato je zmotno dejati, da je gre zgolj za boje z enotnim političnim programom in ciljem; ta vojna je vojna razrednih interesov, med tradicionalno strukturo oblasti in napredkom, med fašizmom in antifašizmom. Tudi po vojni je s Frankistično vojaško diktaturo stabilnost bila zgolj navidezna. &nbsp; == Stanje na Slovenskem pred Špansko državljansko vojno == Kakor Špance je gospodarska kriza doletela tudi Slovence. Zapirati so se začele tovarne, odpuščalo se je delavce, kar je prebivalstvo močno udarilo po žepih. Večala se je brezposelnost, proizvodnja pa se je zmanjšala za več kot polovico. Splošno nezadovoljstvo je še posebej pri delavcih vodilo v širjenje komunističnih idej. Komunisti so tako leta 1934 bili zadolženi, da sprožijo stavkovni val, ki bi povečal zaslužek, izboljšal delovne razmere in sklenil kolektivne pogodbe. Sprva je komunizem podpirala tudi [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]], a se je leta 1935 v sodelovanju s Stojadinovićevo vlado in Cerkvijo nagibala k fašizmu, ki bi se boril proti komunizmu. Slovenska družba je tako bila razklana, trideseta leta pa so bila zaznamovana z antifašizmom na eni in antikomunizmom na drugi strani. Razkol je bil viden tudi v ostalih evropskih državah. Moč Hitlerja v Nemčiji je naraščala, Japonska se je obrnila proti Kitajski, Italija je napadla Etiopijo, v Španiji pa se je odvijala državljanska vojna. Razmere so kazale, da je druga svetovna vojna pred vrati. Vsesplošni evropski in zunaj-evropski pritiski so vplivali tudi na politiko same Jugoslavije. Sprva se je to poznalo v nevmešavanju v špansko državljansko vojno, v preprečevanju propagande v korist španske republike ter v preganjanju in zapiranju državljanov, ki so se javljali kot španski prostovoljci, da bi pomagali republiki.&nbsp; == Vzroki za špansko državljansko vojno == [[Slika:Bandera FE JONS.png|sličica|Zastava Španske falange - [[Falange Española Tradicionalista y de las Juntas de Ofensiva Nacional Sindicalista]]]] Vzroke za vojno lahko v prvi vrsti iščemo v samem družbenem stanju pred letom 1936 – že pred vojno se je Španija namreč delila na dva dela – na tiste, ki so podpirali levi in tiste, ki so podpirali desni blok. Tako je približno enak del prebivalstva podpiral obe strani, trdna in odločna politika pa se tako ni mogla vzpostaviti. Hitra zmaga ene ali druge strani je vsakič padla v vodo, saj se na oblasti ni nobena obdržala za dolgo. Razlog za vojno tiči tudi v tem, da je republika vzpodbujala oboroževanje sindikalnih milic. Najpomembnejši razlog za začetek vojne pa je prihod fašističnih sil na nacionalistični strani. S prihodom Sovjetske zveze z željo po pomoči v levem bloku pa se je vojna nepotrebno podaljšala na tri leta namesto tri mesece.&nbsp; == Potek državljanske vojne == Španska državljanska vojna se je uradno začela 17. julija 1936. [[Karlisti|Carlisti]], falangisti in polvojaški zavezniki uporniških častnikov si na začetku sigurno niso predstavljali, da se bo vojna zavlekla čez cela tri leta. Po načrtu se je upor začel v Španskem Maroku, kjer je poveljstvo prevzel general Franco, in na Kanarskih otokih 17. julija 1936. V naslednjih dveh dneh se je upor pričel širiti tudi v sami Španiji, in sicer od Andaluzije proti severu. Simpatije z desnico so bile očitne predvsem na konservativnem severu v [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastiliji]], [[Pamplona|Pamploni]] in Burgosu. V določenih središčih, kjer se je prebivalstvo izkazalo za manj naklonjeno, je prav policija bila tista, ki je odločala o tem, na katero stran se bo nagnila tehtnica. Do 22. julija, ko so vojaški zarotniki že upali, da bodo imeli celoten nadzor nad Španijo ter zmago v žepu, se je izkazalo, da se je Španija razdelila med dva tabora. Do tedaj so uporniki že zavzeli dober del severne in severovzhodne Španije, Kanarske otoke, Malorco, Ibizo, Španski Maroko ter določene predele Andaluzije.&nbsp; [[Slika:Map of the Spanish Civil War in July 1936.png|levo|sličica|Karta razdelitve ozemlja julija 1936; Vijolično - republikansko ozemlje in Roza - nacionalistično ozemlje]] [[Slika:Flag of Traditionalist Requetes.svg|sličica|Zastava Carlistov]] Kmalu je postalo jasno, da se bo nastali položaj dal rešiti na dva načina: na pacifističnega s pogajanjem o miru ali pa nasilnega z nenadno spremembo vojaškega položaja na eni ali obeh straneh.&nbsp; Španski nacionalistični poveljnik Emilio Mola je pacifistično smer zavrnil že na samem začetku, saj je glede na takratne razmere bila malo verjetna – republikanska vlada je do tedaj že izgubila oblast na večini območij. Z upori&nbsp; in raznimi maščevalnimi akcijami s strani fanatikov so se sprožili krvavi boji zoper političnim sovražnikom. Nasilna smer tako ni bila več izbira temveč nuja za razrešitev nastalega problema. Sprva so mnogi seveda mislili, da bo prevzem oblasti potekal gladko in hitro, a se je kaj kmalu izkazalo, da se je spremenil v krvavo državljansko vojno. [[Slika:Guerre civile espagnole (carte, 1936).svg|sličica|Situacija med Špansko državljansko vojno med avgustom in septembrom leta 1936 - Modra barva (prvotno ozemlje nacionalističnih sil), Zelena barva (zavzeto ozemlje republikanskim silam), Rdeča barva (ozemlje pod republikansko oblastjo)]] [[Slika:Map of the Spanish Civil War in October 1937.png|levo|sličica|Karta razdelitve ozemlja oktobra 1937; Vijolično - republikansko ozemlje in Roza - nacionalistično ozemlje]] [[Slika:Map of the Spanish Civil War in July 1938.png|levo|sličica|Karta razdelitve ozemlja julija 1938; Vijolično - republikansko ozemlje in Roza - nacionalistično ozemlje]] Vojna se je s tujo pomočjo le še zapletala. Slaba organizacija na začetku ter primanjkljaj resursov pa sta vojno samo še podaljševala. Že 19. julija sta obe strani iskali pomoč zunaj Španije. Levica je za pomoč sprva prosila Veliko Britanijo in Francijo. Takratni francoski socialistični premier Leon Blum se je na klic na pomoč sprva odzval solidarno. V Španijo je poslal manjšo količino francoskih letal. Že pred koncem julija se je Blum soočil z razcepom stališč v francoski vladi, prav tako pa je francoska desnica močno nasprotovala kakršnikoli pomoči južni sosedi. Blum je bil tako primoran ukrepati ter prekiniti dotok resursov iz Francije. Na idejo mu je prišla misel, da bi bilo dobro, če se v Špansko vojno ne bi vmešala nobena evropska država, češ, da naj svoje politične zadeva Španija razreši sama. Poleg tega je bil prepričan, da bo to koristilo republiki. Ta politika nevmešavanja je že na začetku avgusta postala resničnost.&nbsp; V drugem bloku je za pomoč zaprosil general Franco, in sicer Hitlerja in Mussolinija. Slednji je sprva okleval, a se na koncu na pobudo Alfonsa XIII. odločil, da bo pomagal. Italija je tako 29. julija proti Španiji poslala dvanajst bombnikov [[Savoia-81]] za milijon dolarjev, ki jih je desnica morala plačati že v naprej v gotovini. Prispelo jih je le devet, ostala so strmoglavila že med potjo. Za razliko od italijanskega diktatorja pa je bil Hitler bolj konkreten. V stik s [[Francisco Franco|Francom]] je stopil 22. julija ter se odločil, da v Maroko pošlje trideset transportnih letal [[Junkers Ju 52|junker JU-52]]. Italijanska in nemška letala sta tako omogočila vzpostavitev zračnega mostu čez Gibraltar, kar je omogočilo pretok afriške armade na Iberski polotok.&nbsp; [[Slika:Map of the Spanish Civil War in February 1939.png|levo|sličica|Karta razdelitve ozemlja februarja 1939; Vijolično - republikansko ozemlje in Roza - nacionalistično ozemlje]] Medtem ko je desnica dobivala stalno pomoč iz Nemčije in Italije, pa je republika zaradi politike nevmešavanja ostala praznih rok – edina država, na katero se je lahko obrnila, je bila Sovjetska zveza. Glede na okoliščine, je bilo to zelo prikladno. Stalin je že januarja 1933, ko se je Hitler povzpel na položaj nemškega kanclerja slutil, da to ogroža ne le levico, temveč tudi obstoj Sovjetske zveze. Odzval se je s politiko ljudske fronte, ter razglasil odpor proti fašizmu, ki je pomenil pomoč buržoaznim demokratičnim vladam, ki jih je ogrožal fašizem. Po drugi strani, pa je bila to tudi taktika, da bi lahko Sovjetska zveza z zahodnim predelom Evrope razvila prijateljske odnose. [[Josip Visarijonovič Džugašvili|Stalin]] se je tako odločil, da bo republiki pomagal. Vendar je njegova pomoč bolj kot z resursi bila sestavljena iz krepitve lastnega režima za socialno revolucijo v republikanski Španiji. [[Slika:Francisco Franco 1930.jpg|sličica|General Francisco Franco leta 1930]] Že na samem začetku je bilo ozemlje med obema blokoma fragmentarno porazdeljeno. Na severu je prevladovala desnica s konservativnimi silami in fašizmom, a je bila bil razcepljena v [[Extremadura|Extremaduri]], kjer so se držali republikanci. Levičarski jug pa je bil obkoljen ob obali. Tako je nastalo več front. Desnica je v nasprotničinih conah izvajala strog teror; pobijala je na tisoče znanih levičarjev in republikanskih aktivistov. V bolj razcepljenih pokrajinah, kjer vojaških operacij sploh ni bilo, je prišlo do več tisoč političnih usmrtitev. Desničarski teror je bil tako zelo hladnokrven in nameren, njegov edini cilj pa je bil uničiti vsako opozicijo ter vcepiti strah tistim, ki so pričakovali zmago republikancev. Na teh ubijalskih pohodih čez republikanska ozemlja so do konca vojne pobili več kot 200. 000 ljudi, medtem ko vseh žrtev vojne cenijo na okrog milijon! ''Levičarski teror'' pa se je usmeril proti kristjanom, zlasti duhovnikom in redovnikom, ki so jih neusmiljeno lovili, mučili in pobijali, tako da samo število umorjenih klerikov cenijo na okrog 6800. [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] je uvidela v njihovi nasilni smrti mučeništvo za vero in jih je ob več prilikah lepo število prištela k blaženim in svetim. Med njimi je tudi tistih 19 španskih [[usmiljenci |usmiljencev]], ki jih je v imenu [[papež Frančišek|papeža Frančiška]] poblaženil 13. oktobra 2013 v [[Tarragona|Tarragoni]] kardinal [[Angelo Amato]] skupaj z drugimi 522 [[mučenec|mučenci]] za vero med [[Španska državljanska vojna|Špansko državljansko vojno]]. Usmiljenci se ukvarjajo z odkupom sužnjev, jetnikov ali talcev; imajo še četrto zaobljubo, da so zanje pripravljeni zastaviti tudi svoje življenje. <ref>{{navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/spain/10376516/Church-beatifies-522-martyrs-of-Spanish-Civil-War.html|title= Church beatifies 522 'martyrs' of Spanish Civil War|first=Bonnie |last=Malkin |work=The Telegraph |date=13. oktober 2013|accessdate=6. marec 2019}}</ref> veliko jih je ob raznih prilikah že bilo proslavljenih, druge pa tovrstno poveličanje še čaka. <ref>{{navedi splet|url=http://newsaints.faithweb.com/martyrs/MSPC01.htm |title= ~ Martyrs of the Religious Persecution during the Spanish Civil War [1] ~ (†1934, 1936-39)|publisher=The Hagiography Circle|date=2001|accessdate=6. marec 2019}}</ref> Glede na razdeljenost obeh blokov je bilo enotnost na republikanski strani vsaj sprva zelo težko doseči. Levice niso sestavljali zgolj le republikanci, lojalisti ali rdeči, kot se jih je prijela oznaka, ampak konservativni baskovski nacionalisti, katalanisti vseh barv, zmerni in levičarski republikanski, socialisti desnega in levega krila, stalinistični in protistalinistični komunisti ter anarhisti. Vsak izmed njih je imel svojo predstavo o namenu vojne ter svoje stališče o njej, zato je bila enotna politika na začetku nemogoča. Po prvem letu vojne so enotnosti na obeh straneh bile bolj opazne. Na levi strani je bilo to leto bolj uničujoče, saj so strani težko popuščale druga drugi. Na desnem bloku pa so stvari potekale bolj gladko, saj so nacionalisti popuščali avtoriteti, kar jim je prineslo veliko prednost. Republika se tako ni soočala le z grožnjo nasprotnikov, temveč tudi z grožnjo lastnega razkola.&nbsp; V večjem delu je levičarska oblast propadla. Na pokrajini so nastajale nove oblike oblasti, v obalnih baskovskih provincah, ki so bile odrezane od središča španske republike, pa je nastala posebna Euskadijska baskovska republika. Poenotenje moči je levici tako povzročalo preglavice, preprečevanje napredovanja nasprotnikov proti Madridu pa je postajalo vse težje. Nacionalisti so s Francom na čelu doživljali nenehne vzpone. Le-ta je namreč imel spoštovanja vredne vojaške sposobnosti. Dostop na visoki položaj so mu omogočili tekmeci, ki so umirali ali bili primorani iti v zapor. Odločilno vlogo za njegov položaj so imeli tudi uspešno izpeljani dogovori s Hitlerjem in Mussolinijem, saj je bila njuna pomoč odločilna za zmago desnice. Dinamični vojaški pohodi, čeprav postopni, pa kljub temu zmerni, so mu prinašali ugled najuspešnejšega generala nacionalistične Španije. Kljub temu, da so ga mnogi ožigosali kot premalo dinamičnega ter s pomanjkanjem vizije, je veljal za prvovrstnega poveljnika v očeh največjih voditelj tistega časa. 28. septembra je tako Franco sprejel položaj vodje vlade španske države z vsemi pooblastili nove države. Nekaj dni kasneje pa se je sam po tihem povišal v šefa države. To vlogo je nato ohranjal vse do svoje smrti 39 let kasneje.&nbsp; S tem, ko je Franco desničarske milice spravil čvrsto pod vojaški nadzor, je začel uveljavljati svojo avtoriteto nad samimi političnimi strankami. Napaka, ki jo je naredil na samem začetku vojne leta 1936, in ki bi po vsej verjetnosti vojno končala še isti mesec, je bila v tem, da je svoje sile, na mesto proti Madridu, usmeril proti Toledu, kar je republikanski strani dalo dragoceni čas, v katerem je lahko pripravila obrambo prestolnice. Tako je republika, kar se tiče vojaške organizacije, med letom 1936 in 1937 znatno napredovala. Ustanovila je disciplinirano redno vojsko, obenem pa odkrila mnoge spodobne poveljnike, med katerimi so bili npr. Vincento Rojo, ki je bil vrhovni poveljnik, Miaja, katerega se je prijelo ime 'rešitelj Madrida', ter komuniste, med katerimi so bili Modesto, Lister in Valentín González. Kljub sposobnim obrazom pa je republika spodletela v ponovni vzpostavitvi moči na izgubljenih ozemljih.&nbsp; === Politika (ne)vmešavanja === Leta 1937 je politika vmešanja oz. nevmešavanja postala bolj očitna. Britansko in francosko nevmešavanje je podkrepil tudi ameriški predsednik Roosevelt, ki se je te politike trdno držal. Leta 1936 so v Londonu celo ustanovili komite, ki je nadzoroval, če se demokratične in ostale evropske države res držijo načela nevmešavanja. Kljub temu, pa so to politiko kršile tri takrat največje diktatorske države – nemška, italijanska in sovjetska vlada. Vsaka izmed njih je svoje vpletanje opravičevala z vpletanjem ostalih dveh vlad. Od leta 1936 je [[Sovjetska zveza]] na pomoč priskočila levici, ter ji tako ali drugače pomagala naslednji dve leti. Pošiljala ji je strelivo, orožje, letala, tanke, vojake. Vendar za visoko ceno. Republika je za resurse bila primorana prenesti večino zlatih in srebrnih rezerv v Sovjetsko zvezo. Bolj kot pomoč boja proti fašizmu pa so bili republikanci priča uveljavljanju komunističnega režima v republikanski Španiji.&nbsp; V prvi vrsti je bila pomoč Sovjetske zveze usmerjena v okrepitvi upiranja uporniških silam, dokler se Francija in Velika Britanija ne bi premislili in skupaj s Stalinom stopili v boj proti evropskemu fašizmu. Njena pomoč tako ni temeljila na pomoči do republikanske zmage, ampak v uveljavljanju lastnega režima. Oktobra 1938, ko je [[Münchenski sporazum]] uničil še zadnjo možnost, da bi se Francija in Velika Britaniji v boju proti fašizmu pridružili Sovjetski zvezi, je Stalin izgubil vsako zanimanje za Španijo. Že tako obupani republiki je takrat v vodo padlo še poslednje upanje. Več sreče so imeli nasprotniki. Nacionalisti so s pomočjo Nemčije in Italije dobili veliko več resursov kot pa republika od Sovjetske zveze. Dobivali so orožje, letala, tanke, oklepna vozila, strelivo, 'prostovoljce' itd. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da je za razliko od sovjetske pomoči, nemška in italijanska pomoč prihajala na zahtevo, ko je bila le-ta najbolj potrebna.&nbsp; == Konec vojne == [[Slika:Spain final-guerra-civil.jpg|thumb|Francov odlok o koncu španske državljanske vojne: »''Danes, ko je Rdeča armada zajeta in razorožena, so nacionalistične sile so dosegle svoje končne vojne cilje. Vojna je končana. El Generalísimo Franco, Burgos, 1. april 1939.''«]] Predvsem je presenetljivo dejstvo, da se je republika po odstopu Sovjetske zveze obdržala toliko časa, kot se je. Verjetno lahko to pripišemo pogumu vojakov ter dobri vojaški organizaciji. Drugi razlog za podaljšanje vojne pa je bila tudi Francova previdnost, ki je, raje kot tvegal, napadal počasi, a vselej zmerno in konstantno.&nbsp; Proti koncu vojne je med najbolj znanimi [[bitka na Ebru]], ki je velikokrat služila kot tema raznih pesmi, knjig in poezije. Nenazadnje je trajala več kot tri mesece. Republika je v tej bitki izgubila 20.000 vojakov, 55.000 je bilo ranjenih. Republikanska vojska je bila uničena, druga kot umikov ali obrambne akcije pa ni bila več sposobna. Utrujenost od vojne in pesimizem sta počasi načenjala republikansko Španijo, nezadostna prehrana pa je demoralizacijo samo še pospešila. Upanja za premirje ali mir ni več bilo, saj je bil Franco odločen, da bo zahteval brezpogojno vdajo republike. Leta 1939 sta Britanija in Francija priznali Francov režim, s čimer je upanje republikancev dokončno umrlo. Republika je po treh mesecih odpora padla leta 1939. Civilisti in vojni begunci so bežali v Francijo. Komunistična oblast se je zlomila, 26. marca pa je nacionalistična vlada zakorakala v Madrid ter zasegla še ostanek republikanskega ozemlja. 1. aprila je Franco razglasil konec državljanske vojne. Njegovi privrženci so ga glasno pozdravljali, ostali pa so z grozo zrli v prihodnost. Resničnost je bila tako strahotna, da so nekateri, raje kot živeli v Francovi diktaturi, naredili samomor. Kljub temu, da je vojna bila končana, je Franco nadaljeval s poboji nasprotnikov, saj se za zmagovalca vojna do konca njegovega življenja sploh ni končala. == Razlogi za Francovo zmago == Vojna, ki se je začela leta 1936, že od samega začetka ni bila dobro organizirana, saj je tako na levem kot na desnem bloku prihajalo do nasprotij in nesoglasij. Že na samem začetku vojne je bila republika nesposobna poiskati pomoč v tujini. Sovjetska zveza, ki se je vmešavala v njene zadeve, je sicer res da prišla z voljo, da bi ji pomagala, vendar so bile zahteve, ki jih je želela v zameno za pomoč, velike. Zahtevala je namreč zaustavitev revolucionarnih sprememb, namesto gverilske oz. revolucionarne vojne je želela konvencionalno, obnoviti je želela republikansko avtoriteto ter izdatno povečati moč komunistov. Po mnenju nekaterih je bolj kot za pomoč šlo za strategijo, ki bi vojni omogočila, da je trajala tako dolgo. Medtem ko je na strani republike prihajalo do sporov, saj so jo njene domnevne zaveznice izdale, je desni blok ostajal uperjen v zmago. Prednost nacionalistov je bila tako očitna. Poleg tega pa je potrebno omeniti, da Sovjetske zveze republikanska zmaga ni kaj dosti zanimala. Tudi ni bila voljna priskrbeti dovolj resursov, ki bi omogočili prednost levemu bloku. Izvajala je protirevolucionarno politiko, kar je bilo popolnoma zgrešeno s ciljem levice, hkrati pa je izvajala tudi splošno represivno vedenje komunistov, ki so prebivalce Španije oropali vsakega upanja. Namesto, da bi okrepila antifašistični sistem ter okrepila oz. navdihnila revolucijo tudi na sovražnikovi strani, je Sovjetska zveza demoralizirala in slabila prebivalstvo v vseh pogledih. Prste za Francovo zmago pa imata vmes neposredno tudi angleška in francoska politika, saj sta Španijo oropali vsakršne pomoči – prepovedali sta namreč, da bi se ji v vojni pomagalo.Odgovor na vprašanje, kakšen bi bil izid vojne, če bi demokratične države v državljanski vojni priskočile Španiji na pomoč, se verjetno nagiba na zmago levice. Bodisi pomoč demokratičnih držav bodisi občutnejša sovjetska pomoč in revolucionarna vojna namesto konvencionalne bi privedli do povsem drugačnega konca. Je pa pri tem potrebno omeniti, da sta obe možnosti v tridesetih letih dvajsetega stoletja bili dokaj malo verjetni. Vojni je sledila še Druga svetovna vojna, le-tej pa nastanek Informbiroja, Komunističnega informacijskega biroja, katerega naloga je bila povezava vseh komunističnih strank oz. držav v Evropi. === Slovenski borci v Španiji === Slovenci so v Španijo prihajali ilegalno pod drugimi imeni, saj je kolaboracija s španskimi vojaki v Jugoslaviji bila prepovedana. Nekateri so svojo narodnost celo skrivali, da jim ne bi na sled prišla jugoslovanska policija. Vseh borcev naj bi bilo okoli 534, a je verjetno še kje kak, ki ni na seznamu. Med borci je bilo zdaleč največ mladih, starih od 20 do 30 let. Po poklicu so to v večini bili delavci, rudarji, študentje in dijaki, pa tudi učitelji. Tu in tam je bil prisoten kak zdravnik, mesar, pravnik, inženir, tehnik ali kak drug poklic. Največ prostovoljcev je prihajalo iz Francije, sledila ji je Jugoslavija, Belgija, Sovjetska zveza, Italija in druge. Največ jih je v Španijo prišlo leta 1936 in 1937. Skupno je v Španijo na stran republike prišlo okoli 40.000 prostovoljcev, manjše število so predstavljale tudi ženske. Glede na to, da je večina prostovoljcev bilo komunistov, bi lahko rekli, da je bil njihov glavni cilj antifašizem. Po končani vojni, ko je zmagala fašistična stranka, je večina borcev pristalo v francoskih taboriščih. Nekaterim se je posrečilo, da so zbežali v domovino. === Španski borci v partizanih === Veliko španskih borcev se je leta 1942 pridružilo narodnoosvobodilni borbi. Še več, Španci so bili eni izmed prvih organizatorjev oboroženega boja proti okupatorju. Med neizkušene in mlade partizanske borce so vlivali samozavest ter pogum ter se tako izkazali za spodobne komandante in priznane organizatorje. Glede na neizkušenost slovenskih borcev so izkušnje Špancev bile izjemno dragocene, sploh na tehničnem in vojaško-političnem področju. Med slovenskimi španskimi borci so bili v partizanih najbolj vidni Franc Rozman – Stane, Dušan Kveder-Tomaž, [[Josip Berkopec|Josip Berkopec- Mišel]]<nowiki/>j,Jože Gregorčič-Gorenjc, Stane Semič-Daki, itd. Veliko španskih borcev je prejelo mnoga herojska priznanja. V čast so jim posvečene številne ulice in trgi, kot npr. Beblerjev trg, Cimermanova ulica, Kolešova ulica, Rozmanova ulica, trg komandanta Staneta itd. Zgradili so tudi razne spomenike, med drugim Francu Rozmanu-Stanetu in Dušanu Kvedru-Tomažu, Aleš Bebler pa ima celo spominsko sobo v Mestnem muzeju Idrija.&nbsp; == Pomen španske državljanske vojne v slovenski ter jugoslovanski družbi == Kljub temu, da se je Španska državljanska vojna dogajala na drugem koncu Evrope, pa so se&nbsp; njeni ukrepi poznali tudi v slovenski oz. takrat še jugoslovanski družbi. Katoliška cerkev je zagovarjala stališča Vatikana in škofa dr. Gregorija Rožmana. Vojna je igrala pomembno vlogo v zunanji politiki, a je hkrati odpirala mnoga notranja politična vprašanja. V njej je sodelovalo veliko pred in medvojnih komunistov, med katerimi je bil tudi Josip Broz – Tito. Na slovenskih političnih tleh je vojna dosegla vrhunec v ideološkem sporu med levico in desnico. S tem je povzročila tudi razkol znotraj katoliškega tabora med krščanskimi socialisti in Slovensko ljudsko stranko SLS, ki je predstavljala večinski delež, in ki je tudi obvladovala slovensko družbo v času sodelovanja s Katoliško cerkvijo. Na volitvah je po zmagi Ljudska fronta prevzela oblast ne le v Španiji, ampak tudi v Franciji. V Sloveniji se je gibanje pod imenom Ljudska fronta, ki je bila ena izmed oblik komunizma, in ki se je pričela v tridesetih letih 20. stoletja. Šlo se je za gibanje proti fašizmu, za mir, za demokratične svoboščine ter socialno pravičnost. Le-to so v večini sestavljali študentske, kmečke in delavske organizacije ter razna društva, ki so med drugim prirejale razne izlete, tabore in kulturne prireditve. Kljub temu, da so vse težile k podobnemu cilju, je med njimi prihajalo do nasprotovanj, zaradi česar v Sloveniji, za razliko od Francije in Španije, ni prišlo do združitve levih in sredinskih strank. Med vojno je Jugoslavija zavzela stališče nevtralnosti ter prepovedala kakršnokoli vmešavanje ali pomoč. Notranji minister Anton Korošec je leta 1937 celo zagrozil, da bodo vsem, ki se bodo na tak ali drugačen način vključili v vojno, odvzeli državljanstvo. Vlada je aktivno preganjale vse simpatizerje s špansko republikansko stranjo, z njimi prepovedala sestajanja ter vsako obliko podpore ter akcije za zbiranje raznih sredstev. Nemalokrat se je zgodilo, da so tistim, za katere so menili, da bi lahko odšli v Španijo, v potne liste napisali, da so za Španijo neveljavni. Posledično je na levici prihajali do ponarejanja le-teh ter do vrsto drugih aktivnosti, ki so se dogajale 'pod mizo'. Za le-te je skrbela zlasti ilegalna komunistična celica. Katoliške stranke so tako politiko v Jugoslaviji zavračale, med&nbsp; njimi sta bili zlasti Hrvaška kmečka stranka in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]. Vojna pa je bila prisotna tudi v tisku. V desno usmerjenih časnikih je desnica potencirala kritiko komunizma, hkrati pa se zavzemala za širjenje fašizma in Francovega režima. Prav tako je desnica obtoževala Ljudsko fronto za sovjetsko in židovsko zaroto (od tod tudi strah pred boljševiško revolucijo, katere pristaš je bil tudi Trocki, ki je bil Žid in pripadnik Sovjetske zveze), hkrati pa tudi protikrščansko blaznost, ki bi jo naj začel komunizem v sodelovanju z židovstvom.&nbsp; S tem se je začelo tudi pozivanje katoličanov, naj se oborožijo in združijo v razne vaške straže, da se bodo lahko ob napadu ubranili pred komunisti, saj se sila lahko premaga le s silo, ne pa z lepimi besedami. Strah desnice pred nadvlado levičarske in komunistične Ljudske fronte je bil tako več kot očiten, saj je v njej desnica videla konec krščanstva ter demokratično revolucijo. V tridesetih letih so se na slovenskih tleh konflikti med pristaši ene in druge strani stopnjevali do skrajnosti. Sploh med študentskimi in dijaškimi organizacijami je prihajalo do uporov, fizičnih obračunov ter pozivov na oborožitev. Le-to pa je jasno nakazovalo v katero smer se bo med vojno razvijal konflikt. Veliko vlogo pa sta imela tudi Cerkev in papež; slednji je namreč zabrusil, češ da kdor zavrača Katoliško akcijo zavrača tudi Cerkev in papeža, kdor pa zavrača papeža pa tudi umre. Še posebej so obsojali komunizem ter ga označevali za krutega in brezsrčnega.&nbsp; == Posledice vojne == Po Španski državljanski vojni, ki se je končala 1. aprila 1939 z zavzetjem Madrida, se je Evropa razdelila na dva dela: na frankiste in republikance, na fašiste in antifašiste, na desnico in levico, na zagovornike laicizma in klerikalizma. Do razkola pa ni prihajalo samo med taboroma, ampak tudi znotraj le-teh. Obe strani sta bili dokaj neenotni, sploh levica, ki je upala, da bo desničarski fašizem pokončan enkrat za vselej – a zgodilo se je ravno obratno. Dogodki so vodili v pogubo leve, liberalne Evrope, na oblast pa je prišla desna, fašistična stranka. Po Francovi zmagi je katoliška cerkev dobila monopol v izobraževanju in kulturi, značilna je bila tudi represija nad vsemi oblikami opozicije, predvsem pa je njegova zmaga pomenila njegovo popolno nadvlado. Državljanska vojna je v pičlih treh letih terjala več kot milijon žrtev. Tako je ostalim državam pričela služiti za zgled, kaj vsega so zmožni narediti ljudje, ki so se zmožni disciplinirati in organizirati ter s tem prevzeti popoln nadzor v državi. Dejstvo, da Francovi nasprotniki niso bili zadovoljni z izidom grozljive vojne, je več kot razumljivo. Še bolj grozljivo pa je dejstvo, da je frankistični režim, ne glede na to, da je bila vojna že končana, še pet let po njej ubijal nasprotnike. Število žrtev se je tako dvignili še za okoli 200. 000 ljudi. Glede na naravo fašistične stranke je skoraj nemogoče verjeti, da kljub vsem njenim skrajnostim okoli 7 % Špancev še danes čuti nostalgijo do njegove diktature, slabih 30% jo zavrača, dobra polovica pa do njegove politike ostaja ravnodušna. Tudi po Francovi smrti leta 1975 so zaradi politike pomiritve in strahu pred novim izbruhom državljanske vojne mnoge njegove spomenike ohranili.&nbsp; === Umetniške razsežnosti&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;=== Kot posledica grozot, ki so se dogajale v tistem času, so se mnogi Španci, med njimi tudi umetniki, pisatelji in intelektualci odločili, da se iz Španije izselijo. Množično je bilo tudi preseljevanje s podeželja v in ob mesta, kjer so si ljudje gradili barake in nesolidne stanovanjske bloke, česar pa, v nasprotju z vsem drugim, Franco ni mogel ustaviti na nikakršen način. Kljub temu pa vojna ni imela le političnih in vojaških, ampak tudi izjemne umetniške razsežnosti. Navdihnila je mnoge režiserje, po njej je bilo namreč posnetih več kot 500 filmov od katerih je 364 nastalo že med samo vojno. Med najbolj znanimi je film ''Komu zvoni'' po romanu [[Ernest Hemingway|Ernesta Hemingwayja]]. Eden večjih umetnikov je tudi [[Federico García Lorca]], ki zaradi smrti na začetku državljanske vojne ni pisal o sami vojni, temveč o družbenih razmerah in razrednih nasprotjih pred vojno. Njegova najbolj znana dela so njegove tri drame s skupnim imenom ''Ruralna trilogija''. Pri raznih projektih je sodeloval tudi s [[Salvador Dalí|Salvadorjem Dalíjem]]. Na slikarskem področju je sigurno najbolj znan [[Pablo Picasso]] s svojim delom ''Guernica''. Slika je bila narisana iz ogorčenja do vojne. Na slovenskih tleh je leta 1937 v propagando posegel tudi [[Edvard Kocbek|Edvard Kocbe<nowiki/>k]] in sicer z esejem ''Premišljevanje o Španiji.'' Fašizem je označil kot produkt propadajoče meščanske družbe, krščanstvo oz. katolicizem pa poenotil z duhom fašizma. Ljudi je nagovarjal, naj se jasno opredelijo v boju med duhovnim suženjstvom&nbsp; in duhovno svobodo, po okupaciji in razkosanju Slovenije leta 1941 pa je Osvobodilno fronto povedel v razumniško skupino krščanskih socialistov.&nbsp; == Prehod v demokracijo == Duh fašizma je v državi pojenjal počasi. Kljub temu pa prehod iz fašističnega v demokratični režim ni bil problematičen, saj je pristašev Francovega režima bilo zelo malo. Prehod se je tako zgodil dokaj hitro. Prišlo je do raznih gospodarskih reform, ki so odpravile neskladja v državi. Leta 1969 Franco razglasi princa Juana Carlosa za svojega naslednika. Z njim se je zopet pričela dinastija Burbonov, in nenazadnje tudi nova monarhija. Juan Carlos je sprva obljubljal nadaljevanje Francovega režima, zaradi česar ga je Franco po vsej verjetnosti tudi izbral za naslednika. Za demokratično smer se je odločil po kronanju, kar je pomenilo preobrat k demokratičnemu režimu. S prihodom turizma je v 80-tih letih 20. stoletja Španija postajala vse bolj priljubljena. Politična in demografska izolacija sta tako začeli počasi pojenjati, kljub temu pa je Španija še vedno imela nekaj nerazrešenih problemov,&nbsp; ki so posledično vodili v razne konflikte, med drugim tudi tiste glede včlanitve Španije v EGS (Evropsko gospodarsko skupnost). Leta 1977 je prišlo do prvih svobodnih volitev, s čimer so se legalizirale politične stranke, med katerimi so bile tudi komunistične. Leta 1982 je Španija postala članica NATA, kar nekateri vidijo kot kontradikcijo socialističnim idealom, drugi pa kot izboljšanje mednarodnega položaja države. Po Francovi smrti se je Španija znašla v negotovosti. Leta 1982 je na volitvah zmagala Socialistična delavska stranka (PSOE), ki jo je vodil Felipe González. Slednji je pričel s procesom modernizacije Španije ter jo tako v nadaljnjih 13-tih letih popolnoma preobrazli. S prihodom demokracije začno tudi ženske pridobivati vse večjo svobodo ter vedno bolj odprte možnosti na vseh področjih. Posamezne regije so pričele dobivati vse več moči. Kljub temu pa vztrajno nasilje baskovske separistične organizacije [[ETA]] (ustanovljena je bila leta 1959) še dandanes predstavlja veliko grožnjo centralistični vladi. Poleg vprašanja baskovskega separatizma na severozahodu in katalonskega separatizma v Barceloni, pa se je Španija znašla tudi v sporu z Veliko Britanijo glede Gibraltarja, ki še dandanes ostaja pereča tema pogovora. Kljub zelo slabim povojnim razmeram je bila rast španskega gospodarstva presenetljivo hitra. Rast gospodarstva je pripomogla k nastanku srednjega razreda ter začela delovati kot faktor stabilizacije, ki je v Španiji do takrat vedno manjkal. S tem se je pričel hitro razvijati tudi turizem, z njim pa pritok tujega denarja, nove ideje in nov način obnašanja. V bran socialističnim idejam pa so izvedli tudi protestni shod zvezi [[NATO]]. Leta 2004 je na oblast prišel José Luis Rodríguez Zapatero iz španske socialistične stranke. Le-ta je leta 2008 podaljšal svoj&nbsp;mandat.&nbsp; == Glej tudi == * [[zgodovina Španije]] * [[Ukradeni otroci med Francovo diktaturo]] ==Opombe== {{sklici|group=op.}} {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri == {{portal|Vojaštvo}} * VOLK, S., LEŠNIK A., REPE B., NOVAKOVIČ A. in KRAPMBERGER T. (2010). ''Slovenci v španski državljanski vojni: Zbornik referatov znanstvenega simpozija Slovenci v španski državljanski vojni'' (7-154). Koper:Združenje borcev za vrednote NOB Koper. * HOPKINS, Adam in MACPHEDRAN, Gabrielle. ''Španija.'' Mladinska knjiga, Ljubljana 1999. (26-49) * 1.Del : DAVIES, Norman. ''Zgodovina Evrope.'' Modrijan, Ljubljana 2013. * ARDAGH, John. Španija. Mladinska knjiga, Ljubljana 2010. (47-71) * BLINKHORN, Martin. ''Demokracija in državljanska vojna v Španiji (1931-1939).'' &nbsp;Zbirka Mala edicija ZPS, Ljubljana 1995. * BROUÉ, P. in TÉMINE, É. (1961). ''La révolution et la guerre d'Espagne'' [Španska revolucija in državljanska vojna]. Paris: Les Éditions de Minuit.&nbsp; {{SpanDrzVojna}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Državljanske vojne]] [[Kategorija:Vojne Španije]] [[Kategorija:Vojne Nemčije]] [[Kategorija:Vojne Italije]] [[Kategorija:Vojne Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Španska državljanska vojna|*]] l7lmd0kj8l01x5tsb967ao2d223nk52 0 23782 6689385 6687882 2026-06-14T20:11:48Z ~2026-32552-67 260877 6689385 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |grb=Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg |slika = Ayuntamiento, Liubliana, Eslovenia, 2017-04-14, DD 41-43 HDR.jpg |slika_napis = Sedež občine je v [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanski mestni hiši]] na [[Mestni trg, Ljubljana|Mestnem trgu]] |lokacija=Karte Ljubljana si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F61_T1257_vF_b_x468031.15599999996_y101897_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F61_T1257_vF_b_x468031.15599999996_y101897_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Ljubljana]] |župan=[[Zoran Janković]] |površina=274,99 |prebivalstvo_datum=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=300354 |moški=145719 |ženske=154635 |splet=http://www.ljubljana.si }} '''Mestna občina Ljubljana''' (s kratico '''MOL''') je [[mestna občina]] s 303.000 prebivalci (2026<ref>{{Navedi revijo|date=2025-06-17|title=Žiga Jerman|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%BDiga_Jerman&oldid=1295990086|language=en}}</ref>), največja v [[Slovenija|Sloveniji]],<ref>{{ avedi splet |title=Ljubljana - Slovenske regije in občine v številkah |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/82 |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> ki obsega mesto [[Ljubljana]], glavno mesto [[Slovenija|Slovenije]] in nekaj manjših okoliških naselij, ki večinoma ležijo vzhodno, nekaj pa jih je tudi severno oz. severozahodno in jugozahodno od mesta. Zavzema površino 275 km². Je najštevilneje naseljena občina v Sloveniji. MOL meji na naslednje občine: [[Občina Ig|Ig]], [[Občina Škofljica|Škofljica]], [[Občina Grosuplje|Grosuplje]], [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]], [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]], [[Občina Litija|Litija]], [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]], [[Občina Domžale|Domžale]], [[Trzin]], [[Občina Mengeš|Mengeš]], [[Občina Vodice|Vodice]], [[Občina Medvode|Medvode]], [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] in [[Občina Brezovica|Brezovica]]. Dolžina občinske meje znaša 137,3 km. Na ozemlju nekdanjih petih ljubljanskih mestnih občin je bilo sredi 1990-ih ustanovljenih več manjših občin: na ozemlju nekdanje občine Vič - Rudnik so to [[Škofljica (razločitev)|Škofljica]], [[Ig]], [[Velike Lašče]], [[Dobrova - Polhov Gradec]], [[Brezovica]] in tudi [[Horjul]] (ki se je osamosvojil od prejšnje dobrovsko-horjulsko-polhograjske občine), dve sta nastali z izločitvijo iz [[Občina Ljubljana-Šiška|šišenske občine]] ([[Medvode]] in [[Vodice]]), ena pa iz delov ozemelj občin Moste - Polje in [[Občina Ljubljana-Bežigrad|Bežigrad]] ([[Dol pri Ljubljani]]). To ozemlje, ki se danes prekriva z [[Upravna enota Ljubljana|Upravno enoto Ljubljana]], zdaj (2020) šteje preko 360.000 ljudi. Urbano območje mesta z vsemi satelitskimi naselji in mesti pa sega še na področje današnjih občin [[Grosuplje]], [[Log-Dragomer|Log - Dragomer]], [[Vrhnika]], [[Logatec]], [[Trzin]], [[Domžale]], [[Mengeš]], [[Škofja Loka]], [[Kamnik]], [[Komenda]], celo [[Kranj]] itd. in obsega precej čez pol milijona ljudi. == Upravna delitev == === Četrtne skupnoti === Mestna občina Ljubljana je razdeljena na 17 ožjih delov – [[Četrtna skupnost Ljubljane|četrtnih skupnosti]]. {| class="wikitable" |+ |Četrtne skupnosti so: * [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] * [[Četrtna skupnost Center|Center]] * [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]] * [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]] * [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] * [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]] * [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] * [[Četrtna skupnost Polje|Polje]] * [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]] * [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]] * [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] * [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]] * [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]] * [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]] * [[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]] * [[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] in * [[Četrtna skupnost Vič|Vič]] | * ČS Šiška (736 ha, 35.532 prebivalcev) * ČS Bežigrad (724 ha, 34.670 prebivalcev) * ČS Center (507 ha, 25.795 prebivalcev) * ČS Moste (340 ha, 21.659 prebivalcev) * ČS Polje (2210 ha, 20.394 prebivalcev) * ČS Rožnik (835 ha, 17.014 prebivalcev) * ČS Trnovo (718 ha, 16.777 prebivalcev) * ČS Dravlje (1111 ha, 15.645 prebivalcev) * ČS Jarše (906 ha, 14.394 prebivalcev) * ČS Šentvid (1583 ha, 14.216 prebivalcev) * ČS Vič (1438 ha, 13.995 prebivalcev) * ČS Rudnik (2548 ha, 13.905 prebivalcev) * ČS Golovec (827 ha, 12.199 prebivalcev) * ČS Črnuče (1810 ha, 11.641 prebivalcev) * ČS Posavje (905 ha, 9901 prebivalcev) * ČS Sostro (8856 ha, 6816 prebivalcev) * ČS Šmarna gora (1443 ha, 4965 prebivalcev) |} == Naselja v občini == [[Slika:Mestna_občina_Ljubljana_-_naselja.jpg|thumb|300px|Občinska naselja]] [[Besnica]], [[Brezje pri Lipoglavu]], [[Dolgo Brdo, Ljubljana|Dolgo Brdo]], [[Dvor, Ljubljana|Dvor]], [[Češnjica, Ljubljana|Češnjica]], [[Črna vas]], [[Gabrje pri Jančah]], [[Gunclje]], [[Janče]], [[Javor, Ljubljana|Javor]], [[Lipe]], '''[[Ljubljana]]''', [[Mali Lipoglav]], [[Mali Vrh pri Prežganju]], [[Malo Trebeljevo]], [[Medno]], [[Pance]], [[Podgrad, Ljubljana|Podgrad]], [[Podlipoglav]], [[Podmolnik]], [[Prežganje]], [[Ravno Brdo]], [[Rašica, Ljubljana|Rašica]], [[Repče, Ljubljana|Repče]], [[Sadinja vas, Ljubljana|Sadinja vas]], [[Selo pri Pancah]], [[Spodnje Gameljne]], [[Srednje Gameljne]], [[Stanežiče]], [[Šentpavel, Ljubljana|Šentpavel]], [[Toško Čelo]], [[Tuji Grm]], [[Veliki Lipoglav]], [[Veliko Trebeljevo]], [[Vnajnarje]], [[Volavlje]], [[Zagradišče]], [[Zgornja Besnica, Ljubljana|Zgornja Besnica]], [[Zgornje Gameljne]]. Večina samostojnih naselij v mestni občini (izven naselja Ljubljana) leži v [[Četrtna skupnost Sostro|četrtni skupnosti Sostro]] (25), po štiri so v ČS Šentvid in Šmarna gora, dve v ČS Rudnik (Črna vas, Lipe) ter po eno v ČS Polje (Podgrad) in Dravlje (Toško čelo). Skupaj štejejo med 8.-9.000 ljudmi. == Zgodovina občine == Marca 1849 je bil razglašen Provizorični zakon o občinah, ki je določal, da pomembnejša mesta prejmejo svoje statute. Statut za Ljubljano so sprejeli junija 1850 in ljubljanska občina je takrat obsegala: notranje mesto (razdeljeno na 4 okraje), Poljane, Šentpetrsko predmestje (razdeljeno na dva okraja), Kapucinsko predmestje, Gradišče, Karlovško predmestje s Kurjo vasjo, Trnovsko predmestje s Karolinsko zeljo in Krakovsko predmestje.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Drnovšek|first=Marjan|date=1981|title=Ljubljanski mestni statuti 1850-1934|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/171323|magazine=Kronika|volume=29|issue=2|page=|pages=126-136|issn=0023-4923}}</ref> Prvotni statut je, z dvema spremembama leta 1868 in 1876, veljal do leta 1887, ko je bil sprejet novi občinski red. V naslednjih desetletjih se je območje Ljubljane postopoma širilo z vključitvijo večjih delov ozemlja, leta 1910 je ljubljanska občina tako obsegala: Šolski okraj, Šentjakobski okraj, Dvorski okraj, Kolodvorski okraj, [[Vodmat]] ter okraj, h kateremu so spadali predmestni kraji [[Črna vas]], Ilovica, Hauptmanca, Karolinska zemlja, Hradeckega vas in Kurja vas (Kurji dvor).<ref name=":0" /> Oktobra 1929 je bil sprejet Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, ki je določal, da se obča uprava v kraljevini Jugoslaviji vrši po banovinah, srezih ter občinah. Dravska banovina je imela svoj sedež v Ljubljani.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/45300481|publisher=Pravna fakulteta|date=2000|location=Maribor|isbn=978-961-6009-90-4|first=Božo|last=Grafenauer|page=194-196}}</ref>  Statut iz leta 1887 je, z nekaterimi spremembami v letih 1898 in 1910, ostal v praktični veljavi vse do sprejetja Zakona o mestnih občinah leta 1934. Z zakonom so nekdanje statutarne občine ostale veljavne, vendar so se te imenovale »mestne občine« in ne več »avtonomne občine« ali »občine z lastnim statutom«.<ref name=":0" /> Zakon iz leta 1934 je vseboval tudi določila o označitvi mestnih meja v naravi in o popravkih mestnih meja na račun sosednjih občin ali o spojitvi cele sosednje občine k mestu. Še pred vpeljavo tega zakona je bil priključen k mestu Sv. Krištof, leta 1935 pa je nastala tako imenovana Velika Ljubljana, ko se je mesto povečalo kar za petkratni obseg. K ozemlju mesta so bile priključene celotne občine Šiška, Moste in Vič, južni del občine Ježica, od Polja jugozahodni del katastrske občine Šmartno in od občine Dobrunje Štepanja vas.<ref name=":0" /> Kot glavno mesto je bila Ljubljana opredeljena v razglasu Mestnega narodnoosvobodilnega odbora glavnega mesta Ljubljana avgusta 1945. Mesto je bilo razdeljeno na rajone, ti pa na četrti.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/230038528|publisher=Zgodovinski arhiv|date=2006|location=Ljubljana|isbn=978-961-6247-20-7|volume=29|series=Gradivo in razprave|first=Janez|last=Kopač}}</ref> Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije iz septembra 1945 je bil prvi zakon, ki je urejal teritorialno razdelitev v Sloveniji po koncu druge svetovne vojne. Ozemlje Slovenije je bilo razdeljeno na 5 okrožij, med njimi je bilo Okrožno mesto Ljubljana, ki je bilo izvzeto iz ljubljanskega okrožja. Okrožno mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na 10 mestnih četrti: Center, Tabor, Rakovnik, Moste, Vič, Bežigrad, Šiška, Polje, Ježica in Št. Vid.<ref name=":1" />  Septembra 1946 se je uveljavilo ime Okrožje Ljubljana mesto, januarja 1947 pa ponovno Glavno mesto Ljubljana, ki je bilo od februarja 1948 do aprila 1952 spet razdeljeno na rajone.<ref name=":2" /> Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, sprejet februarja 1948, je Slovenijo razdelil na glavno mesto Ljubljana, okraje in kraje. V letu 1949 se pojavijo nove upravno-teritorialne enote – oblasti, ki so delovale do njihove ukinitve januarja 1951. Za mesto Ljubljana je bilo v maju 1949 določeno, da se kot glavno mesto Ljudske republike Slovenije izloči iz oblasti kot posebna upravna enota.  Z Zakonom o razdelitvi Ljudske republike Slovenije aprila 1952 se je ozemlje Slovenije delilo na mesta, okraje in občine. Glavno mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na ožje mestno območje, občino Polje in občino Šentvid.<ref name=":1" /> Z vzpostavitvijo komunalnega sistema leta 1955 je logika občine kot komune izbrisala razlikovanje med navadnimi in mestnimi občinami. Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, sprejet junija 1955, je Slovenijo razdelil na 11 okrajev, ki so bili razdeljeni na skupaj 130 občin.<ref name=":1" /> Okraj Ljubljana je imel svoj sedež v Ljubljani in je obsegal skupaj 23 občin. Mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na devet občin: Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana - Center, Ljubljana - Črnuče, Ljubljana - Moste, Ljubljana - Polje, Ljubljana - Rudnik, Ljubljana - Šentvid, Ljubljana - Šiška in Ljubljana - Vič.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Piškurić|first=Jelka|date=2018|title=Upravna ureditev Ljubljane in njenih občin v času socializma|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/44175405|magazine=Dileme|volume=2|issue=2|pages=135–154|issn=2591-1201}}</ref> Leta 1964 je bilo objavljeno prečiščeno besedilo Zakona o območjih okrajev in občin v Socialistični republiki Sloveniji. Zakon je opredeljeval 4 okraje v Sloveniji, okraj Ljubljana s sedežem v Ljubljani je štel 26 občin. Ljubljana je bila razdeljena na 5 občin, in sicer občine Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana - Center, Ljubljana - Moste - Polje, Ljubljana - Šiška in Ljubljana - Vič - Rudnik.<ref name=":1" /> Do leta 1965 so bile spremembe v oblikovanju teritorialnih enot pogoste, nato pa je bilo do leta 1994 izvedenih relativno malo sprememb. V letu 1965 je bil sprejet Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji, v skladu s katerim je bil ukinjen tudi okraj Ljubljana.<ref name=":1" />  Leta 1974 je bila sprejeta Ustava Socialistične republike Slovenije, s katero se je položaj občin le malo spremenil, uzakonjena pa je bila krajevna skupnost. V petih občinah mesta Ljubljane je bilo 129 krajevnih skupnosti.<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Petelin|first=David|date=2020|title=Od več ljubljanskih do enotne mestne občine:: upravnopravni in teritorialni razvoj od komunalnega sistema do sodobne lokalne samouprave med letoma 1955 in 1994|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/46181379|magazine=Dileme|volume=4|issue=1/2|pages=177–216|issn=2591-1201}}</ref> Z nastankom samostojne in neodvisne države Republike Slovenije je nova ustavna ureditev občino opredeljevala kot temeljno obliko lokalne samouprave. Oktobra 1994 je državni zbor sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim je bila ustanovljena enotna Mestna občina Ljubljana.<ref name=":4" /> Pripadla sta ji večja dela Občine Ljubljana - Bežigrad in občine Ljubljana - Moste - Polje, celotna občina Ljubljana - Center, del občine Ljubljana - Šiška in manjši del Občine Ljubljana - Vič - Rudnik.<ref name=":3" /> == Glej tudi == * [[Seznam županov Ljubljane]] * [[Javni holding Ljubljana]] * [[Mestna uprava Mestne občine Ljubljana]] * [[Seznam ljubljanskih mestnih naselij]] == Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|City Municipality of Ljubljana|Mestna občina Ljubljana}} * [http://www.ljubljana.si Uradna spletna stran občine] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Ljubljana/ Spletne strani v občini Ljubljana] {{Ljubljana}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Mestna občina Ljubljana| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ljubljana]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} fa2ged5ixe47armz9c8oimm508sks4v 6689386 6689385 2026-06-14T20:25:21Z ~2026-32552-67 260877 6689386 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |grb=Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg |slika = Ayuntamiento, Liubliana, Eslovenia, 2017-04-14, DD 41-43 HDR.jpg |slika_napis = Sedež občine je v [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanski mestni hiši]] na [[Mestni trg, Ljubljana|Mestnem trgu]] |lokacija=Karte Ljubljana si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F61_T1257_vF_b_x468031.15599999996_y101897_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F61_T1257_vF_b_x468031.15599999996_y101897_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Ljubljana]] |župan=[[Zoran Janković]] |površina=274,99 |prebivalstvo_datum=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{navedi splet |title=Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno |url=https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> |prebivalstvo=300354 |moški=145719 |ženske=154635 |splet=http://www.ljubljana.si }} '''Mestna občina Ljubljana''' (s kratico '''MOL''') je [[mestna občina]] s 303.000 prebivalci (2026<ref>{{Navedi revijo|date=2025-06-17|title=Žiga Jerman|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%BDiga_Jerman&oldid=1295990086|language=en}}</ref>), največja v [[Slovenija|Sloveniji]],<ref>{{ avedi splet |title=Ljubljana - Slovenske regije in občine v številkah |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/82 |website=www.stat.si |accessdate=2024-09-13}}</ref> ki obsega mesto [[Ljubljana]], glavno mesto [[Slovenija|Slovenije]] in nekaj manjših okoliških naselij, ki večinoma ležijo vzhodno, nekaj pa jih je tudi severno oz. severozahodno in jugozahodno od mesta. Zavzema površino 275 km². Je najštevilneje naseljena občina v Sloveniji. MOL meji na naslednje občine: [[Občina Ig|Ig]], [[Občina Škofljica|Škofljica]], [[Občina Grosuplje|Grosuplje]], [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]], [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]], [[Občina Litija|Litija]], [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]], [[Občina Domžale|Domžale]], [[Trzin]], [[Občina Mengeš|Mengeš]], [[Občina Vodice|Vodice]], [[Občina Medvode|Medvode]], [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]] in [[Občina Brezovica|Brezovica]]. Dolžina občinske meje znaša 137,3 km. Na ozemlju nekdanjih petih ljubljanskih mestnih občin je bilo sredi 1990-ih ustanovljenih več manjših občin: na ozemlju nekdanje občine Vič - Rudnik so to [[Škofljica (razločitev)|Škofljica]], [[Ig]], [[Velike Lašče]], [[Dobrova - Polhov Gradec]], [[Brezovica]] in tudi [[Horjul]] (ki se je osamosvojil od prejšnje dobrovsko-horjulsko-polhograjske občine), dve sta nastali z izločitvijo iz [[Občina Ljubljana-Šiška|šišenske občine]] ([[Medvode]] in [[Vodice]]), ena pa iz delov ozemelj občin Moste - Polje in [[Občina Ljubljana-Bežigrad|Bežigrad]] ([[Dol pri Ljubljani]]). To ozemlje, ki se danes prekriva z [[Upravna enota Ljubljana|Upravno enoto Ljubljana]], zdaj šteje preko 360.000 ljudi. Urbano območje mesta z vsemi satelitskimi naselji in mesti pa sega še na področje današnjih občin [[Grosuplje]], [[Log-Dragomer|Log - Dragomer]], [[Vrhnika]], [[Logatec]], [[Trzin]], [[Domžale]], [[Mengeš]], [[Škofja Loka]], [[Kamnik]], [[Komenda]], celo [[Kranj]] itd. in obsega precej čez pol milijona ljudi. == Upravna delitev == === Četrtne skupnoti === Mestna občina Ljubljana je razdeljena na 17 ožjih delov – [[Četrtna skupnost Ljubljane|četrtnih skupnosti]]. {| class="wikitable" |+ |Četrtne skupnosti so: * [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] * [[Četrtna skupnost Center|Center]] * [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]] * [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]] * [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] * [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]] * [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] * [[Četrtna skupnost Polje|Polje]] * [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]] * [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]] * [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] * [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]] * [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]] * [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]] * [[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]] * [[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] in * [[Četrtna skupnost Vič|Vič]] | * ČS Šiška (736 ha, 35.532 prebivalcev) * ČS Bežigrad (724 ha, 34.670 prebivalcev) * ČS Center (507 ha, 25.795 prebivalcev) * ČS Moste (340 ha, 21.659 prebivalcev) * ČS Polje (2210 ha, 20.394 prebivalcev) * ČS Rožnik (835 ha, 17.014 prebivalcev) * ČS Trnovo (718 ha, 16.777 prebivalcev) * ČS Dravlje (1111 ha, 15.645 prebivalcev) * ČS Jarše (906 ha, 14.394 prebivalcev) * ČS Šentvid (1583 ha, 14.216 prebivalcev) * ČS Vič (1438 ha, 13.995 prebivalcev) * ČS Rudnik (2548 ha, 13.905 prebivalcev) * ČS Golovec (827 ha, 12.199 prebivalcev) * ČS Črnuče (1810 ha, 11.641 prebivalcev) * ČS Posavje (905 ha, 9901 prebivalcev) * ČS Sostro (8856 ha, 6816 prebivalcev) * ČS Šmarna gora (1443 ha, 4965 prebivalcev) |} == Naselja v občini == [[Slika:Mestna_občina_Ljubljana_-_naselja.jpg|thumb|300px|Občinska naselja]] [[Besnica]], [[Brezje pri Lipoglavu]], [[Dolgo Brdo, Ljubljana|Dolgo Brdo]], [[Dvor, Ljubljana|Dvor]], [[Češnjica, Ljubljana|Češnjica]], [[Črna vas]], [[Gabrje pri Jančah]], [[Gunclje]], [[Janče]], [[Javor, Ljubljana|Javor]], [[Lipe]], '''[[Ljubljana]]''', [[Mali Lipoglav]], [[Mali Vrh pri Prežganju]], [[Malo Trebeljevo]], [[Medno]], [[Pance]], [[Podgrad, Ljubljana|Podgrad]], [[Podlipoglav]], [[Podmolnik]], [[Prežganje]], [[Ravno Brdo]], [[Rašica, Ljubljana|Rašica]], [[Repče, Ljubljana|Repče]], [[Sadinja vas, Ljubljana|Sadinja vas]], [[Selo pri Pancah]], [[Spodnje Gameljne]], [[Srednje Gameljne]], [[Stanežiče]], [[Šentpavel, Ljubljana|Šentpavel]], [[Toško Čelo]], [[Tuji Grm]], [[Veliki Lipoglav]], [[Veliko Trebeljevo]], [[Vnajnarje]], [[Volavlje]], [[Zagradišče]], [[Zgornja Besnica, Ljubljana|Zgornja Besnica]], [[Zgornje Gameljne]]. Večina samostojnih naselij v mestni občini (izven naselja Ljubljana) leži v [[Četrtna skupnost Sostro|četrtni skupnosti Sostro]] (25), po štiri so v ČS Šentvid in Šmarna gora, dve v ČS Rudnik (Črna vas, Lipe) ter po eno v ČS Polje (Podgrad) in Dravlje (Toško čelo). Skupaj štejejo med 8.-9.000 ljudmi. == Zgodovina občine == Marca 1849 je bil razglašen Provizorični zakon o občinah, ki je določal, da pomembnejša mesta prejmejo svoje statute. Statut za Ljubljano so sprejeli junija 1850 in ljubljanska občina je takrat obsegala: notranje mesto (razdeljeno na 4 okraje), Poljane, Šentpetrsko predmestje (razdeljeno na dva okraja), Kapucinsko predmestje, Gradišče, Karlovško predmestje s Kurjo vasjo, Trnovsko predmestje s Karolinsko zeljo in Krakovsko predmestje.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Drnovšek|first=Marjan|date=1981|title=Ljubljanski mestni statuti 1850-1934|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/171323|magazine=Kronika|volume=29|issue=2|page=|pages=126-136|issn=0023-4923}}</ref> Prvotni statut je, z dvema spremembama leta 1868 in 1876, veljal do leta 1887, ko je bil sprejet novi občinski red. V naslednjih desetletjih se je območje Ljubljane postopoma širilo z vključitvijo večjih delov ozemlja, leta 1910 je ljubljanska občina tako obsegala: Šolski okraj, Šentjakobski okraj, Dvorski okraj, Kolodvorski okraj, [[Vodmat]] ter okraj, h kateremu so spadali predmestni kraji [[Črna vas]], Ilovica, Hauptmanca, Karolinska zemlja, Hradeckega vas in Kurja vas (Kurji dvor).<ref name=":0" /> Oktobra 1929 je bil sprejet Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, ki je določal, da se obča uprava v kraljevini Jugoslaviji vrši po banovinah, srezih ter občinah. Dravska banovina je imela svoj sedež v Ljubljani.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/45300481|publisher=Pravna fakulteta|date=2000|location=Maribor|isbn=978-961-6009-90-4|first=Božo|last=Grafenauer|page=194-196}}</ref>  Statut iz leta 1887 je, z nekaterimi spremembami v letih 1898 in 1910, ostal v praktični veljavi vse do sprejetja Zakona o mestnih občinah leta 1934. Z zakonom so nekdanje statutarne občine ostale veljavne, vendar so se te imenovale »mestne občine« in ne več »avtonomne občine« ali »občine z lastnim statutom«.<ref name=":0" /> Zakon iz leta 1934 je vseboval tudi določila o označitvi mestnih meja v naravi in o popravkih mestnih meja na račun sosednjih občin ali o spojitvi cele sosednje občine k mestu. Še pred vpeljavo tega zakona je bil priključen k mestu Sv. Krištof, leta 1935 pa je nastala tako imenovana Velika Ljubljana, ko se je mesto povečalo kar za petkratni obseg. K ozemlju mesta so bile priključene celotne občine Šiška, Moste in Vič, južni del občine Ježica, od Polja jugozahodni del katastrske občine Šmartno in od občine Dobrunje Štepanja vas.<ref name=":0" /> Kot glavno mesto je bila Ljubljana opredeljena v razglasu Mestnega narodnoosvobodilnega odbora glavnega mesta Ljubljana avgusta 1945. Mesto je bilo razdeljeno na rajone, ti pa na četrti.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Lokalna oblast na Slovenskem v letih 1945-1955|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/230038528|publisher=Zgodovinski arhiv|date=2006|location=Ljubljana|isbn=978-961-6247-20-7|volume=29|series=Gradivo in razprave|first=Janez|last=Kopač}}</ref> Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije iz septembra 1945 je bil prvi zakon, ki je urejal teritorialno razdelitev v Sloveniji po koncu druge svetovne vojne. Ozemlje Slovenije je bilo razdeljeno na 5 okrožij, med njimi je bilo Okrožno mesto Ljubljana, ki je bilo izvzeto iz ljubljanskega okrožja. Okrožno mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na 10 mestnih četrti: Center, Tabor, Rakovnik, Moste, Vič, Bežigrad, Šiška, Polje, Ježica in Št. Vid.<ref name=":1" />  Septembra 1946 se je uveljavilo ime Okrožje Ljubljana mesto, januarja 1947 pa ponovno Glavno mesto Ljubljana, ki je bilo od februarja 1948 do aprila 1952 spet razdeljeno na rajone.<ref name=":2" /> Zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, sprejet februarja 1948, je Slovenijo razdelil na glavno mesto Ljubljana, okraje in kraje. V letu 1949 se pojavijo nove upravno-teritorialne enote – oblasti, ki so delovale do njihove ukinitve januarja 1951. Za mesto Ljubljana je bilo v maju 1949 določeno, da se kot glavno mesto Ljudske republike Slovenije izloči iz oblasti kot posebna upravna enota.  Z Zakonom o razdelitvi Ljudske republike Slovenije aprila 1952 se je ozemlje Slovenije delilo na mesta, okraje in občine. Glavno mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na ožje mestno območje, občino Polje in občino Šentvid.<ref name=":1" /> Z vzpostavitvijo komunalnega sistema leta 1955 je logika občine kot komune izbrisala razlikovanje med navadnimi in mestnimi občinami. Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, sprejet junija 1955, je Slovenijo razdelil na 11 okrajev, ki so bili razdeljeni na skupaj 130 občin.<ref name=":1" /> Okraj Ljubljana je imel svoj sedež v Ljubljani in je obsegal skupaj 23 občin. Mesto Ljubljana je bilo razdeljeno na devet občin: Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana - Center, Ljubljana - Črnuče, Ljubljana - Moste, Ljubljana - Polje, Ljubljana - Rudnik, Ljubljana - Šentvid, Ljubljana - Šiška in Ljubljana - Vič.<ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Piškurić|first=Jelka|date=2018|title=Upravna ureditev Ljubljane in njenih občin v času socializma|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/44175405|magazine=Dileme|volume=2|issue=2|pages=135–154|issn=2591-1201}}</ref> Leta 1964 je bilo objavljeno prečiščeno besedilo Zakona o območjih okrajev in občin v Socialistični republiki Sloveniji. Zakon je opredeljeval 4 okraje v Sloveniji, okraj Ljubljana s sedežem v Ljubljani je štel 26 občin. Ljubljana je bila razdeljena na 5 občin, in sicer občine Ljubljana - Bežigrad, Ljubljana - Center, Ljubljana - Moste - Polje, Ljubljana - Šiška in Ljubljana - Vič - Rudnik.<ref name=":1" /> Do leta 1965 so bile spremembe v oblikovanju teritorialnih enot pogoste, nato pa je bilo do leta 1994 izvedenih relativno malo sprememb. V letu 1965 je bil sprejet Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji, v skladu s katerim je bil ukinjen tudi okraj Ljubljana.<ref name=":1" />  Leta 1974 je bila sprejeta Ustava Socialistične republike Slovenije, s katero se je položaj občin le malo spremenil, uzakonjena pa je bila krajevna skupnost. V petih občinah mesta Ljubljane je bilo 129 krajevnih skupnosti.<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Petelin|first=David|date=2020|title=Od več ljubljanskih do enotne mestne občine:: upravnopravni in teritorialni razvoj od komunalnega sistema do sodobne lokalne samouprave med letoma 1955 in 1994|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/46181379|magazine=Dileme|volume=4|issue=1/2|pages=177–216|issn=2591-1201}}</ref> Z nastankom samostojne in neodvisne države Republike Slovenije je nova ustavna ureditev občino opredeljevala kot temeljno obliko lokalne samouprave. Oktobra 1994 je državni zbor sprejel Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, s katerim je bila ustanovljena enotna Mestna občina Ljubljana.<ref name=":4" /> Pripadla sta ji večja dela Občine Ljubljana - Bežigrad in občine Ljubljana - Moste - Polje, celotna občina Ljubljana - Center, del občine Ljubljana - Šiška in manjši del Občine Ljubljana - Vič - Rudnik.<ref name=":3" /> == Glej tudi == * [[Seznam županov Ljubljane]] * [[Javni holding Ljubljana]] * [[Mestna uprava Mestne občine Ljubljana]] * [[Seznam ljubljanskih mestnih naselij]] == Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|City Municipality of Ljubljana|Mestna občina Ljubljana}} * [http://www.ljubljana.si Uradna spletna stran občine] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Ljubljana/ Spletne strani v občini Ljubljana] {{Ljubljana}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Mestna občina Ljubljana| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ljubljana]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} nlc3xjj9djpbwakv2ucjz8bjrdcq0n1 0 24136 6689540 6624720 2026-06-15T09:14:09Z ~2026-32552-67 260877 6689540 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[režiser]]jev in režiserk''' (gledaliških, radijskih in/ali filmskih) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == *[[Emil Aberšek]]/Abršček *[[Iztok Aberšek]] *[[Lavoslav Abraham]] *[[Polona Abram]] *[[Ernest Adamič]] *[[Draga Ahačič]] *[[Zemira Alajbegović Pečovnik|Zemira Alajbegović]] *[[Borut Alujevič]] *[[Miha Alujevič]] *[[Dimitar Anakiev]] *[[Adolf Anderle]] *[[Gregor Andolšek]] *[[Vojko Anzeljc]] * [[Vinci Vogue Anžlovar]] *[[Vesna Arhar Štih]] * [[Franc Arko|Franc(i) Arko]] *[[Tine Arko]] ? *[[Nika Autor]] == B == * [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] *[[Dejan Babosek]] * [[Metod Badjura]] * [[Milka Badjura]] *[[Ludvik Bagari]] *[[Vladimir Bajc]] *[[Anja Bajda Gorela]] *[[Evgen Ban]] *[[Zdravko Barišič]] *[[Aljaž Bastič]] *[[Jože Baša]] *[[Bronislav Battelino]] *[[Balbina Battelino Baranovič]] *[[Primož Bebler]] *[[Marjan Belina]] (1934-1993) *[[Nataša Berce]] *[[Tosja Berce|Tosja (Flaker) Berce]] *[[Mina Bergant Herič]] * [[Matjaž Berger]] *[[Klemen Berus]] *[[Veličan Bešter]] * [[Jože Bevc]] * [[Alida Bevk]]? *[[Iztok Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Branka Bezeljak]] *[[Nika Bezeljak]] * [[Boris Bezić]] * [[Frido Beznik]] *[[Rok Biček]] *[[Teja Bidovec]] *[[Jan Bilodjerič]] *[[Rudolf Binter]] *[[Brane Bitenc]] *[[Mateja Bizjak Petit]] *[[Nace Bizilj]] *[[Peter Bizjak]] *[[Borut Blažič]] *[[Živa Bizovičar]] *[[Nina Blažin]] *[[Josip Boc]] *[[Alenka Bole Vrabec]] *[[Furio Bordon]] *[[Jože Borko]] *[[Ignacij Borštnik]] *[[Maks Borštnik]] *[[Vojko Boštjančič]] *[[Gregor Božič]] *[[August Adrian Braatz]] *[[Peter Braatz]] (Harry Rag) * [[Valo Bratina]] *[[France Bratkovič]] *[[Marko Bratuš]] *[[Peter Bratuša]] *[[Diego de Brea]] *[[Marija Brecelj]] * [[Jure Breceljnik]] *[[Rožle Bregar]] *[[Neda Bric Rusjan]] *[[Janez Bricelj]] (montažer) *[[Matjaž Brumen - Matt]] *[[Boris Brunčko]] *[[Vanda Brvar]] *[[Franjo Bučar]] *[[Marcel Buh]] *[[Mare Bulc]] *[[Ivica Buljan]] (Hrvat) *[[Boris Brunčko]] * [[Janez Burger]] *[[Nataša Burger]] == C == * [[Marko Cafnik]] *[[Toni Cahunek]] *[[Boris Cavazza]] * [[Franci Cegnar]] * [[Jože Cegnar]] *[[Mirko Cegnar]] *[[Vladislav Cegnar]] *([[France Cerar]]) *[[Vida Cerkvenik Bren]] *[[Peter Cerovšek]] *[[Polde Cigler]] * [[Marjan Ciglič]] *[[Alojz Cijak]] (Lojze Cjak) *[[Katja Colja]] *[[Alex Cvetkov]] * [[Jan Cvitkovič]] == Č == *[[Mišo Čadež]] *[[Špela Čadež]] (animatorka) *[[František Čap]] *[[Janko Čar]] * [[Tadej Čater]] *[[Miha Čeak]] *[[Bojan Čebulj]] *[[Marko Čeh]] *[[Kaća Čelan]] *[[Miha Čelar]] *[[Robert Černelč]] *[[Leo Černic]] *[[Ana Čigon]] *[[Anica Čok]] *[[Jelica Čok]] *Radovan Čok - snemalec *[[Alice Čop|Alice]] in [[Kajetan Čop]] *[[Karel Čretnik]] *[[Rudolf Čretnik]] ? *[[Tjaša Črnigoj]] *[[Marij Čuk]] *[[Gregor Čušin]] == D == * [[Anton Danilo|Anton (Cerar) Danilo]] * [[Avgusta Danilova]] *[[Mira Danilova]] * [[Vera Danilova]] *[[Ciril Debelak]] *[[Metka Debeljak]] *[[Ciril Debevec]] *[[Pavel Debevec]] *[[Mile De Gleria]] (animator) *[[Ferdo Delak]] * [[Polde Dežman]] *[[Žiga Divjak]] *[[Ivana Djilas]] *[[Urška Djukić]] * [[Saša Dobrila]] (animator) *[[Adolf Dobrovolný]] *[[Jaro Dolar]] *[[Sergej Dolenc]]? *([[Mihael Dolinšek]]) *[[Tamara Doneva]]? *[[Jure Dostal]] *[[Nejc Drekonja]] *[[Josip Drobnič]] * [[Janez Drozg]] * [[Vojko Duletič]] *[[Klemen Dvornik]] == Đ == * [[Sašo Đukić]]? * [[Branko Đurić]] == E == *[[Primož Ekart]] *[[Mira Erceg]] *[[Milan Erič]] (animator) == F == *[[Milanka Fabjančič]] (animatorka) *[[Jan Fabris]] *[[Mario Fanelli]] *[[Matjaž Farič]] *[[Matjaž Feguš]] *[[Segej Ferrari]] *[[Matej Filipčič]] *[[Matjaž Fistravec]] *[[Žiga Flajnik]] *[[Tosja Flaker Berce]] *[[Djurdja Flerè|Djurdja Flere]] *[[Mario Foerster]] *[[Gregor Fon]] *[[Dario Frandolič]] *[[France Frece]] *[[Emil Frelih]] *[[Marta Frelih]] *[[Tone Frelih]] *[[Lojze Fric]] *[[Oliver Frljić]] (bosansko-hrvaški) *[[Ivan Fugina|Ivan (Janez) Fugina]] *[[Uroš Fürst]] == G == *Nada Gabrijelčič *[[Siniša Gačić]] *[[Igor Gajič]] *[[Maja Gal Štromar]] *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] *[[Branko Gavella]] (Hrvat) * [[Nejc Gazvoda]] *[[Josip Gecelj]] *[[Gregor Geč]] *[[Ivan Gegolet]]? * [[Maruša Geymayer-Oblak]] *[[Jože Glažar]] *[[Janja Glogovac]] *[[Irena Glonar]] * [[Karpo Godina]] *[[Miha Golob (režiser)]] * [[Milan Golob (režiser)|Milan Golob]] *[[Branko Gombač]] *Tom Gomizelj? *[[Tomaž Gorkič]] *[[Niko Goršič]] ("Nick Upper") *[[Tin Grabnar]] *[[Nataša Barbara Gračner]] *[[Fedor Gradišnik]] (star.) *[[Jure Grahek]] *[[Tereza Gregorič]] *[[Edvard Gregorin]] *[[Remigio Grižonič]] *[[Božo Grlj]] * [[Mirko Grobler]] * [[Tomaž Grom]] *[[Jurij Gruden]] *[[Lučka Gruden]] *[[Aleksander Grum]] *[[Pavel Grzinčič]] == H == *[[Vladimir Habunek]] (Hrvat) *[[Vasja Hafner]] *[[Petra Hauc]] *[[Miran Herzog]] *[[Andrej Hieng]] *[[Barbara Hieng Samobor]] * [[Boštjan Hladnik]] * [[Meta Hočevar]] *[[Miha Hočevar]] *[[Jože Horvat (1955)]] * [[Sebastijan Horvat]] *[[Áron Horváth]] *[[Juš Hrastnik]] *[[Dušan Hren]] *[[Slavko Hren]] *[[Žiga Hren]] *[[Ksenija Hribar]] *[[Eva Hribernik]] (operna) * [[Jasna Hribernik]] *[[Dušan Hrovatin]] (lutkar - film.animator) * [[Emil Hrvatin]]/Janez Janša *[[Varja Hrvatin]] *[[Vaclav Hudeček]] *[[Anita Hudl]] *[[Andreja Humar Gruden]] == I == * ([[Rudolf Inemann]] * [[Simon Intihar]] *[[Ester Ivakič]] * [[Jaka Ivanc]] *[[Željko Ivančič]] * [[Matjaž Ivanišin]] *[[Jure Ivanušič]] == J == *[[Bojan Jablanovec]] *[[Rahela Jagrič|Rahela Jagrič Pirc]] *[[Boštjan Miha Jambrek]] *[[Janez Janša (razločitev)|Janez Janša]] (=[[Emil Hrvatin]]) *[[Ven Jemeršič]] * [[France Jamnik]] *[[Jaša Jamnik]] *[[Aleš Jan]] *[[Rado Jan]] *[[Slavko Jan]] *[[Tomi Janežič]] *[[Mija Janžekovič-Jankovič]] *[[Andrej Jelačin]] *[[Alen Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Anton Jeločnik]] - Slobodan *[[Filip Jembrih Jandras]] *[[Janez Jemec]] *Dafne Jemeršić *[[Ven Jemeršić]] *[[Barbara Pia Jenič]] *[[Jaša Jenull]] *[[Janez Jerman]] *[[Matevž Jerman]] *[[Boštjan Jerše]] *[[Sandi Jesenik]] *[[Stanko Jost]] *[[Dušan Jovanović]] *[[Saša Jovanović]] *[[Jaka Judnič]] *[[Peter Juratovec]] *[[Sašo Jurcer]] (& [[Mojtina Jurcer]]) *[[Boris Jurjaševič]] *[[Andrej Jus]] == K == *[[Rok Kadoič]] *[[Ana Kajzer]] *Andrej Kamnik *[[Haidy Kancler]] (Maja Senekovič) *[[Barbara Kapelj]] *[[Jure Karas]] *[[Janez Karlin]] *[[Jernej Kastelec]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Hanka Kastelicová]] *[[Mirko Kaukler]] *[[Bojan Kavčič]] * [[Jane Kavčič]] *[[Franci Kek]] *? Kelhar *[[Miran Kenda]] *[[Rok Kadoič]] *[[Srečko Kermavner]] *[[Dore Kern]] *[[Sara Kern]] *[[Janusz Kica]] (poljsko-hrvaško-slovenski) *[[Maruša Kink]] *[[Juro Kislinger]] *Živko Kladnik? *[[Brina Klampfer]] *[[Vesna Klančar]] *[[Ivan Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Ado Klavora]] *[[Savo Klemenčič]] *[[Jože Kloboves]] * [[Matjaž Klopčič]] *[[Miha Knific]] *[[Boris Kobal]] *[[Jernej Kobal]] *[[Jaša Koceli]] *[[Helena Koder]] * [[Aleksander Kogoj]] *[[Nina Kojima]] *[[Eva Kokalj]] *[[Marjan Kokalj]] *[[Veka Kokalj]] (snemalka) *[[Mateja Kokol]] * [[Herman Kokove]] *[[Mateja Koležnik]] *[[Matjaž Koman]] *[[Kim Komljanec]] *[[Matjaž Koncilja]] *[[Franci Končan]] *[[Roman Končar]] * [[Ivan Konda]] *[[Stana Kopitar]] *[[Nevenka Koprivšek]] *[[Boštjan Korbar]] *[[Neven Korda]]? *[[Tadej Koren Šmid]] *[[Igor Korošec]] * [[Mile Korun]] *[[Albert Kos]] *[[Urška Kos]] * [[France Kosmač]] * [[Andrej Košak]] *[[Hinko Košak]] *[[Milan Košak]] *[[Igor Košir]] *[[Josip Košuta]] * [[Just Košuta]] * [[Zora Košuta]] *[[Andreja Kovač]] *[[Iztok Kovač]] *[[Marijan Kovač]] *[[Jože Kovič]] * [[Damjan Kozole]] * [[Kristian Koželj]] * [[Mirč Kragelj]] *[[Alenka Kraigher]] *[[Jože Krajnc]] *[[Tomaž Krajnc]] *[[Kristijan Krajnčan]] *[[Emil Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Stane Kralj]] *[[Tomaž Kralj]] *[[Vladislav Kralj]] *[[Branko Kraljevič]] *[[Jaka Kramberger]] (animator) *[[Janez Kramberger (režiser)]] *[[Eva Kraševec]] *[[Ana Krauthaker]] *[[Ana Kravanja]] *[[Marijan Kravos]] * [[Bratko Kreft]] * [[Gregor Kresal]] * [[Benjamin Kreže]] * [[Nataša Krhen]] * [[Mihi Krištof - Kranzenbinder]] * [[Jaka Krivec]] *[[Franci Križaj]] *[[Maja Križnik]] *[[Jan Krmelj]] *[[Špela Kuclar]] *[[Ema Kugler]] *[[Roman Kukovič]] *[[Lea Kukovičič]] * [[Saša Kump]] * [[Martin Kušej]] * [[Blaž Kutin]] (1970–2025) == L == *[[Bojan Labović]] *[[Marko Lampe]] *[[Eva Nina Lampič]] *[[Alma Lapajne]] *[[Janez Lapajne]] *[[Magda Lapajne]] *[[Štefan Lapajne]] *[[Tomaž Lapajne]] *[[Matjaž Latin]] *[[Franci Lazar]] * [[Primož Lazar]] *[[Timon Leder]] (animator) *[[Hinko Leskovšek]] *[[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] *[[Gojmir Lešnjak]] - Gojc *[[Tomaž Letnar]] *[[Nejc Levstik]] * [[Igor Likar]] * [[Milan Ljubić]] * [[Domen Lo]] * [[Ivan Loboda]] *[[Matjaž Loboda]] * [[Matija Logar]] *[[Lojzka Lombar]] * [[Jernej Lorenci]] *[[Minca Lorenci]] *[[Iztok Lovrić]]-Lovro *[[Sara Lucu]] *[[Jožko Lukeš]] *[[Jernej Lunder]] (animator) *[[Matevž Luzar]] *[[Žarko Lužnik]] == M == *[[Francesco Macedonio]] *[[Mojca Madon]] *[[Paolo Magelli]] *[[Tomaž Mahkovic]] *[[Mirko Mahnič]] *[[Edi Majaron]] *[[Mirko Majcen]] *[[Franjo Majer]] *[[Slobodan Maksimović]] *[[Peter Malec]] *[[Marjan Manček]] (animator) *[[Miroslav Mandić]] (scenarist ) *[[Marko Manojlović]] *[[Luka Marcen]] * [[Luka Marčetič]] *[[Jan Marin]] *[[Marko Marin]] * [[Marjan Marinc]] *[[Matko Marinko]] *[[Janez Marinšek]] *[[Viktor Markič]] *[[Klemen Markovčič]] *[[Anton Marti]] *[[Bojan Martinec]] *[[Grega Mastnak]] (animator) *[[Boštjan Mašera]] *[[Lojze Matjašič]] ([[Alojz Matjašič]]) *[[Jure Matjažič]] * [[Rene Maurin]] *[[Dušan Mauser]] (1921-2021) *[[Martina Maurič Lazar]] *[[Manica Maver]] *[[Miha Mazzini]] *[[Jurij Meden]] *[[Anja Medved]] *[[Urša Menart]] *[[Zarja Menart]] (animatorka) *[[Dominik Mencej]] *[[Diego Menendes]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Primož Meško]] *[[Sakerdon Mihajlovič]] *[[Matjaž Mihelčič]] *[[Staša Mihelčič]]? *[[Saša Miklavc]] *[[Mitja Milavec]] *[[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski]] *[[Matija Milčinski]] *[[Nana Milčinski]] *[[Edvard Miler]] *[[Peter Militarev]] *[[Marika Milkovič]] * [[Andrej Mlakar]] * [[Dušan Mlakar]] *[[Mitja Mlakar]] *[[Miha Mlaker]] * [[Varja Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer]] * Boštjan Modic *[[Max Modic]] *[[Janez Mohar]]? *[[Miha Mohorič]] * [[Viktor Molka]] *[[Katarina Morano]] *[[Dušan Moravec (režiser)]] *[[Zoran More]] *[[Jan Mozetič]] *[[Miha Možina]] *[[Andrina Mračnikar]] (avstrijska Koroška) *[[Ivan Mrak]] *Matjaž Mrak? *[[Filip Mramor]] * [[Bogdan Mrovlje]] *[[Miki Muster]] (animator) *[[Kristijan Muck]] *[[Amir Muratović]] *[[Miki Muster]] *[[Rado Mužan]] == N == * [[Marko Naberšnik]] *[[Aleš Nadai]] *[[Darja Nahtigal]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Avrelija Nakrst]] *[[Marjan Nečak]] *[[Miha Nemec]] *[[Henrik Neubauer]] *[[Uroš Nikolič]] *[[Darko Nikolovski]] *[[Josip Nolli]] *[[Aleš Novak (režiser)]] *[[Anja Novak]] - [[Anjunabeats|Anjuta]] *[[Jure Novak]] *[[Tina Novak]] * [[Barbara Novakovič Kolenc]] *[[Alojz Novinc]] * [[Mitja Novljan]] * [[Tomo Novosel]] *[[Hinko Nučič]] == O == *[[Simon Obleščak]] *[[Mitja Okorn]] *[[Milena Olip]] *[[Olmo Omerzu]] *([[Rudi Omota]]) *[[Miro Opelt]] *[[Ivan Oven]] *[[Joško Oven]] *[[Peter Ovsec]] == P == * [[Boris Palčič]] *[[Livija Pandur]] * [[Tomaž Pandur]] *[[Georgij Paro]] (Hrv.) *[[Drago Parovel]] *[[Carlos Pascual]] *[[Svetlana Patafta]] *[[Milan Pavlovčič]] *[[Živojin Pavlović]] (Srb) *[[Alen Pavšar]] *[[Valentin Pečenko|Valentin (Zdravko) Pečenko]] *[[Rudolf Pečjak]] *[[Igor Pediček]] * [[Katja Pegan]] * [[Igor Pelan]] *[[Marko Peljhan]] *[[Maša Pelko]] *[[Ivan Pengov]] *[[Jože Pengov]] *[[Tone Peršak]] *[[Tatjana Peršuh]] * [[Jure Pervanje]] * [[Žarko Petan]] *[[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] *[[Ivan Peternelj]] *[[Boris Petkovič]] *[[Peter Petkovšek]] *[[Miran Petrovčič]] *[[Dragica Petrovič]] * [[Metod Pevec]] *[[Saša Pfeifer]] * [[Janez Pipan]] * [[Andrej Pisani]] *[[Igor Pison]] *[[Valentina Plaskan]] * [[Sašo Podgoršek]] * [[Aleš Podrižnik]] * [[Tomo Podstenšek]]? * [[Jože Pogačnik (1932)|Jože Pogačnik]] *[[Drago (Karel) Pogorel(e)c]] * [[Matjaž Pograjc]] * [[Nejc Pohar]] *[[Mirko Polič]] *[[Marta Popivoda]] *[[Aleksandar Popovski]] *[[Nebojša Pop-Tasić]] *[[Andraž Pöschl]] * ([[Branko Potočan]]) * [[Jernej Potočan]] *[[Franjo Potočnik]] *[[Staš Potočnik]] *[[Lojze Potokar]] *[[Jože Potokar]] * [[Dušan Povh]] *[[Peter Povh]] *[[Josip Povhe]] *[[Janez Povše]] *[[Katja Povše]] *[[Riko Poženel]] *[[Igor Prah]] *[[Dušan Prebil]] * [[Robert Prebil]] *[[Rade Pregarc|Rade/Rado Pregarc]] *[[Vasko Pregelj]] *[[Maja Doroteja Prelog]] *[[Tatjana Premk]]-Grum *[[Marjana Prepeluh]] * [[Igor Pretnar]] * [[Maja Prettner]] *[[Igor Prodnik]] * [[Aiken Veronika Prosenc]] *[[Nataša Prosenc|Nataša Prosenc Stearns]] *[[Sonja Prosenc]] *[[Alen Prošić]] *[[Maja Prettner]] *[[Milan Pugelj]] *[[Domen Puš]] *[[Boris Putjata]] == R == *[[Harry Rag]] ([[Peter Braatz]]) *[[Irena Rajh Kunaver|Irena Rajh]] *[[Nina Rajić Kranjac]] *[[Saška Rakef]] *[[Nina Ramšak Marković]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Rok Rappl / Rocc]] *[[Pavel Rasberger]] *[[Tomaž Ravnihar]] * [[Janko Ravnik]] * [[Vili Ravnjak]] *[[Edvard Rebolj]] * [[Vlado G. Repnik]] - babaLAN * [[Anja Resman]] (animatorka) *[[Maks Reš]] *[[Ivan Ribič]] *[[Ljubiša Ristić]] (Srb) * [[Filip Robar Dorin]] *[[Zvonimir Rogoz]] *[[Metka Rojc]] *[[Ajda Rooss]] *[[Yulia Roschina]] *[[Dženi Rostohar]] *[[Milivoj Miki Roš]] *[[Vasja Rovšnik]] *[[Jelena Rusjan]] *[[Neda Rusjan Bric]] ([[Neda R. Bric]]) *[[Adrijan Rustja]] == S == * [[Mako Sajko]] *[[Rosanda Sajko]] *[[Zala Sajko]] * [[Kolja Saksida]] (animator) *[[Rafko Salmič]] *[[Modest Sancin]] *[[Rok Sanda]] * [[Petra Seliškar]] *[[Simona Semenič]] * [[Polona Sepe]] *[[Jani Sever]] *[[Stane Sever]] *[[Lun Sevnik]] *[[Mario Sila]] *[[Nace Simončič]] *[[Peter Simoniti]] *[[Darko Sinko]] *[[Zvone Sintič]] *[[David Sipoš]] *[[Jelena Sitar]] *[[Iza Skok]] *[[Majda Skrbinšek]] *[[Milan Skrbinšek]] *[[Nina Skrbinšek]] *[[Vladimir Skrbinšek]] *[[Florjan Skubic]] * [[Franci Slak]] *[[Hanna A. W. Slak|Hana A. W. Slak]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maša Slavec]] *[[Emil Smasek]] *([[Anton Smeh]]) *[[Jaka Smerkolj Simoneti]] *[[Anže Sobočan]] *[[Zijah A. Sokolović]] *[[Matija Solce]] *[[Voja Soldatović]] *[[Marko Sosič]] * [[Jurij Souček]] * [[Danijel Sraka]] *[[Peter Srpčič]] *[[Mira Stadler]] *[[Milan Stante]] *[[Lita Stantič]] *[[Marjan Stare]] *[[Sebastjan Starič]] *[[Koni Steinbacher]] *[[Jadran Sterle]] * [[Andrej Stojan]] * [[Andrej Stopar]] *[[Sonja Stopar]] *[[Vesna Stranič]] *[[Samo M. Strelec|Samo (M.) Strelec]] * [[Alojz Stražar]] * [[Bojan Stupica]] * [[Stane Sumrak]] (TV) *[[Tomaž Susič]] *[[Borivoj Svetel]] == Š == *[[Marko Šantić]] *[[Cvetko Ščuka]] *[[Zvone Šedlbauer]] *[[Matjaž Šekoranja]]? *[[Marija Šeme|Marija Šeme Baričevič]] *[[Janez Šenk]] *[[Simon Šerbinek]] * [[Osip Šest]] *[[Dorian Šilec Petek]] *[[Mitja Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Albert Širok]] *[[Vlado Škafar]] *[[Silvester Škerl]] *[[Črt Škodlar]] *[[Luka Martin Škof]] *[[Eva Škofič Maurer]] *[[Danijel Škufca]] - Day *[[Matjaž Šmalc]] *[[Igor Šmid]] *[[Janez Šmon]] *[[Helena Šobar Zajc]] *[[Nina Šorak]] *[[Milko Šparemblek]] *[[Sara Špelec]] *[[Jakob Špicar]] *[[Srečo Špik]] * [[Božo Šprajc]] *[[Dražen Štader]] *[[Bina Štampe Žmavc]] *[[Lojze Štandeker]] *[[Darko Štante]] *[[Vlado Štefančič]] * [[Igor Šterk]] * [[France Štiglic]] *[[Lado Štiglic]] *[[Poldka Štiglic]] * [[Tugo Štiglic]] *[[Jaka Štoka]] *[[Igor Štromajer]] * [[Tomaž Štrucl]] *[[Miha Šubic]] *[[Iztok Šuc]] ([[Iztok H. Šuc]]) *[[Jaka Šuligoj]] *[[Fabris Šulin]] *[[Brina Švigelj Mérat]] *[[Cveto Švigelj]] *[[Tomaž Švigelj]] == T == *[[Vilém Taborský]] *[[Boštjan Tadel]] *[[Lara Simona Taufer]] *[[Vito Taufer]] *[[Gašper Tič]] *[[Srečko Tič]] *[[Jože Tiran]] *[[Kaja Tokuhisa]] *[[Uroš Trefalt]] *[[Anton Tomašič]] *[[Hinko Tomašić]] *[[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]] *[[Dušan Tomše]] *[[Agata Tomšič]]? *[[Tadeja Tomšič]] *[[Iztok Tory]] (1947–2025) *[[Tugomir Tory]] *[[Gregor Tozon|Gregor (Grega) Tozon]] *[[Miha Tozon]] *[[Mojmir Tozon]] *[[Tone Trdan]] *[[Ana Trebše]] *[[Borut Trekman]] *[[Toni Tršar]] *[[Andrea True|Andreja Truden]] *[[Glavko Turk]] *[[Martin Turk]] *[[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] ? == U == *[[Slobodan Unkovski]] *Nick Upper (Niko Goršič) *[[Rudi Uran]] (filmar-dokum.?) *[[Milan Urbajs]] *[[Franc Uršič]] *[[Mario Uršič]] *[[Anton Nino Uršič]] == V == *[[Slavo Vajt]] *[[Ajda Valcl]] *[[Jože Valentič]] (u. 2020) *[[Aleš Valič]] *[[Iztok Valič]] *[[Breda Varl|Breda in]] [[Tine Varl]] *[[Matija Vastl]] *[[Nadja Velušček]] *[[Bogomir Veras]] *[[Aleš Verbič]] *[[Sergej Verč]] *[[Edo Verdonik]] *[[Anton Verovšek]] *[[Rok Vevar]] *[[Marko Vezovišek]] *[[Renata Vidič]] *[[Leon Vidmar]] (*1980), animator *[[Rok Vilčnik]] - "rokgre" *[[Žiga Virc]] *[[Boris Višnovec]] *[[Brane Vižintin]] *[[Ivan Vlahovič]] *[[Nikolaj Vodošek]] *''Niko Vodušek = ?'' *[[Eka Vogelnik]] *[[Viki Voglar]] *[[Jaka Andrej Vojevec]] ([[Andrej Jaka Vojevec]])? *[[Goran Vojnović]] *[[Aleksandra Vokač]] *[[Jože Vozny]] *[[Danilo Vranc]] *[[Matej Vranič]] *[[Primož Vresnik]] *[[Boštjan Vrhovec]] *[[Janez Vrhunc (režiser)|Janez Vrhunc]] (1921) *[[Igor Vrtačnik]] *[[Ana Vujanović]]? == W == * [[Robert Waltl]] *[[Hani Weiss|Hani (Janez) Weiss]] *[[Ida Weiss]] * [[Maja Weiss]] * [[Hanna Antonina Wojcik-Slak]] (Hana A. W. Slak) == Z == * [[Helena Zajc]] (Helena Šobar Zajc) *[[Jože Zajec]] * [[Jan Zakonjšek]] *[[Vinko Zaletel]] *[[Vera Založnik]] *[[Jože Zamljen]] *[[Hugo Zathey]] *[[Uroš Zavodnik]] *[[Branko Završan]] *[[Blaž Završnik]] * [[Barbara Zemljič]] * [[Milivoj Zemljič]] *[[Juš A. Zidar]] *[[Marija Zidar]] * [[Tijana Zinajić]] * [[Damir Zlatar Frey]] * [[Peter Zobec]] * [[Simona Zorc Ramovš]] *[[Tone Zorko]] *[[Urban Zorko]] *[[Ciril Zupan]] *[[Drago Zupan]] *[[Klavdija Zupan]] * [[Miran Zupanič]] * [[Matjaž Zupančič]] *[[Zdravko Zupančič]] ? *[[Igor Zupe]] == Ž == *[[Matjaž Žbontar]] *[[Rado Železnik]] *[[Aleš Žemlja]] *[[Aljoša Žerjal]] *[[Franko Žerjal]] *[[Gorazd Žilavec]] *[[Želimir Žilnik]] (srbski filmski režiser slovenskih korenin) *[[Aljoša Živadinov]] *[[Dragan Živadinov]] *[[Zoran Živulović]] * [[Fran Žižek]] *[[Jernej Žmitek]] *[[Jože Žnidaršič]] (ZDA) *[[Urška Žnidaršič]] *[[Andrej Žumbergar]] *[[Andrej Žvan (1901)]] *[[Štefan Žvižej]] {{div col end}} == Glej tudi == *[[seznam filmskih režiserjev]] *[[Seznam slovenskih filmskih režiserk]], [[Seznam režiserk slovenskih celovečernih filmov]] in [[Seznam slovenskih režiserk avdiovizualnih del]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Režiserji]] [[Kategorija:Slovenski režiserji|*]] [[Kategorija:Seznami filmskih režiserjev]] 3dynulwd9kj16viwzc7ewkfclzupg0b 0 28609 6689560 6649723 2026-06-15T10:17:32Z PavelPatrulja 234895 Poprava napake 6689560 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain range | name=Karavanke| other_name=Karawanken | photo=Karavanke1.jpg | photo_caption=Pogled na Karavanke proti vzhodu izpod vrha Stola | country=[[Slovenija]]| country1 = [[Avstrija]] | state= | parent=[[Južne Apneniške Alpe]]<br>[[Koroško-Slovenske Alpe]] | area_km2= | length_orientation= | width_km= | width_orientation= | highest= [[Stol, Karavanke|Stol]] | elevation_m=2236 |coordinates = {{koord novi|46|26|3|N|14|10|24|E|type:mountain_region:SI|format=dms|display=inline}} |range_coordinates = {{koord novi|46|25|N|14|25|E|type:mountain_region:SI|format=dms|display=inline,title}} | length_km=120 | map_image=Alps locator map (Karawanken, Bachergebirge, AVE).png | map_caption=Karavanke (rdeče, levo) in [[Pohorje]] (rdeče, desno) }} '''Karavánke''' ([[nemščina|nemško]] ''Karawanken'') so [[Gorstvo|gorska veriga]], ki se razteza od tromeje med [[Slovenija|Slovenijo]], [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Italija|Italijo]]. So eno izmed treh slovenskih gorovij, kjer višine vrhov presegajo 2000 m. == Ime == [[Ime]] ''Karavanke''<ref>Klinar, Stanko, Karavanke, Planinski vodnik, Planinska založba, Ljubljana, 1983 </ref> so poznali že v [[antika|antiki]] v obdobju [[Ptolemaj]]a, čeravno ga niso uporabljali v današnjem pomenu. V [[srednji vek|srednjem veku]] so Karavanke , kot jih pojmujemo danes, imenovali ''Creines mons'' (tj. Kranjsko gorovje), v 19. stoletju pa se je ponovno uveljavilo staro Ptolemajevo ime. == Obseg == Karavanke so najdaljše slovensko pogorje. Njihova [[sleme (geografija)|slemena]] z najvišjim vrhom [[Stol (gora)|Stolom]] (2236 m nmv), se vlečejo 120 [[km]] daleč od [[Trbiž]]a do [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradca]]; od Uršlje gore (1699 m) in Pece (2126 m), preko Vitanjsko-Konjiških hribov, [[Boč (gora)|Boča]], [[Donačka gora|Donačke gore]] in [[Macelj (gora)|Maclja]] na Hrvaško. Skupaj z [[Ziljske Alpe|Ziljskimi]] in [[Karnijske Alpe|Karnjskimi Alpami]] tvorijo [[Dravska gorska skupina|Dravsko gorsko skupino]]. Karavanke skupaj s [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskimi Alpami]] tvorijo naravno ločnico med [[Koroška (zvezna dežela)|Avstrijsko Koroško]] in [[Gorenjska|Gorenjsko]]. Čez karavanške [[prelaz]]e potekajo pomembne trgovske poti med [[Zahodna Evropa|Zahodno]] in [[Balkan|Jugovzhodno Evropo]]. Eden izmed njih je tudi [[Ljubelj]] (1370 m), ki je bil trgovska pot že v antiki, kot cesta pa od 14. st. dalje in naj bi bil eden prvih cestnih prelazov v Evropi, drugi so še Korensko sedlo (Wurzenpass), [[Jezerski vrh, Jezersko|Jezerski vrh]] (Seeberg-Sattel). Danes potekata pod Karavankami [[Avtocestni predor Karavanke]], ki povezuje [[Ljubljana|Ljubljano]] z [[Beljak]]om v [[Avstrija|Avstriji]]. Predor je nastal vzporedno s prvotnim [[Železnica|železniškim]] [[Železniški predor Karavanke|predorom]]. Veliko število [[planinska koča|planinskih koč]] in označenih [[planinska pot|planinskih poti]] ponuja obilico možnosti za izletnike. Veliko vrhov odlikuje lep razgled na [[Celovec]] in okolico, na [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]] ter [[Štajerska|Štajersko]]. Slovenski del karavanškega pogorja delimo na: [[Severne Karavanke]], [[Srednjekaravanško podolje]], [[Zahodne Karavanke]], [[Vzhodne Karavanke]], [[Srednje Karavanke]], [[Južne Karavanke]], [[Mežiško-Solčavske Karavanke]] in [[Vitanjsko-Konjiške Karavanke]] ter [[Boč]] z [[Donačka gora|Donačko goro]].<ref>{{navedi knjigo |author1=[[Karel Natek]] |author2=Marjeta Natek|year=1998 |title=Slovenija: Geografska, zgodovinska, pravna, politična, ekonomska in kulturna podoba Slovenije |publisher=Ljubljana : Mladinska knjiga |isbn=86-11-15348-0 |cobiss=71395840 |pages=}}</ref> == Naravne znamenitosti == [[Slika:Narcise-Golica1.jpg|thumb|right|250px|Poljane gorskih narcis ''(Narcissus poeticus radiiflorus)'' pod [[Golica|Golico]]]] Karavanke so polne naravnih lepot. Posebno pozornost vzbujajo nekatere erozijske oblike, kakor so mogočne [[krnica|krnice]], npr. zatrepa [[dolina Poden|Poden]] in [[Rute]] na avstrijski strani, ter slikovita [[Dovžanova soteska]] nad [[Tržič]]em in globoka [[soteska]] [[Čepa]] (''Tscheppaschlucht'') v [[Podljubelj (Avstrija)|Podljubelju]] (''Unterloibl''), ter še več manjših sotesk v Zgornji Savski dolini. Naravna znamenitost so tudi [[Narcisa|narcise]], ''ključavnice'' (''Narcissus poeticus radiiflorus'') v jeziku domačinov, v [[Planina pod Golico|Planini pod Golici]] in Javorniškem rovtu ter na [[Golica|Golici]] sami, ki v času pozno pomladanskega cvetenja rastejo tako na gosto po prostranih senožetih, da je videti, kot bi sneg na novo zapadel. == Geopark Karavanke == {{glavni|Geopark Karavanke}} Geopark Karavanke, nemško ''Geopark Karawanken'', je čezmejno območje v Sloveniji in Avstriji z izjemno geološko dediščino. Od 21. marca 2013 član Evropske mreže geoparkov (EGN), ki jih je 54 iz 18 držav in Globalne mreže geoparkov (GGN) pod okriljem organizacije UNESCO, ki jih je 92.<ref>{{navedi novice |url=http://www.mizks.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/55/8003/a613351f44437f42c481fa85bc3cd38d/ |title=Geopark Karavanke-Karawanken po ugotovitvah mednarodne komisije UNESCO uvrščen v mednarodno mrežo Geoparkov |date=21.3.2013 |publisher=Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS |accessdate=28.3.2013 |archive-date=2013-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130403114313/http://www.mizks.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/55/8003/a613351f44437f42c481fa85bc3cd38d/ |url-status=dead }}</ref> == Pomembnejši vrhovi == {{glavni|Seznam gora v Karavankah}} [[Slika:Stol-Hochstuhl.jpg|thumb|250px|Stol, najvišji vrh Karavank]] * [[Stol, Karavanke|Stol]] (2236 m) * [[Vrtača, Karavanke|Vrtača]] (2180 m) * [[Kepa]] (2143 m) * [[Košuta]] (2133 m) * [[Peca]] (2126 m) * [[Veliki vrh (Košuta)|Veliki vrh]] v Košuti (2088 m) * [[Begunjščica]] (2063 m) * [[Košutica]] (1968 m) * [[Dovška Baba]] (1892 m) * [[Golica]] (1835 m) * [[Klek (gora)|Klek]] (1754 m) * [[Uršlja gora]] (1699 m) ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * Karl Hren: ''Grape n vrhovi, Čar Karavank med [[Peca|Peco]] in [[Obir]]jem''. [[Mohorjeva]] založba. [[Celovec]] 2012. * Slovenija, Pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga 1998, ISBN 86-11-15033-3 == Glej tudi == * [[Seznam gora v Karavankah]] * [[Slovenska planinska pot]] * [[Razširjena Slovenska planinska pot]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Karawanks|Karavanke}} * [http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200901_ziga_prelec.pdf Okoljski in razvojni vidik] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140808044740/http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200901_ziga_prelec.pdf |date=2014-08-08 }} *[http://www.hribi.net/gorovje/karavanke/11 Karavanke na hribi.net] *»[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174952834 Čez Karavanke]«. ''Sledi časa'' (23. april 2023). RTV Slovenija. <br /> {{Karavanke}} {{Slovenske Alpe}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Rož}} {{Podjuna}} {{Ziljska dolina}} [[Kategorija:Karavanke| ]] [[Kategorija:Alpska Slovenija]] [[Kategorija:Gorovja v Evropi]] [[Kategorija:Gorovja v Avstriji]] [[Kategorija:Gorovja v Sloveniji]] [[Kategorija:Geoparki|Karavanke]] [[Kategorija:Geologija Avstrije]] [[Kategorija:Geologija Slovenije]] {{normativna kontrola}} hjuqbtye85fu7jpbf3vrk29aekds5ul 0 29955 6689241 6625106 2026-06-14T15:33:50Z Neka oseba 238731 6689241 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = PrvaLiga | logo = [[File:Slovenian PrvaLiga logo.png|160px]] |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]] |number of teams = 10 |relegation = [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] |domestic cup = [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]] |confed cup = [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] <br> [[Evropska liga]] <br> [[Evropska konferenčna liga]] |current champions = [[NK Olimpija]] <br> 4. naslov |most successful club = [[NK Maribor]] <br> 16 naslovov |most caps = [[Sebastjan Gobec]] (488) |top goalscorer = [[Marcos Tavares]] (159) |tv = [[Sport Klub Slovenija]] <br> [[Šport TV]] |website = [http://www.prvaliga.si/prvaliga/ prvaliga.si] |current = [[Prva slovenska nogometna liga 2025/26|PrvaLiga 2025/26]] }} '''Prva slovenska nogometna liga''', trenutno zaradi sponzorskih razlogov imenovana '''PrvaLiga Telemach''', krajše tudi '''1.SNL''', je najvišja raven slovenskega nogometnega ligaškega sistema. Tekmovanje vključuje deset klubov in deluje na sistemu napredovanja in izpadanja z [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Sezona običajno poteka od julija do maja, pri čemer vsaka ekipa odigra 36 tekem. Tekmovanje je bilo ustanovljeno leta 1991, po tem ko je [[Slovenija]] postala neodvisna država. Od leta 1920 do konca sezone 1990–91 je bila [[Slovenska republiška nogometna liga|Slovenska republiška liga]] nižja liga znotraj [[Jugoslovanski ligaški sistem|Jugoslovanskega ligaškega sistema]], čeprav so najboljši slovenski klubi običajno tekmovali na najvišjih ravneh jugoslovanskega ligaškega sistema. Poteka pod okriljem [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]]. [[Nogometni klub Celje|Celje]] in [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] sta edina ustanovna kluba, ki nista nikoli izpadla iz lige od njene ustanovitve leta 1991. Od ustanovitve PrveLige leta 1991 je v njej tekmovalo 47 klubov. Naslov prvaka so osvojili naslednji klubi: Maribor (16), [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]] (4), [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpija]] (4), [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] (4), Celje (2), [[Nogometni klub Domžale|Domžale]] (2), [[Nogometni klub Koper|Koper]] (1) in [[NŠ Mura|Mura]] (1) == Zgodovina == PrvaLiga Telemach je bila ustanovljena po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] leta 1991 in je v svoji prvi sezoni obsegala 21 klubov. Pred tem so slovenske ekipe tekmovale v [[Jugoslovanski ligaški sistem|jugoslovanskem ligaškem sistemu]]. [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpija]], [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] in [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta]] so bile edine slovenske ekipe, ki so igrali v [[Jugoslovanska prva liga|jugoslovanski prvi ligi]] med letoma 1945 in [[Razpad SFR Jugoslavije|razpadom Jugoslavije]] leta 1991. Medtem ko so bili del jugoslovanskega nogometnega sistema, so večina slovenskih klubov tekmovala za naslov regionalnih prvakov v [[Slovenska republiška nogometna liga|Slovenski republiški ligi]], ki je bila tretja raven jugoslovanskega nogometa. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina {{!}} NZS|url=https://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/zgodovina|website=web.archive.org|date=2016-03-11|accessdate=2025-02-19|archive-date=2016-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160311123022/https://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/zgodovina|url-status=bot: unknown}}</ref> Leta 1991 se je [[Nogometna zveza Slovenije]] ločila od [[Nogometna zveza Jugoslavije|Nogometne zveze Jugoslavije]] in ustanovila lastna tekmovanja, kjer so slovenski klubi tekmovali za naslov slovenskih državnih prvakov. Do leta 2024 sta [[Nogometni klub Celje|Celje]]<nowiki/>in Maribor edina ustanovna kluba, ki nista nikoli izpadla iz lige od ustanovne sezone 1991–92. Format tekmovanja in število klubov v ligi sta se skozi čas spreminjala, od 21 klubov v prvi sezoni do 10 klubov v sedanji obliki. Prvi naslov prvaka v samostojni Sloveniji je osvojila Olimpija. Imeli so dolgo tradicijo igranja v jugoslovanski prvi ligi, njihova ekipa pa je bila sestavljena iz igralcev iz tistega obdobja. Olimpija je dominirala v ligi in zmagala še trikrat, preden je [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]] osvojila svoj prvi naslov v sezoni [[PrvaLiga 1995/96|1995–96]]. Po uspehu Gorice je Maribor osvojil svoj prvi naslov v sezoni [[PrvaLiga 1996/97|1996-97]]. To je začelo rekordno serijo sedmih zaporednih naslovov, ki se je končala, ko je Gorica osvojila svoj drugi naslov v sezoni 2003–04. Klub iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]] je nadaljeval z osvojitvijo še dveh naslovov, s čimer je postal tretji klub, ki je trikrat zapored osvojil naslov prvaka. V sezoni 2006–07 je [[Nogometni klub Domžale|Domžale]] osvojil svoj prvi naslov, kar so ponovili naslednjo sezono. Od sezone 2008–09 naprej je Maribor postal glavna sila v slovenskem nogometu še drugič, saj je osvojil 9 od 16 naslovov od takrat, vključno s petimi zaporednimi naslovi med letoma 2011 in 2015. Med 2009 in 2025 so naslove osvojili tudi [[Nogometni klub Koper|Koper]], [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija]], Celje in [[NŠ Mura|Mura]]. ==Format tekmovanja== PrvaLiga se igra v štirikrožnem sistemu. Vsaka ekipa igra proti vsaki drugi štirikrat, dvakrat doma in dvakrat v gosteh, kar v celoti znaša 36 krogov. Ekipe dobijo tri točke za zmago, eno točko za neodločen izid in nobene točke za poraz. Ekipe so razvrščene glede na skupni seštevek točk, in če sta dve ekipi izenačeni, se kot prvi kriterij za razvrščanje uporabi rezultat neposrednih dvobojev. Ob koncu sezone se prve tri ekipe uvrstijo v kvalifikacije za Evropska tekmovanja. Prvak se uvrsti v kvalifikacije za [[Liga prvakov|Ligo Prvakov]], drugouvrščeni in tretjeuvrščeni v [[Evropska konferenčna liga|Konferenčno Ligo]], pokalni zmagovalec pa v [[Evropska liga|Evropsko Ligo]]. Če katera izmed prvih treh ekip osvoji [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]], se tudi četrta ekipa uvrsti v kvalifikacije za Konferenčno Ligo. Če pa je zmagovalec pokala druga ekipa, pa se le-ta kvalificira v Evropsko Ligo. Po vsakem koncu sezone se od najvišjega elitnega tekmovanja poslovi ena ali dve ekipi. Ekipa, ki zbere najmanj točk v celotni sezoni oziroma je na lestvici zadnja, se poslovi od tekmovanja in izpade v nižjo ligo, to je [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]]. Nadomesti jo prvak 2.SNL, ki pridobi neposredni vstop v najvišji rang nogometnega tekmovanja. Poslovi se lahko tudi ekipa na devetem mestu, če v dveh tekmah za kvalifikacijah za izpad s skupnim izidom ne premaga drugouvrščene ekipe iz nižje lige. Trenutni sistem je v uporabi od leta 2005. Med letoma 1993 in 1995 je bil v uporabi redni sistem vsak z vsakim z dvojnim krogom in 16 klubi, preden je bil zamenjan s trenutnim sistemom z desetimi klubi za tri sezone do leta 1998. Med letoma 1998 in 2003 je bil uporabljen trojni krog z dvanajstimi klubi in dvema neposrednima izpadoma. V naslednjih dveh sezonah, [[PrvaLiga 2003/04|2003–04]] in [[PrvaLiga 2004/05|2004–05]], je bila liga po koncu rednega dela razdeljena na skupino za naslov prvaka in skupino za izpad. V zgodovini tekmovanja pa se je spreminjalo tudi število ekip v vsaki sezoni. 1991–1992: 21 klubov 1992–1993: 18 klubov 1993–1995: 16 klubov 1995–1998: 10 klubov 1998–2005: 12 klubov 2005–trenutno: 10 klubov <big>'''Kriteriji za razvrstitev klubov z enakim številom točk'''</big> V primeru enakega števila točk, se razvrstitev uveljavlja na osnovi naslednjih zaporednih kriterijev: * število točk iz medsebojnih srečanj * razlike med danimi in prejetimi goli v medsebojnih srečanjih * števila doseženih zadetkov v gosteh v medsebojnih srečanjih * gol razlike z vseh tekem * števila danih zadetkov na vseh tekmah * števila zadetkov v gosteh na vseh tekmah * fair play urstitve ekip * žreb Povzeto po 50. členu Tekmovalnega pravilnika NZS.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nzs.si/Doc/Arhiv/Predpisi%20NZS/Tekmovalni_pravilnik_NZS_V2.4_istopis.pdf|title=Tekmovalni pravilnik NZS|date=17.6.2013|accessdate=24.4.2018|website=NZS|publisher=NZS|last=NZS|first=}}</ref> ==Klubi== Skupno 10 ekip sestavlja trenutno sezono (2025/26), vključuje 8 ekip iz sezone 2025/26 in 2, ki sta napredovali iz 2.SNL. : {{Location map+ |Slovenia |width=400|float=right |caption=Location of teams in the 2026–27 season |places= {{Location map~ |Slovenia |lat=46.069444 |long=14.499444 |label=[[NK Bravo|Bravo]]|position=bottom}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.246667 |long=15.27 |label=[[NK Celje|Celje]]|position=bottom}} {{Location map~ |Slovenia |lat=45.955125 |long=14.6562 |label=[[NK Brinje Grosuplje|Grosuplje]]|position=right}} {{Location map~ |Slovenia |lat=45.542222 |long=13.730278 |label=[[FC Koper|Koper]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.562222 |long=15.640278 |label=[[NK Maribor|Maribor]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.668333 |long=16.1575 |label=[[NŠ Mura|Mura]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.407778 |long=15.789722 |label=[[Nogometni klub Aluminij|Aluminij]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.080444 |long=14.524306 |label=[[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.563078 |long=16.451786 |label=[[NK Nafta Lendava|Lendava]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.136944 |long=14.602222 |label=[[NK Radomlje|Radomlje]]|position=top}} }} {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: center;" ! width="140"|Klub ! width="140"|Mesto v 2025-26 ! width="140"|Debij v PrvaLiga ! width="140"|Sezone v PrvaLiga ! width="200"|Št. naslovov ! width="140"|Stadion |- | [[NK Bravo|Bravo]] | 5. mesto | [[2019–20 Slovenian PrvaLiga|2019–20]] | 7 | {{sort dash}} | [[Stadion Stožice]] |- | [[NK Celje|Celje]] | bgcolor="gold"| '''''1. mesto''''' | [[1991–92 Slovenian PrvaLiga|1991–92]] | 35 | 3 | [[Stadion Z’dežele|Stadion Z'Dežele]] |- | [[NK Brinje Grosuplje]] | bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|10|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]], 1. mesto}}''' | 2026-27 | 0 | {{Sort dash}} | [[Stadion Brinje]] |- | [[FC Koper|Koper]] | bgcolor="silver"| '''''2. mesto''''' | [[1991–92 Slovenian PrvaLiga|1991–92]] | 28 | 1 | [[Stadion Bonifika]] |- | [[NK Maribor|Maribor]] | 4.mesto | [[1991–92 Slovenian PrvaLiga|1991–92]] | 35 | 16 | [[Stadion Ljudski vrt]] |- | [[NŠ Mura|Mura]] | 7. mesto | [[2018–19 Slovenian PrvaLiga|2018–19]] | 7 | 1 | [[Stadion Fazanerija]] |- | [[Nogometni klub Aluminij| NK Aluminij]] | 1. mesto | [[2011-12 Slovenian PrvaLiga|2011-12]] | {{sort dash}} | {{sort dash}} | [[Športni park Kidričevo]] |- | [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] | 1. mesto | [[2009–10 Slovenian PrvaLiga|2009–10]] | 17 | 4 | [[Stadion Stožice]] |- | [[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]] | bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|10|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]], 2. mesto}}''' | | 10 | {{sort dash}} |[[Stadion Lendava]] |- | [[Nogometni klub Radomlje|Radomlje]] | 8. mesto | [[2014-15 Slovenian PrvaLiga|2014–15]] | 7 | {{sort dash}} | [[Športni park Domžale]] |} ==UEFA koeficient== ''Posodobljeno 12. junija 2024.<ref name = "country">{{cite web | url = https://www.uefa.com/nationalassociations/uefarankings/country/?year=2024 | title = Country coefficients | publisher = [[UEFA]] | work = uefa.com | access-date=12 June 2024}}</ref> Tabela prikazuje položaj PrvaLiga glede na uvrstitev državnega koeficienta UEFA ter štiri lige, ki so najbližje položaju Prve lige (dve ligi z višjim koeficientom in dve z nižjim koeficientom).'' {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: left;" ! width="25"|# ! width="300"|Tekmovanje ! width="100"|2019–20 ! width="100"|2020–21 ! width="100"|2021–22 ! width="100"|2022–23 ! width="100"|2023–24 ! width="100"|Koeficient |- |28 |{{flagicon|AZE}} [[Misli Premier League]] |3.375 |2.500 |4.375 |4.000 |5.875 |20.125 |- |29 |{{flagicon|SVK}} [[Niké Liga]] |3.000 |1.500 |4.125 |6.000 |5.000 |19.625 |- |30 |{{flagicon|SVN}} '''PrvaLiga Telemach''' |2.000 |2.250 |3.000 |2.125 |3.875 |13.250 |- |31 |{{flagicon|Moldavija}} [[Super Liga]] |0.750 |1.375 |5.250 |3.750 |2.000 |13.125 |- |32 |{{flagicon|KOS}} [[AlbiMall Superliga]] |1.500 |1.833 |2.333 |2.875 |3.000 |11.541 |} ==Naslovi prvaka po sezonah== {| class="wikitable" |- !Sezona!!Prvak!!Drugouvrščeni |- | style="text-align:center"|[[1991–92 Slovenian PrvaLiga|1991–92]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[1992–93 Slovenian PrvaLiga|1992–93]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[1993–94 Slovenian PrvaLiga|1993–94]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Mura]] |- | style="text-align:center"|[[1994–95 Slovenian PrvaLiga|1994–95]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[1995–96 Slovenian PrvaLiga|1995–96]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[1996–97 Slovenian PrvaLiga|1996–97]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | style="text-align:center"|[[1997–98 Slovenian PrvaLiga|1997–98]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Mura]] |- | style="text-align:center"|[[1998–99 Slovenian PrvaLiga|1998–99]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[1999–2000 Slovenian PrvaLiga|1999–2000]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[2000–01 Slovenian PrvaLiga|2000–01]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[2001–02 Slovenian PrvaLiga|2001–02]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | style="text-align:center"|[[2002–03 Slovenian PrvaLiga|2002–03]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[2003–04 Slovenian PrvaLiga|2003–04]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[2004–05 Slovenian PrvaLiga|2004–05]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[2005–06 Slovenian PrvaLiga|2005–06]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[2006–07 Slovenian PrvaLiga|2006–07]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2007/08|2007–08]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[FC Koper|Koper]] |- |} {| class="wikitable" |- !Sezona!!Prvak!!Drugouvrščeni |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2008–09|2008–09]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2009/10|2009–10]] | [[FC Koper|Koper]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2010/11|2010–11]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2011/12|2011–12]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2012/13|2012–13]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2013/14|2013–14]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[FC Koper|Koper]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2014/15|2014–15]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2015/16|2015–16]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2016/17|2016–17]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2017–18|2017–18]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2018–19|2018–19]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[2019–20 Slovenian PrvaLiga|2019–20]] | [[NK Celje|Celje]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[2020–21 Slovenian PrvaLiga|2020–21]] | [[NŠ Mura]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2021/22|2021–22]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[FC Koper|Koper]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2022/23|2022–23]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[2023–24 Slovenian PrvaLiga|2023–24]] | [[NK Celje|Celje]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[2024–25 Slovenian PrvaLiga|2024–25]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align: center;" |2025/26 |[[NK Celje]] |[[Nogometni klub Koper|NK Koper]] |- | style="text-align: center;" |2026/27 | | |} {| class="wikitable" |- ! width=150| Klub ! width=90| Št. naslovov ! width=90| Drugo mesto ! Sezone |- | [[NK Maribor|Maribor]] ! align="center" | 16 ! align="center" | 9 | 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2009, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2017, 2019, 2022 |- | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] ! align="center" | 8 ! align="center" | 6 | 1992, 1993, 1994, 1995, 2016, 2018, 2023, 2025 |- | [[ND Gorica|Gorica]] ! align="center" | 4 ! align="center" | 5 | 1996, 2004, 2005, 2006 |- |[[Nogometni klub Celje|Celje]] ! align="center" | 3 ! align="center" | 2 | 2020, 2024, 2026 |- | [[NK Domžale|Domžale]] ! align="center" | 2 ! align="center" | 3 | 2007, 2008 |- |[[NK Koper|Koper]] ! align="center" | 1 ! align="center" | 4 | 2010 |- |[[Nogometna šola Mura|Mura]] ! align="center" | 1 ! align="center" | 0 |2021 |} <nowiki>*</nowiki>Klub ne obstaja več ==Derbiji== * [[Večni derbi]] - [[NK Maribor]] proti [[NK Olimpija Ljubljana]]. * [[Štajerski derbi]] - [[NK Maribor]] proti [[NK Celje]]. Tekma dveh največjih štajerskih mest. * [[Primorski derbi]] - [[FC Koper]] proti [[ND Gorica]]. Tekma dveh najuspešnejših ekip iz Primorske. * [[Severnoprimorski derbi]] - [[NK Primorje]] proti [[ND Gorica]]. Rivalstvo med [[Ajdovščina|Ajdovščino]] in [[Nova Gorica|Novo Gorico]], dveh največjih severnoprimorskih mest. * [[Osrednjeslovenski derbi]] - [[Nogometni klub Domžale|NK Domžale]] proti [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]. Tekma dveh najuspešnejših osrednjeslovenskih ekip. *[[Prekmurski derbi]] - [[NŠ Mura]] proti [[Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]]. Tekma dveh najuspešnejših prekmurski ekip. * [[Drugi štajerski derbi]] - [[NK Rudar Velenje]] proti [[NK Maribor]]. Drugi štajerski derbi. * [[Zahodnoštajerski derbi]] - [[NK Rudar Velenje]] proti [[NK Celje]]. Derbi največjih mest na zahodnem Štajerskem, ter ob enem še derbi sosedov. * [[Ljubljanski derbi]] - [[NK Bravo]] proti [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]. Derbi dveh klubov iz Ljubljane. ==Statistika== ===Najboljši strelci po sezonah=== {| class="wikitable" style="text-align:center;margin-left:1em" !width="75" | Sezona !width="75" | Št. golov !width="150" | Nogometaš !width="150" | Klub |- | align="“center”" |2025/26 | align="“center”" |12 |[[Nikita Iosifov (Nogometaš)|Nikita Iosifov]], [[Benjamin Tetteh (Nogometaš)|Benjamin Tetteh]] |[[NK Celje|Celje]], [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align=“center” |2024/25 | align=“center” |15 | [[Raul Florucz]] | [[NK Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] |- | align="center" |2023/24 | align="center" |18 | [[Aljoša Matko]] |[[NK Celje|Celje]] |- | align="center" |2022/23 | align="center" |20 | [[Žan Vipotnik]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2021/22 | align="center" |17 | [[Ognjen Mudrinski]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2020/21 | align="center" |14 | [[Nardin Mulahusejnović]] [[Jan Mlakar]] | [[Nogometni klub Koper|Koper]] [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2019/20 | align="center" |26 | [[Ante Vukušić]] |[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] |- | align="center" |2018/19 | align="center" |18 | [[Luka Zahović]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2017/18 | align="center" |18 | [[Luka Zahović]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2016/17 | align="center" | 17 | [[John Mary]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |- | align="center" | 2015/16 | align="center" | 17 | [[Andraž Šporar]]<br>[[Rok Kronaveter]]<br>[[Jean-Philippe Mendy]] | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]<br>[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]<br>[[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2014/15 | align="center" | 17 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2013/14 | align="center" | 19 | [[Mate Eterović]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |- | align="center" | 2012/13 | align="center" | 17 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2011/12 | align="center" | 22 | [[Dare Vršič]] | [[NK Olimpija|Olimpija]] |- | align="center" | 2010/11 | align="center" | 16 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2009/10 | align="center" | 23 | [[Milan Osterc]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2008/09 | align="center" | 17 | [[Etien Velikonja]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2007/08 | align="center" | 22 | [[Dario Zahora]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | align="center" | 2006/07 | align="center" | 22 | [[Nikola Nikezić]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2005/06 | align="center" | 24 | [[Miran Burgič]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2004/05 | align="center" | 18 | [[Kliton Bozgo]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2003/04 | align="center" | 19 | [[Dražen Žeželj]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] [[NK Primorje|Primorje]] |- | align="center" | 2002/03 | align="center" | 22 | [[Marko Kmetec]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 2001/02 | align="center" | 16 | [[Romano Obilinović]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | align="center" | 2000/01 | align="center" | 23 | [[Damir Pekič]] | [[NK Celje|Publikum]] |- | align="center" | 1999/00 | align="center" | 24 | [[Kliton Bozgo]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 1998/99 | align="center" | 17 | [[Novica Nikčevič]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 1997/98 | align="center" | 21 | [[Ismet Ekmečić]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 1996/97 | align="center" | 21 | [[Faik Kamberović]] | [[NK Celje|Publikum]] |- | align="center" | 1995/96 | align="center" | 28 | [[Ermin Šiljak]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 1994/95 | align="center" | 25 | [[Štefan Škaper]] | [[NK Beltinci|Beltinci]] |- | align="center" | 1993/94 | align="center" | 23 | [[Štefan Škaper]] | [[NK Beltinci|Potrošnik Beltinci]] |- | align="center" | 1992/93 | align="center" | 25 | [[Sašo Udovič]] | [[NK Slovan|Slovan]] |- | align="center" | 1991/92 | align="center" | 29 | [[Zoran Ubavič]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |} ===Večna lestvica najboljših strelcev lige=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |- !# !class="unsortable"|Igralec !Goli !Nastopi !Povprečje |- |1 |style="text-align: left;"|[[Marcos Tavares]] |159 |436 |{{#expr:159/436 round 2}} |- |2 |style="text-align: left;"|[[Štefan Škaper]] |130 |226 |{{#expr:130/226 round 2}} |- |3 |style="text-align: left;"|[[Kliton Bozgo]] |109 |207 |{{#expr:109/207 round 2}} |- |4 |style="text-align: left;"|[[Ermin Rakovič]] |108 |269 |{{#expr:108/269 round 2}} |- |rowspan="2"|5 |style="text-align: left;"|[[Milan Osterc]] |rowspan="2"|106 |276 |{{#expr:106/276 round 2}} |- |style="text-align: left;"|[[Rok Kronaveter]] |335 |{{#expr:106/335 round 2}} |- |7 |style="text-align: left;"|[[Damir Pekič]] |103 |266 |{{#expr:103/266 round 2}} |- |8 |style="text-align: left;"|[[Marko Kmetec]] |95 |271 |{{#expr:95/271 round 2}} |- |9 |style="text-align: left;"|[[Dalibor Volaš]] |92 |241 |{{#expr:92/241 round 2}} |- |10 |style="text-align: left;"|[[Ismet Ekmečić]] |90 |199 |{{#expr:90/199 round 2}} |- |} <small>Vir: [http://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=statistika&id_menu=220&id_sezone=-1 Uradna spletna stran PrvaLiga]</small> ===Večna klubska lestvica 1991–2026=== Klubi, označeni s '''krepko''' so trenutni udeleženci 1.SNL<br> Klubi, označeni z ''ležeče'' so razpadli in ne obstajajo več.<br> Klubi v navadni obliki pisave trenutno igrajo v nižjem rangu tekmovanja.<br> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Poz. ! Klub ! Sezone ! Tekme ! Zmage ! Remi ! Porazi ! Dani goli ! Prejeti goli ! Točke ! 1º ! 2º ! 3º |-align="center" |1 || '''[[NK Maribor|Maribor]]'''|| 35 || 1208 || 672 || 298 || 239 || 2253 || 1198 || 2238 || 16 || 9 || 4 |- align="center" | 2 || '''[[NK Celje|Celje]]''' || 35 || 1208 || 486 || 308 || 414 || 1758 || 1552 || 1710 || 3 || 3 || 1 |- align="center" | 3 || [[ND Gorica|Gorica]]|| 29 || 1046 || 431 || 271 || 344 || 1521 || 1293 || 1508 || 4 || 5 || 5 |- align="center" | 4 || [[NK Domžale|Domžale]]|| 30 || 959 || 369 || 254 || 336 || 1364 || 1239 || 1356 || 2 || 3 || 5 |- align="center" | 5 || '''[[NK Koper|Koper]]''' || 28 || 995 || 389 || 277 || 329 || 1305 || 1223 || 1398 || 1 || || 3 |- align="center" | 6 || [[Rudar Velenje]]|| 25 || 874 || 293 || 214 || 367 || 1123 || 1263 || 1041 || - || - || 4 |- align="center" | 7 || '''[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]]'''{{ref label|Olimpija (2005)|D|D}} || 17 || 594 || 306 || 138 || 150 || 979 || 608 || 1056 || 3 || 3 || 5 |- align="center" | 8 || [[ND Primorje Ajdovščina|Primorje]]|| 20 || 728 || 250 || 171 || 265 || 960 || 944 || 889 || - || 2 || 1 |- align="center" | 9 || <s>''[[NK Olimpija|Olimpija]]''{{ref label|Olimpija (1911-2004)|A|A}}</s>|| 15 || 469 || 237 || 104 || 128 || 935 || 553 || 720 || 4 || 3 || 1 |- align="center" | 10 || <s>''[[NK Mura|Mura]]''{{ref label|Mura|C|C}}</s>|| 14 || 470 || 204 || 120 || 146 || 673 || 545 || 660 || - || 2 || 2 |- align="center" | 11 || ''[[NK Korotan|<s>Korotan</s>]]'' || 9 || 290 || 102 || 62 || 126 || 352 || 399 || 354 || - || - || - |- align="center" | 12 || [[NŠ Mura|'''NŠ Mura''']]|| 8 || 271 || 98 || 86 || 77 || 364 || 335 || 380 || 1 || - || - |- align="center" | 13 || '''[[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]]'''|| 10 || 362 || 103 || 88 || 172 || 413 || 607 || 375 || - || - || - |- align="center" | 14 || ''[[NK Beltinci|<s>Beltinci</s>]]'' || 9 || 308 || 96 || 70 || 142 || 414 || 526 || 304 || - || - || - |- align="center" | 15 || [[Nogometni klub Aluminij|'''Aluminij''']]|| 9 || 312 || 86 || 80 || 156 || 365 || 528 || 338 || - || - || - |- align="center" | 16 || [[NK Drava|''<s>Drava</s>'']] || 7 || 244 || 81 || 56 || 107 || 311 || 367 || 299 || - || - || - |- align="center" | 17 || [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav]] || 9 || 318 || 74 || 58 || 176 || 315 || 606 || 290 || - || - || - |- align="center" | 18 || [[NK Bravo|'''Bravo''']]|| 7 || 235 || 87 || 69 || 79 || 294 || 282 || 330 || - || - || - |- align="center" | 19 || ''[[NK Ljubljana|<s>Ljubljana</s>]]'' || 6 || 230 || 86 || 57 || 87 || 300 || 324 || 261 || - || - || - |- align="center" | 20 ||[[NK Radomlje|'''Radomlje''']]|| 7 || 235 || 53 || 60 || 122 || 232 || 412 || 219 || - || - || - |- align="center" | 21 ||[[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]]|| 5 || 177 || 42 || 46 || 89 || 178 || 274 || 172 || - || - || - |- align="center" | 22 || [[NK Interblock|Interblock]] || 4 || 144 || 41 || 33 || 70 || 170 || 225 || 156 || - || - || - |- align="center" | 23 || [[NK Krka|Krka]] || 5 || 172 || 42 || 44 || 86 || 148 || 262 || 155 || - || - || - |- align="center" | 24 || <s>[[NK Zavrč|''Zavrč'']]{{ref label|Zavrč|E|E}}</s>|| 3 || 108 || 40 || 22 || 46 || 128 || 156 || 142 || - || - || - |- align="center" | 25 || <s>''[[NK Izola|Izola]]''{{ref label|Izola|B|B}}</s>|| 5 || 170 || 49 || 41 || 80 || 195 || 336 || 140 || - || - || 1 |- align="center" | 26 || [[NK Dravograd|Dravograd]] || 4 || 129 || 37 || 28 || 64 || 167 || 232 || 139 || - || - || - |- align="center" | 27 || [[NK Krško|''<s>Krško</s>'']]|| 4 || 144 || 32 || 42 || 70 || 128 || 224 || 138 || - || - || - |- align="center" | 28 || ''[[NK Naklo|<s>Naklo</s>]]'' || 4 || 134 || 45 || 44 || 45 || 170 || 174 || 134 || - || - || - |- align="center" | 29 || ''[[NK Šmartno ob Paki|<s>Šmartno</s>]]'' || 3 || 97 || 31 || 33 || 33 || 130 || 133 || 126 || - || - || - |- align="center" | 30 || [[NK Svoboda|Svoboda]] || 4 || 134 || 45 || 31 || 58 || 156 || 205 || 121 || - || - || - |- align="center" | 31 || [[NK Bela Krajina|''<s>Bela Krajina</s>'']] || 3 || 104 || 21 || 33 || 50 || 104 || 169 || 96 || - || - || - |- align="center" | 32 ||[[ND Mura 05|''<s>Mura 05</s>'']]|| 2 || 72 || 27 || 11 || 34 || 95 || 112 || 92 || - || - || 1 |- align="center" | 33 || [[ND Slovan|Slovan]] || 3 || 104 || 28 || 33 || 43 || 131 || 153 || 89 || - || - || - |- align="center" | 34 || [[NK Zagorje|Zagorje]] || 3 || 106 || 25 || 26 || 55 || 94 || 146 || 78 || - || - || - |- align="center" | 35 || ''[[NK Steklar|Steklar]]'' || 2 || 74 || 16 || 26 || 32 || 90 || 147 || 58 || - || - || - |- align="center" | 36 || [[Jadran Dekani]]|| 3 || 100 || 11 || 17 || 72 || 60 || 254 || 39 || - || - || - |- align="center" | 37 || [[NK Rogaška|Rogaška]]|| 1 || 36 || 10 || 6 || 20 || 37 || 64 || 36 || - || - || - |- align="center" | 38 || [[NK Rudar Trbovlje|Rudar Trbovlje]]|| 1 || 40 || 12 || 9 || 19 || 47 || 60 || 33 || - || - || - |- align="center" | 39 || [[NK Ankaran|Ankaran]]|| 1 || 36 || 5 || 11 || 19 || 33 || 84 || 26 || - || - || - |- align="center" | 40 || [[NK Medvode|Medvode]]|| 1 || 40 || 9 || 5 || 26 || 26 || 84 || 23 || - || - || - |- align="center" | 41 || ''[[Železničar Maribor]]''|| 2 || 34 || 6 || 8 || 20 || 30 || 62 || 20 || - || - || - |- align="center" | 42 || ''[[NK Slavija Vevče|<s>SET Vevče</s>]]''|| 1 || 36 || 4 || 7 || 25 || 37 || 83 || 19 || - || - || - |- align="center" | 43 || [[NK Pohorje|Pohorje]]|| 1 || 33 || 4 || 6 || 23 || 26 || 73 || 18 || - || - || - |- align="center" | 44 || [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]|| 1 || 36 || 4 || 5 || 27 || 39 || 95 || 17 || - || - || - |- align="center" | 45 || [[NK Kočevje|Kočevje]]|| 1 || 30 || 4 || 9 || 17 || 24 || 91 || 17 || - || - || - |- align="center" |46 |[[NK Brinje Grosuplje]] |0 |0 |0 |0 |0 |0 |0 |0 | - | - | - |- align="center" |} <small>Vir: [http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1/ Uradna stran PrveLige]</small> === Rekordi === ==== '''Obisk''' ==== *Največji obisk na eni tekmi: 14,000, [[NK Maribor]] - [[NK Beltinci]] (5-1), 1. junij 1997<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=6362 | title = Zapisnik: Maribor - Beltinci 5:1 | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> in [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] – [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] (1–2), 7. maj 2016 *Največji povprečni obisk: 5,289, [[NK Maribor]] v sezoni 1996–97 ==== '''Posamezne tekme''' ==== *Največja ligaška zmaga/poraz: 12-0, [[NK Olimpija]] - [[NK Jadran Dekani]], 7. junij 1992<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=5280 | title = Zapisnik: Olimpija - Dekani 12:0 | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== '''Igralci''' ==== *Največ nastopov: 488, [[Sebastjan Gobec]] v 19 sezonah v letih 1996–97 in 2014–15<ref name="Gobec">{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = Sebastjan Gobec | publisher = PrvaLiga.si | language = sl| accessdate = 2015-05-31}}</ref> *Največ ligaških minut: 40.577, [[Sebastjan Gobec]] v 19. sezonah med 1996-97 in 2014-15<ref name="Gobec"/> *Največ ligaških golov : 159, [[Marcos Tavares]] v 13. sezonah med 2007-08 in 2020-21<ref>{{navedi splet|url=https://www.nzs.si/tekmovanja/default.asp?action=igralec&id_menu=337&id_kluba=21&id_igralca=81804|title=Marcos Tavares|publisher=NZS|language=sl|accessdate=22.11.2021}}</ref> *Največ ligaških golov v sezoni: 29, [[Zoran Ubavič]] v sezoni 1991–92<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/klubi/mostvo/igralec.asp?idi=12391&id=16 | title = Zoran Ubavič | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== '''Klubi'''<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = Statistika | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== *Največ zaporednih ligaških zmag: 12, [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] in [[NK Olimpija]] *Največ zaporednih ligaških remijev: 8, [[FC Koper]] *Največ zaporednih ligaških porazov: 15, [[NK Izola]] *Največ zaporednih ligaških tekem brez poraza (niz nepremaganosti): 32, [[NK Domžale]] *Največ zaporednih ligaških tekem brez zmage: 36, [[NK Rudar Velenje]] ==== '''Sezone'''<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Lestvica/?id_menu=25 | title = Lestvica Prve lige (arhiv tekmovanj) | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== *Največ osvojenih točk v eni sezoni: 85, [[NK Maribor]] v sezoni 2011–2012 *Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: 3, [[NK Jadran Dekani]] v sezoni 1994–95 *Največ golov v eni sezoni: 103, [[NK Olimpija]] v sezoni 1991–92 *Najmanj golov v eni sezoni: 12, [[NK Jadran Dekani]] v sezoni 1994–95 *Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: 140, [[NK Izola]] v sezoni 1995–96 *Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: 17, [[NK Olimpija]] v sezoni 2017-18 *Najboljša gol razlika v eni sezoni: +84, [[NK Olimpija]] v sezoni 1991–92 *Najslabša gol razlika v eni sezoni: -127, [[NK Izola]] v sezoni 1995–96 ==== '''Kartoni''' ==== *Največ rumenih kartonov: 146, [[Sebastjan Gobec]] v 19 sezonah v letih 1996–97 in 2014–15<ref name="Gobec" /> ==Nagrade== ===Pokal=== Trenutni pokal se podeljuje od sezone 2012–13 in ga je oblikoval kipar [[Mirko Bratuša]] iz [[Negova|Negove]]. Pokal prikazuje žogo z enajstimi zvezdastimi luknjami, znotraj katerih so enajst igralcev, ki držijo skupaj in gledajo v nebo. Izdelan je iz medenine, brona in zlata ter tehta 13 kg.<ref>{{cite news|url=https://www.futsal.si/novica/Nov_pokal_za_prvaka_Prve_lige_Telekom_Slovenije?id=33248&id_objekta=1|publisher=[[Football Association of Slovenia]]|access-date=6 August 2018|language=sl|title=Nov pokal za prvaka Prve lige Telekom Slovenije|date=24 May 2013|archive-date=6 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180806145604/http://www.futsal.si/novica/Nov_pokal_za_prvaka_Prve_lige_Telekom_Slovenije?id=33248&id_objekta=1|url-status=live}}</ref> ===Igralske nagrade=== Prve nagrade za igralca leta so podelili slovenski časopis [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] v zgodnjih devetdesetih letih. Med letoma 1996 in 1999 so jih podeljevali pri [[EkipaSN (časopis)|Ekipi]], od leta 2004 pa nagrade organizira Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS). {{col-begin}} {{col-3}} '''Igralec leta''' * 1991 Miloš Breznikar<ref name="award1991">{{cite news|url=https://www.sta.si/109986/dzoni-novak-nogometas-leta|title=Džoni Novak nogometaš leta|publisher=[[Slovenian Press Agency]]|access-date=3 June 2017|language=sl|date=7 December 1994|archive-date=17 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180117191112/https://www.sta.si/109986/dzoni-novak-nogometas-leta|url-status=live}}</ref> * 1992 [[Vlado Miloševič]]<ref name="award1991"/> * 1993 [[Gregor Židan]]<ref name="award1991"/> * 1994 [[Džoni Novak]]<ref name="award1991"/> * 1995 [[Sandi Valentinčič]]<ref name="award1995">{{cite news|url=https://www.sta.si/183925/bralci-dnevnika-izbrali-valentincica|title=Bralci Dnevnika izbrali Valentinčiča|publisher=[[Slovenian Press Agency]]|access-date=3 June 2017|language=sl|date=20 January 1996|archive-date=18 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210518234344/https://www.sta.si/183925/bralci-dnevnika-izbrali-valentincica|url-status=live}}</ref> * 2004 [[Damir Pekič]] and [[Dražen Žeželj]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2004.html |title=SPINS XI 2004 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221226/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2004.html |url-status=live }}</ref> * 2005 [[Saša Ranić]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2005.html |title=SPINS XI 2005 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221156/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2005.html |url-status=live }}</ref> * 2006 [[Ermin Rakovič]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2006.html |title=SPINS XI 2006 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221155/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2006.html |url-status=live }}</ref> * 2007–08 [[Amer Jukan]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2007_08.html |title=SPINS XI 2007–08 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221143/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2007_08.html |url-status=live }}</ref> * 2008–09 [[Marcos Tavares]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2008_09.html |title=SPINS XI 2008–09 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221139/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2008_09.html |url-status=live }}</ref> * 2009–10 [[Miran Pavlin]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2009_10.html |title=SPINS XI 2009–10 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221357/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2009_10.html |url-status=live }}</ref> * 2010–11 [[Marcos Tavares]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2010_11.html |title=SPINS XI 2010–11 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221421/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2010_11.html |url-status=live }}</ref> * 2011–12 [[Dare Vršič]]<ref name="spins2012">{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2011_2012.html |title=SPINS XI 2011–12 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221331/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2011_2012.html |url-status=live }}</ref> * 2012–13 [[Agim Ibraimi]]<ref name="spins2013">{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2012_2013.html |title=SPINS XI 2012–13 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221359/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2012_2013.html |url-status=live }}</ref> * 2013–14 [[Massimo Coda]]<ref name="spins2014">{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2013_2014.html |title=SPINS XI 2013–14 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221152/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2013_2014.html |url-status=live }}</ref> * 2014–15 [[Benjamin Verbič]]<ref name="spins2015">{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2014_2015.html |title=SPINS XI 2014–15 |access-date=20 May 2017 |archive-date=8 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190508141415/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2014_2015.html |url-status=live }}</ref> * 2015–16 [[Rok Kronaveter]]<ref name="spins2016">{{Cite web |url=http://www.spins.si/novice/1/najboljsa_nogometasa_2015_2016.html |title=Najboljša nogometaša sezone sta Rok Kronaveter in Manja Rogan |access-date=20 May 2017 |archive-date=13 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160913121419/http://www.spins.si/novice/1/najboljsa_nogometasa_2015_2016.html |url-status=live }}</ref> * 2016–17 [[Dare Vršič]]<ref name="spins2017">{{Cite web |url=http://www.spins.si/novice/1/najboljsi_nogometas_2016_2017_dare_vrsic.html |title=Najboljši nogometaš sezone 2016/2017 je Dare Vršič |access-date=23 May 2017 |archive-date=15 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181215122742/http://www.spins.si/novice/1/najboljsi_nogometas_2016_2017_dare_vrsic.html |url-status=live }}</ref> * 2017–18 [[Senijad Ibričić]]<ref name="spins2018">{{Cite web |url=https://www.nogomania.com/Novica/Senijad-Ibricic-igralec-sezone-v-1-SNL |title=Senijad Ibričić igralec sezone v 1. SNL!|date=22 June 2018|publisher=Nogomania|language=sl|access-date=6 August 2020 |archive-date=22 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180622171728/https://nogomania.com/Slovenski-Nogomet/Prva-SNL/Novica/Senijad-Ibricic-igralec-sezone-v-1-SNL.aspx |url-status=live }}</ref> * 2018–19 [[Rudi Požeg Vancaš]]<ref>{{cite web |first=Rok |last=Plestenjak |title=Najboljši igralec 1. SNL se še ni srečal z Zlatkom Zahovićem #video |url=https://siol.net/sportal/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-intervju-498020 |publisher=[[Siol]] |access-date=6 August 2020 |language=sl |date=20 May 2019 |archive-date=23 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210923175941/https://siol.net/sportal/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-intervju-498020 |url-status=live }}</ref> * 2019–20 [[Mitja Lotrič]]<ref name="2020winners">{{cite web |first=Marko |last=Kovačevič |title=Najboljši nogometaši v sezoni: Vse zmage v Celje |url=https://www.vecer.com/vse-zmage-v-celje-10198962 |website=[[Večer (Slovenia)|Večer]] |access-date=6 August 2020 |language=sl-si |date=23 July 2020 |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726124455/https://www.vecer.com/vse-zmage-v-celje-10198962 |url-status=live }}</ref> * 2020–21 [[Senijad Ibričić]]<ref name="2021winners">{{cite web |title=Ibričić najboljši po Spinsovem izboru |url=https://www.delo.si/sport/nogomet/ibricic-najboljsi-po-spinsovem-izboru/ |website=[[Delo (newspaper)|Delo]] |access-date=22 November 2021 |language=sl-si |date=22 May 2021 |archive-date=22 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211122221111/https://www.delo.si/sport/nogomet/ibricic-najboljsi-po-spinsovem-izboru/ |url-status=live }}</ref> * 2021–22 [[Ognjen Mudrinski]]<ref name="2022winners">{{cite web |title=Mudrinski najboljši igralec sezone, med mladimi izstopal Horvat |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/mudrinski-najboljsi-igralec-sezone-med-mladimi-izstopal-horvat/628100 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=20 May 2022 |language=sl |date=20 May 2022 |archive-date=20 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220520143846/https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/mudrinski-najboljsi-igralec-sezone-med-mladimi-izstopal-horvat/628100 |url-status=live }}</ref> * 2022–23 [[Žan Vipotnik]]<ref name="2023winners">{{cite web |title=Riera potrdil, da zapušča Olimpijo; Delius bo spregovoril v ponedeljek |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/riera-potrdil-da-zapusca-olimpijo-delius-bo-spregovoril-v-ponedeljek/668257 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=23 May 2023 |language=sl |date=15 May 2023 |archive-date=16 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230516193644/https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/riera-potrdil-da-zapusca-olimpijo-delius-bo-spregovoril-v-ponedeljek/668257 |url-status=live }}</ref> * 2023–24 [[Žan Karničnik]]<ref name="2024winners">{{Cite web|language=sl|date=18 May 2024|title=SPINS XI: Objavljamo imena najboljših nogometašev in trenerja sezone 2023/2024 v Sloveniji|url=http://www.spins.si/novice/1/zmagovalci_sezone_23_24.html |access-date=20 May 2024|website=spins.si}}</ref> {{col-3}} '''Mladi igralec leta''' * 2011–12 [[Boban Jović]]<ref name="spins2012"/> * 2012–13 [[Boban Jović]]<ref name="spins2013"/> * 2013–14 [[Martin Milec]]<ref name="spins2014"/> * 2014–15 [[Benjamin Verbič]]<ref name="spins2015"/> * 2015–16 [[Miha Zajc]]<ref name="spins2016"/> * 2016–17 [[Luka Zahović]]<ref name="spins2017"/> * 2017–18 [[Luka Zahović]]<ref name="spins2018"/> * 2018–19 [[Jan Mlakar]]<ref name="2019winners">{{cite web|url=https://snportal.si/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-naj-igralec-prve-lige-telekom-slovenije/|title=Rudi Požeg Vancaš naj igralec Prve Lige Telekom Slovenije|access-date=6 August 2020|date=19 May 2019|language=sl|website=Slovenski nogometni portal|archive-date=28 July 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230728125653/https://snportal.si/slovenska-tekmovanja/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-naj-igralec-prve-lige-telekom-slovenije/|url-status=live}}</ref> * 2019–20 [[Dario Vizinger]]<ref name="2020winners"/> * 2020–21 [[Timi Max Elšnik]]<ref name="2021winners"/> * 2021–22 [[Tomi Horvat]]<ref name="2022winners"/> * 2022–23 [[Žan Vipotnik]]<ref>{{cite web |title=SPINS XI: NajboljšI nogometašI, nogometašica in trener sezone 2022/2023 so... |url=http://www.spins.si/novice/1/spinsxi_zmagovalci_23.html |website=spins.si |access-date=15 May 2023 |language=sl |date=15 May 2023 |archive-date=15 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230515180929/http://www.spins.si/novice/1/spinsxi_zmagovalci_23.html |url-status=live }}</ref> * 2023–24 [[Egor Prutsev]]<ref name="2024winners"/> {{col-end}} ===Trenerske nagrade=== nerske nagrade niso bile podeljene med letoma 2012 in 2019. '''Trener leta''' * 2011–12 [[Darko Milanič]]<ref name="spins2012"/> * 2018–19 [[Ante Šimundža]]<ref name="2019winners"/> * 2019–20 [[Dušan Kosič]]<ref name="2020winners"/> * 2020–21 [[Dejan Djuranović]]<ref name="2021winners"/> * 2021–22 [[Zoran Zeljković]]<ref name="2022winners"/> * 2022–23 [[Albert Riera]]<ref name="2023winners"/> * 2023–24 [[Ante Šimundža]]<ref name="2024winners"/> * 2024-25 [[Victor Sanchez]] == Opombe == <span style="font-size:100%;"> *{{note label|Olimpija (1911-2004)|A|A}} Klub so leta 2004 razpustili zaradi finančnih težav.<ref name="oli_propad">{{navedi splet | url = http://www.zurnal24.si/nogomet/simic-stefanovic-posilja-groznje-ivan-simic-nzs-spins-dejan-stefanovic-odgovor-191033/clanek | title = Simič: "Stefanović pošilja grožnje!" | publisher = zurnal24.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011}}</ref><ref name="sveza1">{{navedi splet|url=http://www.football.si/Competitions|title=Competitions |publisher=Nogometna zveza Slovenije |language=en|accessdate=23 June 2010|archive-date=2011-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728041900/http://www.football.si/Competitions|url-status=dead}}</ref><ref name="dolg700">{{navedi novice|url=http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011060705652861|title=Kukavičjih sto let|date=7 June 2011|work=[[Večer (Slovenia)|Večer]]|author=Marjan Horvat|accessdate=8 June 2011|archive-date=2012-12-05|archive-url=https://archive.today/20121205011743/http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011060705652861|url-status=dead}}</ref> *{{note label|Izola|B|B}} Klub so razpustili leta 1996. *{{note label|Mura|C|C}} Klub so leta 2004 razpustili zaradi finančnih težav.<ref name="sveza1"/><ref name=mura>{{navedi splet | url = http://www.zurnal24.si/nogomet/simic-stefanovic-posilja-groznje-ivan-simic-nzs-spins-dejan-stefanovic-odgovor-191033/clanek | title = Simič: "Stefanović pošilja grožnje!" | publisher = zurnal24.si | language = sl | date = 11 November 2010 | accessdate = 6 February 2011}}</ref> *{{note label|Olimpija (2005)|D|D}} Klub je bil ustanovljen 2. marca 2005,<ref name = rtvslo_2005>{{navedi splet | url = http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/zeleno-beli-v-stirih-letih-iz-pete-v-prvo-ligo/128475 | title = Zeleno-beli v štirih letih iz pete v prvo ligo | publisher = rtvslo.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120612020038/http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/zeleno-beli-v-stirih-letih-iz-pete-v-prvo-ligo/128475 | archivedate = 2012-06-12 | url-status = dead }}</ref><ref name= olimpija_zgodovina>{{navedi splet | url = http://www.nkolimpija.si/zgodovina | title = NK Olimpija Ljubljana - Zgodovina | publisher = nkolimpija.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110902103332/http://www.nkolimpija.si/zgodovina | archivedate = 2011-09-02 | url-status = dead }}</ref><ref name="nzs">{{navedi splet | url = http://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/klubi | title = Klubi -> Ljubljana | publisher=Nogometna zveza Slovenije | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110818070831/http://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/klubi | archivedate = 2011-08-18 | url-status = dead }}</ref><ref name=pirs_si>{{navedi splet | url = http://www.pirs.si/Subject/Profile/455688/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA -> Dodatni poda... | publisher = PIRS.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120316124619/http://www.pirs.si/Subject/Profile/455688/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | archivedate = 2012-03-16 | url-status = dead }}</ref><ref name=bizi_si>{{navedi splet | url = http://www.bizi.si/SPORTNO-DRUSTVO-NOGOMETNI-KLUB-OLIMPIJA-LJUBLJANA/ | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA | publisher = bizi.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110724132217/http://www.bizi.si/SPORTNO-DRUSTVO-NOGOMETNI-KLUB-OLIMPIJA-LJUBLJANA/ | archivedate = 2011-07-24 | url-status = dead }}</ref><ref name = firma_si>{{navedi splet | url = http://www.firma.si/2051346000/f/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA -> Podrobnosti | publisher = firma.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011|archiveurl = http://www.webcitation.org/5wT1SN2G0 |archivedate = 2011-02-13|url-status=live}}</ref><ref name=PrvaLiga_Olimpija>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/klubi/?id=832&id_menu=111 | title = PrvaLiga: NK Olimpija | publisher = prvaliga.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110924070557/http://www.prvaliga.si/klubi/?id=832&id_menu=111 | archivedate = 2011-09-24 | url-status = dead }}</ref> in se ima za naslednika kluba [[NK Olimpija]], ki je bil razpuščen leta 2004.<ref name="oli_propad"/><ref name="sveza1"/><ref name="dolg700"/> Vendar pravno gledano to ne drži, kajti [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] je nov in razlikovan klub, ki ni upravičen do prisvajanja zgodovine in uspehov stare [[NK Olimpija|Olimpije]]. [[Nogometna zveza Slovenije]], [[Združenje prvoligašev 1. SNL]] in [[UEFA]] ne priznavajo zgodovine, uspehov in statistike starega kluba.<ref name="nzs" /><ref name="PrvaLiga_Olimpija" /><ref name="sveza1" /><ref name=oli_statistika>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = SNL Statistika: Vse sezone | publisher = prvaliga.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120523183500/http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | archivedate = 2012-05-23 | url-status = dead }}</ref> Niti ne dopušča tega pravni red [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref name="pirs_si" /><ref name="bizi_si" /><ref name="firma_si" /> *{{note label|Zavrč|E|E}} Klub so razpustili leta 2016 zaradi finančnih težav.<ref>{{Navedi splet|title=Prodajajo že žaromete, pot do nekdanje nogometne slave izginja {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/prodajajo-ze-zaromete-pot-do-nekdanje-nogometne-slave-izginja/19754|website=mariborinfo.com|accessdate=2025-02-19|language=sl}}</ref> </span> ==TV partnerji== V zgodnjih letih je ligo prenašala le nacionalna javna televizija, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Od leta 2008 do 2012 sta imela skupne prenose z [[Šport TV]], od 2013 do 2015 pa s [[Planet TV]].<ref name="1snl2013"/> V sezonah [[Prva slovenska nogometna liga 2015/16|2015–16]] in [[Prva slovenska nogometna liga 2016/17|2016–17]] je bila liga ekskluzivno predvajana na [[Kanal A|Kanalu A]].<ref>{{cite news|url=https://www.24ur.com/sport/nogomet/nogomet-je-doma-na-kanalu-a.html|title=Prva liga na Kanalu A: Kdo lahko z vrha zrine Maribor?|date=16 July 2015|access-date=27 May 2017|language=sl|website=[[24ur.com]]|archive-date=16 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170816013433/http://www.24ur.com/sport/nogomet/nogomet-je-doma-na-kanalu-a.html|url-status=live}}</ref> V sezoni 2017–18 je ligo skupaj predvajala Kanal A in Šport TV. V prvem krogu sezone so prvič v zgodovini lige vsi peti tekmi predvajali v živo.<ref>{{cite news|url=https://www.prvaliga.si/novica/Vseh_pet_tekem_PLTS_v_TV_prenosih,_Ankarancani_v_Dravogradu?id=44983&id_objekta=15|title=Vseh pet tekem PLTS v TV prenosih, Ankarančani v Dravogradu|date=13 July 2017|access-date=15 July 2017|language=sl|publisher=Slovenian PrvaLiga|archive-date=16 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170816003428/http://www.prvaliga.si/novica/Vseh_pet_tekem_PLTS_v_TV_prenosih,_Ankarancani_v_Dravogradu?id=44983&id_objekta=15|url-status=live}}</ref> V obdobju med sezonama 2018–19 in 2020–21 je ligo skupaj predvajala Planet TV in RTV Slovenija.<ref>{{cite news|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/neposredni-prenos-zreba-parov-prve-lige-telekom-slovenije-na-planet-tv-470311|publisher=[[Siol]]|date=14 June 2018|access-date=19 June 2018|language=sl|title=Neposredni prenos žreba parov Prve lige Telekom Slovenije na Planet TV|author=Planet TV|archive-date=19 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619140407/https://siol.net/planet-tv/novosti/neposredni-prenos-zreba-parov-prve-lige-telekom-slovenije-na-planet-tv-470311|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/prva-liga-se-vraca-na-televizijo-slovenija/458439|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=19 June 2018|access-date=19 June 2018|language=sl|title=Prva liga se vrača na Televizijo Slovenija|author=R. K.|archive-date=19 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619140155/http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/prva-liga-se-vraca-na-televizijo-slovenija/458439|url-status=live}}</ref> Z začetkom sezone 2019–20 se je ena tekma na teden predvajala tudi na lokalnih kanalih Sportklub v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji.<ref>{{cite web |title=Prva liga Telemach tudi na Šport TV |url=https://www.nzs.si/novica/Prva_liga_Telemach_tudi_na_Sport_TV?id=52640&id_objekta=1 |publisher=[[Football Association of Slovenia]] |access-date=2 July 2021 |language=sl |date=2 July 2021 |archive-date=9 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210709182054/https://www.nzs.si/novica/Prva_liga_Telemach_tudi_na_Sport_TV?id=52640&id_objekta=1 |url-status=live }}</ref> Od sezone [[Prva slovenska nogometna liga 2022/23|2022–23]] liga predvaja tudi na Poljskem preko Sportklub Polska.<ref>{{cite web |title=Słoweńska Prva Liga w Sportklubie |url=https://satkurier.pl/news/219704/slowenska-prva-liga-w-sportklubie.html |website=SATKurier.pl |access-date=16 October 2022 |language=pl |date=26 July 2022 |archive-date=16 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221016192019/https://satkurier.pl/news/219704/slowenska-prva-liga-w-sportklubie.html |url-status=live }}</ref> {| class="wikitable" |- !Country !TV channel |- | Bosnia and Herzegovina |rowspan="4" |[[SportKlub|Sportklub]] |- | Croatia |- | Montenegro |- | North Macedonia |- |Poland |Sportklub Polska |- | Serbia | Sportklub |- | rowspan="2"|Slovenia |Sportklub |- |[[Šport TV]] |- |} == Generalni sponzor == {| class="wikitable" style="text-align:center;margin-left:1em;float:center" !Obdobje !Sponzor !Ime prvenstva |- |1991–1999||No sponsor ||1. SNL |- |1999–2004||[[Si.mobil]] ||Liga Si.mobil<ref>{{cite web |title=Znani pari 1. kroga novega nogometnega prvenstva |url=https://www.sta.si/417594/znani-pari-1-kroga-novega-nogometnega-prvenstva |publisher=[[Slovenian Press Agency]] |access-date=27 May 2022 |language=sl |date=23 June 1999 |archive-date=27 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220527121310/https://www.sta.si/417594/znani-pari-1-kroga-novega-nogometnega-prvenstva |url-status=live }}</ref> |- |2004–2006||[[Si.mobil|Si.mobil Vodafone]]||Liga Si.mobil Vodafone<ref>{{cite web |title=Nogometna liga z novim imenom |url=https://www.sta.si/809530/nogometna-liga-z-novim-imenom |publisher=[[Slovenian Press Agency]] |access-date=27 May 2022 |language=sl |date=23 February 2004 |archive-date=7 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221207234702/https://www.sta.si/809530/nogometna-liga-z-novim-imenom |url-status=live }}</ref> |- |2006–2009||[[Telekom Slovenije]]||Prva liga Telekom Slovenije<ref>{{cite news|url=https://www.finance.si/154649/Telekom-Slovenije-pokrovitelj-slovenskih-nogometasev|title=Telekom Slovenije pokrovitelj slovenskih nogometašev|language=sl|date=5 June 2006|access-date=27 May 2017|website=Finance.si|archive-date=4 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210804114026/https://www.finance.si/154649/Telekom-Slovenije-pokrovitelj-slovenskih-nogometasev|url-status=live}}</ref> |- |2009–2013||No sponsor || Prva liga |- |2013–2021||[[Telekom Slovenije]]||Prva liga Telekom Slovenije<ref name="1snl2013">{{cite news|url=https://snportal.si/prva-liga/novi-sponzor-prve-lige-telekom-slovenije/|title=Nov sponzor Prve Lige: Telekom Slovenije|language=sl|date=1 March 2013|access-date=27 May 2017|website=Slovenski nogometni portal|archive-date=12 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171012103012/https://snportal.si/prva-liga/novi-sponzor-prve-lige-telekom-slovenije/|url-status=live}}</ref> |- |2021–||[[Telemach (Slovenija)|Telemach]]|| PrvaLiga Telemach<ref>{{cite web |title=1. SNL nosi novo uradno "sponzorsko" ime, Mijatović trdi, da je slovenski klubski nogomet v vzponu |url=https://www.nogomania.com/Novica/-1-SNL-nosi-novo-uradno-sponzorsko-ime-Mijatovic-trdi-da-je-slovenski-klubski-nogomet-v-vzponu |publisher=Nogomania |access-date=2 July 2021 |language=sl |date=1 July 2021 |archive-date=1 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210701165421/https://www.nogomania.com/Novica/-1-SNL-nosi-novo-uradno-sponzorsko-ime-Mijatovic-trdi-da-je-slovenski-klubski-nogomet-v-vzponu |url-status=live }}</ref> |} == Glej tudi == * [[1. SNL pregled po sezonah|Pregled sezon 1. SNL]] (do sezone 2010/11!) * [[SNL pred osamosvojitvijo]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] * [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] * [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]] * [[SuperPokal Slovenije]] ==Povezave== * [http://www.prvaliga.si Uradna spletna stran PrveLige Telekom Slovenije] * [http://www.nzs.si/prva-liga Uradna spletna stran pod okriljem NZS] * [http://www.snportal.si Slovenski nogometni portal] ==Viri== {{sklici}} {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Prva slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Državna nogometna prvenstvena tekmovanja]] sodrea5mg484w63h8ipmj7pn6rjv2n2 6689256 6689241 2026-06-14T15:54:01Z Neka oseba 238731 6689256 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = PrvaLiga | logo = [[File:Slovenian PrvaLiga logo.png|160px]] |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]] |number of teams = 10 |relegation = [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] |domestic cup = [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]] |confed cup = [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] <br> [[Evropska liga]] <br> [[Evropska konferenčna liga]] |current champions = [[NK Olimpija]] <br> 4. naslov |most successful club = [[NK Maribor]] <br> 16 naslovov |most caps = [[Sebastjan Gobec]] (488) |top goalscorer = [[Marcos Tavares]] (159) |tv = [[Sport Klub Slovenija]] <br> [[Šport TV]] |website = [http://www.prvaliga.si/prvaliga/ prvaliga.si] |current = [[Prva slovenska nogometna liga 2025/26|PrvaLiga 2025/26]] }} '''Prva slovenska nogometna liga''', trenutno zaradi sponzorskih razlogov imenovana '''PrvaLiga Telemach''', krajše tudi '''1.SNL''', je najvišja raven slovenskega nogometnega ligaškega sistema. Tekmovanje vključuje deset klubov in deluje na sistemu napredovanja in izpadanja z [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Sezona običajno poteka od julija do maja, pri čemer vsaka ekipa odigra 36 tekem. Tekmovanje je bilo ustanovljeno leta 1991, po tem ko je [[Slovenija]] postala neodvisna država. Od leta 1920 do konca sezone 1990–91 je bila [[Slovenska republiška nogometna liga|Slovenska republiška liga]] nižja liga znotraj [[Jugoslovanski ligaški sistem|Jugoslovanskega ligaškega sistema]], čeprav so najboljši slovenski klubi običajno tekmovali na najvišjih ravneh jugoslovanskega ligaškega sistema. Poteka pod okriljem [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]]. [[Nogometni klub Celje|Celje]] in [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] sta edina ustanovna kluba, ki nista nikoli izpadla iz lige od njene ustanovitve leta 1991. Od ustanovitve PrveLige leta 1991 je v njej tekmovalo 47 klubov. Naslov prvaka so osvojili naslednji klubi: Maribor (16), [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]] (4), [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpija]] (4), [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] (4), Celje (2), [[Nogometni klub Domžale|Domžale]] (2), [[Nogometni klub Koper|Koper]] (1) in [[NŠ Mura|Mura]] (1) == Zgodovina == PrvaLiga Telemach je bila ustanovljena po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] leta 1991 in je v svoji prvi sezoni obsegala 21 klubov. Pred tem so slovenske ekipe tekmovale v [[Jugoslovanski ligaški sistem|jugoslovanskem ligaškem sistemu]]. [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpija]], [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] in [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta]] so bile edine slovenske ekipe, ki so igrali v [[Jugoslovanska prva liga|jugoslovanski prvi ligi]] med letoma 1945 in [[Razpad SFR Jugoslavije|razpadom Jugoslavije]] leta 1991. Medtem ko so bili del jugoslovanskega nogometnega sistema, so večina slovenskih klubov tekmovala za naslov regionalnih prvakov v [[Slovenska republiška nogometna liga|Slovenski republiški ligi]], ki je bila tretja raven jugoslovanskega nogometa. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina {{!}} NZS|url=https://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/zgodovina|website=web.archive.org|date=2016-03-11|accessdate=2025-02-19|archive-date=2016-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160311123022/https://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/zgodovina|url-status=bot: unknown}}</ref> Leta 1991 se je [[Nogometna zveza Slovenije]] ločila od [[Nogometna zveza Jugoslavije|Nogometne zveze Jugoslavije]] in ustanovila lastna tekmovanja, kjer so slovenski klubi tekmovali za naslov slovenskih državnih prvakov. Do leta 2024 sta [[Nogometni klub Celje|Celje]]<nowiki/>in Maribor edina ustanovna kluba, ki nista nikoli izpadla iz lige od ustanovne sezone 1991–92. Format tekmovanja in število klubov v ligi sta se skozi čas spreminjala, od 21 klubov v prvi sezoni do 10 klubov v sedanji obliki. Prvi naslov prvaka v samostojni Sloveniji je osvojila Olimpija. Imeli so dolgo tradicijo igranja v jugoslovanski prvi ligi, njihova ekipa pa je bila sestavljena iz igralcev iz tistega obdobja. Olimpija je dominirala v ligi in zmagala še trikrat, preden je [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]] osvojila svoj prvi naslov v sezoni [[PrvaLiga 1995/96|1995–96]]. Po uspehu Gorice je Maribor osvojil svoj prvi naslov v sezoni [[PrvaLiga 1996/97|1996-97]]. To je začelo rekordno serijo sedmih zaporednih naslovov, ki se je končala, ko je Gorica osvojila svoj drugi naslov v sezoni 2003–04. Klub iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]] je nadaljeval z osvojitvijo še dveh naslovov, s čimer je postal tretji klub, ki je trikrat zapored osvojil naslov prvaka. V sezoni 2006–07 je [[Nogometni klub Domžale|Domžale]] osvojil svoj prvi naslov, kar so ponovili naslednjo sezono. Od sezone 2008–09 naprej je Maribor postal glavna sila v slovenskem nogometu še drugič, saj je osvojil 9 od 16 naslovov od takrat, vključno s petimi zaporednimi naslovi med letoma 2011 in 2015. Med 2009 in 2025 so naslove osvojili tudi [[Nogometni klub Koper|Koper]], [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija]], Celje in [[NŠ Mura|Mura]]. ==Format tekmovanja== PrvaLiga se igra v štirikrožnem sistemu. Vsaka ekipa igra proti vsaki drugi štirikrat, dvakrat doma in dvakrat v gosteh, kar v celoti znaša 36 krogov. Ekipe dobijo tri točke za zmago, eno točko za neodločen izid in nobene točke za poraz. Ekipe so razvrščene glede na skupni seštevek točk, in če sta dve ekipi izenačeni, se kot prvi kriterij za razvrščanje uporabi rezultat neposrednih dvobojev. Ob koncu sezone se prve tri ekipe uvrstijo v kvalifikacije za Evropska tekmovanja. Prvak se uvrsti v kvalifikacije za [[Liga prvakov|Ligo Prvakov]], drugouvrščeni in tretjeuvrščeni v [[Evropska konferenčna liga|Konferenčno Ligo]], pokalni zmagovalec pa v [[Evropska liga|Evropsko Ligo]]. Če katera izmed prvih treh ekip osvoji [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]], se tudi četrta ekipa uvrsti v kvalifikacije za Konferenčno Ligo. Če pa je zmagovalec pokala druga ekipa, pa se le-ta kvalificira v Evropsko Ligo. Po vsakem koncu sezone se od najvišjega elitnega tekmovanja poslovi ena ali dve ekipi. Ekipa, ki zbere najmanj točk v celotni sezoni oziroma je na lestvici zadnja, se poslovi od tekmovanja in izpade v nižjo ligo, to je [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]]. Nadomesti jo prvak 2.SNL, ki pridobi neposredni vstop v najvišji rang nogometnega tekmovanja. Poslovi se lahko tudi ekipa na devetem mestu, če v dveh tekmah za kvalifikacijah za izpad s skupnim izidom ne premaga drugouvrščene ekipe iz nižje lige. Trenutni sistem je v uporabi od leta 2005. Med letoma 1993 in 1995 je bil v uporabi redni sistem vsak z vsakim z dvojnim krogom in 16 klubi, preden je bil zamenjan s trenutnim sistemom z desetimi klubi za tri sezone do leta 1998. Med letoma 1998 in 2003 je bil uporabljen trojni krog z dvanajstimi klubi in dvema neposrednima izpadoma. V naslednjih dveh sezonah, [[PrvaLiga 2003/04|2003–04]] in [[PrvaLiga 2004/05|2004–05]], je bila liga po koncu rednega dela razdeljena na skupino za naslov prvaka in skupino za izpad. V zgodovini tekmovanja pa se je spreminjalo tudi število ekip v vsaki sezoni. 1991–1992: 21 klubov 1992–1993: 18 klubov 1993–1995: 16 klubov 1995–1998: 10 klubov 1998–2005: 12 klubov 2005–trenutno: 10 klubov <big>'''Kriteriji za razvrstitev klubov z enakim številom točk'''</big> V primeru enakega števila točk, se razvrstitev uveljavlja na osnovi naslednjih zaporednih kriterijev: * število točk iz medsebojnih srečanj * razlike med danimi in prejetimi goli v medsebojnih srečanjih * števila doseženih zadetkov v gosteh v medsebojnih srečanjih * gol razlike z vseh tekem * števila danih zadetkov na vseh tekmah * števila zadetkov v gosteh na vseh tekmah * fair play urstitve ekip * žreb Povzeto po 50. členu Tekmovalnega pravilnika NZS.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nzs.si/Doc/Arhiv/Predpisi%20NZS/Tekmovalni_pravilnik_NZS_V2.4_istopis.pdf|title=Tekmovalni pravilnik NZS|date=17.6.2013|accessdate=24.4.2018|website=NZS|publisher=NZS|last=NZS|first=}}</ref> ==Klubi== Skupno 10 ekip sestavlja trenutno sezono (2025/26), vključuje 8 ekip iz sezone 2025/26 in 2, ki sta napredovali iz 2.SNL. : {{Location map+ |Slovenia |width=400|float=right |caption=Location of teams in the 2026–27 season |places= {{Location map~ |Slovenia |lat=46.069444 |long=14.499444 |label=[[NK Bravo|Bravo]]|position=bottom}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.246667 |long=15.27 |label=[[NK Celje|Celje]]|position=bottom}} {{Location map~ |Slovenia |lat=45.955125 |long=14.6562 |label=[[NK Brinje Grosuplje|Grosuplje]]|position=right}} {{Location map~ |Slovenia |lat=45.542222 |long=13.730278 |label=[[FC Koper|Koper]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.562222 |long=15.640278 |label=[[NK Maribor|Maribor]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.668333 |long=16.1575 |label=[[NŠ Mura|Mura]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.407778 |long=15.789722 |label=[[Nogometni klub Aluminij|Aluminij]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.080444 |long=14.524306 |label=[[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.563078 |long=16.451786 |label=[[NK Nafta Lendava|Lendava]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.136944 |long=14.602222 |label=[[NK Radomlje|Radomlje]]|position=top}} }} {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: center;" ! width="140"|Klub ! width="140"|Mesto v 2025-26 ! width="140"|Debij v PrvaLiga ! width="140"|Sezone v PrvaLiga ! width="200"|Št. naslovov ! width="140"|Stadion |- | [[NK Bravo|Bravo]] | 3. mesto | [[2019–20 Slovenian PrvaLiga|2019–20]] | 7 | {{sort dash}} | [[Stadion Stožice]] |- | [[NK Celje|Celje]] | bgcolor="gold"| '''''1. mesto''''' | [[1991–92 Slovenian PrvaLiga|1991–92]] | 35 | 3 | [[Stadion Z’dežele|Stadion Z'Dežele]] |- | [[NK Brinje Grosuplje]] | bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|10|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]], 1. mesto}}''' | 2026-27 | 0 | {{Sort dash}} | [[Stadion Brinje]] |- | [[FC Koper|Koper]] | bgcolor="silver"| '''''2. mesto''''' | [[1991–92 Slovenian PrvaLiga|1991–92]] | 28 | 1 | [[Stadion Bonifika]] |- | [[NK Maribor|Maribor]] | 5.mesto | [[1991–92 Slovenian PrvaLiga|1991–92]] | 35 | 16 | [[Stadion Ljudski vrt]] |- | [[NŠ Mura|Mura]] | 8. mesto | [[2018–19 Slovenian PrvaLiga|2018–19]] | 7 | 1 | [[Stadion Fazanerija]] |- | [[Nogometni klub Aluminij| NK Aluminij]] | 7. mesto | [[2011-12 Slovenian PrvaLiga|2011-12]] | {{sort dash}} | {{sort dash}} | [[Športni park Kidričevo]] |- | [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] | 4. mesto | [[2009–10 Slovenian PrvaLiga|2009–10]] | 17 | 4 | [[Stadion Stožice]] |- | [[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]] | bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|10|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]], 2. mesto}}''' | | 10 | {{sort dash}} |[[Stadion Lendava]] |- | [[Nogometni klub Radomlje|Radomlje]] | 6. mesto | [[2014-15 Slovenian PrvaLiga|2014–15]] | 7 | {{sort dash}} | [[Športni park Domžale]] |} ==UEFA koeficient== ''Posodobljeno 12. junija 2024.<ref name = "country">{{cite web | url = https://www.uefa.com/nationalassociations/uefarankings/country/?year=2024 | title = Country coefficients | publisher = [[UEFA]] | work = uefa.com | access-date=12 June 2024}}</ref> Tabela prikazuje položaj PrvaLiga glede na uvrstitev državnega koeficienta UEFA ter štiri lige, ki so najbližje položaju Prve lige (dve ligi z višjim koeficientom in dve z nižjim koeficientom).'' {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: left;" ! width="25"|# ! width="300"|Tekmovanje ! width="100"|2019–20 ! width="100"|2020–21 ! width="100"|2021–22 ! width="100"|2022–23 ! width="100"|2023–24 ! width="100"|Koeficient |- |28 |{{flagicon|AZE}} [[Misli Premier League]] |3.375 |2.500 |4.375 |4.000 |5.875 |20.125 |- |29 |{{flagicon|SVK}} [[Niké Liga]] |3.000 |1.500 |4.125 |6.000 |5.000 |19.625 |- |30 |{{flagicon|SVN}} '''PrvaLiga Telemach''' |2.000 |2.250 |3.000 |2.125 |3.875 |13.250 |- |31 |{{flagicon|Moldavija}} [[Super Liga]] |0.750 |1.375 |5.250 |3.750 |2.000 |13.125 |- |32 |{{flagicon|KOS}} [[AlbiMall Superliga]] |1.500 |1.833 |2.333 |2.875 |3.000 |11.541 |} ==Naslovi prvaka po sezonah== {| class="wikitable" |- !Sezona!!Prvak!!Drugouvrščeni |- | style="text-align:center"|[[1991–92 Slovenian PrvaLiga|1991–92]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[1992–93 Slovenian PrvaLiga|1992–93]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[1993–94 Slovenian PrvaLiga|1993–94]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Mura]] |- | style="text-align:center"|[[1994–95 Slovenian PrvaLiga|1994–95]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[1995–96 Slovenian PrvaLiga|1995–96]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[1996–97 Slovenian PrvaLiga|1996–97]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | style="text-align:center"|[[1997–98 Slovenian PrvaLiga|1997–98]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Mura]] |- | style="text-align:center"|[[1998–99 Slovenian PrvaLiga|1998–99]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[1999–2000 Slovenian PrvaLiga|1999–2000]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[2000–01 Slovenian PrvaLiga|2000–01]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[2001–02 Slovenian PrvaLiga|2001–02]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | style="text-align:center"|[[2002–03 Slovenian PrvaLiga|2002–03]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[2003–04 Slovenian PrvaLiga|2003–04]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[2004–05 Slovenian PrvaLiga|2004–05]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[2005–06 Slovenian PrvaLiga|2005–06]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[2006–07 Slovenian PrvaLiga|2006–07]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2007/08|2007–08]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[FC Koper|Koper]] |- |} {| class="wikitable" |- !Sezona!!Prvak!!Drugouvrščeni |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2008–09|2008–09]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2009/10|2009–10]] | [[FC Koper|Koper]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2010/11|2010–11]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2011/12|2011–12]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2012/13|2012–13]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2013/14|2013–14]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[FC Koper|Koper]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2014/15|2014–15]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2015/16|2015–16]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2016/17|2016–17]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2017–18|2017–18]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2018–19|2018–19]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[2019–20 Slovenian PrvaLiga|2019–20]] | [[NK Celje|Celje]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[2020–21 Slovenian PrvaLiga|2020–21]] | [[NŠ Mura]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2021/22|2021–22]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[FC Koper|Koper]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2022/23|2022–23]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[2023–24 Slovenian PrvaLiga|2023–24]] | [[NK Celje|Celje]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[2024–25 Slovenian PrvaLiga|2024–25]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align: center;" |2025/26 |[[NK Celje]] |[[Nogometni klub Koper|NK Koper]] |- | style="text-align: center;" |2026/27 | | |} {| class="wikitable" |- ! width=150| Klub ! width=90| Št. naslovov ! width=90| Drugo mesto ! Sezone |- | [[NK Maribor|Maribor]] ! align="center" | 16 ! align="center" | 9 | 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2009, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2017, 2019, 2022 |- | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] ! align="center" | 8 ! align="center" | 6 | 1992, 1993, 1994, 1995, 2016, 2018, 2023, 2025 |- | [[ND Gorica|Gorica]] ! align="center" | 4 ! align="center" | 5 | 1996, 2004, 2005, 2006 |- |[[Nogometni klub Celje|Celje]] ! align="center" | 3 ! align="center" | 2 | 2020, 2024, 2026 |- | [[NK Domžale|Domžale]] ! align="center" | 2 ! align="center" | 3 | 2007, 2008 |- |[[NK Koper|Koper]] ! align="center" | 1 ! align="center" | 4 | 2010 |- |[[Nogometna šola Mura|Mura]] ! align="center" | 1 ! align="center" | 0 |2021 |} <nowiki>*</nowiki>Klub ne obstaja več ==Derbiji== * [[Večni derbi]] - [[NK Maribor]] proti [[NK Olimpija Ljubljana]]. * [[Štajerski derbi]] - [[NK Maribor]] proti [[NK Celje]]. Tekma dveh največjih štajerskih mest. * [[Primorski derbi]] - [[FC Koper]] proti [[ND Gorica]]. Tekma dveh najuspešnejših ekip iz Primorske. * [[Severnoprimorski derbi]] - [[NK Primorje]] proti [[ND Gorica]]. Rivalstvo med [[Ajdovščina|Ajdovščino]] in [[Nova Gorica|Novo Gorico]], dveh največjih severnoprimorskih mest. * [[Osrednjeslovenski derbi]] - [[Nogometni klub Domžale|NK Domžale]] proti [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]. Tekma dveh najuspešnejših osrednjeslovenskih ekip. *[[Prekmurski derbi]] - [[NŠ Mura]] proti [[Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]]. Tekma dveh najuspešnejših prekmurski ekip. * [[Drugi štajerski derbi]] - [[NK Rudar Velenje]] proti [[NK Maribor]]. Drugi štajerski derbi. * [[Zahodnoštajerski derbi]] - [[NK Rudar Velenje]] proti [[NK Celje]]. Derbi največjih mest na zahodnem Štajerskem, ter ob enem še derbi sosedov. * [[Ljubljanski derbi]] - [[NK Bravo]] proti [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]. Derbi dveh klubov iz Ljubljane. ==Statistika== ===Najboljši strelci po sezonah=== {| class="wikitable" style="text-align:center;margin-left:1em" !width="75" | Sezona !width="75" | Št. golov !width="150" | Nogometaš !width="150" | Klub |- | align="“center”" |2025/26 | align="“center”" |12 |[[Nikita Iosifov (Nogometaš)|Nikita Iosifov]], [[Benjamin Tetteh (Nogometaš)|Benjamin Tetteh]] |[[NK Celje|Celje]], [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align=“center” |2024/25 | align=“center” |15 | [[Raul Florucz]] | [[NK Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] |- | align="center" |2023/24 | align="center" |18 | [[Aljoša Matko]] |[[NK Celje|Celje]] |- | align="center" |2022/23 | align="center" |20 | [[Žan Vipotnik]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2021/22 | align="center" |17 | [[Ognjen Mudrinski]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2020/21 | align="center" |14 | [[Nardin Mulahusejnović]] [[Jan Mlakar]] | [[Nogometni klub Koper|Koper]] [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2019/20 | align="center" |26 | [[Ante Vukušić]] |[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] |- | align="center" |2018/19 | align="center" |18 | [[Luka Zahović]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2017/18 | align="center" |18 | [[Luka Zahović]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2016/17 | align="center" | 17 | [[John Mary]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |- | align="center" | 2015/16 | align="center" | 17 | [[Andraž Šporar]]<br>[[Rok Kronaveter]]<br>[[Jean-Philippe Mendy]] | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]<br>[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]<br>[[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2014/15 | align="center" | 17 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2013/14 | align="center" | 19 | [[Mate Eterović]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |- | align="center" | 2012/13 | align="center" | 17 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2011/12 | align="center" | 22 | [[Dare Vršič]] | [[NK Olimpija|Olimpija]] |- | align="center" | 2010/11 | align="center" | 16 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2009/10 | align="center" | 23 | [[Milan Osterc]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2008/09 | align="center" | 17 | [[Etien Velikonja]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2007/08 | align="center" | 22 | [[Dario Zahora]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | align="center" | 2006/07 | align="center" | 22 | [[Nikola Nikezić]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2005/06 | align="center" | 24 | [[Miran Burgič]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2004/05 | align="center" | 18 | [[Kliton Bozgo]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2003/04 | align="center" | 19 | [[Dražen Žeželj]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] [[NK Primorje|Primorje]] |- | align="center" | 2002/03 | align="center" | 22 | [[Marko Kmetec]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 2001/02 | align="center" | 16 | [[Romano Obilinović]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | align="center" | 2000/01 | align="center" | 23 | [[Damir Pekič]] | [[NK Celje|Publikum]] |- | align="center" | 1999/00 | align="center" | 24 | [[Kliton Bozgo]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 1998/99 | align="center" | 17 | [[Novica Nikčevič]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 1997/98 | align="center" | 21 | [[Ismet Ekmečić]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 1996/97 | align="center" | 21 | [[Faik Kamberović]] | [[NK Celje|Publikum]] |- | align="center" | 1995/96 | align="center" | 28 | [[Ermin Šiljak]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 1994/95 | align="center" | 25 | [[Štefan Škaper]] | [[NK Beltinci|Beltinci]] |- | align="center" | 1993/94 | align="center" | 23 | [[Štefan Škaper]] | [[NK Beltinci|Potrošnik Beltinci]] |- | align="center" | 1992/93 | align="center" | 25 | [[Sašo Udovič]] | [[NK Slovan|Slovan]] |- | align="center" | 1991/92 | align="center" | 29 | [[Zoran Ubavič]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |} ===Večna lestvica najboljših strelcev lige=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |- !# !class="unsortable"|Igralec !Goli !Nastopi !Povprečje |- |1 |style="text-align: left;"|[[Marcos Tavares]] |159 |436 |{{#expr:159/436 round 2}} |- |2 |style="text-align: left;"|[[Štefan Škaper]] |130 |226 |{{#expr:130/226 round 2}} |- |3 |style="text-align: left;"|[[Kliton Bozgo]] |109 |207 |{{#expr:109/207 round 2}} |- |4 |style="text-align: left;"|[[Ermin Rakovič]] |108 |269 |{{#expr:108/269 round 2}} |- |rowspan="2"|5 |style="text-align: left;"|[[Milan Osterc]] |rowspan="2"|106 |276 |{{#expr:106/276 round 2}} |- |style="text-align: left;"|[[Rok Kronaveter]] |335 |{{#expr:106/335 round 2}} |- |7 |style="text-align: left;"|[[Damir Pekič]] |103 |266 |{{#expr:103/266 round 2}} |- |8 |style="text-align: left;"|[[Marko Kmetec]] |95 |271 |{{#expr:95/271 round 2}} |- |9 |style="text-align: left;"|[[Dalibor Volaš]] |92 |241 |{{#expr:92/241 round 2}} |- |10 |style="text-align: left;"|[[Ismet Ekmečić]] |90 |199 |{{#expr:90/199 round 2}} |- |} <small>Vir: [http://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=statistika&id_menu=220&id_sezone=-1 Uradna spletna stran PrvaLiga]</small> ===Večna klubska lestvica 1991–2026=== Klubi, označeni s '''krepko''' so trenutni udeleženci 1.SNL<br> Klubi, označeni z ''ležeče'' so razpadli in ne obstajajo več.<br> Klubi v navadni obliki pisave trenutno igrajo v nižjem rangu tekmovanja.<br> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Poz. ! Klub ! Sezone ! Tekme ! Zmage ! Remi ! Porazi ! Dani goli ! Prejeti goli ! Točke ! 1º ! 2º ! 3º |-align="center" |1 || '''[[NK Maribor|Maribor]]'''|| 35 || 1208 || 672 || 298 || 239 || 2253 || 1198 || 2238 || 16 || 9 || 4 |- align="center" | 2 || '''[[NK Celje|Celje]]''' || 35 || 1208 || 486 || 308 || 414 || 1758 || 1552 || 1710 || 3 || 3 || 1 |- align="center" | 3 || [[ND Gorica|Gorica]]|| 29 || 1046 || 431 || 271 || 344 || 1521 || 1293 || 1508 || 4 || 5 || 5 |- align="center" | 4 || [[NK Domžale|Domžale]]|| 30 || 959 || 369 || 254 || 336 || 1364 || 1239 || 1356 || 2 || 3 || 5 |- align="center" | 5 || '''[[NK Koper|Koper]]''' || 28 || 995 || 389 || 277 || 329 || 1305 || 1223 || 1398 || 1 || || 3 |- align="center" | 6 || [[Rudar Velenje]]|| 25 || 874 || 293 || 214 || 367 || 1123 || 1263 || 1041 || - || - || 4 |- align="center" | 7 || '''[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]]'''{{ref label|Olimpija (2005)|D|D}} || 17 || 594 || 306 || 138 || 150 || 979 || 608 || 1056 || 3 || 3 || 5 |- align="center" | 8 || [[ND Primorje Ajdovščina|Primorje]]|| 20 || 728 || 250 || 171 || 265 || 960 || 944 || 889 || - || 2 || 1 |- align="center" | 9 || <s>''[[NK Olimpija|Olimpija]]''{{ref label|Olimpija (1911-2004)|A|A}}</s>|| 15 || 469 || 237 || 104 || 128 || 935 || 553 || 720 || 4 || 3 || 1 |- align="center" | 10 || <s>''[[NK Mura|Mura]]''{{ref label|Mura|C|C}}</s>|| 14 || 470 || 204 || 120 || 146 || 673 || 545 || 660 || - || 2 || 2 |- align="center" | 11 || ''[[NK Korotan|<s>Korotan</s>]]'' || 9 || 290 || 102 || 62 || 126 || 352 || 399 || 354 || - || - || - |- align="center" | 12 || [[NŠ Mura|'''NŠ Mura''']]|| 8 || 271 || 98 || 86 || 77 || 364 || 335 || 380 || 1 || - || - |- align="center" | 13 || '''[[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]]'''|| 10 || 362 || 103 || 88 || 172 || 413 || 607 || 375 || - || - || - |- align="center" | 14 || ''[[NK Beltinci|<s>Beltinci</s>]]'' || 9 || 308 || 96 || 70 || 142 || 414 || 526 || 304 || - || - || - |- align="center" | 15 || [[Nogometni klub Aluminij|'''Aluminij''']]|| 9 || 312 || 86 || 80 || 156 || 365 || 528 || 338 || - || - || - |- align="center" | 16 || [[NK Drava|''<s>Drava</s>'']] || 7 || 244 || 81 || 56 || 107 || 311 || 367 || 299 || - || - || - |- align="center" | 17 || [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav]] || 9 || 318 || 74 || 58 || 176 || 315 || 606 || 290 || - || - || - |- align="center" | 18 || [[NK Bravo|'''Bravo''']]|| 7 || 235 || 87 || 69 || 79 || 294 || 282 || 330 || - || - || - |- align="center" | 19 || ''[[NK Ljubljana|<s>Ljubljana</s>]]'' || 6 || 230 || 86 || 57 || 87 || 300 || 324 || 261 || - || - || - |- align="center" | 20 ||[[NK Radomlje|'''Radomlje''']]|| 7 || 235 || 53 || 60 || 122 || 232 || 412 || 219 || - || - || - |- align="center" | 21 ||[[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]]|| 5 || 177 || 42 || 46 || 89 || 178 || 274 || 172 || - || - || - |- align="center" | 22 || [[NK Interblock|Interblock]] || 4 || 144 || 41 || 33 || 70 || 170 || 225 || 156 || - || - || - |- align="center" | 23 || [[NK Krka|Krka]] || 5 || 172 || 42 || 44 || 86 || 148 || 262 || 155 || - || - || - |- align="center" | 24 || <s>[[NK Zavrč|''Zavrč'']]{{ref label|Zavrč|E|E}}</s>|| 3 || 108 || 40 || 22 || 46 || 128 || 156 || 142 || - || - || - |- align="center" | 25 || <s>''[[NK Izola|Izola]]''{{ref label|Izola|B|B}}</s>|| 5 || 170 || 49 || 41 || 80 || 195 || 336 || 140 || - || - || 1 |- align="center" | 26 || [[NK Dravograd|Dravograd]] || 4 || 129 || 37 || 28 || 64 || 167 || 232 || 139 || - || - || - |- align="center" | 27 || [[NK Krško|''<s>Krško</s>'']]|| 4 || 144 || 32 || 42 || 70 || 128 || 224 || 138 || - || - || - |- align="center" | 28 || ''[[NK Naklo|<s>Naklo</s>]]'' || 4 || 134 || 45 || 44 || 45 || 170 || 174 || 134 || - || - || - |- align="center" | 29 || ''[[NK Šmartno ob Paki|<s>Šmartno</s>]]'' || 3 || 97 || 31 || 33 || 33 || 130 || 133 || 126 || - || - || - |- align="center" | 30 || [[NK Svoboda|Svoboda]] || 4 || 134 || 45 || 31 || 58 || 156 || 205 || 121 || - || - || - |- align="center" | 31 || [[NK Bela Krajina|''<s>Bela Krajina</s>'']] || 3 || 104 || 21 || 33 || 50 || 104 || 169 || 96 || - || - || - |- align="center" | 32 ||[[ND Mura 05|''<s>Mura 05</s>'']]|| 2 || 72 || 27 || 11 || 34 || 95 || 112 || 92 || - || - || 1 |- align="center" | 33 || [[ND Slovan|Slovan]] || 3 || 104 || 28 || 33 || 43 || 131 || 153 || 89 || - || - || - |- align="center" | 34 || [[NK Zagorje|Zagorje]] || 3 || 106 || 25 || 26 || 55 || 94 || 146 || 78 || - || - || - |- align="center" | 35 || ''[[NK Steklar|Steklar]]'' || 2 || 74 || 16 || 26 || 32 || 90 || 147 || 58 || - || - || - |- align="center" | 36 || [[Jadran Dekani]]|| 3 || 100 || 11 || 17 || 72 || 60 || 254 || 39 || - || - || - |- align="center" | 37 || [[NK Rogaška|Rogaška]]|| 1 || 36 || 10 || 6 || 20 || 37 || 64 || 36 || - || - || - |- align="center" | 38 || [[NK Rudar Trbovlje|Rudar Trbovlje]]|| 1 || 40 || 12 || 9 || 19 || 47 || 60 || 33 || - || - || - |- align="center" | 39 || [[NK Ankaran|Ankaran]]|| 1 || 36 || 5 || 11 || 19 || 33 || 84 || 26 || - || - || - |- align="center" | 40 || [[NK Medvode|Medvode]]|| 1 || 40 || 9 || 5 || 26 || 26 || 84 || 23 || - || - || - |- align="center" | 41 || ''[[Železničar Maribor]]''|| 2 || 34 || 6 || 8 || 20 || 30 || 62 || 20 || - || - || - |- align="center" | 42 || ''[[NK Slavija Vevče|<s>SET Vevče</s>]]''|| 1 || 36 || 4 || 7 || 25 || 37 || 83 || 19 || - || - || - |- align="center" | 43 || [[NK Pohorje|Pohorje]]|| 1 || 33 || 4 || 6 || 23 || 26 || 73 || 18 || - || - || - |- align="center" | 44 || [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]|| 1 || 36 || 4 || 5 || 27 || 39 || 95 || 17 || - || - || - |- align="center" | 45 || [[NK Kočevje|Kočevje]]|| 1 || 30 || 4 || 9 || 17 || 24 || 91 || 17 || - || - || - |- align="center" |46 |[[NK Brinje Grosuplje]] |0 |0 |0 |0 |0 |0 |0 |0 | - | - | - |- align="center" |} <small>Vir: [http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1/ Uradna stran PrveLige]</small> === Rekordi === ==== '''Obisk''' ==== *Največji obisk na eni tekmi: 14,000, [[NK Maribor]] - [[NK Beltinci]] (5-1), 1. junij 1997<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=6362 | title = Zapisnik: Maribor - Beltinci 5:1 | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> in [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] – [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] (1–2), 7. maj 2016 *Največji povprečni obisk: 5,289, [[NK Maribor]] v sezoni 1996–97 ==== '''Posamezne tekme''' ==== *Največja ligaška zmaga/poraz: 12-0, [[NK Olimpija]] - [[NK Jadran Dekani]], 7. junij 1992<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=5280 | title = Zapisnik: Olimpija - Dekani 12:0 | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== '''Igralci''' ==== *Največ nastopov: 488, [[Sebastjan Gobec]] v 19 sezonah v letih 1996–97 in 2014–15<ref name="Gobec">{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = Sebastjan Gobec | publisher = PrvaLiga.si | language = sl| accessdate = 2015-05-31}}</ref> *Največ ligaških minut: 40.577, [[Sebastjan Gobec]] v 19. sezonah med 1996-97 in 2014-15<ref name="Gobec"/> *Največ ligaških golov : 159, [[Marcos Tavares]] v 13. sezonah med 2007-08 in 2020-21<ref>{{navedi splet|url=https://www.nzs.si/tekmovanja/default.asp?action=igralec&id_menu=337&id_kluba=21&id_igralca=81804|title=Marcos Tavares|publisher=NZS|language=sl|accessdate=22.11.2021}}</ref> *Največ ligaških golov v sezoni: 29, [[Zoran Ubavič]] v sezoni 1991–92<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/klubi/mostvo/igralec.asp?idi=12391&id=16 | title = Zoran Ubavič | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== '''Klubi'''<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = Statistika | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== *Največ zaporednih ligaških zmag: 12, [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] in [[NK Olimpija]] *Največ zaporednih ligaških remijev: 8, [[FC Koper]] *Največ zaporednih ligaških porazov: 15, [[NK Izola]] *Največ zaporednih ligaških tekem brez poraza (niz nepremaganosti): 32, [[NK Domžale]] *Največ zaporednih ligaških tekem brez zmage: 36, [[NK Rudar Velenje]] ==== '''Sezone'''<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Lestvica/?id_menu=25 | title = Lestvica Prve lige (arhiv tekmovanj) | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== *Največ osvojenih točk v eni sezoni: 85, [[NK Maribor]] v sezoni 2011–2012 *Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: 3, [[NK Jadran Dekani]] v sezoni 1994–95 *Največ golov v eni sezoni: 103, [[NK Olimpija]] v sezoni 1991–92 *Najmanj golov v eni sezoni: 12, [[NK Jadran Dekani]] v sezoni 1994–95 *Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: 140, [[NK Izola]] v sezoni 1995–96 *Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: 17, [[NK Olimpija]] v sezoni 2017-18 *Najboljša gol razlika v eni sezoni: +84, [[NK Olimpija]] v sezoni 1991–92 *Najslabša gol razlika v eni sezoni: -127, [[NK Izola]] v sezoni 1995–96 ==== '''Kartoni''' ==== *Največ rumenih kartonov: 146, [[Sebastjan Gobec]] v 19 sezonah v letih 1996–97 in 2014–15<ref name="Gobec" /> ==Nagrade== ===Pokal=== Trenutni pokal se podeljuje od sezone 2012–13 in ga je oblikoval kipar [[Mirko Bratuša]] iz [[Negova|Negove]]. Pokal prikazuje žogo z enajstimi zvezdastimi luknjami, znotraj katerih so enajst igralcev, ki držijo skupaj in gledajo v nebo. Izdelan je iz medenine, brona in zlata ter tehta 13 kg.<ref>{{cite news|url=https://www.futsal.si/novica/Nov_pokal_za_prvaka_Prve_lige_Telekom_Slovenije?id=33248&id_objekta=1|publisher=[[Football Association of Slovenia]]|access-date=6 August 2018|language=sl|title=Nov pokal za prvaka Prve lige Telekom Slovenije|date=24 May 2013|archive-date=6 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180806145604/http://www.futsal.si/novica/Nov_pokal_za_prvaka_Prve_lige_Telekom_Slovenije?id=33248&id_objekta=1|url-status=live}}</ref> ===Igralske nagrade=== Prve nagrade za igralca leta so podelili slovenski časopis [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] v zgodnjih devetdesetih letih. Med letoma 1996 in 1999 so jih podeljevali pri [[EkipaSN (časopis)|Ekipi]], od leta 2004 pa nagrade organizira Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS). {{col-begin}} {{col-3}} '''Igralec leta''' * 1991 Miloš Breznikar<ref name="award1991">{{cite news|url=https://www.sta.si/109986/dzoni-novak-nogometas-leta|title=Džoni Novak nogometaš leta|publisher=[[Slovenian Press Agency]]|access-date=3 June 2017|language=sl|date=7 December 1994|archive-date=17 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180117191112/https://www.sta.si/109986/dzoni-novak-nogometas-leta|url-status=live}}</ref> * 1992 [[Vlado Miloševič]]<ref name="award1991"/> * 1993 [[Gregor Židan]]<ref name="award1991"/> * 1994 [[Džoni Novak]]<ref name="award1991"/> * 1995 [[Sandi Valentinčič]]<ref name="award1995">{{cite news|url=https://www.sta.si/183925/bralci-dnevnika-izbrali-valentincica|title=Bralci Dnevnika izbrali Valentinčiča|publisher=[[Slovenian Press Agency]]|access-date=3 June 2017|language=sl|date=20 January 1996|archive-date=18 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210518234344/https://www.sta.si/183925/bralci-dnevnika-izbrali-valentincica|url-status=live}}</ref> * 2004 [[Damir Pekič]] and [[Dražen Žeželj]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2004.html |title=SPINS XI 2004 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221226/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2004.html |url-status=live }}</ref> * 2005 [[Saša Ranić]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2005.html |title=SPINS XI 2005 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221156/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2005.html |url-status=live }}</ref> * 2006 [[Ermin Rakovič]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2006.html |title=SPINS XI 2006 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221155/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2006.html |url-status=live }}</ref> * 2007–08 [[Amer Jukan]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2007_08.html |title=SPINS XI 2007–08 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221143/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2007_08.html |url-status=live }}</ref> * 2008–09 [[Marcos Tavares]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2008_09.html |title=SPINS XI 2008–09 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221139/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2008_09.html |url-status=live }}</ref> * 2009–10 [[Miran Pavlin]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2009_10.html |title=SPINS XI 2009–10 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221357/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2009_10.html |url-status=live }}</ref> * 2010–11 [[Marcos Tavares]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2010_11.html |title=SPINS XI 2010–11 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221421/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2010_11.html |url-status=live }}</ref> * 2011–12 [[Dare Vršič]]<ref name="spins2012">{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2011_2012.html |title=SPINS XI 2011–12 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221331/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2011_2012.html |url-status=live }}</ref> * 2012–13 [[Agim Ibraimi]]<ref name="spins2013">{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2012_2013.html |title=SPINS XI 2012–13 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221359/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2012_2013.html |url-status=live }}</ref> * 2013–14 [[Massimo Coda]]<ref name="spins2014">{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2013_2014.html |title=SPINS XI 2013–14 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221152/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2013_2014.html |url-status=live }}</ref> * 2014–15 [[Benjamin Verbič]]<ref name="spins2015">{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2014_2015.html |title=SPINS XI 2014–15 |access-date=20 May 2017 |archive-date=8 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190508141415/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2014_2015.html |url-status=live }}</ref> * 2015–16 [[Rok Kronaveter]]<ref name="spins2016">{{Cite web |url=http://www.spins.si/novice/1/najboljsa_nogometasa_2015_2016.html |title=Najboljša nogometaša sezone sta Rok Kronaveter in Manja Rogan |access-date=20 May 2017 |archive-date=13 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160913121419/http://www.spins.si/novice/1/najboljsa_nogometasa_2015_2016.html |url-status=live }}</ref> * 2016–17 [[Dare Vršič]]<ref name="spins2017">{{Cite web |url=http://www.spins.si/novice/1/najboljsi_nogometas_2016_2017_dare_vrsic.html |title=Najboljši nogometaš sezone 2016/2017 je Dare Vršič |access-date=23 May 2017 |archive-date=15 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181215122742/http://www.spins.si/novice/1/najboljsi_nogometas_2016_2017_dare_vrsic.html |url-status=live }}</ref> * 2017–18 [[Senijad Ibričić]]<ref name="spins2018">{{Cite web |url=https://www.nogomania.com/Novica/Senijad-Ibricic-igralec-sezone-v-1-SNL |title=Senijad Ibričić igralec sezone v 1. SNL!|date=22 June 2018|publisher=Nogomania|language=sl|access-date=6 August 2020 |archive-date=22 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180622171728/https://nogomania.com/Slovenski-Nogomet/Prva-SNL/Novica/Senijad-Ibricic-igralec-sezone-v-1-SNL.aspx |url-status=live }}</ref> * 2018–19 [[Rudi Požeg Vancaš]]<ref>{{cite web |first=Rok |last=Plestenjak |title=Najboljši igralec 1. SNL se še ni srečal z Zlatkom Zahovićem #video |url=https://siol.net/sportal/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-intervju-498020 |publisher=[[Siol]] |access-date=6 August 2020 |language=sl |date=20 May 2019 |archive-date=23 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210923175941/https://siol.net/sportal/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-intervju-498020 |url-status=live }}</ref> * 2019–20 [[Mitja Lotrič]]<ref name="2020winners">{{cite web |first=Marko |last=Kovačevič |title=Najboljši nogometaši v sezoni: Vse zmage v Celje |url=https://www.vecer.com/vse-zmage-v-celje-10198962 |website=[[Večer (Slovenia)|Večer]] |access-date=6 August 2020 |language=sl-si |date=23 July 2020 |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726124455/https://www.vecer.com/vse-zmage-v-celje-10198962 |url-status=live }}</ref> * 2020–21 [[Senijad Ibričić]]<ref name="2021winners">{{cite web |title=Ibričić najboljši po Spinsovem izboru |url=https://www.delo.si/sport/nogomet/ibricic-najboljsi-po-spinsovem-izboru/ |website=[[Delo (newspaper)|Delo]] |access-date=22 November 2021 |language=sl-si |date=22 May 2021 |archive-date=22 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211122221111/https://www.delo.si/sport/nogomet/ibricic-najboljsi-po-spinsovem-izboru/ |url-status=live }}</ref> * 2021–22 [[Ognjen Mudrinski]]<ref name="2022winners">{{cite web |title=Mudrinski najboljši igralec sezone, med mladimi izstopal Horvat |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/mudrinski-najboljsi-igralec-sezone-med-mladimi-izstopal-horvat/628100 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=20 May 2022 |language=sl |date=20 May 2022 |archive-date=20 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220520143846/https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/mudrinski-najboljsi-igralec-sezone-med-mladimi-izstopal-horvat/628100 |url-status=live }}</ref> * 2022–23 [[Žan Vipotnik]]<ref name="2023winners">{{cite web |title=Riera potrdil, da zapušča Olimpijo; Delius bo spregovoril v ponedeljek |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/riera-potrdil-da-zapusca-olimpijo-delius-bo-spregovoril-v-ponedeljek/668257 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=23 May 2023 |language=sl |date=15 May 2023 |archive-date=16 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230516193644/https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/riera-potrdil-da-zapusca-olimpijo-delius-bo-spregovoril-v-ponedeljek/668257 |url-status=live }}</ref> * 2023–24 [[Žan Karničnik]]<ref name="2024winners">{{Cite web|language=sl|date=18 May 2024|title=SPINS XI: Objavljamo imena najboljših nogometašev in trenerja sezone 2023/2024 v Sloveniji|url=http://www.spins.si/novice/1/zmagovalci_sezone_23_24.html |access-date=20 May 2024|website=spins.si}}</ref> {{col-3}} '''Mladi igralec leta''' * 2011–12 [[Boban Jović]]<ref name="spins2012"/> * 2012–13 [[Boban Jović]]<ref name="spins2013"/> * 2013–14 [[Martin Milec]]<ref name="spins2014"/> * 2014–15 [[Benjamin Verbič]]<ref name="spins2015"/> * 2015–16 [[Miha Zajc]]<ref name="spins2016"/> * 2016–17 [[Luka Zahović]]<ref name="spins2017"/> * 2017–18 [[Luka Zahović]]<ref name="spins2018"/> * 2018–19 [[Jan Mlakar]]<ref name="2019winners">{{cite web|url=https://snportal.si/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-naj-igralec-prve-lige-telekom-slovenije/|title=Rudi Požeg Vancaš naj igralec Prve Lige Telekom Slovenije|access-date=6 August 2020|date=19 May 2019|language=sl|website=Slovenski nogometni portal|archive-date=28 July 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230728125653/https://snportal.si/slovenska-tekmovanja/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-naj-igralec-prve-lige-telekom-slovenije/|url-status=live}}</ref> * 2019–20 [[Dario Vizinger]]<ref name="2020winners"/> * 2020–21 [[Timi Max Elšnik]]<ref name="2021winners"/> * 2021–22 [[Tomi Horvat]]<ref name="2022winners"/> * 2022–23 [[Žan Vipotnik]]<ref>{{cite web |title=SPINS XI: NajboljšI nogometašI, nogometašica in trener sezone 2022/2023 so... |url=http://www.spins.si/novice/1/spinsxi_zmagovalci_23.html |website=spins.si |access-date=15 May 2023 |language=sl |date=15 May 2023 |archive-date=15 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230515180929/http://www.spins.si/novice/1/spinsxi_zmagovalci_23.html |url-status=live }}</ref> * 2023–24 [[Egor Prutsev]]<ref name="2024winners"/> {{col-end}} ===Trenerske nagrade=== nerske nagrade niso bile podeljene med letoma 2012 in 2019. '''Trener leta''' * 2011–12 [[Darko Milanič]]<ref name="spins2012"/> * 2018–19 [[Ante Šimundža]]<ref name="2019winners"/> * 2019–20 [[Dušan Kosič]]<ref name="2020winners"/> * 2020–21 [[Dejan Djuranović]]<ref name="2021winners"/> * 2021–22 [[Zoran Zeljković]]<ref name="2022winners"/> * 2022–23 [[Albert Riera]]<ref name="2023winners"/> * 2023–24 [[Ante Šimundža]]<ref name="2024winners"/> * 2024-25 [[Victor Sanchez]] == Opombe == <span style="font-size:100%;"> *{{note label|Olimpija (1911-2004)|A|A}} Klub so leta 2004 razpustili zaradi finančnih težav.<ref name="oli_propad">{{navedi splet | url = http://www.zurnal24.si/nogomet/simic-stefanovic-posilja-groznje-ivan-simic-nzs-spins-dejan-stefanovic-odgovor-191033/clanek | title = Simič: "Stefanović pošilja grožnje!" | publisher = zurnal24.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011}}</ref><ref name="sveza1">{{navedi splet|url=http://www.football.si/Competitions|title=Competitions |publisher=Nogometna zveza Slovenije |language=en|accessdate=23 June 2010|archive-date=2011-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728041900/http://www.football.si/Competitions|url-status=dead}}</ref><ref name="dolg700">{{navedi novice|url=http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011060705652861|title=Kukavičjih sto let|date=7 June 2011|work=[[Večer (Slovenia)|Večer]]|author=Marjan Horvat|accessdate=8 June 2011|archive-date=2012-12-05|archive-url=https://archive.today/20121205011743/http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011060705652861|url-status=dead}}</ref> *{{note label|Izola|B|B}} Klub so razpustili leta 1996. *{{note label|Mura|C|C}} Klub so leta 2004 razpustili zaradi finančnih težav.<ref name="sveza1"/><ref name=mura>{{navedi splet | url = http://www.zurnal24.si/nogomet/simic-stefanovic-posilja-groznje-ivan-simic-nzs-spins-dejan-stefanovic-odgovor-191033/clanek | title = Simič: "Stefanović pošilja grožnje!" | publisher = zurnal24.si | language = sl | date = 11 November 2010 | accessdate = 6 February 2011}}</ref> *{{note label|Olimpija (2005)|D|D}} Klub je bil ustanovljen 2. marca 2005,<ref name = rtvslo_2005>{{navedi splet | url = http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/zeleno-beli-v-stirih-letih-iz-pete-v-prvo-ligo/128475 | title = Zeleno-beli v štirih letih iz pete v prvo ligo | publisher = rtvslo.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120612020038/http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/zeleno-beli-v-stirih-letih-iz-pete-v-prvo-ligo/128475 | archivedate = 2012-06-12 | url-status = dead }}</ref><ref name= olimpija_zgodovina>{{navedi splet | url = http://www.nkolimpija.si/zgodovina | title = NK Olimpija Ljubljana - Zgodovina | publisher = nkolimpija.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110902103332/http://www.nkolimpija.si/zgodovina | archivedate = 2011-09-02 | url-status = dead }}</ref><ref name="nzs">{{navedi splet | url = http://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/klubi | title = Klubi -> Ljubljana | publisher=Nogometna zveza Slovenije | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110818070831/http://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/klubi | archivedate = 2011-08-18 | url-status = dead }}</ref><ref name=pirs_si>{{navedi splet | url = http://www.pirs.si/Subject/Profile/455688/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA -> Dodatni poda... | publisher = PIRS.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120316124619/http://www.pirs.si/Subject/Profile/455688/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | archivedate = 2012-03-16 | url-status = dead }}</ref><ref name=bizi_si>{{navedi splet | url = http://www.bizi.si/SPORTNO-DRUSTVO-NOGOMETNI-KLUB-OLIMPIJA-LJUBLJANA/ | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA | publisher = bizi.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110724132217/http://www.bizi.si/SPORTNO-DRUSTVO-NOGOMETNI-KLUB-OLIMPIJA-LJUBLJANA/ | archivedate = 2011-07-24 | url-status = dead }}</ref><ref name = firma_si>{{navedi splet | url = http://www.firma.si/2051346000/f/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA -> Podrobnosti | publisher = firma.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011|archiveurl = http://www.webcitation.org/5wT1SN2G0 |archivedate = 2011-02-13|url-status=live}}</ref><ref name=PrvaLiga_Olimpija>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/klubi/?id=832&id_menu=111 | title = PrvaLiga: NK Olimpija | publisher = prvaliga.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110924070557/http://www.prvaliga.si/klubi/?id=832&id_menu=111 | archivedate = 2011-09-24 | url-status = dead }}</ref> in se ima za naslednika kluba [[NK Olimpija]], ki je bil razpuščen leta 2004.<ref name="oli_propad"/><ref name="sveza1"/><ref name="dolg700"/> Vendar pravno gledano to ne drži, kajti [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] je nov in razlikovan klub, ki ni upravičen do prisvajanja zgodovine in uspehov stare [[NK Olimpija|Olimpije]]. [[Nogometna zveza Slovenije]], [[Združenje prvoligašev 1. SNL]] in [[UEFA]] ne priznavajo zgodovine, uspehov in statistike starega kluba.<ref name="nzs" /><ref name="PrvaLiga_Olimpija" /><ref name="sveza1" /><ref name=oli_statistika>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = SNL Statistika: Vse sezone | publisher = prvaliga.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120523183500/http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | archivedate = 2012-05-23 | url-status = dead }}</ref> Niti ne dopušča tega pravni red [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref name="pirs_si" /><ref name="bizi_si" /><ref name="firma_si" /> *{{note label|Zavrč|E|E}} Klub so razpustili leta 2016 zaradi finančnih težav.<ref>{{Navedi splet|title=Prodajajo že žaromete, pot do nekdanje nogometne slave izginja {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/prodajajo-ze-zaromete-pot-do-nekdanje-nogometne-slave-izginja/19754|website=mariborinfo.com|accessdate=2025-02-19|language=sl}}</ref> </span> ==TV partnerji== V zgodnjih letih je ligo prenašala le nacionalna javna televizija, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Od leta 2008 do 2012 sta imela skupne prenose z [[Šport TV]], od 2013 do 2015 pa s [[Planet TV]].<ref name="1snl2013"/> V sezonah [[Prva slovenska nogometna liga 2015/16|2015–16]] in [[Prva slovenska nogometna liga 2016/17|2016–17]] je bila liga ekskluzivno predvajana na [[Kanal A|Kanalu A]].<ref>{{cite news|url=https://www.24ur.com/sport/nogomet/nogomet-je-doma-na-kanalu-a.html|title=Prva liga na Kanalu A: Kdo lahko z vrha zrine Maribor?|date=16 July 2015|access-date=27 May 2017|language=sl|website=[[24ur.com]]|archive-date=16 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170816013433/http://www.24ur.com/sport/nogomet/nogomet-je-doma-na-kanalu-a.html|url-status=live}}</ref> V sezoni 2017–18 je ligo skupaj predvajala Kanal A in Šport TV. V prvem krogu sezone so prvič v zgodovini lige vsi peti tekmi predvajali v živo.<ref>{{cite news|url=https://www.prvaliga.si/novica/Vseh_pet_tekem_PLTS_v_TV_prenosih,_Ankarancani_v_Dravogradu?id=44983&id_objekta=15|title=Vseh pet tekem PLTS v TV prenosih, Ankarančani v Dravogradu|date=13 July 2017|access-date=15 July 2017|language=sl|publisher=Slovenian PrvaLiga|archive-date=16 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170816003428/http://www.prvaliga.si/novica/Vseh_pet_tekem_PLTS_v_TV_prenosih,_Ankarancani_v_Dravogradu?id=44983&id_objekta=15|url-status=live}}</ref> V obdobju med sezonama 2018–19 in 2020–21 je ligo skupaj predvajala Planet TV in RTV Slovenija.<ref>{{cite news|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/neposredni-prenos-zreba-parov-prve-lige-telekom-slovenije-na-planet-tv-470311|publisher=[[Siol]]|date=14 June 2018|access-date=19 June 2018|language=sl|title=Neposredni prenos žreba parov Prve lige Telekom Slovenije na Planet TV|author=Planet TV|archive-date=19 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619140407/https://siol.net/planet-tv/novosti/neposredni-prenos-zreba-parov-prve-lige-telekom-slovenije-na-planet-tv-470311|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/prva-liga-se-vraca-na-televizijo-slovenija/458439|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=19 June 2018|access-date=19 June 2018|language=sl|title=Prva liga se vrača na Televizijo Slovenija|author=R. K.|archive-date=19 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619140155/http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/prva-liga-se-vraca-na-televizijo-slovenija/458439|url-status=live}}</ref> Z začetkom sezone 2019–20 se je ena tekma na teden predvajala tudi na lokalnih kanalih Sportklub v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji.<ref>{{cite web |title=Prva liga Telemach tudi na Šport TV |url=https://www.nzs.si/novica/Prva_liga_Telemach_tudi_na_Sport_TV?id=52640&id_objekta=1 |publisher=[[Football Association of Slovenia]] |access-date=2 July 2021 |language=sl |date=2 July 2021 |archive-date=9 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210709182054/https://www.nzs.si/novica/Prva_liga_Telemach_tudi_na_Sport_TV?id=52640&id_objekta=1 |url-status=live }}</ref> Od sezone [[Prva slovenska nogometna liga 2022/23|2022–23]] liga predvaja tudi na Poljskem preko Sportklub Polska.<ref>{{cite web |title=Słoweńska Prva Liga w Sportklubie |url=https://satkurier.pl/news/219704/slowenska-prva-liga-w-sportklubie.html |website=SATKurier.pl |access-date=16 October 2022 |language=pl |date=26 July 2022 |archive-date=16 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221016192019/https://satkurier.pl/news/219704/slowenska-prva-liga-w-sportklubie.html |url-status=live }}</ref> {| class="wikitable" |- !Country !TV channel |- | Bosnia and Herzegovina |rowspan="4" |[[SportKlub|Sportklub]] |- | Croatia |- | Montenegro |- | North Macedonia |- |Poland |Sportklub Polska |- | Serbia | Sportklub |- | rowspan="2"|Slovenia |Sportklub |- |[[Šport TV]] |- |} == Generalni sponzor == {| class="wikitable" style="text-align:center;margin-left:1em;float:center" !Obdobje !Sponzor !Ime prvenstva |- |1991–1999||No sponsor ||1. SNL |- |1999–2004||[[Si.mobil]] ||Liga Si.mobil<ref>{{cite web |title=Znani pari 1. kroga novega nogometnega prvenstva |url=https://www.sta.si/417594/znani-pari-1-kroga-novega-nogometnega-prvenstva |publisher=[[Slovenian Press Agency]] |access-date=27 May 2022 |language=sl |date=23 June 1999 |archive-date=27 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220527121310/https://www.sta.si/417594/znani-pari-1-kroga-novega-nogometnega-prvenstva |url-status=live }}</ref> |- |2004–2006||[[Si.mobil|Si.mobil Vodafone]]||Liga Si.mobil Vodafone<ref>{{cite web |title=Nogometna liga z novim imenom |url=https://www.sta.si/809530/nogometna-liga-z-novim-imenom |publisher=[[Slovenian Press Agency]] |access-date=27 May 2022 |language=sl |date=23 February 2004 |archive-date=7 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221207234702/https://www.sta.si/809530/nogometna-liga-z-novim-imenom |url-status=live }}</ref> |- |2006–2009||[[Telekom Slovenije]]||Prva liga Telekom Slovenije<ref>{{cite news|url=https://www.finance.si/154649/Telekom-Slovenije-pokrovitelj-slovenskih-nogometasev|title=Telekom Slovenije pokrovitelj slovenskih nogometašev|language=sl|date=5 June 2006|access-date=27 May 2017|website=Finance.si|archive-date=4 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210804114026/https://www.finance.si/154649/Telekom-Slovenije-pokrovitelj-slovenskih-nogometasev|url-status=live}}</ref> |- |2009–2013||No sponsor || Prva liga |- |2013–2021||[[Telekom Slovenije]]||Prva liga Telekom Slovenije<ref name="1snl2013">{{cite news|url=https://snportal.si/prva-liga/novi-sponzor-prve-lige-telekom-slovenije/|title=Nov sponzor Prve Lige: Telekom Slovenije|language=sl|date=1 March 2013|access-date=27 May 2017|website=Slovenski nogometni portal|archive-date=12 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171012103012/https://snportal.si/prva-liga/novi-sponzor-prve-lige-telekom-slovenije/|url-status=live}}</ref> |- |2021–||[[Telemach (Slovenija)|Telemach]]|| PrvaLiga Telemach<ref>{{cite web |title=1. SNL nosi novo uradno "sponzorsko" ime, Mijatović trdi, da je slovenski klubski nogomet v vzponu |url=https://www.nogomania.com/Novica/-1-SNL-nosi-novo-uradno-sponzorsko-ime-Mijatovic-trdi-da-je-slovenski-klubski-nogomet-v-vzponu |publisher=Nogomania |access-date=2 July 2021 |language=sl |date=1 July 2021 |archive-date=1 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210701165421/https://www.nogomania.com/Novica/-1-SNL-nosi-novo-uradno-sponzorsko-ime-Mijatovic-trdi-da-je-slovenski-klubski-nogomet-v-vzponu |url-status=live }}</ref> |} == Glej tudi == * [[1. SNL pregled po sezonah|Pregled sezon 1. SNL]] (do sezone 2010/11!) * [[SNL pred osamosvojitvijo]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] * [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] * [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]] * [[SuperPokal Slovenije]] ==Povezave== * [http://www.prvaliga.si Uradna spletna stran PrveLige Telekom Slovenije] * [http://www.nzs.si/prva-liga Uradna spletna stran pod okriljem NZS] * [http://www.snportal.si Slovenski nogometni portal] ==Viri== {{sklici}} {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Prva slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Državna nogometna prvenstvena tekmovanja]] lr3pjkahuahienzgkpdgmjbr6xg5rld 6689260 6689256 2026-06-14T15:56:51Z Neka oseba 238731 6689260 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = PrvaLiga | logo = [[File:Slovenian PrvaLiga logo.png|160px]] |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]] |number of teams = 10 |relegation = [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] |domestic cup = [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]] |confed cup = [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] <br> [[Evropska liga]] <br> [[Evropska konferenčna liga]] |current champions = [[NK Olimpija]] <br> 4. naslov |most successful club = [[NK Maribor]] <br> 16 naslovov |most caps = [[Sebastjan Gobec]] (488) |top goalscorer = [[Marcos Tavares]] (159) |tv = [[Sport Klub Slovenija]] <br> [[Šport TV]] |website = [http://www.prvaliga.si/prvaliga/ prvaliga.si] |current = [[Prva slovenska nogometna liga 2025/26|PrvaLiga 2025/26]] }} '''Prva slovenska nogometna liga''', trenutno zaradi sponzorskih razlogov imenovana '''PrvaLiga Telemach''', krajše tudi '''1.SNL''', je najvišja raven slovenskega nogometnega ligaškega sistema. Tekmovanje vključuje deset klubov in deluje na sistemu napredovanja in izpadanja z [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Sezona običajno poteka od julija do maja, pri čemer vsaka ekipa odigra 36 tekem. Tekmovanje je bilo ustanovljeno leta 1991, po tem ko je [[Slovenija]] postala neodvisna država. Od leta 1920 do konca sezone 1990–91 je bila [[Slovenska republiška nogometna liga|Slovenska republiška liga]] nižja liga znotraj [[Jugoslovanski ligaški sistem|Jugoslovanskega ligaškega sistema]], čeprav so najboljši slovenski klubi običajno tekmovali na najvišjih ravneh jugoslovanskega ligaškega sistema. Poteka pod okriljem [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]]. [[Nogometni klub Celje|Celje]] in [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] sta edina ustanovna kluba, ki nista nikoli izpadla iz lige od njene ustanovitve leta 1991. Od ustanovitve PrveLige leta 1991 je v njej tekmovalo 47 klubov. Naslov prvaka so osvojili naslednji klubi: Maribor (16), [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]] (4), [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpija]] (4), [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] (4), Celje (2), [[Nogometni klub Domžale|Domžale]] (2), [[Nogometni klub Koper|Koper]] (1) in [[NŠ Mura|Mura]] (1) == Zgodovina == PrvaLiga Telemach je bila ustanovljena po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] leta 1991 in je v svoji prvi sezoni obsegala 21 klubov. Pred tem so slovenske ekipe tekmovale v [[Jugoslovanski ligaški sistem|jugoslovanskem ligaškem sistemu]]. [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpija]], [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] in [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta]] so bile edine slovenske ekipe, ki so igrali v [[Jugoslovanska prva liga|jugoslovanski prvi ligi]] med letoma 1945 in [[Razpad SFR Jugoslavije|razpadom Jugoslavije]] leta 1991. Medtem ko so bili del jugoslovanskega nogometnega sistema, so večina slovenskih klubov tekmovala za naslov regionalnih prvakov v [[Slovenska republiška nogometna liga|Slovenski republiški ligi]], ki je bila tretja raven jugoslovanskega nogometa. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina {{!}} NZS|url=https://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/zgodovina|website=web.archive.org|date=2016-03-11|accessdate=2025-02-19|archive-date=2016-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160311123022/https://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/zgodovina|url-status=bot: unknown}}</ref> Leta 1991 se je [[Nogometna zveza Slovenije]] ločila od [[Nogometna zveza Jugoslavije|Nogometne zveze Jugoslavije]] in ustanovila lastna tekmovanja, kjer so slovenski klubi tekmovali za naslov slovenskih državnih prvakov. Do leta 2024 sta [[Nogometni klub Celje|Celje]]<nowiki/>in Maribor edina ustanovna kluba, ki nista nikoli izpadla iz lige od ustanovne sezone 1991–92. Format tekmovanja in število klubov v ligi sta se skozi čas spreminjala, od 21 klubov v prvi sezoni do 10 klubov v sedanji obliki. Prvi naslov prvaka v samostojni Sloveniji je osvojila Olimpija. Imeli so dolgo tradicijo igranja v jugoslovanski prvi ligi, njihova ekipa pa je bila sestavljena iz igralcev iz tistega obdobja. Olimpija je dominirala v ligi in zmagala še trikrat, preden je [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]] osvojila svoj prvi naslov v sezoni [[PrvaLiga 1995/96|1995–96]]. Po uspehu Gorice je Maribor osvojil svoj prvi naslov v sezoni [[PrvaLiga 1996/97|1996-97]]. To je začelo rekordno serijo sedmih zaporednih naslovov, ki se je končala, ko je Gorica osvojila svoj drugi naslov v sezoni 2003–04. Klub iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]] je nadaljeval z osvojitvijo še dveh naslovov, s čimer je postal tretji klub, ki je trikrat zapored osvojil naslov prvaka. V sezoni 2006–07 je [[Nogometni klub Domžale|Domžale]] osvojil svoj prvi naslov, kar so ponovili naslednjo sezono. Od sezone 2008–09 naprej je Maribor postal glavna sila v slovenskem nogometu še drugič, saj je osvojil 9 od 16 naslovov od takrat, vključno s petimi zaporednimi naslovi med letoma 2011 in 2015. Med 2009 in 2025 so naslove osvojili tudi [[Nogometni klub Koper|Koper]], [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija]], Celje in [[NŠ Mura|Mura]]. ==Format tekmovanja== PrvaLiga se igra v štirikrožnem sistemu. Vsaka ekipa igra proti vsaki drugi štirikrat, dvakrat doma in dvakrat v gosteh, kar v celoti znaša 36 krogov. Ekipe dobijo tri točke za zmago, eno točko za neodločen izid in nobene točke za poraz. Ekipe so razvrščene glede na skupni seštevek točk, in če sta dve ekipi izenačeni, se kot prvi kriterij za razvrščanje uporabi rezultat neposrednih dvobojev. Ob koncu sezone se prve tri ekipe uvrstijo v kvalifikacije za Evropska tekmovanja. Prvak se uvrsti v kvalifikacije za [[Liga prvakov|Ligo Prvakov]], drugouvrščeni in tretjeuvrščeni v [[Evropska konferenčna liga|Konferenčno Ligo]], pokalni zmagovalec pa v [[Evropska liga|Evropsko Ligo]]. Če katera izmed prvih treh ekip osvoji [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]], se tudi četrta ekipa uvrsti v kvalifikacije za Konferenčno Ligo. Če pa je zmagovalec pokala druga ekipa, pa se le-ta kvalificira v Evropsko Ligo. Po vsakem koncu sezone se od najvišjega elitnega tekmovanja poslovi ena ali dve ekipi. Ekipa, ki zbere najmanj točk v celotni sezoni oziroma je na lestvici zadnja, se poslovi od tekmovanja in izpade v nižjo ligo, to je [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]]. Nadomesti jo prvak 2.SNL, ki pridobi neposredni vstop v najvišji rang nogometnega tekmovanja. Poslovi se lahko tudi ekipa na devetem mestu, če v dveh tekmah za kvalifikacijah za izpad s skupnim izidom ne premaga drugouvrščene ekipe iz nižje lige. Trenutni sistem je v uporabi od leta 2005. Med letoma 1993 in 1995 je bil v uporabi redni sistem vsak z vsakim z dvojnim krogom in 16 klubi, preden je bil zamenjan s trenutnim sistemom z desetimi klubi za tri sezone do leta 1998. Med letoma 1998 in 2003 je bil uporabljen trojni krog z dvanajstimi klubi in dvema neposrednima izpadoma. V naslednjih dveh sezonah, [[PrvaLiga 2003/04|2003–04]] in [[PrvaLiga 2004/05|2004–05]], je bila liga po koncu rednega dela razdeljena na skupino za naslov prvaka in skupino za izpad. V zgodovini tekmovanja pa se je spreminjalo tudi število ekip v vsaki sezoni. 1991–1992: 21 klubov 1992–1993: 18 klubov 1993–1995: 16 klubov 1995–1998: 10 klubov 1998–2005: 12 klubov 2005–trenutno: 10 klubov <big>'''Kriteriji za razvrstitev klubov z enakim številom točk'''</big> V primeru enakega števila točk, se razvrstitev uveljavlja na osnovi naslednjih zaporednih kriterijev: * število točk iz medsebojnih srečanj * razlike med danimi in prejetimi goli v medsebojnih srečanjih * števila doseženih zadetkov v gosteh v medsebojnih srečanjih * gol razlike z vseh tekem * števila danih zadetkov na vseh tekmah * števila zadetkov v gosteh na vseh tekmah * fair play urstitve ekip * žreb Povzeto po 50. členu Tekmovalnega pravilnika NZS.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nzs.si/Doc/Arhiv/Predpisi%20NZS/Tekmovalni_pravilnik_NZS_V2.4_istopis.pdf|title=Tekmovalni pravilnik NZS|date=17.6.2013|accessdate=24.4.2018|website=NZS|publisher=NZS|last=NZS|first=}}</ref> ==Klubi== Skupno 10 ekip sestavlja trenutno sezono (2025/26), vključuje 8 ekip iz sezone 2025/26 in 2, ki sta napredovali iz 2.SNL. : {{Location map+ |Slovenia |width=400|float=right |caption=Lokacija ekip v sezoni 2026–27 |places= {{Location map~ |Slovenia |lat=46.069444 |long=14.499444 |label=[[NK Bravo|Bravo]]|position=bottom}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.246667 |long=15.27 |label=[[NK Celje|Celje]]|position=bottom}} {{Location map~ |Slovenia |lat=45.955125 |long=14.6562 |label=[[NK Brinje Grosuplje|Grosuplje]]|position=right}} {{Location map~ |Slovenia |lat=45.542222 |long=13.730278 |label=[[FC Koper|Koper]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.562222 |long=15.640278 |label=[[NK Maribor|Maribor]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.668333 |long=16.1575 |label=[[NŠ Mura|Mura]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.407778 |long=15.789722 |label=[[Nogometni klub Aluminij|Aluminij]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.080444 |long=14.524306 |label=[[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.563078 |long=16.451786 |label=[[NK Nafta Lendava|Lendava]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.136944 |long=14.602222 |label=[[NK Radomlje|Radomlje]]|position=top}} }} {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: center;" ! width="140"|Klub ! width="140"|Mesto v 2025-26 ! width="140"|Debij v PrvaLiga ! width="140"|Sezone v PrvaLiga ! width="200"|Št. naslovov ! width="140"|Stadion |- | [[NK Bravo|Bravo]] | 3. mesto | [[2019–20 Slovenian PrvaLiga|2019–20]] | 7 | {{sort dash}} | [[Stadion Stožice]] |- | [[NK Celje|Celje]] | bgcolor="gold"| '''''1. mesto''''' | [[1991–92 Slovenian PrvaLiga|1991–92]] | 35 | 3 | [[Stadion Z’dežele|Stadion Z'Dežele]] |- | [[NK Brinje Grosuplje]] | bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|10|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]], 1. mesto}}''' | 2026-27 | 0 | {{Sort dash}} | [[Stadion Brinje]] |- | [[FC Koper|Koper]] | bgcolor="silver"| '''''2. mesto''''' | [[1991–92 Slovenian PrvaLiga|1991–92]] | 28 | 1 | [[Stadion Bonifika]] |- | [[NK Maribor|Maribor]] | 5.mesto | [[1991–92 Slovenian PrvaLiga|1991–92]] | 35 | 16 | [[Stadion Ljudski vrt]] |- | [[NŠ Mura|Mura]] | 8. mesto | [[2018–19 Slovenian PrvaLiga|2018–19]] | 7 | 1 | [[Stadion Fazanerija]] |- | [[Nogometni klub Aluminij| NK Aluminij]] | 7. mesto | [[2011-12 Slovenian PrvaLiga|2011-12]] | {{sort dash}} | {{sort dash}} | [[Športni park Kidričevo]] |- | [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] | 4. mesto | [[2009–10 Slovenian PrvaLiga|2009–10]] | 17 | 4 | [[Stadion Stožice]] |- | [[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]] | bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|10|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]], 2. mesto}}''' | | 10 | {{sort dash}} |[[Stadion Lendava]] |- | [[Nogometni klub Radomlje|Radomlje]] | 6. mesto | [[2014-15 Slovenian PrvaLiga|2014–15]] | 7 | {{sort dash}} | [[Športni park Domžale]] |} ==UEFA koeficient== ''Posodobljeno 12. junija 2024.<ref name = "country">{{cite web | url = https://www.uefa.com/nationalassociations/uefarankings/country/?year=2024 | title = Country coefficients | publisher = [[UEFA]] | work = uefa.com | access-date=12 June 2024}}</ref> Tabela prikazuje položaj PrvaLiga glede na uvrstitev državnega koeficienta UEFA ter štiri lige, ki so najbližje položaju Prve lige (dve ligi z višjim koeficientom in dve z nižjim koeficientom).'' {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: left;" ! width="25"|# ! width="300"|Tekmovanje ! width="100"|2019–20 ! width="100"|2020–21 ! width="100"|2021–22 ! width="100"|2022–23 ! width="100"|2023–24 ! width="100"|Koeficient |- |28 |{{flagicon|AZE}} [[Misli Premier League]] |3.375 |2.500 |4.375 |4.000 |5.875 |20.125 |- |29 |{{flagicon|SVK}} [[Niké Liga]] |3.000 |1.500 |4.125 |6.000 |5.000 |19.625 |- |30 |{{flagicon|SVN}} '''PrvaLiga Telemach''' |2.000 |2.250 |3.000 |2.125 |3.875 |13.250 |- |31 |{{flagicon|Moldavija}} [[Super Liga]] |0.750 |1.375 |5.250 |3.750 |2.000 |13.125 |- |32 |{{flagicon|KOS}} [[AlbiMall Superliga]] |1.500 |1.833 |2.333 |2.875 |3.000 |11.541 |} ==Naslovi prvaka po sezonah== {| class="wikitable" |- !Sezona!!Prvak!!Drugouvrščeni |- | style="text-align:center"|[[1991–92 Slovenian PrvaLiga|1991–92]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[1992–93 Slovenian PrvaLiga|1992–93]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[1993–94 Slovenian PrvaLiga|1993–94]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Mura]] |- | style="text-align:center"|[[1994–95 Slovenian PrvaLiga|1994–95]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[1995–96 Slovenian PrvaLiga|1995–96]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[1996–97 Slovenian PrvaLiga|1996–97]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | style="text-align:center"|[[1997–98 Slovenian PrvaLiga|1997–98]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Mura]] |- | style="text-align:center"|[[1998–99 Slovenian PrvaLiga|1998–99]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[1999–2000 Slovenian PrvaLiga|1999–2000]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[2000–01 Slovenian PrvaLiga|2000–01]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[2001–02 Slovenian PrvaLiga|2001–02]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | style="text-align:center"|[[2002–03 Slovenian PrvaLiga|2002–03]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[2003–04 Slovenian PrvaLiga|2003–04]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[2004–05 Slovenian PrvaLiga|2004–05]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[2005–06 Slovenian PrvaLiga|2005–06]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[2006–07 Slovenian PrvaLiga|2006–07]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2007/08|2007–08]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[FC Koper|Koper]] |- |} {| class="wikitable" |- !Sezona!!Prvak!!Drugouvrščeni |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2008–09|2008–09]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2009/10|2009–10]] | [[FC Koper|Koper]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2010/11|2010–11]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2011/12|2011–12]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2012/13|2012–13]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2013/14|2013–14]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[FC Koper|Koper]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2014/15|2014–15]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2015/16|2015–16]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2016/17|2016–17]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2017–18|2017–18]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2018–19|2018–19]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[2019–20 Slovenian PrvaLiga|2019–20]] | [[NK Celje|Celje]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[2020–21 Slovenian PrvaLiga|2020–21]] | [[NŠ Mura]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2021/22|2021–22]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[FC Koper|Koper]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2022/23|2022–23]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[2023–24 Slovenian PrvaLiga|2023–24]] | [[NK Celje|Celje]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[2024–25 Slovenian PrvaLiga|2024–25]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align: center;" |2025/26 |[[NK Celje]] |[[Nogometni klub Koper|NK Koper]] |- | style="text-align: center;" |2026/27 | | |} {| class="wikitable" |- ! width=150| Klub ! width=90| Št. naslovov ! width=90| Drugo mesto ! Sezone |- | [[NK Maribor|Maribor]] ! align="center" | 16 ! align="center" | 9 | 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2009, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2017, 2019, 2022 |- | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] ! align="center" | 8 ! align="center" | 6 | 1992, 1993, 1994, 1995, 2016, 2018, 2023, 2025 |- | [[ND Gorica|Gorica]] ! align="center" | 4 ! align="center" | 5 | 1996, 2004, 2005, 2006 |- |[[Nogometni klub Celje|Celje]] ! align="center" | 3 ! align="center" | 2 | 2020, 2024, 2026 |- | [[NK Domžale|Domžale]] ! align="center" | 2 ! align="center" | 3 | 2007, 2008 |- |[[NK Koper|Koper]] ! align="center" | 1 ! align="center" | 4 | 2010 |- |[[Nogometna šola Mura|Mura]] ! align="center" | 1 ! align="center" | 0 |2021 |} <nowiki>*</nowiki>Klub ne obstaja več ==Derbiji== * [[Večni derbi]] - [[NK Maribor]] proti [[NK Olimpija Ljubljana]]. * [[Štajerski derbi]] - [[NK Maribor]] proti [[NK Celje]]. Tekma dveh največjih štajerskih mest. * [[Primorski derbi]] - [[FC Koper]] proti [[ND Gorica]]. Tekma dveh najuspešnejših ekip iz Primorske. * [[Severnoprimorski derbi]] - [[NK Primorje]] proti [[ND Gorica]]. Rivalstvo med [[Ajdovščina|Ajdovščino]] in [[Nova Gorica|Novo Gorico]], dveh največjih severnoprimorskih mest. * [[Osrednjeslovenski derbi]] - [[Nogometni klub Domžale|NK Domžale]] proti [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]. Tekma dveh najuspešnejših osrednjeslovenskih ekip. *[[Prekmurski derbi]] - [[NŠ Mura]] proti [[Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]]. Tekma dveh najuspešnejših prekmurski ekip. * [[Drugi štajerski derbi]] - [[NK Rudar Velenje]] proti [[NK Maribor]]. Drugi štajerski derbi. * [[Zahodnoštajerski derbi]] - [[NK Rudar Velenje]] proti [[NK Celje]]. Derbi največjih mest na zahodnem Štajerskem, ter ob enem še derbi sosedov. * [[Ljubljanski derbi]] - [[NK Bravo]] proti [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]. Derbi dveh klubov iz Ljubljane. ==Statistika== ===Najboljši strelci po sezonah=== {| class="wikitable" style="text-align:center;margin-left:1em" !width="75" | Sezona !width="75" | Št. golov !width="150" | Nogometaš !width="150" | Klub |- | align="“center”" |2025/26 | align="“center”" |12 |[[Nikita Iosifov (Nogometaš)|Nikita Iosifov]], [[Benjamin Tetteh (Nogometaš)|Benjamin Tetteh]] |[[NK Celje|Celje]], [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align=“center” |2024/25 | align=“center” |15 | [[Raul Florucz]] | [[NK Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] |- | align="center" |2023/24 | align="center" |18 | [[Aljoša Matko]] |[[NK Celje|Celje]] |- | align="center" |2022/23 | align="center" |20 | [[Žan Vipotnik]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2021/22 | align="center" |17 | [[Ognjen Mudrinski]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2020/21 | align="center" |14 | [[Nardin Mulahusejnović]] [[Jan Mlakar]] | [[Nogometni klub Koper|Koper]] [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2019/20 | align="center" |26 | [[Ante Vukušić]] |[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] |- | align="center" |2018/19 | align="center" |18 | [[Luka Zahović]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2017/18 | align="center" |18 | [[Luka Zahović]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2016/17 | align="center" | 17 | [[John Mary]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |- | align="center" | 2015/16 | align="center" | 17 | [[Andraž Šporar]]<br>[[Rok Kronaveter]]<br>[[Jean-Philippe Mendy]] | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]<br>[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]<br>[[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2014/15 | align="center" | 17 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2013/14 | align="center" | 19 | [[Mate Eterović]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |- | align="center" | 2012/13 | align="center" | 17 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2011/12 | align="center" | 22 | [[Dare Vršič]] | [[NK Olimpija|Olimpija]] |- | align="center" | 2010/11 | align="center" | 16 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2009/10 | align="center" | 23 | [[Milan Osterc]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2008/09 | align="center" | 17 | [[Etien Velikonja]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2007/08 | align="center" | 22 | [[Dario Zahora]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | align="center" | 2006/07 | align="center" | 22 | [[Nikola Nikezić]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2005/06 | align="center" | 24 | [[Miran Burgič]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2004/05 | align="center" | 18 | [[Kliton Bozgo]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2003/04 | align="center" | 19 | [[Dražen Žeželj]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] [[NK Primorje|Primorje]] |- | align="center" | 2002/03 | align="center" | 22 | [[Marko Kmetec]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 2001/02 | align="center" | 16 | [[Romano Obilinović]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | align="center" | 2000/01 | align="center" | 23 | [[Damir Pekič]] | [[NK Celje|Publikum]] |- | align="center" | 1999/00 | align="center" | 24 | [[Kliton Bozgo]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 1998/99 | align="center" | 17 | [[Novica Nikčevič]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 1997/98 | align="center" | 21 | [[Ismet Ekmečić]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 1996/97 | align="center" | 21 | [[Faik Kamberović]] | [[NK Celje|Publikum]] |- | align="center" | 1995/96 | align="center" | 28 | [[Ermin Šiljak]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 1994/95 | align="center" | 25 | [[Štefan Škaper]] | [[NK Beltinci|Beltinci]] |- | align="center" | 1993/94 | align="center" | 23 | [[Štefan Škaper]] | [[NK Beltinci|Potrošnik Beltinci]] |- | align="center" | 1992/93 | align="center" | 25 | [[Sašo Udovič]] | [[NK Slovan|Slovan]] |- | align="center" | 1991/92 | align="center" | 29 | [[Zoran Ubavič]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |} ===Večna lestvica najboljših strelcev lige=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |- !# !class="unsortable"|Igralec !Goli !Nastopi !Povprečje |- |1 |style="text-align: left;"|[[Marcos Tavares]] |159 |436 |{{#expr:159/436 round 2}} |- |2 |style="text-align: left;"|[[Štefan Škaper]] |130 |226 |{{#expr:130/226 round 2}} |- |3 |style="text-align: left;"|[[Kliton Bozgo]] |109 |207 |{{#expr:109/207 round 2}} |- |4 |style="text-align: left;"|[[Ermin Rakovič]] |108 |269 |{{#expr:108/269 round 2}} |- |rowspan="2"|5 |style="text-align: left;"|[[Milan Osterc]] |rowspan="2"|106 |276 |{{#expr:106/276 round 2}} |- |style="text-align: left;"|[[Rok Kronaveter]] |335 |{{#expr:106/335 round 2}} |- |7 |style="text-align: left;"|[[Damir Pekič]] |103 |266 |{{#expr:103/266 round 2}} |- |8 |style="text-align: left;"|[[Marko Kmetec]] |95 |271 |{{#expr:95/271 round 2}} |- |9 |style="text-align: left;"|[[Dalibor Volaš]] |92 |241 |{{#expr:92/241 round 2}} |- |10 |style="text-align: left;"|[[Ismet Ekmečić]] |90 |199 |{{#expr:90/199 round 2}} |- |} <small>Vir: [http://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=statistika&id_menu=220&id_sezone=-1 Uradna spletna stran PrvaLiga]</small> ===Večna klubska lestvica 1991–2026=== Klubi, označeni s '''krepko''' so trenutni udeleženci 1.SNL<br> Klubi, označeni z ''ležeče'' so razpadli in ne obstajajo več.<br> Klubi v navadni obliki pisave trenutno igrajo v nižjem rangu tekmovanja.<br> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Poz. ! Klub ! Sezone ! Tekme ! Zmage ! Remi ! Porazi ! Dani goli ! Prejeti goli ! Točke ! 1º ! 2º ! 3º |-align="center" |1 || '''[[NK Maribor|Maribor]]'''|| 35 || 1208 || 672 || 298 || 239 || 2253 || 1198 || 2238 || 16 || 9 || 4 |- align="center" | 2 || '''[[NK Celje|Celje]]''' || 35 || 1208 || 486 || 308 || 414 || 1758 || 1552 || 1710 || 3 || 3 || 1 |- align="center" | 3 || [[ND Gorica|Gorica]]|| 29 || 1046 || 431 || 271 || 344 || 1521 || 1293 || 1508 || 4 || 5 || 5 |- align="center" | 4 || [[NK Domžale|Domžale]]|| 30 || 959 || 369 || 254 || 336 || 1364 || 1239 || 1356 || 2 || 3 || 5 |- align="center" | 5 || '''[[NK Koper|Koper]]''' || 28 || 995 || 389 || 277 || 329 || 1305 || 1223 || 1398 || 1 || || 3 |- align="center" | 6 || [[Rudar Velenje]]|| 25 || 874 || 293 || 214 || 367 || 1123 || 1263 || 1041 || - || - || 4 |- align="center" | 7 || '''[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]]'''{{ref label|Olimpija (2005)|D|D}} || 17 || 594 || 306 || 138 || 150 || 979 || 608 || 1056 || 3 || 3 || 5 |- align="center" | 8 || [[ND Primorje Ajdovščina|Primorje]]|| 20 || 728 || 250 || 171 || 265 || 960 || 944 || 889 || - || 2 || 1 |- align="center" | 9 || <s>''[[NK Olimpija|Olimpija]]''{{ref label|Olimpija (1911-2004)|A|A}}</s>|| 15 || 469 || 237 || 104 || 128 || 935 || 553 || 720 || 4 || 3 || 1 |- align="center" | 10 || <s>''[[NK Mura|Mura]]''{{ref label|Mura|C|C}}</s>|| 14 || 470 || 204 || 120 || 146 || 673 || 545 || 660 || - || 2 || 2 |- align="center" | 11 || ''[[NK Korotan|<s>Korotan</s>]]'' || 9 || 290 || 102 || 62 || 126 || 352 || 399 || 354 || - || - || - |- align="center" | 12 || [[NŠ Mura|'''NŠ Mura''']]|| 8 || 271 || 98 || 86 || 77 || 364 || 335 || 380 || 1 || - || - |- align="center" | 13 || '''[[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]]'''|| 10 || 362 || 103 || 88 || 172 || 413 || 607 || 375 || - || - || - |- align="center" | 14 || ''[[NK Beltinci|<s>Beltinci</s>]]'' || 9 || 308 || 96 || 70 || 142 || 414 || 526 || 304 || - || - || - |- align="center" | 15 || [[Nogometni klub Aluminij|'''Aluminij''']]|| 9 || 312 || 86 || 80 || 156 || 365 || 528 || 338 || - || - || - |- align="center" | 16 || [[NK Drava|''<s>Drava</s>'']] || 7 || 244 || 81 || 56 || 107 || 311 || 367 || 299 || - || - || - |- align="center" | 17 || [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav]] || 9 || 318 || 74 || 58 || 176 || 315 || 606 || 290 || - || - || - |- align="center" | 18 || [[NK Bravo|'''Bravo''']]|| 7 || 235 || 87 || 69 || 79 || 294 || 282 || 330 || - || - || - |- align="center" | 19 || ''[[NK Ljubljana|<s>Ljubljana</s>]]'' || 6 || 230 || 86 || 57 || 87 || 300 || 324 || 261 || - || - || - |- align="center" | 20 ||[[NK Radomlje|'''Radomlje''']]|| 7 || 235 || 53 || 60 || 122 || 232 || 412 || 219 || - || - || - |- align="center" | 21 ||[[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]]|| 5 || 177 || 42 || 46 || 89 || 178 || 274 || 172 || - || - || - |- align="center" | 22 || [[NK Interblock|Interblock]] || 4 || 144 || 41 || 33 || 70 || 170 || 225 || 156 || - || - || - |- align="center" | 23 || [[NK Krka|Krka]] || 5 || 172 || 42 || 44 || 86 || 148 || 262 || 155 || - || - || - |- align="center" | 24 || <s>[[NK Zavrč|''Zavrč'']]{{ref label|Zavrč|E|E}}</s>|| 3 || 108 || 40 || 22 || 46 || 128 || 156 || 142 || - || - || - |- align="center" | 25 || <s>''[[NK Izola|Izola]]''{{ref label|Izola|B|B}}</s>|| 5 || 170 || 49 || 41 || 80 || 195 || 336 || 140 || - || - || 1 |- align="center" | 26 || [[NK Dravograd|Dravograd]] || 4 || 129 || 37 || 28 || 64 || 167 || 232 || 139 || - || - || - |- align="center" | 27 || [[NK Krško|''<s>Krško</s>'']]|| 4 || 144 || 32 || 42 || 70 || 128 || 224 || 138 || - || - || - |- align="center" | 28 || ''[[NK Naklo|<s>Naklo</s>]]'' || 4 || 134 || 45 || 44 || 45 || 170 || 174 || 134 || - || - || - |- align="center" | 29 || ''[[NK Šmartno ob Paki|<s>Šmartno</s>]]'' || 3 || 97 || 31 || 33 || 33 || 130 || 133 || 126 || - || - || - |- align="center" | 30 || [[NK Svoboda|Svoboda]] || 4 || 134 || 45 || 31 || 58 || 156 || 205 || 121 || - || - || - |- align="center" | 31 || [[NK Bela Krajina|''<s>Bela Krajina</s>'']] || 3 || 104 || 21 || 33 || 50 || 104 || 169 || 96 || - || - || - |- align="center" | 32 ||[[ND Mura 05|''<s>Mura 05</s>'']]|| 2 || 72 || 27 || 11 || 34 || 95 || 112 || 92 || - || - || 1 |- align="center" | 33 || [[ND Slovan|Slovan]] || 3 || 104 || 28 || 33 || 43 || 131 || 153 || 89 || - || - || - |- align="center" | 34 || [[NK Zagorje|Zagorje]] || 3 || 106 || 25 || 26 || 55 || 94 || 146 || 78 || - || - || - |- align="center" | 35 || ''[[NK Steklar|Steklar]]'' || 2 || 74 || 16 || 26 || 32 || 90 || 147 || 58 || - || - || - |- align="center" | 36 || [[Jadran Dekani]]|| 3 || 100 || 11 || 17 || 72 || 60 || 254 || 39 || - || - || - |- align="center" | 37 || [[NK Rogaška|Rogaška]]|| 1 || 36 || 10 || 6 || 20 || 37 || 64 || 36 || - || - || - |- align="center" | 38 || [[NK Rudar Trbovlje|Rudar Trbovlje]]|| 1 || 40 || 12 || 9 || 19 || 47 || 60 || 33 || - || - || - |- align="center" | 39 || [[NK Ankaran|Ankaran]]|| 1 || 36 || 5 || 11 || 19 || 33 || 84 || 26 || - || - || - |- align="center" | 40 || [[NK Medvode|Medvode]]|| 1 || 40 || 9 || 5 || 26 || 26 || 84 || 23 || - || - || - |- align="center" | 41 || ''[[Železničar Maribor]]''|| 2 || 34 || 6 || 8 || 20 || 30 || 62 || 20 || - || - || - |- align="center" | 42 || ''[[NK Slavija Vevče|<s>SET Vevče</s>]]''|| 1 || 36 || 4 || 7 || 25 || 37 || 83 || 19 || - || - || - |- align="center" | 43 || [[NK Pohorje|Pohorje]]|| 1 || 33 || 4 || 6 || 23 || 26 || 73 || 18 || - || - || - |- align="center" | 44 || [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]|| 1 || 36 || 4 || 5 || 27 || 39 || 95 || 17 || - || - || - |- align="center" | 45 || [[NK Kočevje|Kočevje]]|| 1 || 30 || 4 || 9 || 17 || 24 || 91 || 17 || - || - || - |- align="center" |46 |[[NK Brinje Grosuplje]] |0 |0 |0 |0 |0 |0 |0 |0 | - | - | - |- align="center" |} <small>Vir: [http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1/ Uradna stran PrveLige]</small> === Rekordi === ==== '''Obisk''' ==== *Največji obisk na eni tekmi: 14,000, [[NK Maribor]] - [[NK Beltinci]] (5-1), 1. junij 1997<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=6362 | title = Zapisnik: Maribor - Beltinci 5:1 | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> in [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] – [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] (1–2), 7. maj 2016 *Največji povprečni obisk: 5,289, [[NK Maribor]] v sezoni 1996–97 ==== '''Posamezne tekme''' ==== *Največja ligaška zmaga/poraz: 12-0, [[NK Olimpija]] - [[NK Jadran Dekani]], 7. junij 1992<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=5280 | title = Zapisnik: Olimpija - Dekani 12:0 | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== '''Igralci''' ==== *Največ nastopov: 488, [[Sebastjan Gobec]] v 19 sezonah v letih 1996–97 in 2014–15<ref name="Gobec">{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = Sebastjan Gobec | publisher = PrvaLiga.si | language = sl| accessdate = 2015-05-31}}</ref> *Največ ligaških minut: 40.577, [[Sebastjan Gobec]] v 19. sezonah med 1996-97 in 2014-15<ref name="Gobec"/> *Največ ligaških golov : 159, [[Marcos Tavares]] v 13. sezonah med 2007-08 in 2020-21<ref>{{navedi splet|url=https://www.nzs.si/tekmovanja/default.asp?action=igralec&id_menu=337&id_kluba=21&id_igralca=81804|title=Marcos Tavares|publisher=NZS|language=sl|accessdate=22.11.2021}}</ref> *Največ ligaških golov v sezoni: 29, [[Zoran Ubavič]] v sezoni 1991–92<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/klubi/mostvo/igralec.asp?idi=12391&id=16 | title = Zoran Ubavič | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== '''Klubi'''<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = Statistika | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== *Največ zaporednih ligaških zmag: 12, [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] in [[NK Olimpija]] *Največ zaporednih ligaških remijev: 8, [[FC Koper]] *Največ zaporednih ligaških porazov: 15, [[NK Izola]] *Največ zaporednih ligaških tekem brez poraza (niz nepremaganosti): 32, [[NK Domžale]] *Največ zaporednih ligaških tekem brez zmage: 36, [[NK Rudar Velenje]] ==== '''Sezone'''<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Lestvica/?id_menu=25 | title = Lestvica Prve lige (arhiv tekmovanj) | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== *Največ osvojenih točk v eni sezoni: 85, [[NK Maribor]] v sezoni 2011–2012 *Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: 3, [[NK Jadran Dekani]] v sezoni 1994–95 *Največ golov v eni sezoni: 103, [[NK Olimpija]] v sezoni 1991–92 *Najmanj golov v eni sezoni: 12, [[NK Jadran Dekani]] v sezoni 1994–95 *Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: 140, [[NK Izola]] v sezoni 1995–96 *Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: 17, [[NK Olimpija]] v sezoni 2017-18 *Najboljša gol razlika v eni sezoni: +84, [[NK Olimpija]] v sezoni 1991–92 *Najslabša gol razlika v eni sezoni: -127, [[NK Izola]] v sezoni 1995–96 ==== '''Kartoni''' ==== *Največ rumenih kartonov: 146, [[Sebastjan Gobec]] v 19 sezonah v letih 1996–97 in 2014–15<ref name="Gobec" /> ==Nagrade== ===Pokal=== Trenutni pokal se podeljuje od sezone 2012–13 in ga je oblikoval kipar [[Mirko Bratuša]] iz [[Negova|Negove]]. Pokal prikazuje žogo z enajstimi zvezdastimi luknjami, znotraj katerih so enajst igralcev, ki držijo skupaj in gledajo v nebo. Izdelan je iz medenine, brona in zlata ter tehta 13 kg.<ref>{{cite news|url=https://www.futsal.si/novica/Nov_pokal_za_prvaka_Prve_lige_Telekom_Slovenije?id=33248&id_objekta=1|publisher=[[Football Association of Slovenia]]|access-date=6 August 2018|language=sl|title=Nov pokal za prvaka Prve lige Telekom Slovenije|date=24 May 2013|archive-date=6 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180806145604/http://www.futsal.si/novica/Nov_pokal_za_prvaka_Prve_lige_Telekom_Slovenije?id=33248&id_objekta=1|url-status=live}}</ref> ===Igralske nagrade=== Prve nagrade za igralca leta so podelili slovenski časopis [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] v zgodnjih devetdesetih letih. Med letoma 1996 in 1999 so jih podeljevali pri [[EkipaSN (časopis)|Ekipi]], od leta 2004 pa nagrade organizira Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS). {{col-begin}} {{col-3}} '''Igralec leta''' * 1991 Miloš Breznikar<ref name="award1991">{{cite news|url=https://www.sta.si/109986/dzoni-novak-nogometas-leta|title=Džoni Novak nogometaš leta|publisher=[[Slovenian Press Agency]]|access-date=3 June 2017|language=sl|date=7 December 1994|archive-date=17 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180117191112/https://www.sta.si/109986/dzoni-novak-nogometas-leta|url-status=live}}</ref> * 1992 [[Vlado Miloševič]]<ref name="award1991"/> * 1993 [[Gregor Židan]]<ref name="award1991"/> * 1994 [[Džoni Novak]]<ref name="award1991"/> * 1995 [[Sandi Valentinčič]]<ref name="award1995">{{cite news|url=https://www.sta.si/183925/bralci-dnevnika-izbrali-valentincica|title=Bralci Dnevnika izbrali Valentinčiča|publisher=[[Slovenian Press Agency]]|access-date=3 June 2017|language=sl|date=20 January 1996|archive-date=18 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210518234344/https://www.sta.si/183925/bralci-dnevnika-izbrali-valentincica|url-status=live}}</ref> * 2004 [[Damir Pekič]] and [[Dražen Žeželj]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2004.html |title=SPINS XI 2004 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221226/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2004.html |url-status=live }}</ref> * 2005 [[Saša Ranić]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2005.html |title=SPINS XI 2005 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221156/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2005.html |url-status=live }}</ref> * 2006 [[Ermin Rakovič]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2006.html |title=SPINS XI 2006 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221155/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2006.html |url-status=live }}</ref> * 2007–08 [[Amer Jukan]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2007_08.html |title=SPINS XI 2007–08 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221143/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2007_08.html |url-status=live }}</ref> * 2008–09 [[Marcos Tavares]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2008_09.html |title=SPINS XI 2008–09 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221139/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2008_09.html |url-status=live }}</ref> * 2009–10 [[Miran Pavlin]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2009_10.html |title=SPINS XI 2009–10 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221357/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2009_10.html |url-status=live }}</ref> * 2010–11 [[Marcos Tavares]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2010_11.html |title=SPINS XI 2010–11 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221421/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2010_11.html |url-status=live }}</ref> * 2011–12 [[Dare Vršič]]<ref name="spins2012">{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2011_2012.html |title=SPINS XI 2011–12 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221331/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2011_2012.html |url-status=live }}</ref> * 2012–13 [[Agim Ibraimi]]<ref name="spins2013">{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2012_2013.html |title=SPINS XI 2012–13 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221359/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2012_2013.html |url-status=live }}</ref> * 2013–14 [[Massimo Coda]]<ref name="spins2014">{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2013_2014.html |title=SPINS XI 2013–14 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221152/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2013_2014.html |url-status=live }}</ref> * 2014–15 [[Benjamin Verbič]]<ref name="spins2015">{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2014_2015.html |title=SPINS XI 2014–15 |access-date=20 May 2017 |archive-date=8 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190508141415/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2014_2015.html |url-status=live }}</ref> * 2015–16 [[Rok Kronaveter]]<ref name="spins2016">{{Cite web |url=http://www.spins.si/novice/1/najboljsa_nogometasa_2015_2016.html |title=Najboljša nogometaša sezone sta Rok Kronaveter in Manja Rogan |access-date=20 May 2017 |archive-date=13 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160913121419/http://www.spins.si/novice/1/najboljsa_nogometasa_2015_2016.html |url-status=live }}</ref> * 2016–17 [[Dare Vršič]]<ref name="spins2017">{{Cite web |url=http://www.spins.si/novice/1/najboljsi_nogometas_2016_2017_dare_vrsic.html |title=Najboljši nogometaš sezone 2016/2017 je Dare Vršič |access-date=23 May 2017 |archive-date=15 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181215122742/http://www.spins.si/novice/1/najboljsi_nogometas_2016_2017_dare_vrsic.html |url-status=live }}</ref> * 2017–18 [[Senijad Ibričić]]<ref name="spins2018">{{Cite web |url=https://www.nogomania.com/Novica/Senijad-Ibricic-igralec-sezone-v-1-SNL |title=Senijad Ibričić igralec sezone v 1. SNL!|date=22 June 2018|publisher=Nogomania|language=sl|access-date=6 August 2020 |archive-date=22 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180622171728/https://nogomania.com/Slovenski-Nogomet/Prva-SNL/Novica/Senijad-Ibricic-igralec-sezone-v-1-SNL.aspx |url-status=live }}</ref> * 2018–19 [[Rudi Požeg Vancaš]]<ref>{{cite web |first=Rok |last=Plestenjak |title=Najboljši igralec 1. SNL se še ni srečal z Zlatkom Zahovićem #video |url=https://siol.net/sportal/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-intervju-498020 |publisher=[[Siol]] |access-date=6 August 2020 |language=sl |date=20 May 2019 |archive-date=23 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210923175941/https://siol.net/sportal/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-intervju-498020 |url-status=live }}</ref> * 2019–20 [[Mitja Lotrič]]<ref name="2020winners">{{cite web |first=Marko |last=Kovačevič |title=Najboljši nogometaši v sezoni: Vse zmage v Celje |url=https://www.vecer.com/vse-zmage-v-celje-10198962 |website=[[Večer (Slovenia)|Večer]] |access-date=6 August 2020 |language=sl-si |date=23 July 2020 |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726124455/https://www.vecer.com/vse-zmage-v-celje-10198962 |url-status=live }}</ref> * 2020–21 [[Senijad Ibričić]]<ref name="2021winners">{{cite web |title=Ibričić najboljši po Spinsovem izboru |url=https://www.delo.si/sport/nogomet/ibricic-najboljsi-po-spinsovem-izboru/ |website=[[Delo (newspaper)|Delo]] |access-date=22 November 2021 |language=sl-si |date=22 May 2021 |archive-date=22 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211122221111/https://www.delo.si/sport/nogomet/ibricic-najboljsi-po-spinsovem-izboru/ |url-status=live }}</ref> * 2021–22 [[Ognjen Mudrinski]]<ref name="2022winners">{{cite web |title=Mudrinski najboljši igralec sezone, med mladimi izstopal Horvat |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/mudrinski-najboljsi-igralec-sezone-med-mladimi-izstopal-horvat/628100 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=20 May 2022 |language=sl |date=20 May 2022 |archive-date=20 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220520143846/https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/mudrinski-najboljsi-igralec-sezone-med-mladimi-izstopal-horvat/628100 |url-status=live }}</ref> * 2022–23 [[Žan Vipotnik]]<ref name="2023winners">{{cite web |title=Riera potrdil, da zapušča Olimpijo; Delius bo spregovoril v ponedeljek |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/riera-potrdil-da-zapusca-olimpijo-delius-bo-spregovoril-v-ponedeljek/668257 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=23 May 2023 |language=sl |date=15 May 2023 |archive-date=16 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230516193644/https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/riera-potrdil-da-zapusca-olimpijo-delius-bo-spregovoril-v-ponedeljek/668257 |url-status=live }}</ref> * 2023–24 [[Žan Karničnik]]<ref name="2024winners">{{Cite web|language=sl|date=18 May 2024|title=SPINS XI: Objavljamo imena najboljših nogometašev in trenerja sezone 2023/2024 v Sloveniji|url=http://www.spins.si/novice/1/zmagovalci_sezone_23_24.html |access-date=20 May 2024|website=spins.si}}</ref> {{col-3}} '''Mladi igralec leta''' * 2011–12 [[Boban Jović]]<ref name="spins2012"/> * 2012–13 [[Boban Jović]]<ref name="spins2013"/> * 2013–14 [[Martin Milec]]<ref name="spins2014"/> * 2014–15 [[Benjamin Verbič]]<ref name="spins2015"/> * 2015–16 [[Miha Zajc]]<ref name="spins2016"/> * 2016–17 [[Luka Zahović]]<ref name="spins2017"/> * 2017–18 [[Luka Zahović]]<ref name="spins2018"/> * 2018–19 [[Jan Mlakar]]<ref name="2019winners">{{cite web|url=https://snportal.si/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-naj-igralec-prve-lige-telekom-slovenije/|title=Rudi Požeg Vancaš naj igralec Prve Lige Telekom Slovenije|access-date=6 August 2020|date=19 May 2019|language=sl|website=Slovenski nogometni portal|archive-date=28 July 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230728125653/https://snportal.si/slovenska-tekmovanja/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-naj-igralec-prve-lige-telekom-slovenije/|url-status=live}}</ref> * 2019–20 [[Dario Vizinger]]<ref name="2020winners"/> * 2020–21 [[Timi Max Elšnik]]<ref name="2021winners"/> * 2021–22 [[Tomi Horvat]]<ref name="2022winners"/> * 2022–23 [[Žan Vipotnik]]<ref>{{cite web |title=SPINS XI: NajboljšI nogometašI, nogometašica in trener sezone 2022/2023 so... |url=http://www.spins.si/novice/1/spinsxi_zmagovalci_23.html |website=spins.si |access-date=15 May 2023 |language=sl |date=15 May 2023 |archive-date=15 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230515180929/http://www.spins.si/novice/1/spinsxi_zmagovalci_23.html |url-status=live }}</ref> * 2023–24 [[Egor Prutsev]]<ref name="2024winners"/> {{col-end}} ===Trenerske nagrade=== nerske nagrade niso bile podeljene med letoma 2012 in 2019. '''Trener leta''' * 2011–12 [[Darko Milanič]]<ref name="spins2012"/> * 2018–19 [[Ante Šimundža]]<ref name="2019winners"/> * 2019–20 [[Dušan Kosič]]<ref name="2020winners"/> * 2020–21 [[Dejan Djuranović]]<ref name="2021winners"/> * 2021–22 [[Zoran Zeljković]]<ref name="2022winners"/> * 2022–23 [[Albert Riera]]<ref name="2023winners"/> * 2023–24 [[Ante Šimundža]]<ref name="2024winners"/> * 2024-25 [[Victor Sanchez]] == Opombe == <span style="font-size:100%;"> *{{note label|Olimpija (1911-2004)|A|A}} Klub so leta 2004 razpustili zaradi finančnih težav.<ref name="oli_propad">{{navedi splet | url = http://www.zurnal24.si/nogomet/simic-stefanovic-posilja-groznje-ivan-simic-nzs-spins-dejan-stefanovic-odgovor-191033/clanek | title = Simič: "Stefanović pošilja grožnje!" | publisher = zurnal24.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011}}</ref><ref name="sveza1">{{navedi splet|url=http://www.football.si/Competitions|title=Competitions |publisher=Nogometna zveza Slovenije |language=en|accessdate=23 June 2010|archive-date=2011-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728041900/http://www.football.si/Competitions|url-status=dead}}</ref><ref name="dolg700">{{navedi novice|url=http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011060705652861|title=Kukavičjih sto let|date=7 June 2011|work=[[Večer (Slovenia)|Večer]]|author=Marjan Horvat|accessdate=8 June 2011|archive-date=2012-12-05|archive-url=https://archive.today/20121205011743/http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011060705652861|url-status=dead}}</ref> *{{note label|Izola|B|B}} Klub so razpustili leta 1996. *{{note label|Mura|C|C}} Klub so leta 2004 razpustili zaradi finančnih težav.<ref name="sveza1"/><ref name=mura>{{navedi splet | url = http://www.zurnal24.si/nogomet/simic-stefanovic-posilja-groznje-ivan-simic-nzs-spins-dejan-stefanovic-odgovor-191033/clanek | title = Simič: "Stefanović pošilja grožnje!" | publisher = zurnal24.si | language = sl | date = 11 November 2010 | accessdate = 6 February 2011}}</ref> *{{note label|Olimpija (2005)|D|D}} Klub je bil ustanovljen 2. marca 2005,<ref name = rtvslo_2005>{{navedi splet | url = http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/zeleno-beli-v-stirih-letih-iz-pete-v-prvo-ligo/128475 | title = Zeleno-beli v štirih letih iz pete v prvo ligo | publisher = rtvslo.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120612020038/http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/zeleno-beli-v-stirih-letih-iz-pete-v-prvo-ligo/128475 | archivedate = 2012-06-12 | url-status = dead }}</ref><ref name= olimpija_zgodovina>{{navedi splet | url = http://www.nkolimpija.si/zgodovina | title = NK Olimpija Ljubljana - Zgodovina | publisher = nkolimpija.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110902103332/http://www.nkolimpija.si/zgodovina | archivedate = 2011-09-02 | url-status = dead }}</ref><ref name="nzs">{{navedi splet | url = http://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/klubi | title = Klubi -> Ljubljana | publisher=Nogometna zveza Slovenije | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110818070831/http://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/klubi | archivedate = 2011-08-18 | url-status = dead }}</ref><ref name=pirs_si>{{navedi splet | url = http://www.pirs.si/Subject/Profile/455688/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA -> Dodatni poda... | publisher = PIRS.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120316124619/http://www.pirs.si/Subject/Profile/455688/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | archivedate = 2012-03-16 | url-status = dead }}</ref><ref name=bizi_si>{{navedi splet | url = http://www.bizi.si/SPORTNO-DRUSTVO-NOGOMETNI-KLUB-OLIMPIJA-LJUBLJANA/ | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA | publisher = bizi.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110724132217/http://www.bizi.si/SPORTNO-DRUSTVO-NOGOMETNI-KLUB-OLIMPIJA-LJUBLJANA/ | archivedate = 2011-07-24 | url-status = dead }}</ref><ref name = firma_si>{{navedi splet | url = http://www.firma.si/2051346000/f/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA -> Podrobnosti | publisher = firma.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011|archiveurl = http://www.webcitation.org/5wT1SN2G0 |archivedate = 2011-02-13|url-status=live}}</ref><ref name=PrvaLiga_Olimpija>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/klubi/?id=832&id_menu=111 | title = PrvaLiga: NK Olimpija | publisher = prvaliga.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110924070557/http://www.prvaliga.si/klubi/?id=832&id_menu=111 | archivedate = 2011-09-24 | url-status = dead }}</ref> in se ima za naslednika kluba [[NK Olimpija]], ki je bil razpuščen leta 2004.<ref name="oli_propad"/><ref name="sveza1"/><ref name="dolg700"/> Vendar pravno gledano to ne drži, kajti [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] je nov in razlikovan klub, ki ni upravičen do prisvajanja zgodovine in uspehov stare [[NK Olimpija|Olimpije]]. [[Nogometna zveza Slovenije]], [[Združenje prvoligašev 1. SNL]] in [[UEFA]] ne priznavajo zgodovine, uspehov in statistike starega kluba.<ref name="nzs" /><ref name="PrvaLiga_Olimpija" /><ref name="sveza1" /><ref name=oli_statistika>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = SNL Statistika: Vse sezone | publisher = prvaliga.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120523183500/http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | archivedate = 2012-05-23 | url-status = dead }}</ref> Niti ne dopušča tega pravni red [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref name="pirs_si" /><ref name="bizi_si" /><ref name="firma_si" /> *{{note label|Zavrč|E|E}} Klub so razpustili leta 2016 zaradi finančnih težav.<ref>{{Navedi splet|title=Prodajajo že žaromete, pot do nekdanje nogometne slave izginja {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/prodajajo-ze-zaromete-pot-do-nekdanje-nogometne-slave-izginja/19754|website=mariborinfo.com|accessdate=2025-02-19|language=sl}}</ref> </span> ==TV partnerji== V zgodnjih letih je ligo prenašala le nacionalna javna televizija, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Od leta 2008 do 2012 sta imela skupne prenose z [[Šport TV]], od 2013 do 2015 pa s [[Planet TV]].<ref name="1snl2013"/> V sezonah [[Prva slovenska nogometna liga 2015/16|2015–16]] in [[Prva slovenska nogometna liga 2016/17|2016–17]] je bila liga ekskluzivno predvajana na [[Kanal A|Kanalu A]].<ref>{{cite news|url=https://www.24ur.com/sport/nogomet/nogomet-je-doma-na-kanalu-a.html|title=Prva liga na Kanalu A: Kdo lahko z vrha zrine Maribor?|date=16 July 2015|access-date=27 May 2017|language=sl|website=[[24ur.com]]|archive-date=16 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170816013433/http://www.24ur.com/sport/nogomet/nogomet-je-doma-na-kanalu-a.html|url-status=live}}</ref> V sezoni 2017–18 je ligo skupaj predvajala Kanal A in Šport TV. V prvem krogu sezone so prvič v zgodovini lige vsi peti tekmi predvajali v živo.<ref>{{cite news|url=https://www.prvaliga.si/novica/Vseh_pet_tekem_PLTS_v_TV_prenosih,_Ankarancani_v_Dravogradu?id=44983&id_objekta=15|title=Vseh pet tekem PLTS v TV prenosih, Ankarančani v Dravogradu|date=13 July 2017|access-date=15 July 2017|language=sl|publisher=Slovenian PrvaLiga|archive-date=16 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170816003428/http://www.prvaliga.si/novica/Vseh_pet_tekem_PLTS_v_TV_prenosih,_Ankarancani_v_Dravogradu?id=44983&id_objekta=15|url-status=live}}</ref> V obdobju med sezonama 2018–19 in 2020–21 je ligo skupaj predvajala Planet TV in RTV Slovenija.<ref>{{cite news|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/neposredni-prenos-zreba-parov-prve-lige-telekom-slovenije-na-planet-tv-470311|publisher=[[Siol]]|date=14 June 2018|access-date=19 June 2018|language=sl|title=Neposredni prenos žreba parov Prve lige Telekom Slovenije na Planet TV|author=Planet TV|archive-date=19 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619140407/https://siol.net/planet-tv/novosti/neposredni-prenos-zreba-parov-prve-lige-telekom-slovenije-na-planet-tv-470311|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/prva-liga-se-vraca-na-televizijo-slovenija/458439|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=19 June 2018|access-date=19 June 2018|language=sl|title=Prva liga se vrača na Televizijo Slovenija|author=R. K.|archive-date=19 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619140155/http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/prva-liga-se-vraca-na-televizijo-slovenija/458439|url-status=live}}</ref> Z začetkom sezone 2019–20 se je ena tekma na teden predvajala tudi na lokalnih kanalih Sportklub v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji.<ref>{{cite web |title=Prva liga Telemach tudi na Šport TV |url=https://www.nzs.si/novica/Prva_liga_Telemach_tudi_na_Sport_TV?id=52640&id_objekta=1 |publisher=[[Football Association of Slovenia]] |access-date=2 July 2021 |language=sl |date=2 July 2021 |archive-date=9 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210709182054/https://www.nzs.si/novica/Prva_liga_Telemach_tudi_na_Sport_TV?id=52640&id_objekta=1 |url-status=live }}</ref> Od sezone [[Prva slovenska nogometna liga 2022/23|2022–23]] liga predvaja tudi na Poljskem preko Sportklub Polska.<ref>{{cite web |title=Słoweńska Prva Liga w Sportklubie |url=https://satkurier.pl/news/219704/slowenska-prva-liga-w-sportklubie.html |website=SATKurier.pl |access-date=16 October 2022 |language=pl |date=26 July 2022 |archive-date=16 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221016192019/https://satkurier.pl/news/219704/slowenska-prva-liga-w-sportklubie.html |url-status=live }}</ref> {| class="wikitable" |- !Country !TV channel |- | Bosnia and Herzegovina |rowspan="4" |[[SportKlub|Sportklub]] |- | Croatia |- | Montenegro |- | North Macedonia |- |Poland |Sportklub Polska |- | Serbia | Sportklub |- | rowspan="2"|Slovenia |Sportklub |- |[[Šport TV]] |- |} == Generalni sponzor == {| class="wikitable" style="text-align:center;margin-left:1em;float:center" !Obdobje !Sponzor !Ime prvenstva |- |1991–1999||No sponsor ||1. SNL |- |1999–2004||[[Si.mobil]] ||Liga Si.mobil<ref>{{cite web |title=Znani pari 1. kroga novega nogometnega prvenstva |url=https://www.sta.si/417594/znani-pari-1-kroga-novega-nogometnega-prvenstva |publisher=[[Slovenian Press Agency]] |access-date=27 May 2022 |language=sl |date=23 June 1999 |archive-date=27 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220527121310/https://www.sta.si/417594/znani-pari-1-kroga-novega-nogometnega-prvenstva |url-status=live }}</ref> |- |2004–2006||[[Si.mobil|Si.mobil Vodafone]]||Liga Si.mobil Vodafone<ref>{{cite web |title=Nogometna liga z novim imenom |url=https://www.sta.si/809530/nogometna-liga-z-novim-imenom |publisher=[[Slovenian Press Agency]] |access-date=27 May 2022 |language=sl |date=23 February 2004 |archive-date=7 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221207234702/https://www.sta.si/809530/nogometna-liga-z-novim-imenom |url-status=live }}</ref> |- |2006–2009||[[Telekom Slovenije]]||Prva liga Telekom Slovenije<ref>{{cite news|url=https://www.finance.si/154649/Telekom-Slovenije-pokrovitelj-slovenskih-nogometasev|title=Telekom Slovenije pokrovitelj slovenskih nogometašev|language=sl|date=5 June 2006|access-date=27 May 2017|website=Finance.si|archive-date=4 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210804114026/https://www.finance.si/154649/Telekom-Slovenije-pokrovitelj-slovenskih-nogometasev|url-status=live}}</ref> |- |2009–2013||No sponsor || Prva liga |- |2013–2021||[[Telekom Slovenije]]||Prva liga Telekom Slovenije<ref name="1snl2013">{{cite news|url=https://snportal.si/prva-liga/novi-sponzor-prve-lige-telekom-slovenije/|title=Nov sponzor Prve Lige: Telekom Slovenije|language=sl|date=1 March 2013|access-date=27 May 2017|website=Slovenski nogometni portal|archive-date=12 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171012103012/https://snportal.si/prva-liga/novi-sponzor-prve-lige-telekom-slovenije/|url-status=live}}</ref> |- |2021–||[[Telemach (Slovenija)|Telemach]]|| PrvaLiga Telemach<ref>{{cite web |title=1. SNL nosi novo uradno "sponzorsko" ime, Mijatović trdi, da je slovenski klubski nogomet v vzponu |url=https://www.nogomania.com/Novica/-1-SNL-nosi-novo-uradno-sponzorsko-ime-Mijatovic-trdi-da-je-slovenski-klubski-nogomet-v-vzponu |publisher=Nogomania |access-date=2 July 2021 |language=sl |date=1 July 2021 |archive-date=1 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210701165421/https://www.nogomania.com/Novica/-1-SNL-nosi-novo-uradno-sponzorsko-ime-Mijatovic-trdi-da-je-slovenski-klubski-nogomet-v-vzponu |url-status=live }}</ref> |} == Glej tudi == * [[1. SNL pregled po sezonah|Pregled sezon 1. SNL]] (do sezone 2010/11!) * [[SNL pred osamosvojitvijo]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] * [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] * [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]] * [[SuperPokal Slovenije]] ==Povezave== * [http://www.prvaliga.si Uradna spletna stran PrveLige Telekom Slovenije] * [http://www.nzs.si/prva-liga Uradna spletna stran pod okriljem NZS] * [http://www.snportal.si Slovenski nogometni portal] ==Viri== {{sklici}} {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Prva slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Državna nogometna prvenstvena tekmovanja]] klia0sqwdgytfuyfytcytngeesqgo9h 6689438 6689260 2026-06-15T03:33:37Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Slovenian_PrvaLiga_logo.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No permission since 7 June 2026. Odstranjevanje. 6689438 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = PrvaLiga | logo = |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]] |number of teams = 10 |relegation = [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] |domestic cup = [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]] |confed cup = [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] <br> [[Evropska liga]] <br> [[Evropska konferenčna liga]] |current champions = [[NK Olimpija]] <br> 4. naslov |most successful club = [[NK Maribor]] <br> 16 naslovov |most caps = [[Sebastjan Gobec]] (488) |top goalscorer = [[Marcos Tavares]] (159) |tv = [[Sport Klub Slovenija]] <br> [[Šport TV]] |website = [http://www.prvaliga.si/prvaliga/ prvaliga.si] |current = [[Prva slovenska nogometna liga 2025/26|PrvaLiga 2025/26]] }} '''Prva slovenska nogometna liga''', trenutno zaradi sponzorskih razlogov imenovana '''PrvaLiga Telemach''', krajše tudi '''1.SNL''', je najvišja raven slovenskega nogometnega ligaškega sistema. Tekmovanje vključuje deset klubov in deluje na sistemu napredovanja in izpadanja z [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Sezona običajno poteka od julija do maja, pri čemer vsaka ekipa odigra 36 tekem. Tekmovanje je bilo ustanovljeno leta 1991, po tem ko je [[Slovenija]] postala neodvisna država. Od leta 1920 do konca sezone 1990–91 je bila [[Slovenska republiška nogometna liga|Slovenska republiška liga]] nižja liga znotraj [[Jugoslovanski ligaški sistem|Jugoslovanskega ligaškega sistema]], čeprav so najboljši slovenski klubi običajno tekmovali na najvišjih ravneh jugoslovanskega ligaškega sistema. Poteka pod okriljem [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]]. [[Nogometni klub Celje|Celje]] in [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] sta edina ustanovna kluba, ki nista nikoli izpadla iz lige od njene ustanovitve leta 1991. Od ustanovitve PrveLige leta 1991 je v njej tekmovalo 47 klubov. Naslov prvaka so osvojili naslednji klubi: Maribor (16), [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]] (4), [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpija]] (4), [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] (4), Celje (2), [[Nogometni klub Domžale|Domžale]] (2), [[Nogometni klub Koper|Koper]] (1) in [[NŠ Mura|Mura]] (1) == Zgodovina == PrvaLiga Telemach je bila ustanovljena po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] leta 1991 in je v svoji prvi sezoni obsegala 21 klubov. Pred tem so slovenske ekipe tekmovale v [[Jugoslovanski ligaški sistem|jugoslovanskem ligaškem sistemu]]. [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpija]], [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] in [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta]] so bile edine slovenske ekipe, ki so igrali v [[Jugoslovanska prva liga|jugoslovanski prvi ligi]] med letoma 1945 in [[Razpad SFR Jugoslavije|razpadom Jugoslavije]] leta 1991. Medtem ko so bili del jugoslovanskega nogometnega sistema, so večina slovenskih klubov tekmovala za naslov regionalnih prvakov v [[Slovenska republiška nogometna liga|Slovenski republiški ligi]], ki je bila tretja raven jugoslovanskega nogometa. <ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina {{!}} NZS|url=https://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/zgodovina|website=web.archive.org|date=2016-03-11|accessdate=2025-02-19|archive-date=2016-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160311123022/https://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/zgodovina|url-status=bot: unknown}}</ref> Leta 1991 se je [[Nogometna zveza Slovenije]] ločila od [[Nogometna zveza Jugoslavije|Nogometne zveze Jugoslavije]] in ustanovila lastna tekmovanja, kjer so slovenski klubi tekmovali za naslov slovenskih državnih prvakov. Do leta 2024 sta [[Nogometni klub Celje|Celje]]<nowiki/>in Maribor edina ustanovna kluba, ki nista nikoli izpadla iz lige od ustanovne sezone 1991–92. Format tekmovanja in število klubov v ligi sta se skozi čas spreminjala, od 21 klubov v prvi sezoni do 10 klubov v sedanji obliki. Prvi naslov prvaka v samostojni Sloveniji je osvojila Olimpija. Imeli so dolgo tradicijo igranja v jugoslovanski prvi ligi, njihova ekipa pa je bila sestavljena iz igralcev iz tistega obdobja. Olimpija je dominirala v ligi in zmagala še trikrat, preden je [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]] osvojila svoj prvi naslov v sezoni [[PrvaLiga 1995/96|1995–96]]. Po uspehu Gorice je Maribor osvojil svoj prvi naslov v sezoni [[PrvaLiga 1996/97|1996-97]]. To je začelo rekordno serijo sedmih zaporednih naslovov, ki se je končala, ko je Gorica osvojila svoj drugi naslov v sezoni 2003–04. Klub iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]] je nadaljeval z osvojitvijo še dveh naslovov, s čimer je postal tretji klub, ki je trikrat zapored osvojil naslov prvaka. V sezoni 2006–07 je [[Nogometni klub Domžale|Domžale]] osvojil svoj prvi naslov, kar so ponovili naslednjo sezono. Od sezone 2008–09 naprej je Maribor postal glavna sila v slovenskem nogometu še drugič, saj je osvojil 9 od 16 naslovov od takrat, vključno s petimi zaporednimi naslovi med letoma 2011 in 2015. Med 2009 in 2025 so naslove osvojili tudi [[Nogometni klub Koper|Koper]], [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija]], Celje in [[NŠ Mura|Mura]]. ==Format tekmovanja== PrvaLiga se igra v štirikrožnem sistemu. Vsaka ekipa igra proti vsaki drugi štirikrat, dvakrat doma in dvakrat v gosteh, kar v celoti znaša 36 krogov. Ekipe dobijo tri točke za zmago, eno točko za neodločen izid in nobene točke za poraz. Ekipe so razvrščene glede na skupni seštevek točk, in če sta dve ekipi izenačeni, se kot prvi kriterij za razvrščanje uporabi rezultat neposrednih dvobojev. Ob koncu sezone se prve tri ekipe uvrstijo v kvalifikacije za Evropska tekmovanja. Prvak se uvrsti v kvalifikacije za [[Liga prvakov|Ligo Prvakov]], drugouvrščeni in tretjeuvrščeni v [[Evropska konferenčna liga|Konferenčno Ligo]], pokalni zmagovalec pa v [[Evropska liga|Evropsko Ligo]]. Če katera izmed prvih treh ekip osvoji [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]], se tudi četrta ekipa uvrsti v kvalifikacije za Konferenčno Ligo. Če pa je zmagovalec pokala druga ekipa, pa se le-ta kvalificira v Evropsko Ligo. Po vsakem koncu sezone se od najvišjega elitnega tekmovanja poslovi ena ali dve ekipi. Ekipa, ki zbere najmanj točk v celotni sezoni oziroma je na lestvici zadnja, se poslovi od tekmovanja in izpade v nižjo ligo, to je [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]]. Nadomesti jo prvak 2.SNL, ki pridobi neposredni vstop v najvišji rang nogometnega tekmovanja. Poslovi se lahko tudi ekipa na devetem mestu, če v dveh tekmah za kvalifikacijah za izpad s skupnim izidom ne premaga drugouvrščene ekipe iz nižje lige. Trenutni sistem je v uporabi od leta 2005. Med letoma 1993 in 1995 je bil v uporabi redni sistem vsak z vsakim z dvojnim krogom in 16 klubi, preden je bil zamenjan s trenutnim sistemom z desetimi klubi za tri sezone do leta 1998. Med letoma 1998 in 2003 je bil uporabljen trojni krog z dvanajstimi klubi in dvema neposrednima izpadoma. V naslednjih dveh sezonah, [[PrvaLiga 2003/04|2003–04]] in [[PrvaLiga 2004/05|2004–05]], je bila liga po koncu rednega dela razdeljena na skupino za naslov prvaka in skupino za izpad. V zgodovini tekmovanja pa se je spreminjalo tudi število ekip v vsaki sezoni. 1991–1992: 21 klubov 1992–1993: 18 klubov 1993–1995: 16 klubov 1995–1998: 10 klubov 1998–2005: 12 klubov 2005–trenutno: 10 klubov <big>'''Kriteriji za razvrstitev klubov z enakim številom točk'''</big> V primeru enakega števila točk, se razvrstitev uveljavlja na osnovi naslednjih zaporednih kriterijev: * število točk iz medsebojnih srečanj * razlike med danimi in prejetimi goli v medsebojnih srečanjih * števila doseženih zadetkov v gosteh v medsebojnih srečanjih * gol razlike z vseh tekem * števila danih zadetkov na vseh tekmah * števila zadetkov v gosteh na vseh tekmah * fair play urstitve ekip * žreb Povzeto po 50. členu Tekmovalnega pravilnika NZS.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nzs.si/Doc/Arhiv/Predpisi%20NZS/Tekmovalni_pravilnik_NZS_V2.4_istopis.pdf|title=Tekmovalni pravilnik NZS|date=17.6.2013|accessdate=24.4.2018|website=NZS|publisher=NZS|last=NZS|first=}}</ref> ==Klubi== Skupno 10 ekip sestavlja trenutno sezono (2025/26), vključuje 8 ekip iz sezone 2025/26 in 2, ki sta napredovali iz 2.SNL. : {{Location map+ |Slovenia |width=400|float=right |caption=Lokacija ekip v sezoni 2026–27 |places= {{Location map~ |Slovenia |lat=46.069444 |long=14.499444 |label=[[NK Bravo|Bravo]]|position=bottom}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.246667 |long=15.27 |label=[[NK Celje|Celje]]|position=bottom}} {{Location map~ |Slovenia |lat=45.955125 |long=14.6562 |label=[[NK Brinje Grosuplje|Grosuplje]]|position=right}} {{Location map~ |Slovenia |lat=45.542222 |long=13.730278 |label=[[FC Koper|Koper]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.562222 |long=15.640278 |label=[[NK Maribor|Maribor]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.668333 |long=16.1575 |label=[[NŠ Mura|Mura]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.407778 |long=15.789722 |label=[[Nogometni klub Aluminij|Aluminij]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.080444 |long=14.524306 |label=[[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.563078 |long=16.451786 |label=[[NK Nafta Lendava|Lendava]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.136944 |long=14.602222 |label=[[NK Radomlje|Radomlje]]|position=top}} }} {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: center;" ! width="140"|Klub ! width="140"|Mesto v 2025-26 ! width="140"|Debij v PrvaLiga ! width="140"|Sezone v PrvaLiga ! width="200"|Št. naslovov ! width="140"|Stadion |- | [[NK Bravo|Bravo]] | 3. mesto | [[2019–20 Slovenian PrvaLiga|2019–20]] | 7 | {{sort dash}} | [[Stadion Stožice]] |- | [[NK Celje|Celje]] | bgcolor="gold"| '''''1. mesto''''' | [[1991–92 Slovenian PrvaLiga|1991–92]] | 35 | 3 | [[Stadion Z’dežele|Stadion Z'Dežele]] |- | [[NK Brinje Grosuplje]] | bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|10|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]], 1. mesto}}''' | 2026-27 | 0 | {{Sort dash}} | [[Stadion Brinje]] |- | [[FC Koper|Koper]] | bgcolor="silver"| '''''2. mesto''''' | [[1991–92 Slovenian PrvaLiga|1991–92]] | 28 | 1 | [[Stadion Bonifika]] |- | [[NK Maribor|Maribor]] | 5.mesto | [[1991–92 Slovenian PrvaLiga|1991–92]] | 35 | 16 | [[Stadion Ljudski vrt]] |- | [[NŠ Mura|Mura]] | 8. mesto | [[2018–19 Slovenian PrvaLiga|2018–19]] | 7 | 1 | [[Stadion Fazanerija]] |- | [[Nogometni klub Aluminij| NK Aluminij]] | 7. mesto | [[2011-12 Slovenian PrvaLiga|2011-12]] | {{sort dash}} | {{sort dash}} | [[Športni park Kidričevo]] |- | [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] | 4. mesto | [[2009–10 Slovenian PrvaLiga|2009–10]] | 17 | 4 | [[Stadion Stožice]] |- | [[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]] | bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|10|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]], 2. mesto}}''' | | 10 | {{sort dash}} |[[Stadion Lendava]] |- | [[Nogometni klub Radomlje|Radomlje]] | 6. mesto | [[2014-15 Slovenian PrvaLiga|2014–15]] | 7 | {{sort dash}} | [[Športni park Domžale]] |} ==UEFA koeficient== ''Posodobljeno 12. junija 2024.<ref name = "country">{{cite web | url = https://www.uefa.com/nationalassociations/uefarankings/country/?year=2024 | title = Country coefficients | publisher = [[UEFA]] | work = uefa.com | access-date=12 June 2024}}</ref> Tabela prikazuje položaj PrvaLiga glede na uvrstitev državnega koeficienta UEFA ter štiri lige, ki so najbližje položaju Prve lige (dve ligi z višjim koeficientom in dve z nižjim koeficientom).'' {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: left;" ! width="25"|# ! width="300"|Tekmovanje ! width="100"|2019–20 ! width="100"|2020–21 ! width="100"|2021–22 ! width="100"|2022–23 ! width="100"|2023–24 ! width="100"|Koeficient |- |28 |{{flagicon|AZE}} [[Misli Premier League]] |3.375 |2.500 |4.375 |4.000 |5.875 |20.125 |- |29 |{{flagicon|SVK}} [[Niké Liga]] |3.000 |1.500 |4.125 |6.000 |5.000 |19.625 |- |30 |{{flagicon|SVN}} '''PrvaLiga Telemach''' |2.000 |2.250 |3.000 |2.125 |3.875 |13.250 |- |31 |{{flagicon|Moldavija}} [[Super Liga]] |0.750 |1.375 |5.250 |3.750 |2.000 |13.125 |- |32 |{{flagicon|KOS}} [[AlbiMall Superliga]] |1.500 |1.833 |2.333 |2.875 |3.000 |11.541 |} ==Naslovi prvaka po sezonah== {| class="wikitable" |- !Sezona!!Prvak!!Drugouvrščeni |- | style="text-align:center"|[[1991–92 Slovenian PrvaLiga|1991–92]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[1992–93 Slovenian PrvaLiga|1992–93]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[1993–94 Slovenian PrvaLiga|1993–94]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Mura]] |- | style="text-align:center"|[[1994–95 Slovenian PrvaLiga|1994–95]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[1995–96 Slovenian PrvaLiga|1995–96]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[1996–97 Slovenian PrvaLiga|1996–97]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | style="text-align:center"|[[1997–98 Slovenian PrvaLiga|1997–98]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Mura]] |- | style="text-align:center"|[[1998–99 Slovenian PrvaLiga|1998–99]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[1999–2000 Slovenian PrvaLiga|1999–2000]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[2000–01 Slovenian PrvaLiga|2000–01]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[2001–02 Slovenian PrvaLiga|2001–02]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | style="text-align:center"|[[2002–03 Slovenian PrvaLiga|2002–03]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[2003–04 Slovenian PrvaLiga|2003–04]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[2004–05 Slovenian PrvaLiga|2004–05]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[2005–06 Slovenian PrvaLiga|2005–06]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[2006–07 Slovenian PrvaLiga|2006–07]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2007/08|2007–08]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[FC Koper|Koper]] |- |} {| class="wikitable" |- !Sezona!!Prvak!!Drugouvrščeni |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2008–09|2008–09]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2009/10|2009–10]] | [[FC Koper|Koper]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2010/11|2010–11]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2011/12|2011–12]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2012/13|2012–13]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2013/14|2013–14]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[FC Koper|Koper]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2014/15|2014–15]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2015/16|2015–16]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2016/17|2016–17]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2017–18|2017–18]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2018–19|2018–19]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[2019–20 Slovenian PrvaLiga|2019–20]] | [[NK Celje|Celje]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[2020–21 Slovenian PrvaLiga|2020–21]] | [[NŠ Mura]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2021/22|2021–22]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[FC Koper|Koper]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2022/23|2022–23]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[2023–24 Slovenian PrvaLiga|2023–24]] | [[NK Celje|Celje]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[2024–25 Slovenian PrvaLiga|2024–25]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align: center;" |2025/26 |[[NK Celje]] |[[Nogometni klub Koper|NK Koper]] |- | style="text-align: center;" |2026/27 | | |} {| class="wikitable" |- ! width=150| Klub ! width=90| Št. naslovov ! width=90| Drugo mesto ! Sezone |- | [[NK Maribor|Maribor]] ! align="center" | 16 ! align="center" | 9 | 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2009, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2017, 2019, 2022 |- | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] ! align="center" | 8 ! align="center" | 6 | 1992, 1993, 1994, 1995, 2016, 2018, 2023, 2025 |- | [[ND Gorica|Gorica]] ! align="center" | 4 ! align="center" | 5 | 1996, 2004, 2005, 2006 |- |[[Nogometni klub Celje|Celje]] ! align="center" | 3 ! align="center" | 2 | 2020, 2024, 2026 |- | [[NK Domžale|Domžale]] ! align="center" | 2 ! align="center" | 3 | 2007, 2008 |- |[[NK Koper|Koper]] ! align="center" | 1 ! align="center" | 4 | 2010 |- |[[Nogometna šola Mura|Mura]] ! align="center" | 1 ! align="center" | 0 |2021 |} <nowiki>*</nowiki>Klub ne obstaja več ==Derbiji== * [[Večni derbi]] - [[NK Maribor]] proti [[NK Olimpija Ljubljana]]. * [[Štajerski derbi]] - [[NK Maribor]] proti [[NK Celje]]. Tekma dveh največjih štajerskih mest. * [[Primorski derbi]] - [[FC Koper]] proti [[ND Gorica]]. Tekma dveh najuspešnejših ekip iz Primorske. * [[Severnoprimorski derbi]] - [[NK Primorje]] proti [[ND Gorica]]. Rivalstvo med [[Ajdovščina|Ajdovščino]] in [[Nova Gorica|Novo Gorico]], dveh največjih severnoprimorskih mest. * [[Osrednjeslovenski derbi]] - [[Nogometni klub Domžale|NK Domžale]] proti [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]. Tekma dveh najuspešnejših osrednjeslovenskih ekip. *[[Prekmurski derbi]] - [[NŠ Mura]] proti [[Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]]. Tekma dveh najuspešnejših prekmurski ekip. * [[Drugi štajerski derbi]] - [[NK Rudar Velenje]] proti [[NK Maribor]]. Drugi štajerski derbi. * [[Zahodnoštajerski derbi]] - [[NK Rudar Velenje]] proti [[NK Celje]]. Derbi največjih mest na zahodnem Štajerskem, ter ob enem še derbi sosedov. * [[Ljubljanski derbi]] - [[NK Bravo]] proti [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]. Derbi dveh klubov iz Ljubljane. ==Statistika== ===Najboljši strelci po sezonah=== {| class="wikitable" style="text-align:center;margin-left:1em" !width="75" | Sezona !width="75" | Št. golov !width="150" | Nogometaš !width="150" | Klub |- | align="“center”" |2025/26 | align="“center”" |12 |[[Nikita Iosifov (Nogometaš)|Nikita Iosifov]], [[Benjamin Tetteh (Nogometaš)|Benjamin Tetteh]] |[[NK Celje|Celje]], [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align=“center” |2024/25 | align=“center” |15 | [[Raul Florucz]] | [[NK Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] |- | align="center" |2023/24 | align="center" |18 | [[Aljoša Matko]] |[[NK Celje|Celje]] |- | align="center" |2022/23 | align="center" |20 | [[Žan Vipotnik]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2021/22 | align="center" |17 | [[Ognjen Mudrinski]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2020/21 | align="center" |14 | [[Nardin Mulahusejnović]] [[Jan Mlakar]] | [[Nogometni klub Koper|Koper]] [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2019/20 | align="center" |26 | [[Ante Vukušić]] |[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] |- | align="center" |2018/19 | align="center" |18 | [[Luka Zahović]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2017/18 | align="center" |18 | [[Luka Zahović]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2016/17 | align="center" | 17 | [[John Mary]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |- | align="center" | 2015/16 | align="center" | 17 | [[Andraž Šporar]]<br>[[Rok Kronaveter]]<br>[[Jean-Philippe Mendy]] | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]<br>[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]<br>[[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2014/15 | align="center" | 17 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2013/14 | align="center" | 19 | [[Mate Eterović]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |- | align="center" | 2012/13 | align="center" | 17 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2011/12 | align="center" | 22 | [[Dare Vršič]] | [[NK Olimpija|Olimpija]] |- | align="center" | 2010/11 | align="center" | 16 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2009/10 | align="center" | 23 | [[Milan Osterc]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2008/09 | align="center" | 17 | [[Etien Velikonja]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2007/08 | align="center" | 22 | [[Dario Zahora]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | align="center" | 2006/07 | align="center" | 22 | [[Nikola Nikezić]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2005/06 | align="center" | 24 | [[Miran Burgič]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2004/05 | align="center" | 18 | [[Kliton Bozgo]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2003/04 | align="center" | 19 | [[Dražen Žeželj]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] [[NK Primorje|Primorje]] |- | align="center" | 2002/03 | align="center" | 22 | [[Marko Kmetec]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 2001/02 | align="center" | 16 | [[Romano Obilinović]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | align="center" | 2000/01 | align="center" | 23 | [[Damir Pekič]] | [[NK Celje|Publikum]] |- | align="center" | 1999/00 | align="center" | 24 | [[Kliton Bozgo]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 1998/99 | align="center" | 17 | [[Novica Nikčevič]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 1997/98 | align="center" | 21 | [[Ismet Ekmečić]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 1996/97 | align="center" | 21 | [[Faik Kamberović]] | [[NK Celje|Publikum]] |- | align="center" | 1995/96 | align="center" | 28 | [[Ermin Šiljak]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 1994/95 | align="center" | 25 | [[Štefan Škaper]] | [[NK Beltinci|Beltinci]] |- | align="center" | 1993/94 | align="center" | 23 | [[Štefan Škaper]] | [[NK Beltinci|Potrošnik Beltinci]] |- | align="center" | 1992/93 | align="center" | 25 | [[Sašo Udovič]] | [[NK Slovan|Slovan]] |- | align="center" | 1991/92 | align="center" | 29 | [[Zoran Ubavič]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |} ===Večna lestvica najboljših strelcev lige=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |- !# !class="unsortable"|Igralec !Goli !Nastopi !Povprečje |- |1 |style="text-align: left;"|[[Marcos Tavares]] |159 |436 |{{#expr:159/436 round 2}} |- |2 |style="text-align: left;"|[[Štefan Škaper]] |130 |226 |{{#expr:130/226 round 2}} |- |3 |style="text-align: left;"|[[Kliton Bozgo]] |109 |207 |{{#expr:109/207 round 2}} |- |4 |style="text-align: left;"|[[Ermin Rakovič]] |108 |269 |{{#expr:108/269 round 2}} |- |rowspan="2"|5 |style="text-align: left;"|[[Milan Osterc]] |rowspan="2"|106 |276 |{{#expr:106/276 round 2}} |- |style="text-align: left;"|[[Rok Kronaveter]] |335 |{{#expr:106/335 round 2}} |- |7 |style="text-align: left;"|[[Damir Pekič]] |103 |266 |{{#expr:103/266 round 2}} |- |8 |style="text-align: left;"|[[Marko Kmetec]] |95 |271 |{{#expr:95/271 round 2}} |- |9 |style="text-align: left;"|[[Dalibor Volaš]] |92 |241 |{{#expr:92/241 round 2}} |- |10 |style="text-align: left;"|[[Ismet Ekmečić]] |90 |199 |{{#expr:90/199 round 2}} |- |} <small>Vir: [http://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=statistika&id_menu=220&id_sezone=-1 Uradna spletna stran PrvaLiga]</small> ===Večna klubska lestvica 1991–2026=== Klubi, označeni s '''krepko''' so trenutni udeleženci 1.SNL<br> Klubi, označeni z ''ležeče'' so razpadli in ne obstajajo več.<br> Klubi v navadni obliki pisave trenutno igrajo v nižjem rangu tekmovanja.<br> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Poz. ! Klub ! Sezone ! Tekme ! Zmage ! Remi ! Porazi ! Dani goli ! Prejeti goli ! Točke ! 1º ! 2º ! 3º |-align="center" |1 || '''[[NK Maribor|Maribor]]'''|| 35 || 1208 || 672 || 298 || 239 || 2253 || 1198 || 2238 || 16 || 9 || 4 |- align="center" | 2 || '''[[NK Celje|Celje]]''' || 35 || 1208 || 486 || 308 || 414 || 1758 || 1552 || 1710 || 3 || 3 || 1 |- align="center" | 3 || [[ND Gorica|Gorica]]|| 29 || 1046 || 431 || 271 || 344 || 1521 || 1293 || 1508 || 4 || 5 || 5 |- align="center" | 4 || [[NK Domžale|Domžale]]|| 30 || 959 || 369 || 254 || 336 || 1364 || 1239 || 1356 || 2 || 3 || 5 |- align="center" | 5 || '''[[NK Koper|Koper]]''' || 28 || 995 || 389 || 277 || 329 || 1305 || 1223 || 1398 || 1 || || 3 |- align="center" | 6 || [[Rudar Velenje]]|| 25 || 874 || 293 || 214 || 367 || 1123 || 1263 || 1041 || - || - || 4 |- align="center" | 7 || '''[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]]'''{{ref label|Olimpija (2005)|D|D}} || 17 || 594 || 306 || 138 || 150 || 979 || 608 || 1056 || 3 || 3 || 5 |- align="center" | 8 || [[ND Primorje Ajdovščina|Primorje]]|| 20 || 728 || 250 || 171 || 265 || 960 || 944 || 889 || - || 2 || 1 |- align="center" | 9 || <s>''[[NK Olimpija|Olimpija]]''{{ref label|Olimpija (1911-2004)|A|A}}</s>|| 15 || 469 || 237 || 104 || 128 || 935 || 553 || 720 || 4 || 3 || 1 |- align="center" | 10 || <s>''[[NK Mura|Mura]]''{{ref label|Mura|C|C}}</s>|| 14 || 470 || 204 || 120 || 146 || 673 || 545 || 660 || - || 2 || 2 |- align="center" | 11 || ''[[NK Korotan|<s>Korotan</s>]]'' || 9 || 290 || 102 || 62 || 126 || 352 || 399 || 354 || - || - || - |- align="center" | 12 || [[NŠ Mura|'''NŠ Mura''']]|| 8 || 271 || 98 || 86 || 77 || 364 || 335 || 380 || 1 || - || - |- align="center" | 13 || '''[[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]]'''|| 10 || 362 || 103 || 88 || 172 || 413 || 607 || 375 || - || - || - |- align="center" | 14 || ''[[NK Beltinci|<s>Beltinci</s>]]'' || 9 || 308 || 96 || 70 || 142 || 414 || 526 || 304 || - || - || - |- align="center" | 15 || [[Nogometni klub Aluminij|'''Aluminij''']]|| 9 || 312 || 86 || 80 || 156 || 365 || 528 || 338 || - || - || - |- align="center" | 16 || [[NK Drava|''<s>Drava</s>'']] || 7 || 244 || 81 || 56 || 107 || 311 || 367 || 299 || - || - || - |- align="center" | 17 || [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav]] || 9 || 318 || 74 || 58 || 176 || 315 || 606 || 290 || - || - || - |- align="center" | 18 || [[NK Bravo|'''Bravo''']]|| 7 || 235 || 87 || 69 || 79 || 294 || 282 || 330 || - || - || - |- align="center" | 19 || ''[[NK Ljubljana|<s>Ljubljana</s>]]'' || 6 || 230 || 86 || 57 || 87 || 300 || 324 || 261 || - || - || - |- align="center" | 20 ||[[NK Radomlje|'''Radomlje''']]|| 7 || 235 || 53 || 60 || 122 || 232 || 412 || 219 || - || - || - |- align="center" | 21 ||[[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]]|| 5 || 177 || 42 || 46 || 89 || 178 || 274 || 172 || - || - || - |- align="center" | 22 || [[NK Interblock|Interblock]] || 4 || 144 || 41 || 33 || 70 || 170 || 225 || 156 || - || - || - |- align="center" | 23 || [[NK Krka|Krka]] || 5 || 172 || 42 || 44 || 86 || 148 || 262 || 155 || - || - || - |- align="center" | 24 || <s>[[NK Zavrč|''Zavrč'']]{{ref label|Zavrč|E|E}}</s>|| 3 || 108 || 40 || 22 || 46 || 128 || 156 || 142 || - || - || - |- align="center" | 25 || <s>''[[NK Izola|Izola]]''{{ref label|Izola|B|B}}</s>|| 5 || 170 || 49 || 41 || 80 || 195 || 336 || 140 || - || - || 1 |- align="center" | 26 || [[NK Dravograd|Dravograd]] || 4 || 129 || 37 || 28 || 64 || 167 || 232 || 139 || - || - || - |- align="center" | 27 || [[NK Krško|''<s>Krško</s>'']]|| 4 || 144 || 32 || 42 || 70 || 128 || 224 || 138 || - || - || - |- align="center" | 28 || ''[[NK Naklo|<s>Naklo</s>]]'' || 4 || 134 || 45 || 44 || 45 || 170 || 174 || 134 || - || - || - |- align="center" | 29 || ''[[NK Šmartno ob Paki|<s>Šmartno</s>]]'' || 3 || 97 || 31 || 33 || 33 || 130 || 133 || 126 || - || - || - |- align="center" | 30 || [[NK Svoboda|Svoboda]] || 4 || 134 || 45 || 31 || 58 || 156 || 205 || 121 || - || - || - |- align="center" | 31 || [[NK Bela Krajina|''<s>Bela Krajina</s>'']] || 3 || 104 || 21 || 33 || 50 || 104 || 169 || 96 || - || - || - |- align="center" | 32 ||[[ND Mura 05|''<s>Mura 05</s>'']]|| 2 || 72 || 27 || 11 || 34 || 95 || 112 || 92 || - || - || 1 |- align="center" | 33 || [[ND Slovan|Slovan]] || 3 || 104 || 28 || 33 || 43 || 131 || 153 || 89 || - || - || - |- align="center" | 34 || [[NK Zagorje|Zagorje]] || 3 || 106 || 25 || 26 || 55 || 94 || 146 || 78 || - || - || - |- align="center" | 35 || ''[[NK Steklar|Steklar]]'' || 2 || 74 || 16 || 26 || 32 || 90 || 147 || 58 || - || - || - |- align="center" | 36 || [[Jadran Dekani]]|| 3 || 100 || 11 || 17 || 72 || 60 || 254 || 39 || - || - || - |- align="center" | 37 || [[NK Rogaška|Rogaška]]|| 1 || 36 || 10 || 6 || 20 || 37 || 64 || 36 || - || - || - |- align="center" | 38 || [[NK Rudar Trbovlje|Rudar Trbovlje]]|| 1 || 40 || 12 || 9 || 19 || 47 || 60 || 33 || - || - || - |- align="center" | 39 || [[NK Ankaran|Ankaran]]|| 1 || 36 || 5 || 11 || 19 || 33 || 84 || 26 || - || - || - |- align="center" | 40 || [[NK Medvode|Medvode]]|| 1 || 40 || 9 || 5 || 26 || 26 || 84 || 23 || - || - || - |- align="center" | 41 || ''[[Železničar Maribor]]''|| 2 || 34 || 6 || 8 || 20 || 30 || 62 || 20 || - || - || - |- align="center" | 42 || ''[[NK Slavija Vevče|<s>SET Vevče</s>]]''|| 1 || 36 || 4 || 7 || 25 || 37 || 83 || 19 || - || - || - |- align="center" | 43 || [[NK Pohorje|Pohorje]]|| 1 || 33 || 4 || 6 || 23 || 26 || 73 || 18 || - || - || - |- align="center" | 44 || [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]|| 1 || 36 || 4 || 5 || 27 || 39 || 95 || 17 || - || - || - |- align="center" | 45 || [[NK Kočevje|Kočevje]]|| 1 || 30 || 4 || 9 || 17 || 24 || 91 || 17 || - || - || - |- align="center" |46 |[[NK Brinje Grosuplje]] |0 |0 |0 |0 |0 |0 |0 |0 | - | - | - |- align="center" |} <small>Vir: [http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1/ Uradna stran PrveLige]</small> === Rekordi === ==== '''Obisk''' ==== *Največji obisk na eni tekmi: 14,000, [[NK Maribor]] - [[NK Beltinci]] (5-1), 1. junij 1997<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=6362 | title = Zapisnik: Maribor - Beltinci 5:1 | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> in [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] – [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] (1–2), 7. maj 2016 *Največji povprečni obisk: 5,289, [[NK Maribor]] v sezoni 1996–97 ==== '''Posamezne tekme''' ==== *Največja ligaška zmaga/poraz: 12-0, [[NK Olimpija]] - [[NK Jadran Dekani]], 7. junij 1992<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=5280 | title = Zapisnik: Olimpija - Dekani 12:0 | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== '''Igralci''' ==== *Največ nastopov: 488, [[Sebastjan Gobec]] v 19 sezonah v letih 1996–97 in 2014–15<ref name="Gobec">{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = Sebastjan Gobec | publisher = PrvaLiga.si | language = sl| accessdate = 2015-05-31}}</ref> *Največ ligaških minut: 40.577, [[Sebastjan Gobec]] v 19. sezonah med 1996-97 in 2014-15<ref name="Gobec"/> *Največ ligaških golov : 159, [[Marcos Tavares]] v 13. sezonah med 2007-08 in 2020-21<ref>{{navedi splet|url=https://www.nzs.si/tekmovanja/default.asp?action=igralec&id_menu=337&id_kluba=21&id_igralca=81804|title=Marcos Tavares|publisher=NZS|language=sl|accessdate=22.11.2021}}</ref> *Največ ligaških golov v sezoni: 29, [[Zoran Ubavič]] v sezoni 1991–92<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/klubi/mostvo/igralec.asp?idi=12391&id=16 | title = Zoran Ubavič | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== '''Klubi'''<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = Statistika | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== *Največ zaporednih ligaških zmag: 12, [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] in [[NK Olimpija]] *Največ zaporednih ligaških remijev: 8, [[FC Koper]] *Največ zaporednih ligaških porazov: 15, [[NK Izola]] *Največ zaporednih ligaških tekem brez poraza (niz nepremaganosti): 32, [[NK Domžale]] *Največ zaporednih ligaških tekem brez zmage: 36, [[NK Rudar Velenje]] ==== '''Sezone'''<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Lestvica/?id_menu=25 | title = Lestvica Prve lige (arhiv tekmovanj) | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== *Največ osvojenih točk v eni sezoni: 85, [[NK Maribor]] v sezoni 2011–2012 *Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: 3, [[NK Jadran Dekani]] v sezoni 1994–95 *Največ golov v eni sezoni: 103, [[NK Olimpija]] v sezoni 1991–92 *Najmanj golov v eni sezoni: 12, [[NK Jadran Dekani]] v sezoni 1994–95 *Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: 140, [[NK Izola]] v sezoni 1995–96 *Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: 17, [[NK Olimpija]] v sezoni 2017-18 *Najboljša gol razlika v eni sezoni: +84, [[NK Olimpija]] v sezoni 1991–92 *Najslabša gol razlika v eni sezoni: -127, [[NK Izola]] v sezoni 1995–96 ==== '''Kartoni''' ==== *Največ rumenih kartonov: 146, [[Sebastjan Gobec]] v 19 sezonah v letih 1996–97 in 2014–15<ref name="Gobec" /> ==Nagrade== ===Pokal=== Trenutni pokal se podeljuje od sezone 2012–13 in ga je oblikoval kipar [[Mirko Bratuša]] iz [[Negova|Negove]]. Pokal prikazuje žogo z enajstimi zvezdastimi luknjami, znotraj katerih so enajst igralcev, ki držijo skupaj in gledajo v nebo. Izdelan je iz medenine, brona in zlata ter tehta 13 kg.<ref>{{cite news|url=https://www.futsal.si/novica/Nov_pokal_za_prvaka_Prve_lige_Telekom_Slovenije?id=33248&id_objekta=1|publisher=[[Football Association of Slovenia]]|access-date=6 August 2018|language=sl|title=Nov pokal za prvaka Prve lige Telekom Slovenije|date=24 May 2013|archive-date=6 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180806145604/http://www.futsal.si/novica/Nov_pokal_za_prvaka_Prve_lige_Telekom_Slovenije?id=33248&id_objekta=1|url-status=live}}</ref> ===Igralske nagrade=== Prve nagrade za igralca leta so podelili slovenski časopis [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] v zgodnjih devetdesetih letih. Med letoma 1996 in 1999 so jih podeljevali pri [[EkipaSN (časopis)|Ekipi]], od leta 2004 pa nagrade organizira Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS). {{col-begin}} {{col-3}} '''Igralec leta''' * 1991 Miloš Breznikar<ref name="award1991">{{cite news|url=https://www.sta.si/109986/dzoni-novak-nogometas-leta|title=Džoni Novak nogometaš leta|publisher=[[Slovenian Press Agency]]|access-date=3 June 2017|language=sl|date=7 December 1994|archive-date=17 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180117191112/https://www.sta.si/109986/dzoni-novak-nogometas-leta|url-status=live}}</ref> * 1992 [[Vlado Miloševič]]<ref name="award1991"/> * 1993 [[Gregor Židan]]<ref name="award1991"/> * 1994 [[Džoni Novak]]<ref name="award1991"/> * 1995 [[Sandi Valentinčič]]<ref name="award1995">{{cite news|url=https://www.sta.si/183925/bralci-dnevnika-izbrali-valentincica|title=Bralci Dnevnika izbrali Valentinčiča|publisher=[[Slovenian Press Agency]]|access-date=3 June 2017|language=sl|date=20 January 1996|archive-date=18 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210518234344/https://www.sta.si/183925/bralci-dnevnika-izbrali-valentincica|url-status=live}}</ref> * 2004 [[Damir Pekič]] and [[Dražen Žeželj]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2004.html |title=SPINS XI 2004 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221226/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2004.html |url-status=live }}</ref> * 2005 [[Saša Ranić]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2005.html |title=SPINS XI 2005 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221156/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2005.html |url-status=live }}</ref> * 2006 [[Ermin Rakovič]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2006.html |title=SPINS XI 2006 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221155/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2006.html |url-status=live }}</ref> * 2007–08 [[Amer Jukan]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2007_08.html |title=SPINS XI 2007–08 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221143/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2007_08.html |url-status=live }}</ref> * 2008–09 [[Marcos Tavares]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2008_09.html |title=SPINS XI 2008–09 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221139/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2008_09.html |url-status=live }}</ref> * 2009–10 [[Miran Pavlin]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2009_10.html |title=SPINS XI 2009–10 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221357/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2009_10.html |url-status=live }}</ref> * 2010–11 [[Marcos Tavares]]<ref>{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2010_11.html |title=SPINS XI 2010–11 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221421/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2010_11.html |url-status=live }}</ref> * 2011–12 [[Dare Vršič]]<ref name="spins2012">{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2011_2012.html |title=SPINS XI 2011–12 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221331/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2011_2012.html |url-status=live }}</ref> * 2012–13 [[Agim Ibraimi]]<ref name="spins2013">{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2012_2013.html |title=SPINS XI 2012–13 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221359/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2012_2013.html |url-status=live }}</ref> * 2013–14 [[Massimo Coda]]<ref name="spins2014">{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2013_2014.html |title=SPINS XI 2013–14 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221152/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2013_2014.html |url-status=live }}</ref> * 2014–15 [[Benjamin Verbič]]<ref name="spins2015">{{Cite web |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2014_2015.html |title=SPINS XI 2014–15 |access-date=20 May 2017 |archive-date=8 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190508141415/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2014_2015.html |url-status=live }}</ref> * 2015–16 [[Rok Kronaveter]]<ref name="spins2016">{{Cite web |url=http://www.spins.si/novice/1/najboljsa_nogometasa_2015_2016.html |title=Najboljša nogometaša sezone sta Rok Kronaveter in Manja Rogan |access-date=20 May 2017 |archive-date=13 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160913121419/http://www.spins.si/novice/1/najboljsa_nogometasa_2015_2016.html |url-status=live }}</ref> * 2016–17 [[Dare Vršič]]<ref name="spins2017">{{Cite web |url=http://www.spins.si/novice/1/najboljsi_nogometas_2016_2017_dare_vrsic.html |title=Najboljši nogometaš sezone 2016/2017 je Dare Vršič |access-date=23 May 2017 |archive-date=15 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181215122742/http://www.spins.si/novice/1/najboljsi_nogometas_2016_2017_dare_vrsic.html |url-status=live }}</ref> * 2017–18 [[Senijad Ibričić]]<ref name="spins2018">{{Cite web |url=https://www.nogomania.com/Novica/Senijad-Ibricic-igralec-sezone-v-1-SNL |title=Senijad Ibričić igralec sezone v 1. SNL!|date=22 June 2018|publisher=Nogomania|language=sl|access-date=6 August 2020 |archive-date=22 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180622171728/https://nogomania.com/Slovenski-Nogomet/Prva-SNL/Novica/Senijad-Ibricic-igralec-sezone-v-1-SNL.aspx |url-status=live }}</ref> * 2018–19 [[Rudi Požeg Vancaš]]<ref>{{cite web |first=Rok |last=Plestenjak |title=Najboljši igralec 1. SNL se še ni srečal z Zlatkom Zahovićem #video |url=https://siol.net/sportal/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-intervju-498020 |publisher=[[Siol]] |access-date=6 August 2020 |language=sl |date=20 May 2019 |archive-date=23 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210923175941/https://siol.net/sportal/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-intervju-498020 |url-status=live }}</ref> * 2019–20 [[Mitja Lotrič]]<ref name="2020winners">{{cite web |first=Marko |last=Kovačevič |title=Najboljši nogometaši v sezoni: Vse zmage v Celje |url=https://www.vecer.com/vse-zmage-v-celje-10198962 |website=[[Večer (Slovenia)|Večer]] |access-date=6 August 2020 |language=sl-si |date=23 July 2020 |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726124455/https://www.vecer.com/vse-zmage-v-celje-10198962 |url-status=live }}</ref> * 2020–21 [[Senijad Ibričić]]<ref name="2021winners">{{cite web |title=Ibričić najboljši po Spinsovem izboru |url=https://www.delo.si/sport/nogomet/ibricic-najboljsi-po-spinsovem-izboru/ |website=[[Delo (newspaper)|Delo]] |access-date=22 November 2021 |language=sl-si |date=22 May 2021 |archive-date=22 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211122221111/https://www.delo.si/sport/nogomet/ibricic-najboljsi-po-spinsovem-izboru/ |url-status=live }}</ref> * 2021–22 [[Ognjen Mudrinski]]<ref name="2022winners">{{cite web |title=Mudrinski najboljši igralec sezone, med mladimi izstopal Horvat |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/mudrinski-najboljsi-igralec-sezone-med-mladimi-izstopal-horvat/628100 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=20 May 2022 |language=sl |date=20 May 2022 |archive-date=20 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220520143846/https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/mudrinski-najboljsi-igralec-sezone-med-mladimi-izstopal-horvat/628100 |url-status=live }}</ref> * 2022–23 [[Žan Vipotnik]]<ref name="2023winners">{{cite web |title=Riera potrdil, da zapušča Olimpijo; Delius bo spregovoril v ponedeljek |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/riera-potrdil-da-zapusca-olimpijo-delius-bo-spregovoril-v-ponedeljek/668257 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=23 May 2023 |language=sl |date=15 May 2023 |archive-date=16 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230516193644/https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/riera-potrdil-da-zapusca-olimpijo-delius-bo-spregovoril-v-ponedeljek/668257 |url-status=live }}</ref> * 2023–24 [[Žan Karničnik]]<ref name="2024winners">{{Cite web|language=sl|date=18 May 2024|title=SPINS XI: Objavljamo imena najboljših nogometašev in trenerja sezone 2023/2024 v Sloveniji|url=http://www.spins.si/novice/1/zmagovalci_sezone_23_24.html |access-date=20 May 2024|website=spins.si}}</ref> {{col-3}} '''Mladi igralec leta''' * 2011–12 [[Boban Jović]]<ref name="spins2012"/> * 2012–13 [[Boban Jović]]<ref name="spins2013"/> * 2013–14 [[Martin Milec]]<ref name="spins2014"/> * 2014–15 [[Benjamin Verbič]]<ref name="spins2015"/> * 2015–16 [[Miha Zajc]]<ref name="spins2016"/> * 2016–17 [[Luka Zahović]]<ref name="spins2017"/> * 2017–18 [[Luka Zahović]]<ref name="spins2018"/> * 2018–19 [[Jan Mlakar]]<ref name="2019winners">{{cite web|url=https://snportal.si/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-naj-igralec-prve-lige-telekom-slovenije/|title=Rudi Požeg Vancaš naj igralec Prve Lige Telekom Slovenije|access-date=6 August 2020|date=19 May 2019|language=sl|website=Slovenski nogometni portal|archive-date=28 July 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230728125653/https://snportal.si/slovenska-tekmovanja/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-naj-igralec-prve-lige-telekom-slovenije/|url-status=live}}</ref> * 2019–20 [[Dario Vizinger]]<ref name="2020winners"/> * 2020–21 [[Timi Max Elšnik]]<ref name="2021winners"/> * 2021–22 [[Tomi Horvat]]<ref name="2022winners"/> * 2022–23 [[Žan Vipotnik]]<ref>{{cite web |title=SPINS XI: NajboljšI nogometašI, nogometašica in trener sezone 2022/2023 so... |url=http://www.spins.si/novice/1/spinsxi_zmagovalci_23.html |website=spins.si |access-date=15 May 2023 |language=sl |date=15 May 2023 |archive-date=15 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230515180929/http://www.spins.si/novice/1/spinsxi_zmagovalci_23.html |url-status=live }}</ref> * 2023–24 [[Egor Prutsev]]<ref name="2024winners"/> {{col-end}} ===Trenerske nagrade=== nerske nagrade niso bile podeljene med letoma 2012 in 2019. '''Trener leta''' * 2011–12 [[Darko Milanič]]<ref name="spins2012"/> * 2018–19 [[Ante Šimundža]]<ref name="2019winners"/> * 2019–20 [[Dušan Kosič]]<ref name="2020winners"/> * 2020–21 [[Dejan Djuranović]]<ref name="2021winners"/> * 2021–22 [[Zoran Zeljković]]<ref name="2022winners"/> * 2022–23 [[Albert Riera]]<ref name="2023winners"/> * 2023–24 [[Ante Šimundža]]<ref name="2024winners"/> * 2024-25 [[Victor Sanchez]] == Opombe == <span style="font-size:100%;"> *{{note label|Olimpija (1911-2004)|A|A}} Klub so leta 2004 razpustili zaradi finančnih težav.<ref name="oli_propad">{{navedi splet | url = http://www.zurnal24.si/nogomet/simic-stefanovic-posilja-groznje-ivan-simic-nzs-spins-dejan-stefanovic-odgovor-191033/clanek | title = Simič: "Stefanović pošilja grožnje!" | publisher = zurnal24.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011}}</ref><ref name="sveza1">{{navedi splet|url=http://www.football.si/Competitions|title=Competitions |publisher=Nogometna zveza Slovenije |language=en|accessdate=23 June 2010|archive-date=2011-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728041900/http://www.football.si/Competitions|url-status=dead}}</ref><ref name="dolg700">{{navedi novice|url=http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011060705652861|title=Kukavičjih sto let|date=7 June 2011|work=[[Večer (Slovenia)|Večer]]|author=Marjan Horvat|accessdate=8 June 2011|archive-date=2012-12-05|archive-url=https://archive.today/20121205011743/http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011060705652861|url-status=dead}}</ref> *{{note label|Izola|B|B}} Klub so razpustili leta 1996. *{{note label|Mura|C|C}} Klub so leta 2004 razpustili zaradi finančnih težav.<ref name="sveza1"/><ref name=mura>{{navedi splet | url = http://www.zurnal24.si/nogomet/simic-stefanovic-posilja-groznje-ivan-simic-nzs-spins-dejan-stefanovic-odgovor-191033/clanek | title = Simič: "Stefanović pošilja grožnje!" | publisher = zurnal24.si | language = sl | date = 11 November 2010 | accessdate = 6 February 2011}}</ref> *{{note label|Olimpija (2005)|D|D}} Klub je bil ustanovljen 2. marca 2005,<ref name = rtvslo_2005>{{navedi splet | url = http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/zeleno-beli-v-stirih-letih-iz-pete-v-prvo-ligo/128475 | title = Zeleno-beli v štirih letih iz pete v prvo ligo | publisher = rtvslo.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120612020038/http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/zeleno-beli-v-stirih-letih-iz-pete-v-prvo-ligo/128475 | archivedate = 2012-06-12 | url-status = dead }}</ref><ref name= olimpija_zgodovina>{{navedi splet | url = http://www.nkolimpija.si/zgodovina | title = NK Olimpija Ljubljana - Zgodovina | publisher = nkolimpija.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110902103332/http://www.nkolimpija.si/zgodovina | archivedate = 2011-09-02 | url-status = dead }}</ref><ref name="nzs">{{navedi splet | url = http://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/klubi | title = Klubi -> Ljubljana | publisher=Nogometna zveza Slovenije | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110818070831/http://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/klubi | archivedate = 2011-08-18 | url-status = dead }}</ref><ref name=pirs_si>{{navedi splet | url = http://www.pirs.si/Subject/Profile/455688/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA -> Dodatni poda... | publisher = PIRS.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120316124619/http://www.pirs.si/Subject/Profile/455688/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | archivedate = 2012-03-16 | url-status = dead }}</ref><ref name=bizi_si>{{navedi splet | url = http://www.bizi.si/SPORTNO-DRUSTVO-NOGOMETNI-KLUB-OLIMPIJA-LJUBLJANA/ | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA | publisher = bizi.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110724132217/http://www.bizi.si/SPORTNO-DRUSTVO-NOGOMETNI-KLUB-OLIMPIJA-LJUBLJANA/ | archivedate = 2011-07-24 | url-status = dead }}</ref><ref name = firma_si>{{navedi splet | url = http://www.firma.si/2051346000/f/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA -> Podrobnosti | publisher = firma.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011|archiveurl = http://www.webcitation.org/5wT1SN2G0 |archivedate = 2011-02-13|url-status=live}}</ref><ref name=PrvaLiga_Olimpija>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/klubi/?id=832&id_menu=111 | title = PrvaLiga: NK Olimpija | publisher = prvaliga.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110924070557/http://www.prvaliga.si/klubi/?id=832&id_menu=111 | archivedate = 2011-09-24 | url-status = dead }}</ref> in se ima za naslednika kluba [[NK Olimpija]], ki je bil razpuščen leta 2004.<ref name="oli_propad"/><ref name="sveza1"/><ref name="dolg700"/> Vendar pravno gledano to ne drži, kajti [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] je nov in razlikovan klub, ki ni upravičen do prisvajanja zgodovine in uspehov stare [[NK Olimpija|Olimpije]]. [[Nogometna zveza Slovenije]], [[Združenje prvoligašev 1. SNL]] in [[UEFA]] ne priznavajo zgodovine, uspehov in statistike starega kluba.<ref name="nzs" /><ref name="PrvaLiga_Olimpija" /><ref name="sveza1" /><ref name=oli_statistika>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = SNL Statistika: Vse sezone | publisher = prvaliga.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120523183500/http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | archivedate = 2012-05-23 | url-status = dead }}</ref> Niti ne dopušča tega pravni red [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref name="pirs_si" /><ref name="bizi_si" /><ref name="firma_si" /> *{{note label|Zavrč|E|E}} Klub so razpustili leta 2016 zaradi finančnih težav.<ref>{{Navedi splet|title=Prodajajo že žaromete, pot do nekdanje nogometne slave izginja {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/prodajajo-ze-zaromete-pot-do-nekdanje-nogometne-slave-izginja/19754|website=mariborinfo.com|accessdate=2025-02-19|language=sl}}</ref> </span> ==TV partnerji== V zgodnjih letih je ligo prenašala le nacionalna javna televizija, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Od leta 2008 do 2012 sta imela skupne prenose z [[Šport TV]], od 2013 do 2015 pa s [[Planet TV]].<ref name="1snl2013"/> V sezonah [[Prva slovenska nogometna liga 2015/16|2015–16]] in [[Prva slovenska nogometna liga 2016/17|2016–17]] je bila liga ekskluzivno predvajana na [[Kanal A|Kanalu A]].<ref>{{cite news|url=https://www.24ur.com/sport/nogomet/nogomet-je-doma-na-kanalu-a.html|title=Prva liga na Kanalu A: Kdo lahko z vrha zrine Maribor?|date=16 July 2015|access-date=27 May 2017|language=sl|website=[[24ur.com]]|archive-date=16 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170816013433/http://www.24ur.com/sport/nogomet/nogomet-je-doma-na-kanalu-a.html|url-status=live}}</ref> V sezoni 2017–18 je ligo skupaj predvajala Kanal A in Šport TV. V prvem krogu sezone so prvič v zgodovini lige vsi peti tekmi predvajali v živo.<ref>{{cite news|url=https://www.prvaliga.si/novica/Vseh_pet_tekem_PLTS_v_TV_prenosih,_Ankarancani_v_Dravogradu?id=44983&id_objekta=15|title=Vseh pet tekem PLTS v TV prenosih, Ankarančani v Dravogradu|date=13 July 2017|access-date=15 July 2017|language=sl|publisher=Slovenian PrvaLiga|archive-date=16 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170816003428/http://www.prvaliga.si/novica/Vseh_pet_tekem_PLTS_v_TV_prenosih,_Ankarancani_v_Dravogradu?id=44983&id_objekta=15|url-status=live}}</ref> V obdobju med sezonama 2018–19 in 2020–21 je ligo skupaj predvajala Planet TV in RTV Slovenija.<ref>{{cite news|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/neposredni-prenos-zreba-parov-prve-lige-telekom-slovenije-na-planet-tv-470311|publisher=[[Siol]]|date=14 June 2018|access-date=19 June 2018|language=sl|title=Neposredni prenos žreba parov Prve lige Telekom Slovenije na Planet TV|author=Planet TV|archive-date=19 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619140407/https://siol.net/planet-tv/novosti/neposredni-prenos-zreba-parov-prve-lige-telekom-slovenije-na-planet-tv-470311|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/prva-liga-se-vraca-na-televizijo-slovenija/458439|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=19 June 2018|access-date=19 June 2018|language=sl|title=Prva liga se vrača na Televizijo Slovenija|author=R. K.|archive-date=19 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619140155/http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/prva-liga-se-vraca-na-televizijo-slovenija/458439|url-status=live}}</ref> Z začetkom sezone 2019–20 se je ena tekma na teden predvajala tudi na lokalnih kanalih Sportklub v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji.<ref>{{cite web |title=Prva liga Telemach tudi na Šport TV |url=https://www.nzs.si/novica/Prva_liga_Telemach_tudi_na_Sport_TV?id=52640&id_objekta=1 |publisher=[[Football Association of Slovenia]] |access-date=2 July 2021 |language=sl |date=2 July 2021 |archive-date=9 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210709182054/https://www.nzs.si/novica/Prva_liga_Telemach_tudi_na_Sport_TV?id=52640&id_objekta=1 |url-status=live }}</ref> Od sezone [[Prva slovenska nogometna liga 2022/23|2022–23]] liga predvaja tudi na Poljskem preko Sportklub Polska.<ref>{{cite web |title=Słoweńska Prva Liga w Sportklubie |url=https://satkurier.pl/news/219704/slowenska-prva-liga-w-sportklubie.html |website=SATKurier.pl |access-date=16 October 2022 |language=pl |date=26 July 2022 |archive-date=16 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221016192019/https://satkurier.pl/news/219704/slowenska-prva-liga-w-sportklubie.html |url-status=live }}</ref> {| class="wikitable" |- !Country !TV channel |- | Bosnia and Herzegovina |rowspan="4" |[[SportKlub|Sportklub]] |- | Croatia |- | Montenegro |- | North Macedonia |- |Poland |Sportklub Polska |- | Serbia | Sportklub |- | rowspan="2"|Slovenia |Sportklub |- |[[Šport TV]] |- |} == Generalni sponzor == {| class="wikitable" style="text-align:center;margin-left:1em;float:center" !Obdobje !Sponzor !Ime prvenstva |- |1991–1999||No sponsor ||1. SNL |- |1999–2004||[[Si.mobil]] ||Liga Si.mobil<ref>{{cite web |title=Znani pari 1. kroga novega nogometnega prvenstva |url=https://www.sta.si/417594/znani-pari-1-kroga-novega-nogometnega-prvenstva |publisher=[[Slovenian Press Agency]] |access-date=27 May 2022 |language=sl |date=23 June 1999 |archive-date=27 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220527121310/https://www.sta.si/417594/znani-pari-1-kroga-novega-nogometnega-prvenstva |url-status=live }}</ref> |- |2004–2006||[[Si.mobil|Si.mobil Vodafone]]||Liga Si.mobil Vodafone<ref>{{cite web |title=Nogometna liga z novim imenom |url=https://www.sta.si/809530/nogometna-liga-z-novim-imenom |publisher=[[Slovenian Press Agency]] |access-date=27 May 2022 |language=sl |date=23 February 2004 |archive-date=7 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221207234702/https://www.sta.si/809530/nogometna-liga-z-novim-imenom |url-status=live }}</ref> |- |2006–2009||[[Telekom Slovenije]]||Prva liga Telekom Slovenije<ref>{{cite news|url=https://www.finance.si/154649/Telekom-Slovenije-pokrovitelj-slovenskih-nogometasev|title=Telekom Slovenije pokrovitelj slovenskih nogometašev|language=sl|date=5 June 2006|access-date=27 May 2017|website=Finance.si|archive-date=4 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210804114026/https://www.finance.si/154649/Telekom-Slovenije-pokrovitelj-slovenskih-nogometasev|url-status=live}}</ref> |- |2009–2013||No sponsor || Prva liga |- |2013–2021||[[Telekom Slovenije]]||Prva liga Telekom Slovenije<ref name="1snl2013">{{cite news|url=https://snportal.si/prva-liga/novi-sponzor-prve-lige-telekom-slovenije/|title=Nov sponzor Prve Lige: Telekom Slovenije|language=sl|date=1 March 2013|access-date=27 May 2017|website=Slovenski nogometni portal|archive-date=12 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171012103012/https://snportal.si/prva-liga/novi-sponzor-prve-lige-telekom-slovenije/|url-status=live}}</ref> |- |2021–||[[Telemach (Slovenija)|Telemach]]|| PrvaLiga Telemach<ref>{{cite web |title=1. SNL nosi novo uradno "sponzorsko" ime, Mijatović trdi, da je slovenski klubski nogomet v vzponu |url=https://www.nogomania.com/Novica/-1-SNL-nosi-novo-uradno-sponzorsko-ime-Mijatovic-trdi-da-je-slovenski-klubski-nogomet-v-vzponu |publisher=Nogomania |access-date=2 July 2021 |language=sl |date=1 July 2021 |archive-date=1 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210701165421/https://www.nogomania.com/Novica/-1-SNL-nosi-novo-uradno-sponzorsko-ime-Mijatovic-trdi-da-je-slovenski-klubski-nogomet-v-vzponu |url-status=live }}</ref> |} == Glej tudi == * [[1. SNL pregled po sezonah|Pregled sezon 1. SNL]] (do sezone 2010/11!) * [[SNL pred osamosvojitvijo]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] * [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] * [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]] * [[SuperPokal Slovenije]] ==Povezave== * [http://www.prvaliga.si Uradna spletna stran PrveLige Telekom Slovenije] * [http://www.nzs.si/prva-liga Uradna spletna stran pod okriljem NZS] * [http://www.snportal.si Slovenski nogometni portal] ==Viri== {{sklici}} {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Prva slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Državna nogometna prvenstvena tekmovanja]] nzq0j1e089f1eq1ah9gp2av1m1y2rr1 0 32090 6689541 6677301 2026-06-15T09:16:14Z ~2026-32552-67 260877 6689541 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Anto Adžamić]] *[[Frano Alfirević]] *[[Ivan Aralica]] *[[Tatjana Arambašin]] == B == *[[Goran Babić]] *[[Ljubo Babić (književnik)]] *[[Vid Balog]]? *[[Mate Balota]] (Mijo Mirković) *[[Kristijan Hrvoslav Ban]] *([[Antun Barac]]) *[[Ivan Baran]] *[[Veljko Barbieri]] *[[Renato Baretić]] *[[Slavko Batušić]] *[[Lana Barić]] *[[Ferdo Becić]] *[[Krunoslav Bego]] *[[Milan Begović]] *[[Luka Bekavac]] *[[Tito Bilopavlović]] *[[Tomislav Marijan Bilosnić]] *[[Ivana Bodrožić]] *[[Jasen Boko]] *[[Ivan Bostjančić]] *[[Luiza Bouharaoua]] *[[Mirko Božić]] *[[Ivan Brajdić]] *[[Tituš Brezovački]] *[[Nenad Brixy]] *[[Božica Brkan]] *[[Ivana Brlić-Mažuranić]] *[[Franjo Bučar (pisatelj)|Franjo Bučar]] *[[Mile Budak]] *[[Pero Budak]] *[[Edo Budiša]] (1958–1984) *[[Zvonimir Buljević]] *[[Bruno Bušić]] == C == *[[Juraj Carić]] *[[August Cesarec]] *[[Vatroslav Cihlar]] (Slavko) *[[Dalibor Cvitan]] == Č == *[[Željka Čorak]] *[[Zvane Črnja]] *[[Arijana Čulina]] *[[Ferdo Čulinović]]? == Ć == *[[Ivo Ćipiko]] *[[Bora Ćosić]] (hrvaški in srbski) == D == *[[Mirko Dečak]] *[[Joso Defrančeski]] *[[Marko Dejanović]] *[[Vladan Desnica]] *[[Ilija Despot]] *[[Ivan Devčić]] *[[Velimir Deželić stariji]] *[[Zora Dirnbach]] (1929–2019) *[[Ulderiko Donadini]] *[[Ivan Dončević]] *[[Vid Došen]] *[[Danijel Dragojević]] *[[Ivan Dragojević]] *[[Slavenka Drakulić]] *[[Daša Drndić]] *[[Theodor Dürrigl]] == Đ == *[[Ivančica Đerić]] == E == *[[Viktor Car Emin]] == F == *[[Nedjeljko Fabrio]] *[[Miroslav Feller]] (Fritz) *[[Zoran Ferić]] *[[Jožef Ficko (pisatelj)|Jožef Ficko]] *[[Goran Filipi]] *[[Jure Franičević - Pločar]] *[[Marin Franičević]] == G == *[[Fran Galović]] *[[Nada Gašić]] *[[Miro Gavran]] *[[Ksaver Šandor Gjalski]] *[[Siniša Glavašević]] (1960-1991) *[[Zvonimir Golob]] (1927-97) esejist *[[Mani Gotovac]] *([[Vlado Gotovac]]) *[[Vinko Grubišić]]? *[[Petar Gudelj]] == H == *[[Juraj Habdelić]] *[[Albert Haler]] *[[August Harambašić]] *[[Monika Herceg]] *[[Hrvoje Hitrec]] *[[Josip Hitrec]] *[[Jasna Horvat]] *[[Joža Horvat]] *[[Franjo Horvat Kiš]] *[[Dubravko Horvatić]] *[[Ines Hrain]] *[[Vjekoslava Huljić]] == I == *[[Joza Ivakić]] Strojil ? *[[Vladoje Ivakić]] *[[Željko Ivanković]] (bosansko-hrvaški) *[[Nada Iveljić]] *[[Daniel Ivin]] *[[Radovan Ivšić]] == J == *[[Stjepan Jakševac]] *[[Ante Jakšić]] *[[Dubravko Jelačić Bužimski]] *[[Vojin Jelić]] *[[Živko Jeličić]] *[[Rikard Katalinić Jeretov]] *[[Miljenko Jergović]] (bosansko-hrvaški) *[[Rikard Jorgovanić]] *[[Marija Jurić Zagorka]] == K == *[[David Kabalin]] *[[Andrija Kačić Miošić]] *[[Vjekoslav Kaleb]] *[[Pajo Kanižaj]] *[[Damir Karakaš]] *[[Rikard Katalinić Jeretov]] *[[Dražen Katunarić]] *[[Slavko Kolar]] *[[Tin Kolumbić]] *[[Mihovil Kombol]] *[[Veselko Koroman]] *[[Josip Kosor]] *[[Sida Košutić]] *[[Mirko Kovač]] (črnog.-srbsko-hrv.) *[[Josip Kovačević]] *[[Ante Kovačić]] *[[Ivan Kozarac]] *[[Josip Kozarac]] *[[Ivo Kozarčanin]] *[[Zlatko Krilić]] *[[Miroslav Križić]] *[[Gustav Krklec]] *[[Miroslav Krleža]] *[[Vesna Krmpotić]] *[[Mato Kudumija]] *[[Eugen Kumičić]] *[[Rajmund Kupareo]] *[[Ivan Kušan]] *[[Mladen Kušec]] *[[Vojislav Kuzmanović]] == L == *[[Tomislav Ladan]] *[[Janko Leskovar]] *[[Slaven Letica]] *[[Mato Lovrak]] *[[Željka Lovrenčić]] *[[Ivan Lovrenović]] == M == *[[Miroslav Slavko Mađer]] *[[Rudolfo Franjin Magjer]] *[[Zvonimir Majdak]] *[[Vjekoslav Majer]] *[[Alojz Majetić]] *[[Igor Mandić]] *[[Ranko Marinković]] *[[Mirko Marjanović]] *[[Franjo Marković]] *[[Mirjana Matić Halle]] *[[Suzana Matić]] *[[Marijan Matković]] *[[Antun Gustav Matoš]] *[[Predrag Matvejević]] *[[Grgur Mekinić]] *[[Stjepan Mihalić]] *[[Adela Milčinović]] *[[Andrija Kačić Miošić]] *[[Tihomir Mraović]] == N == *[[Alija Nametak]] *[[Milutin Cihlar Nehajev]] *[[Slobodan Novak]] == O == *[[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]] == P == *[[Ivan Pauletta]] *[[Jurica Pavičić]] *[[Mihovil Pavlek Miškina]] *[[Vlatko Pavletić]] *[[Pavao Pavličić]] *[[Marija Peakić-Mikuljan]] *[[Matko Peić]] *[[Robert Perišić]] *[[Dino Pešut]] *[[Damir Pilić]] *[[Čedo Prica Plitvički]] *[[Marko Pogačar]] *[[Janko Polić Kamov]] *[[Edo Popović]] *[[Ognjen Prica]] *[[Ivica Prtenjača]] *[[Nikola Pulić]] (1926–2006) == R == *[[Franjo Rački]] *[[Borivoj Radaković]] *[[Milan Rakovac]] *[[Ivan Raos]] *[[Predrag Raos]] *[[Delimir Rešicki]] *[[Pavao Ritter Vitezović]] *[[Ivana Rogar]] *[[Zoran Roško]] *[[Vedrana Rudan]] == S == *[[Tomislav Sabljak]] *[[Ivana Sajko]] *[[Ivan Kukuljević Sakcinski]] *[[Korana Serdarević]] *[[Novak Simić]] (bos.-hrv.) *[[Davor Slamnig]] *[[Miljenko Smoje]] *[[Goran Sobin]] *[[Antun Sorkočević]] *[[Ante Starčević]] *[[Augustin Stipčević]] *[[Vladimir Stojsavljević]] *[[Bogdan Stopar]] *([[Branko Sučević]]) *([[Tomislav Sunić]]) *[[Ivan Supek]] *[[Darko Suvin]] == Š == *[[Ćiro Čičin Šain]] *[[Petar Šegedin]] *[[August Šenoa]] *[[Silvija Šesto]] *[[Antun Branko Šimić]] *[[Bruno Šimleša]] *[[Dinko Šimunović]] *[[Ervin Šinko]] *[[Slobodan Šnajder]] *[[Ivana Šojat]] *[[Antun Šoljan]] *[[Krsto Špoljar]] *[[Spomenka Štimec]] *[[Ivo Štivičić]] *[[Dora Šustić]] == T == *[[Ante Nadomir Tadić-Šutra]] *[[Ante Tentor]] *[[Ante Tomić]] *[[Josip Eugen Tomić]] *[[Ljudevit Tomšič]] == U == *[[Dubravka Ugrešić]] *[[Neven Ušumović]] == V == *[[Iso Velikanović]] *[[Nevenka Videk]] *[[Ivan Vidić]] *[[Velimir Visković]] *Grigor Vitez? *[[Blaško Vojnić Hajduk]] *[[Irena Vrkljan]] *[[Šime Vučetić]] *[[Marina Vujčić]] *[[Milana Vuković Runjić]] == Z == *[[Tomislav Zajec]] *[[Marija Jurić Zagorka]] *[[Pero Zlatar]]? *[[Petar Zoranić]] {{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam hrvaških pesnikov]] *[[seznam hrvaških dramatikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Pisatelji]] [[Kategorija:Hrvaški pisatelji|*]] k2nj21rf8dxzyivet3b4zglirpk03cg 0 52860 6689542 6541036 2026-06-15T09:16:55Z ~2026-32552-67 260877 /* H */ 6689542 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[dramatik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Vlado Andrilović]] ([[1937]] - 2024) * [[Ivo Mijo Andrić]] ([[1948]] -) * [[Nikola Andrić]] ([[1867]] - [[1942]]) * (Aleksandar Aranicki 1892-1977) (dramatizator, cineast) *[[Franjo Arnold]] (1847 - 1911) * [[Zvjezdana Asić Šarić]] == B == *[[Drago Bahun (igralec)|Drago Bahun]] (1933 − 1993) *[[Zvonimir Bajsić]] (1925 - 1987) *[[Tomislav Bakarić]] (1940 - 2003) *[[Ivan Bakmaz]] (1941 - 2014) *[[Hrvoslav Ban]] (1924 - 2000) *[[Matija Ban]] (1818 - 1903) *[[Slavko Batušić]] (1902 - 1979) *[[Milan Begović]] (1876 - 1948) *[[Jasen Boko]] ([[1961]] -) *[[Nikola Bonifačić]] Rožin (1913 - 1995) * [[Ivo Brešan]] ([[1936]] - [[2017]]) * [[Tituš Brezovački|Tituš (Tito) Brezovački]] (1757 - 1805) * [[Nenad Brixy]] (1924 - 1984) * [[Pero Budak]] ([[1917]] - [[2008]]) * [[Amir Bukvić]] ([[1951]] -) *[[Ivica Buljan]] (1965 -) *[[Mirjana Buljan]] (1931 - 2019) == C == * [[Duško Car]] (1931–1990) * (Pavao Cindrić 1929 - 1998) == Č == * [[Eduard Čalić]] (1910 - 2003) == D == * [[Mirko Dečak]] (1880 - 1938) * [[Dimitrija Demeter]] ([[1811]] - [[1872]]) * [[Marijan Derenčin]] (1836 - 1908) *Djuro Dimović ? (1872 - 1966) * [[Ulderiko Donadini]] ([[1894]] - [[1923]]) *[[Ivan Dončević]] (1909.–1982) * [[Marin Držić]] ([[1508]] - [[1567]]) == F == * [[Nedjeljko Fabrio]] (1937 - 2018) * [[Miroslav Feldman]] (1899 - 1976) * [[Rasim Filipović]] (1909 - 1983) * [[Marko Fotez]] (1915 - 1976) == G == * [[Darko Gašaprović]] (1944 - 2017) (dramaturg, teatrolog, dramatik, kritik, prof.) * [[Branko Gavella]] (1885 - 1962) (režiser, dramaturg, teatrolog) * [[Miro Gavran]] (1961 -) *[[Drago Gervais]] (1904 - 1957) *[[Milan Grgić]] (1934 - 1997) *[[Vinko Grubišić]] (1943 -) == H == *[[Fadil Hadžić]] (1922 - 2011) (komediograf, tudi filmski režiser in scenarist) *Branko Hećimović (1934 -) (teatrolog, kritik) *[[Monika Herceg]] (1990 -) *[[Hrvoje Hitrec]] (1943 -) (tudi scenarist) *Boris Homovec (scenarist...) *[[Branko Hribar]] (1930 - 2022) *[[Sara Hribar]] (1986 -) *[[Vid Hribar|Vid (Adam) Hribar]] (1993 -) == I == * [[Joza Ivakić]] (1879 - 1932) *[[Ivica Ivanac]] (1936 - 1988) *[[Nada Iveljić]] (1931 - 2009) *[[Radovan Ivšić]] (1921 - 2009) == J == * [[Dubravko Jelačić Bužimski]] (1948 -) *[[Marija Jurić Zagorka]] (1873 - 1957) == K == *[[Petar Kanavelić]] (1637 - 1719) *[[Damir Karakaš]] (1967 -) *[[Ernest Katić]] *Nina Kleflin (gled. režiserka) *[[Vanča Kljaković]] (1930 - 2010) *[[Slavko Kolar]] *[[Josip Kosor]] ([[1879]] - [[1961]]) *[[Josip Kovačević (književnik)|Josip Kovačević]] (1936 - 2024) *[[Erna Krajač]] (1886 - 1945) * [[Miroslav Krleža]] ([[1893]] - [[1981]]) * Anatolij Kudrjavcev (1930 - 2008) (teatrolog) *[[Josip Kulundžić]] (1899 – 1970) (hrv-srb.) *[[Ivan Kušan]] (1933 - 2012) *[[Vojislav Kuzmanović]] (1930 - 1976) == L == *[[Olja Lozica]] (1982 -) *[[Predrag Lucić]] (1964 - 2018) *[[Hanibal Lucić]] ([[1485]] - [[1553]]) *[[Vladimir Lunaček]] (1873 - 1927) == M == *[[Ivor Martinić]] (1984 -) *[[Mirjana Matić Halle]] (1912 - 1986) *[[Mate Matišić]] (1965 -) *[[Marijan Matković]] (1915 - 1985) *Kalman Mesarić (1900 - 1983) *[[Stjepan Mihalić]] (1901 - 1984) *[[Tomaš Mikloušić]] (1767 – 1833) *[[Tihomir Mraović]] (1961 -) == N == *[[Alija Nametak]] (1906 - 1987) *[[Marijana Nola]] (1975 -) == O == * [[Zrinko Ogresta]] (scenarist...) == P == * [[Dino Pešut]] (1990 -) * [[Čedo Prica Plitvički]] ([[1931]] - [[2009]]) *[[Janko Polić Kamov]] (1886 - 1910) *[[Nikola Pulić]] (1926 - 2006) == R == * [[Vojmil Rabadan]] (1909 - 1988) *[[Julije Rorauer]] (1859 - 1912) == S == *''Tomislav Sabljak?'' *[[Ivana Sajko]] (1975 -) *[[Miljenko Smoje]] ? *[[Vladimir Stojsavljević]] (1950 -) *[[Ivan Supek]] ([[1915]] - [[2007]]) == Š == *[[Milan Šenoa]] (1869 - 1961) *[[Silvija Šesto]] (1962 -) *[[Nino Škrabe]] (1947 -) *[[Damir Šodan]] (1964 -) *[[Antun Šoljan]] (1932 - 1993) *[[Ivo Šrepel]] (1899 - 1945) *[[Ivo Štivičić]] (1936 - 2021) *[[Tena Štivičić]] (1977 -) == T == * ([[Ivo Tijardović]]) * [[Espi Tomičić]] *[[Ljudevit Tomšič]] *[[Ante Tresić Pavičić]] (1867 - 1949) == U == *[[Tugomil Ujčić]] ([[1906]] - [[1995]]) == V == * [[Iso Velikanović]] (1869 - 1940) * [[Ivo Vojnović]] ([[1857]] - [[1929]]) *[[Marina Vujčić]] (1966 -) *[[Dina Vukelić]] (1990 -) == Z == * [[Tomislav Zajec]] (1972 -) == Ž == * [[Ladislav Žimbrek]] (1901–1972) == Glej tudi == * [[seznam hrvaških pisateljev]] * [[seznam hrvaških pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|dramatikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Dramatiki]] [[Kategorija:Hrvaški dramatiki|*]] 7gbuzstecq891tzhle0l0w2d3uquwt9 0 57226 6689208 6577875 2026-06-14T14:54:03Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox, Chondrostoma nasus, družina klenovci 6689208 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Podust | image = Chondrostoma nasus (aka).jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = IUCN>{{cite iucn | author = Freyhof, J. | year = 2011 | title = ''Chondrostoma nasus'' |errata=2016 | volume = 2011 | article-number = e.T4789A97800985 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2011-1.RLTS.T4789A11094713.en}}</ref> | image = Chondrostoma nasus (aka).jpg | taxon = Chondrostoma nasus | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = *''Cyprinus nasus'' <small>Linnaeus, 1758</small> *''Chondrostoma ohridanum'' <small>[[Stanko Karaman|Karaman]], 1924</small> }} '''Podust''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Chondrostoma nasus''''') je sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae). == Opis == Podust ima podolgovato, bočno rahlo stisnjeno [[telo]], pokrito z velikimi [[luske|luskami]] urejenimi v pravilnih ravnih vrstah in značilno podstojnia usta po katerih je dobila tudi [[ime]]. Ustnice so ravne, trde in hrustančaste, prilagojene obiranju [[mah]]u s [[skala|skal]]. Hrbet ima temnejših odtenkov sive in zelene, boke srebrne, trebuh pa bele barve. Hrbtna in repna plavut sta sive barve, ostale [[plavuti]] pa so rdečkaste ali oranžne barve. Spolno dozorijo v tretjem ali četrtem letu. Večinoma so rastlinojede ribe, ki se »pasejo« na skalah, včasih pa se hranijo tudi z različnimi [[ličinke|ličinkami]] nevretenčarjev. Podust se [[drst]]i od aprila do junija na stalnih mestih v [[prod]]natih plitvinah [[reka|rek]], kjer se zbirajo v velikih [[jata]]h. Tudi sicer je podust riba, ki celo življenje preživi v jatah. == Razširjenost == Podust je značilna riba srednjega toka vseh [[alpe|alpskih]] rek in je ena najpogostejših ribjih vrst v [[Evropa|Evropi]]. Njen življenjski prostor se razteza od reke [[Soma|Some]] na [[zahod]]u do severnih pritokov [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] na [[vzhod]]u. Poseljuje tudi vse vodotoke [[Donavsko porečje|donavskega porečja]], kjer naseljuje reke od pasu [[postrv]]i navzdol. Kot priljubljena riba za športni ribolov je podust v zadnjem času postala zanimiva tudi za umetno vzgojo in vlaganje v vodotoke, kar lahko resno ogrozi nekatere avtohtone vrste rib, kar se že pozna na reki [[Soča|Soči]], kjer je začela izpodrivati avtohtono [[primorska podust|primorsko podust]] in zaradi nje je izumrla [[saveta]] == Ogroženost == Podust, kot vse ribe selilke ogroža izgradnja [[jez]]ov, prav tako pa vse večja onesnaženost rek in uravnavanje toka rek, s čimer izginjajo prodišča, kjer se ta vrsta drsti. ==Sklici== {{Reflist}} == Viri == *{{FishBase|Chondrosoma|nasus|id=4878|year=2012}} {{Taxonbar|from=Q654583}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 243kof3j2akn0ul14smrtjigx2m8rt8 0 63838 6689234 4152727 2026-06-14T15:29:28Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6689234 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Rdečeoka | image = Blausteinsee Tierwelt 03.jpg | status = LC| status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = IUCN>{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Rutilus rutilus'' |volume=2024 |article-number=e.T19787A58301083 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T19787A58301083.en |access-date=27 January 2025}}</ref> | taxon = Rutilus rutilus | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = *''Cyprinus rutilus'' <small>Linnaeus, 1758</small> *''Leuciscus rutilus'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> *''Cyprinus rubellio'' <small>[[Nathanael Gottfried Leske|Leske]], 1774</small> *''Cyprinus simus'' <small>Hermann, 1804</small> *''Cyprinus lacustris'' <small>[[Peter Simon Pallas|Pallas]], 1814</small> *''Cyprinus jaculus'' <small>Jurine, 1825</small> *''Leuciscus decipiens'' <small>[[Louis Agassiz|Agassiz, 1835]]</small> *''Leuciscus prasinus'' <small>Agassiz, 1835</small> *''Cyprinus xanthopterus'' <small>[[Jean Nicolas Vallot|Vallot]], 1837</small> *''Cyprinus fulvus'' <small>Vallot, 1837</small> *''Gardonus pigulus'' <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1841</small> *''Leucos cenisophius'' <small>Bonaparte, 1841</small> *''Leuciscus rutiloides'' <small>Selys-Longchamps, 1842</small> *''Leuciscus selysii'' <small>[[Edmond de Sélys Longchamps|Selys-Longchamps]], 1842</small> *''Leuciscus lividus'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1843</small> *''Leuciscus pausingeri'' <small>Heckel, 1843</small> *''Leucos pigulus'' <small>Bonaparte, 1845</small> *''Leucos cenisophius'' <small>Bonaparte, 1845</small> *''Cyprinus pigus'' <small>[[Laurence Theodore Gronow|Gronow]], 1854</small> *''Leuciscus jurinii'' <small>[[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1862</small> *''Gardonus ruboculus'' <small>Walecki, 1863</small> *''Leuciscus pallens'' <small>[[Émile Blanchard|Blanchard]], 1866</small> | synonyms_ref = <ref name=rut>{{cite web |url=http://www.fishbase.se/Nomenclature/SynonymsList.php?ID=272&SynCode=22947&GenusName=Rutilus&SpeciesName=rutilus |title=Synonyms of ''Rutilus rutilus'' (Linnaeus, 1758) |access-date=2 December 2017 |publisher=[[Fishbase]] |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171203082813/http://www.fishbase.se/Nomenclature/SynonymsList.php?ID=272&SynCode=22947&GenusName=Rutilus&SpeciesName=rutilus |archive-date=3 December 2017 }}</ref> }} '''Rdečeoka''' ali '''črnovka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rutilus rutilus''''') je [[Evropa|evropska]] sladkovodna [[ribe|riba]] iz družine [[klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae). == Opis == Rdečeoka je dobila ime po značilni rdeče-oranžni [[barva|barvi]] [[oči]]. To je riba z visokim, bočno močno stisnjenim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi [[luske|luskami]]. Ima izrazito veliko [[glava|glavo]] z majhnimi, končnimi [[usta|usti]]. [[Hrbet]] je temno zelene barve, boki so srebrni ali zlatorumeni, [[trebuh]] pa rumen ali bel. Hrbtna in repna [[plavut]] sta temnejših odtenkov rjave, ostale plavuti pa so rdečkaste barve. Rdečeoka doseže dolžino med 20 in 40 [[centimeter|cm]]. Živi lahko do 15 let.<ref name="scot">{{cite web|title=Scottish Government: Marine environment: Roach |url=https://www2.gov.scot/Topics/marine/marine-environment/species/fish/freshwater/roach |access-date=9 February 2020 |archive-date=28 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728184325/https://www2.gov.scot/Topics/marine/marine-environment/species/fish/freshwater/roach}}</ref> Spolno dozori v drugem, tretjem ali četrtem letu starosti, drsti pa se od aprila do junija na plitvih [[prodišče|prodiščih]]. V času [[drst]]itve dobijo rdečeoke drstne [[bradavica|bradavice]] po glavi in telesu, okrepi pa se tudi rdeča barva plavuti. Samice prilepijo od 50.000 do 100.000 drobnih [[ikre|iker]] na vodno rastlinje ali kamenje. Rdečeoka se hrani z vodnimi [[žuželke|žuželkami]] in [[ličinke|ličinkami]], raznimi vodnimi nevretenčarji ter odmrlim vodnim [[rastline|rastlinjem]]. [[Slika:Rutilus rutilus Prague Vltava 5.jpg|thumb|left|300px||On exhibition Subaqueous Vltava in Prague]] == Razširjenost == Rdečeoka je razširjena po celi Evropi, razen na skrajnem [[sever]]u, [[jug]]u in [[zahod]]u, kjer so [[Pireneji]] skrajna zahodna točka. Živi v [[jata]]h v vseh vodotokih, pa tudi v [[jezero|jezerih]] in drugih stoječih vodah. Ni občutljiva na onesnaženje, zato je ena najpogostejših ribjih vrst v Evropi. Razširjena je v vseh [[ribji pas|ribjih pasovih]], razen v [[postrvji pas|postrvjem]]. == Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == *[http://www.asfb.org.au/committees/alien-fishes/cyprinid.htm Family Cyprinidae] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140303172116/http://www.asfb.org.au/committees/alien-fishes/cyprinid.htm |date=2014-03-03 }} Australian Society for Fish Biology *[http://www.total-fishing.com/roach/ All About Roach] {{Taxonbar|from=Q182976}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 7ylf1wf3s3wwkxjzgcgza6ks9t4eh90 0 72174 6689432 6665568 2026-06-15T03:28:55Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Naša_prihodnost_logo.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No permission since 7 June 2026. Odstranjevanje. 6689432 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''[[Seznam]] [[politična stranka|političnih strank]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''' zajema tako današnje kot zgodovinske stranke. == Parlamentarne stranke == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! colspan="5" |Stranka ! Vodja ! Št. sedežev v DZ |- | style="background:#005DA3" | | [[File:Svoboda-logo_2025.svg|80px]] | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" align=left|[[Gibanje Svoboda|Gibanje SVOBODA]] | [[Robert Golob]] | {{Composition bar|29|90|#005DA3}} |- | style="background:#FEF200" | | [[File:SDS_prenovljen_logo_2026.png|90px]] | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" align=left|[[Slovenska demokratska stranka]] | [[Janez Janša]] | {{Composition bar|28|90|#FEF200}} |- | style="background:#E3000F" | | [[File:Socialni_demokrati_Logo.svg|40px]] | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" align=left|[[Socialni demokrati]] | [[Matjaž Han]] | {{Composition bar|6|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | [[File:Nova_Slovenija_Logo.svg|70px]] | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicija<br> NSi, SLS, FOKUS]] | align=left|[[Nova Slovenija|Nova Slovenija - krščanski demokrati]] | [[Jernej Vrtovec]] | rowspan=3 |{{Composition bar|9|90|#009AC7}} |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:SLS_logotip.png|70px]] | style="text-align:center;" |'''SLS''' | align=left|[[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]] |- | style="background:#1961ac;" | | [[File:FOKUS_logotip2025.png|90px]] | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | align=left|[[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]] |- | style="background:#2AEBEB" | | [[File:DEMOKRATI_Anžeta_Logarja_LOGO_2026.png|85px]] | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" align=left|[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | [[Anže Logar]] | {{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | [[File:Logo_of_The_Left_(Slovenia).svg|80px]] | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | align=left|[[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | rowspan=2 |{{Composition bar|5|90|#9A231C}} |- | style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}" | | [[File:Vesna-horizontal-header-150.png|80px]] | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | align=left|[[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] |- | style="background:{{party color|Resni.ca}}" | | [[File:Stranka_Resni.ca_logotip_(cropped).png|90px]] | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" align=left|[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | {{Composition bar|5|90|{{party color|Resni.ca}}}} |- |} == Neparlamentarne stranke == Status neparlamentarnosti je upoštevan na podlagi trenutnega 9. sklica Državnega zbora Republike Slovenije. {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |+ ! rowspan="2" colspan="4" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Zadnje volitve |- ! width=70 |Leto ! width=50 |Rezultat |- | style="background:#6f2c91;" | | [[File:PREROD_PVP_Logotip.png|90px]] | style="text-align:center;" |'''Prerod''' | align=left|[[Prerod (stranka)|Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča]] | [[Vladimir Prebilič]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 3,05 % |- | style="background:#000000;" | | [[File:New Pirati Logo.png|80px]] | style="text-align:center;" |'''Pirati''' | align=left|[[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 2,36 % |- | style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}};" | | [[File:Logo_of_the_Slovenian_National_Party.svg|40px]] | style="text-align:center;" |'''SNS''' | align=left|[[Slovenska nacionalna stranka]] | [[Zmago Jelinčič]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 2,24 % |- | style="background:#ef4324;" | | [[File:Mi Socialisti Logotip2025 (cropped).png|90px]] | style="text-align:center;" |'''Mi!''' | align=left|[[Mi, socialisti!]] | [[Miha Kordiš]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,48 % |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}" | | [[File:Zeleni_Slovenije.png|45px]] | style="text-align:center;" |'''Zeleni''' | align=left|[[Zeleni Slovenije]] | [[Andrej Čuš]] | rowspan=2|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]<br> ([[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|koalicija]]) | rowspan=2|0,45 % |- | style="background:#7ed957;" | | [[File:SG_LOGO_2025.png|70px]] | style="text-align:center;" |'''SG''' | align=left|[[Stranka generacij]] | [[Vlado Dimovski]] |- | style="background:{{party color|Nič od tega}};" | | [[File:NIČ OD TEGA uradni logotip.jpg|40px]] | style="text-align:center;" |'''NOT''' | align=left|[[Nič od tega]] | Borislav Žulj | rowspan=2|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]<br> ([[Alternativa za Slovenijo|koalicija]]) | rowspan=2|0,41 % |- | style="background:#f47104;" | | [[File:ZZD_Logo_2025.png|85px]] | style="text-align:center;" |'''ZD''' | align=left|[[Za zdravo družbo]] | Jure Pogačnik |- | style="background:{{party color|Glas upokojencev}};" | | | style="text-align:center;" |'''GU''' | align=left|[[Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | [[Pavel Rupar]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,36 % |- | style="background:#78336e;" | | [[File:ZAUPANJE logotip 2026.png|90px]] | style="text-align:center;" |'''SZ''' | align=left|[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | [[Karl Erjavec]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,25 % |- | style="background:#2d3e52;" | | [[File:SLOGA stranka LOGOTIP (cropped).jpg|80px]] | style="text-align:center;" |'''Sloga''' | align=left|[[Sloga (stranka)|SLOGA]] | [[Janko Veber]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,02 % |- | style="background:#045ba4;" | | | style="text-align:center;" |'''SUS''' | align="left" |Rešitev, stranka upokojencev Velenje | Faruk Pijuković | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,01 % |- ! colspan=7 | |- | style="background:{{party color|Nova socialdemokracija}}" | | [[File:Nova_Socialdemokracija_logo (cropped).png|35px]] | style="text-align:center;" |'''NS''' | align=left|[[Nova socialdemokracija]] | [[Andrej Magajna]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 3,41 %{{efn|Del koalicije [[Povežimo Slovenijo]].}} |- | style="background:{{party color|Naša prihodnost}}" | | | style="text-align:center;" |'''SNP''' | align=left|[[Naša prihodnost]] | [[Ivan Gale]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 1,70 % |- | style="background:{{party color|Naša dežela}};" | | [[File:Logotip-Nasa-Dezela-barvni.png|75px]] | style="text-align:center;" |'''ND''' | align=left|[[Naša dežela|NAŠA DEŽELA stranka dr. ALEKSANDRE PIVEC]] | [[Aleksandra Pivec]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 1,50 % |- | style="background:{{party color|Za ljudstvo Slovenije}};" | | [[File:ZLS logo.jpg|70px]] | style="text-align:center;" |'''ZLS''' | align=left|[[Za ljudstvo Slovenije]] | Borut Loboda | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 0,70 % |- | style="background:{{party color|Stranka slovenskega naroda}};" | | [[Slika:Party of Slovenian People logo.png|80px]] | style="text-align:center;" |'''SSN''' | align=left|[[Stranka slovenskega naroda]] | Sašo Pajk | rowspan=2|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] (koalicija) | rowspan=2|0,05 % |- | style="background:{{party color|Gibanje Zedinjena Slovenija}};" | | | style="text-align:center;" |'''ZSi''' | align=left|[[Gibanje Zedinjena Slovenija]] | [[Andrej Šiško]] |- ! colspan=7 | |- | style="background:{{party color|Solidarnost - za pravično družbo}};" | | [[File:Logotip_Solidarnost_m2.svg|85px]] | style="text-align:center;" |'''Solidarnost''' | align=left|[[Solidarnost - za pravično družbo|Solidarnost, za pravično družbo]] | [[Uroš Lubej]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 0,25 % |- | style="background:{{party color|Glas za otroke in družine}};" | | [[File:Glas_za_otroke_in_družine.png|60px]] | style="text-align:center;" |'''GOD''' | align=left|[[Glas za otroke in družine]] | [[Aleš Primc]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 0,24 % |- | style="background:{{party color|Naprej Slovenija}}" | | [[File:NaprejSlovenija.jpg|80px]] | style="text-align:center;" |'''NPS''' | align=left|[[Naprej Slovenija]] | Blaž Svetek | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 0,02 % |- | style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}};" | | [[File:Liberalna_demokracija_Slovenije.png|75px]] | style="text-align:center;" |'''LDS''' | align=left|[[Liberalna demokracija Slovenije]] | [[Anton Anderlič]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 1,48 % |- ! style="background:{{party color|Youth Party – European Greens}}; width:2px;"| | [[File:SMS-Zeleni_Logo.svg|60px]] | style="text-align:center;" |'''SMS''' | align=left|[[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] | Igor Jurišič | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 0,86 % |- ! colspan=7 | |- | style="background:#003914;" | | [[File:SUVERENI logo 2026.png|35px]] | style="text-align:center;" |'''S.''' | align=left|[[Suvereni]] | [[Dejan Kaloh]] | {{n/a}} | {{n/a}} |- | style="background:#bddd73;" | | | style="text-align:center;" |'''Skupnost''' | align=left|[[Skupnost (stranka)|Skupnost – Zveza list lokalnih skupnosti]] | Marko Funkl | {{n/a}} | {{n/a}} |- | style="background:#d69a2a;" | | [[Slika:Stranka Straža Logotip (cropped).png|35px]] | style="text-align: center;" |'''KNS''' | align="left" |[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka]] | Alen Koman | {{n/a}} | {{n/a}} |- | style="background:#502379;" | | [[Slika:Logo_of_Volt.svg|65px]] | style="text-align: center;" |'''Volt''' | align="left" |[[Volt Slovenija]] | Borja Razinger | {{n/a}} | {{n/a}} |- |} {{noteslist}} == Zastopanost strank v Državnem zboru == {| class="wikitable" align=center border="1" |- !width=50 align=center rowspan=2 colspan=2|Sklic DZ ![[4. državni zbor Republike Slovenije|4.]] ![[5. državni zbor Republike Slovenije|5.]] ![[6. državni zbor Republike Slovenije|6.]] ![[7. državni zbor Republike Slovenije|7.]] ![[8. državni zbor Republike Slovenije|8.]] ![[9. državni zbor Republike Slovenije|9.]] ![[10. državni zbor Republike Slovenije|10.]] |- !width=100 align=center|2004–2008 !width=100 align=center|2008–2011 !width=100 align=center|2011–2014 !width=100 align=center|2014–2018 !width=100 align=center|2018–2022 !width=100 align=center|2022–2026 !width=100 align=center|2026– |- | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}} | | style="text-align:center;" |'''SD''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | style="text-align:center;" |'''LDS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | | | | |- | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' |bgcolor=#B2FFFF | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SNS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}| | style="text-align:center;" |'''DeSUS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Zares}}" | | style="text-align:center;" |'''Zares''' | |bgcolor=#B2FFFF | | | | | | |- | style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''PS''' | | |bgcolor=#B2FFFF | | | | | |- | style="background:{{party color|Državljanska lista}}" | | style="text-align:center;" |'''DL''' | | |bgcolor=#B2FFFF | | | | | |- | style="background:{{party color|Konkretno}}" | | style="text-align:center;" |'''SMC<br>Konkretno''' | | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''Levica''' | | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Stranka Alenke Bratušek}} | | style="text-align:center;" |'''ZAB<br>SAB''' | | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Lista Marjana Šarca}}" | | style="text-align:center;" |'''LMŠ''' | | | | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | | style="text-align:center;" |'''Svoboda''' | | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:#09105e" | | style="text-align:center;" |'''Demokrati''' | | | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Resni.ca}}" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | | | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''FOKUS''' | | | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |- |} {{CompactTOC2}} == Abecedni seznam == {| class="wikitable sortable" |+ !Ime stranke !Kratica !Datum ustanovitve !Datum ukinitve !Pridružitev |- |[[Aktivna Slovenija]] | |8. maj 2004 |2007 | |- |[[Celjska neodvisna lista]] | | |''dejavna'' | |- |[[Celjska županova lista Slovenije]] | | |''dejavna'' | |- |[[Davkoplačevalci se ne damo več]] | |2018 |? | |- |[[Demokrati.]] |D. |16. november 2024<ref>{{Navedi novice|title=Logar: Slovenija je upehana od politike proti. Utrujena od boja vsakega in vseh proti vsem.|date=16. november 2024|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-slovenija-je-upehana-od-politike-proti-utrujena-od-boja-vsakega-in-vseh-proti-vsem/727686}}</ref> |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Demokratična stranka dela]] |DSD |31. julij 2010 |? | |- |[[Delavska stranka Naprej]] | |13. januar 1990 |1995 | |- |[[Delavska stranka Slovenije]] |DSS |16. februar 1991 |2023 | |- |[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] |DeSUS |30. maj 1991 |17. maj 2025 | |- |[[Demokratska stranka (Slovenija)|Demokratska stranka]] | | |? | |- |[[Demokratska stranka Slovenije]] |DSS |12. marec 1994 |2023 | |- |[[Deželna stranka Štajerske]] |DSŠ |16. oktober 1995 |? | |- |[[Dialog za napredek]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lokalec.si/novice/v-miklavzu-se-je-formirala-nova-stranka-dialog-za-napredek/|title=Lokalec.si » V Miklavžu se je formirala nova stranka Dialog za napredek|accessdate=2019-01-20|language=en}}</ref> |DZN | | | |- |[[Dobra država]] |DD |18. november 2017 |17. maj 2025 | |- |[[Domoljubna enotna upokojenska stranka - Liga za Slovenijo]] | | |? | |- |[[Domovinska narodna stranka]] |DONS |19. maj 1991 |? | |- |[[Domovinska liga]] |DOM |26. februar 2019 |4. marec 2023 | |- |[[DROT - za razvoj]] |DROT | | | |- |[[Državljanska lista]] |DL |21. oktober 2011<ref>[http://www.siol.net/data/fotogalerije/slovenija/2011/10/ustanovili_stranko_drzavljanska_lista_gregorja_viranta.aspx Siol.net - Ustanovljena stranka Državljanska lista Gregorja Viranta]</ref> |september 2024 | |- |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |Resni.ca |26. december 2020 |''dejavna'' | |- |[[EU demokrati Slovenije]] | | |? | |- |[[Gibanje Aktivna mladina Slovenije]] |GAMSi | |''dejavna'' | |- |[[GibanjeSkupajNaprej]] |GSN | |''dejavna'' | |- |[[Gibanje Svoboda]] |GS |26. januar 2022<ref>{{Navedi splet|title=Golob bo vodil Gibanje Svoboda: Ključni cilj je zmaga za dosego svobode|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/golob-bo-vodil-gibanje-sprememba/|website=www.delo.si|accessdate=2022-10-18|language=sl-si}}</ref> |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Gibanje Zedinjena Slovenija]] |ZSi |2014 |''dejavna'' | |- |[[Glas upokojencev]] | |20. januar 2024 | | |- |[[Glas za otroke in družine]] |GOD | | | |- |[[Glas žensk Slovenije]] |GŽS |2000 |2023 | |- |[[Gospodarsko aktivna stranka]] |GAS |24. junij 2017 |4. december 2021 | |- |[[Hrvatska demokratska zajednica Slovenije]] |HDZS |20. april 1991{{cn}} |? | |- |[[Istra-Istria]] | | |? | |- |[[:hr:Istarski_demokratski_sabor|Istrski demokratski zbor]] |IDZ |5. oktober 1991 |? | |- |[[Izola je naša]] |IJN | | | |- |[[Iniciativa za demokratični socializem]] |IDS |8. marec 2014 |julij 2017 |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |- |[[Jugoslovanska zveza]] |JZ |7. maj 1989{{cn}} |? | |- |[[Junijska lista]] | | |? | |- |[[Komunalno ekološka lista]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/skofjeloski-troboj-za-zupanski-stolcek/471427|title=Škofjeloški troboj za županski stolček|accessdate=2019-01-20|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> |KEL | | | |- |[[Komunistična partija Slovenije]] |KPS |23. april 1919 |1990 | |- |[[Konkretno]] | |4. december 2021 |3. julij 2025 |[[Demokrati.]] |- |[[Koper je naš]] |KJN |2006 | | |- |[[Korak naprej]] | | |''dejavna'' | |- |[[Krščansko demokratska stranka]] |KDS |2008 |? | |- |[[Krščansko socialna unija (Slovenija)|Krščansko-socialna unija]] |KSU |1995 |''dejavna'' | |- |[[Levica (politična stranka)|Levica]] | |24. julij 2017 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Liberalci (politična stranka)|Liberalci]] | |2008{{cn}} |? | |- |[[Liberalni demokrati]] |LIDE |12. januar 2022 |? | |- |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |LDS |12. marec 1994 | | |- |[[Socialna liberalna stranka]] |LS |27. december 1989 |2021 | |- |[[Liberalno demokratska stranka]] |LDS |12. oktober 1943 |12. marec 1994 | |- |[[Liberalno demokratska stranka Slovenije]] |LDSS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Liberalno gospodarska stranka]] |LGS |12. oktober 2013 |? | |- |[[Lipa (stranka)|Lipa]] | |2008 |? | |- |[[Lista Aleša Bržana]] |LAB | |''dejavna'' | |- |[[Lista Borisa Popoviča|Lista Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo]] |LBP |5. marec 2022 |''dejavna'' | |- |[[Lista Dušana Papeža]] |LDP | |''dejavna'' | |- |[[Nova ljudska stranka|Lista Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka Slovenije]] |NLS |12. maj 2016 |27. marec 2023 |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |- |[[Lista Jasne Gabrič za Trbovlje]] | | |? | |- |[[Lista kolesarjev in pešcev]] |LKP | |''dejavna'' | |- |[[Lista Lidije Divjak Mirnik - Lista za pravičnost in razvoj]] | | | | |- |[[Lista Marjana Šarca]] |LMŠ |31. maj 2014 |12. julij 2022 |[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] |- |[[Lista Mateja Slaparja]] |Lista MS | | | |- |[[Stranka Medgeneracijske Solidarnosti in Razvoja]] |smsr | | | |- |[[Lista Metoda Marčuna za Domžale]] |LMM | | | |- |[[Lista mladih. Povezujemo]] |LmP | | | |- |[[Lista novinarja Bojana Požarja]] |LNBP |2018<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/parlamentarne-volitve-2018/2506906|title=Lista novinarja Bojana Požarja (LNBP) - Parlamentarne volitve 2018 - STA|accessdate=2018-12-26|website=www.sta.si}}</ref> | | |- |[[LISTA RENATE KOSEC - lista povezovanja in sodelovanja]] |lrk | |''dejavna'' | |- |[[Lista Reza]] | |september 2014 |? | |- |[[Lista Sonce]] |Sonce | |''dejavna'' | |- |[[Lista šport za zdravje]] |LŠZZ | |''dejavna'' | |- |[[Lista Toneta Smolnikarja]] | | |? | |- |[[Lista Za Celje]] |LZC | |24. junij 2025 |[[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title=Pridružila se je stranka Lista za Celje!|url=https://stranka-resnica.si/prikljucila-se-je-stranka-lista-za-celje/|website=stranka-resnica.si|accessdate=2025-06-26|language=sl}}</ref> |- |[[Lista za čisto pitno vodo]] |LZČPV | |? | |- |[[Lista za Domžale]] | | |? | |- |[[Lista za Maribor]] | | |? | |- |[[Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti]] |LPR | |''dejavna'' | |- |[[Lista za skupno občino Miklavž na D. P.]] |LM | | | |- |[[Lista za vse generacije]] | | |? | |- |[[Lista zavedno Koper]] |LZK | | | |- |[[Ljubljana, moje mesto]] | | |? | |- |[[LTD - Lista Za vse generacije]] |LTD | | | |- |[[Mi, socialisti!]] |Mi! |16. november 2025 |''dejavna'' | |- |[[Mladi za Izolo]] | | |? | |- |[[Napredna narodna stranka centra]] |NNSC |4. oktober 1989 |? | |- |[[Naprej Slovenija]] |NPS | | | |- |[[NARCISA - Stranka rdečega prahu]] | | |? | |- |[[Narodna stranka dela]] |NSD | | | |- |[[Neodvisen.si]] | | |? | |- |[[Neodvisna delavska stranka Slovenije]] | |3. junij 1991 |? | |- |[[Neodvisna lista ZARJA]] |NLZ | | | |- |[[Neodvisna stranka Pomurja]] |NSP | | | |- |[[Neodvisna štajerska stranka]] | | |? | |- |[[Naša dežela|NAŠA DEŽELA stranka dr. ALEKSANDRE PIVEC]] |ND |20. marec 2021 | | |- |[[Naša prihodnost]] |SNP |februar 2022 | | |- |[[Naša Notranjska]] |NANO | | | |- |[[Naše Velenje]] |NV | | | |- |[[NEUVRŠČENI ZA KOPER]] | | |''dejavna'' | |- |[[Nič od tega]] |NOT |22. marec 2024 |''dejavna'' | |- |[[Nova demokracija Slovenije]] | | |? | |- |[[Nova socialdemokracija]] |NSD |12. september 2007 | | |- |[[Nova Slovenija|Nova Slovenija - Krščanski demokrati]] |NSi |2000 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Oljka (politična stranka)|Oljka]] | | |''dejavna'' | |- |[[Piran je naš]] |PJN | | | |- |[[Piratska stranka Slovenije]] |Pirati |5. november 2012 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Politično delavsko društvo »Naprej«]] | |13. januar 1990 |? | |- |[[Posavska unija mladih]] | | |? | |- |[[Pozitivna Slovenija]] |PS |22. oktober 2011 |september 2024 | |- |[[Povezane lokalne skupnosti]] |PLS | | | |- |[[Premik (stranka)|Premik]] | | |2023 | |- |[[Prenovljena liberalna stranka]] | |30. oktober 1990 |? | |- |[[Prerod (stranka)|Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča]] |PVP |15. oktober 2025 |''dejavna'' | |- |[[Primorska je naša]] | | |? | |- |[[Radikalna stranka Slovenije]] |RSS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Radikalno liberalna stranka Slovenije]] |RLSS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Republikanci Slovenije]] |ReS | |? | |- |[[Republikanska zveza Slovenije]] | | |? | |- |[[ReSET|Rešimo Slovenijo elite in tajkunov]] |ReSET |25. februar 2017 |? | |- |[[REŠITEV - Stranka upokojencev Velenje, Slovenija]] |REŠITEV | | | |- |[[Skupaj (stranka)|Skupaj]] | |2018 |? | |- |[[Skupaj za mengeško občino - skupaj zmoremo več]] |SMO | | | |- |[[Sloga (politična stranka)|SLOGA]] | | | | |- |[[Slovenska e-stranka]] {{cn}} | | |? | |- |[[Slovenija je naša]] |SJN |2004 |? | |- |[[Slovenska demokratična zveza]] |SDZ |11. januar 1989 |? | |- |[[Slovenska demokratska stranka - Demokratska stranka]] | |13. oktober 1991 |? | |- |[[Slovenska demokratska stranka]] |SDS |16. februar 1989 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka]] |SKZ-LS |12. maj 1988 |? | |- |[[Slovenska levica]] |SL |8. januar 1991 |? | |- |[[Slovenska ljudska stranka (sodobna)|Slovenska ljudska stranka]] |SLS |maj 1988 |''dejavna'' | |- |[[Slovenska liberalna stranka]] | |30. oktober 1990 |? | |- |[[Slovenska nacionalna desnica]] |SND | |? | |- |[[Slovenska nacionalna stranka]] |SNS |17. marec 1991 | | |- |[[Slovenska obrtno podjetniška stranka]] |SOPS |1. februar 1990 |? | |- |[[Slovenska unija]] |SU |12. december 2009 |? | |- |[[Slovenska zveza za svetovno demokracijo]] | |28. junij 1990 |? | |- |[[Slovenski krščanski demokrati]] |SKD |4. november 1989 |? | |- |[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka]] |SLS+SKD | |? | |- |[[Socialdemokratska stranka Slovenije]] |SDSS | |? | |- |[[Socialdemokratska unija Slovenije]] |SDUS |4. december 1990 |? | |- |[[Socialistična stranka Slovenije]] |SSS |27. april 1941 |12. marec 1994 | |- |[[Socialistična partija Slovenije]] |SPS |25. maj 2016 |''dejavna'' | |- |[[Socialni demokrati]] |SD |29. maj 1993 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Socialna liberalna stranka]] | |19. oktober 1990 |? | |- |[[Socialradikalna stranka]] |SRS |24. januar 1991 |? | |- |[[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost, za pravično družbo]] |Solidarnost |14. december 2013 |''dejavna'' | |- |[[Srbska demokratska stranka v Sloveniji]] | |9. januar 1991 |? | |- |[[Stara pravda stranka prava]] | | |? | |- |[[Stranka Aleksandra Kamenika]] |SAK | |''dejavna'' | |- |[[Stranka Alenke Bratušek]] |SAB |2014 |12. julij 2022 |[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] |- |[[Stranka Akacije]] | |2006 | | |- |[[Stranka demokratične akcije Slovenije]] | |20. junij 1991 |? | |- |[[Stranka demokratičnega napredka]] |SDN |19. oktober 1990 |? | |- |[[Stranka demokratične prenove Slovenije]] |SDP |2. marec 1920 |? | |- |[[Stranka ekoloških gibanj]] | | |? | |- |[[Stranka enakih možnosti Slovenije]] |SEM-Si |2009 |? | |- |[[Stranka enakopravnih dežel]] |SED | |? | |- |[[Stranka generacij]] |SG |17. maj 2025 |''dejavna'' | |- |[[Stranka Humana Slovenija]] | | |? | |- |[[Stranka krščanskih socialistov]] |SKS |17. maj 1991 |? | |- |[[Stranka modernega centra]] |SMC |2. junij 2014 |4. december 2021 | |- |[[Stranka Medgeneracijske solidarnosti in razvoja]] |SMSR | |''dejavna'' | |- |[[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih - zeleni Evrope]] |SMS - ZELENI |2000 |''dejavna'' | |- |[[Stranka neodvisnih]] | | |? | |- |[[Stranka podjetij ustvarjalnih in svobodnih tokov]] |NOVA |27. januar 1990 |? | |- |[[Stranka sivih panterjev]] | |18. januar 1990 |začetek 1992<ref>{{Navedi novice|title=4. 3. 1991: Demos ostal brez Sivih panterjev|date=2021-03-04|url=https://www.gov.si/novice/2021-03-04-4-3-1991-demos-ostal-brez-sivih-panterjev/|work=gov.si}}</ref> | |- |[[Stranka slovenskega naroda]] |SSN |11. marec 2002 |''dejavna'' | |- |Stranka upokojencev Velenje |Rešitev |marec 2024<ref>{{Navedi splet|title=Tri stranke, ki so krojile usodo naše politike, bodo izbrisane iz registra|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/tri-stranke-ki-so-pomembno-krojile-usodo-nase-politike-bodo-izbrisane-iz-registra-2688737/|website=www.dnevnik.si|date=2024-08-26|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref> |''dejavna'' | |- |[[Stranka za delovna mesta]]<ref>{{Navedi splet|url=http://zdm.si/|title=Stranka za delovna mesta|accessdate=2019-01-23|language=en}}</ref> |ZDM | |''dejavna'' | |- |[[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije]] |TRS |1. oktober 2011<ref>[http://www.delo.si/novice/politika/danes-se-ustanavlja-gibanje-za-trajnostni-razvoj-trs.html Delo.si - Danes se ustanavlja Gibanje za trajnostni razvoj - TRS]</ref> |2017 |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |- |[[Stranka za enakomeren lokalni razvoj in podjetnost]] | | |2024 | |- |[[Stranka za enakopravnost občanov]] |SEO |21. november 1989 |? | |- |[[Stranka za napredek krajevnih skupnosti]] |SZNKS | | | |- |[[Stranka za skladen razvoj]] | | |? | |- |[[Stranka za Razvoj Občin in Krajev]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stranka-rok.si/|title=Stranka Rok|accessdate=2019-01-20|website=www.stranka-rok.si|archive-date=2018-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20181113014543/http://stranka-rok.si/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181113014543/http://stranka-rok.si/ |date=2018-11-13 }}</ref> |ROK | |''dejavna'' | |- |[[Stranka zelenih dejanj]] |Z.DEJ | |januar 2022 | |- |[[Stranka združena Istra]] | | |? | |- |[[Svobodnjaška stranka]] |SS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Svobodnjaško liberalna stranka Slovenije]] |SLSS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Več za Kranj]] |VZK | |''dejavna'' | |- |[[Verjamem (politična stranka)|Verjamem]] | |2014 |september 2024 | |- |[[VESNA – zelena stranka]] |VESNA |9. februar 2022 |''dejavna'' | |- |[[Za podjetno Slovenijo]] | | |? | |- |[[Zagorje gre naprej - Združenje za napredek Zasavja]] |ZGN | | | |- |[[Za zdravo družbo]] |ZD |28. marec 2018 |''dejavna'' | |- |[[Za ljudstvo Slovenije]] |ZLS |30. januar 2022 |''dejavna'' | |- |[[Zares|ZARES - socialno liberalni]], sprva ''Zares - nova politika'' | |oktober 2007 |6. oktober 2015 | |- |Stranka Straža, Katoliška narodna stranka Straža |KNS |30. marec 2026 |dejavna | |- |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]], sprva ''Stranka ZAUPANJE'' |SZ |27. november 2024<ref>{{Navedi novice|title=Erjavec se vrača na politični parket kot predsednik stranke Zaupanje|date=27. november 2024|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-se-vraca-na-politicni-parket-kot-predsednik-stranke-zaupanje/728735}}</ref> |''dejavna'' | |- |[[Združenje "Smer" Slovenije]] | | |? | |- |[[Združeno slovensko ljudstvo]] | | |? | |- |[[Združeni za samostojno pravično Slovenijo - Združeni]] | | |? | |- |[[Združeni Zeleni]] | | |? | |- |[[Zelena alternativa Slovenije]] | | |? | |- |[[Zeleni - Ekološko socialna stranka]] |ZESS |12. marec 1994 |? | |- |[[Zelena koalicija]] | | |? | |- |[[Zeleni Slovenije]] |ZS |11. junij 1989 |''dejavna'' | |- |[[Zveza komunistov - Gibanje za Jugoslavijo]] |ZK-GJ |22. december 1990 |? | |- |[[Zveza narodov Slovenije]] |KARANTANIJA |20. februar 1990 |? | |- |[[Zveza za Dolenjsko]] |ZZD | |2024 |[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]<ref>{{Navedi novice|title=Zveza za Dolenjsko h Gibanju Svoboda|date=28. december 2023|url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/politika/zveza-za-dolenjsko-h-gibanju-svoboda-283730-1721966}}</ref> |- |[[Zveza za napredek Radeč in radeškega območja]] |ZA-R | | | |- |[[Zveza za prihodnost]] | | |2023 | |- |[[Zveza za Primorsko]] |ZZP |8. novembr 1992<ref>{{Navedi novice|title=30 let Zveze za Primorsko|date=24. oktober 2022|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2022102422170381/30-let-zveze-za-primorsko/}}</ref> |''dejavna'' | |- |[[Ženska iniciativa]] | |28. junij 1990 |? | |- |[[Ženske za politiko]] | |10. april 1990 |? | |} == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * Register političnih strank:http://mrrsp.gov.si/rdruobjave/ps/index.faces<nowiki/>{{-}} <nowiki/>{{Slovenske politične stranke}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Politični seznami|Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji|*]] 9ztq7kungap1rokvytvx9pemr75lxc8 6689434 6689432 2026-06-15T03:29:03Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka New_Pirati_Logo.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No permission since 7 June 2026. Odstranjevanje. 6689434 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''[[Seznam]] [[politična stranka|političnih strank]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''' zajema tako današnje kot zgodovinske stranke. == Parlamentarne stranke == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! colspan="5" |Stranka ! Vodja ! Št. sedežev v DZ |- | style="background:#005DA3" | | [[File:Svoboda-logo_2025.svg|80px]] | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" align=left|[[Gibanje Svoboda|Gibanje SVOBODA]] | [[Robert Golob]] | {{Composition bar|29|90|#005DA3}} |- | style="background:#FEF200" | | [[File:SDS_prenovljen_logo_2026.png|90px]] | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" align=left|[[Slovenska demokratska stranka]] | [[Janez Janša]] | {{Composition bar|28|90|#FEF200}} |- | style="background:#E3000F" | | [[File:Socialni_demokrati_Logo.svg|40px]] | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" align=left|[[Socialni demokrati]] | [[Matjaž Han]] | {{Composition bar|6|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | [[File:Nova_Slovenija_Logo.svg|70px]] | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicija<br> NSi, SLS, FOKUS]] | align=left|[[Nova Slovenija|Nova Slovenija - krščanski demokrati]] | [[Jernej Vrtovec]] | rowspan=3 |{{Composition bar|9|90|#009AC7}} |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:SLS_logotip.png|70px]] | style="text-align:center;" |'''SLS''' | align=left|[[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]] |- | style="background:#1961ac;" | | [[File:FOKUS_logotip2025.png|90px]] | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | align=left|[[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]] |- | style="background:#2AEBEB" | | [[File:DEMOKRATI_Anžeta_Logarja_LOGO_2026.png|85px]] | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" align=left|[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | [[Anže Logar]] | {{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | [[File:Logo_of_The_Left_(Slovenia).svg|80px]] | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | align=left|[[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | rowspan=2 |{{Composition bar|5|90|#9A231C}} |- | style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}" | | [[File:Vesna-horizontal-header-150.png|80px]] | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | align=left|[[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] |- | style="background:{{party color|Resni.ca}}" | | [[File:Stranka_Resni.ca_logotip_(cropped).png|90px]] | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" align=left|[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | {{Composition bar|5|90|{{party color|Resni.ca}}}} |- |} == Neparlamentarne stranke == Status neparlamentarnosti je upoštevan na podlagi trenutnega 9. sklica Državnega zbora Republike Slovenije. {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |+ ! rowspan="2" colspan="4" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Zadnje volitve |- ! width=70 |Leto ! width=50 |Rezultat |- | style="background:#6f2c91;" | | [[File:PREROD_PVP_Logotip.png|90px]] | style="text-align:center;" |'''Prerod''' | align=left|[[Prerod (stranka)|Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča]] | [[Vladimir Prebilič]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 3,05 % |- | style="background:#000000;" | | | style="text-align:center;" |'''Pirati''' | align=left|[[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 2,36 % |- | style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}};" | | [[File:Logo_of_the_Slovenian_National_Party.svg|40px]] | style="text-align:center;" |'''SNS''' | align=left|[[Slovenska nacionalna stranka]] | [[Zmago Jelinčič]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 2,24 % |- | style="background:#ef4324;" | | [[File:Mi Socialisti Logotip2025 (cropped).png|90px]] | style="text-align:center;" |'''Mi!''' | align=left|[[Mi, socialisti!]] | [[Miha Kordiš]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,48 % |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}" | | [[File:Zeleni_Slovenije.png|45px]] | style="text-align:center;" |'''Zeleni''' | align=left|[[Zeleni Slovenije]] | [[Andrej Čuš]] | rowspan=2|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]<br> ([[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|koalicija]]) | rowspan=2|0,45 % |- | style="background:#7ed957;" | | [[File:SG_LOGO_2025.png|70px]] | style="text-align:center;" |'''SG''' | align=left|[[Stranka generacij]] | [[Vlado Dimovski]] |- | style="background:{{party color|Nič od tega}};" | | [[File:NIČ OD TEGA uradni logotip.jpg|40px]] | style="text-align:center;" |'''NOT''' | align=left|[[Nič od tega]] | Borislav Žulj | rowspan=2|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]<br> ([[Alternativa za Slovenijo|koalicija]]) | rowspan=2|0,41 % |- | style="background:#f47104;" | | [[File:ZZD_Logo_2025.png|85px]] | style="text-align:center;" |'''ZD''' | align=left|[[Za zdravo družbo]] | Jure Pogačnik |- | style="background:{{party color|Glas upokojencev}};" | | | style="text-align:center;" |'''GU''' | align=left|[[Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | [[Pavel Rupar]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,36 % |- | style="background:#78336e;" | | [[File:ZAUPANJE logotip 2026.png|90px]] | style="text-align:center;" |'''SZ''' | align=left|[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | [[Karl Erjavec]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,25 % |- | style="background:#2d3e52;" | | [[File:SLOGA stranka LOGOTIP (cropped).jpg|80px]] | style="text-align:center;" |'''Sloga''' | align=left|[[Sloga (stranka)|SLOGA]] | [[Janko Veber]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,02 % |- | style="background:#045ba4;" | | | style="text-align:center;" |'''SUS''' | align="left" |Rešitev, stranka upokojencev Velenje | Faruk Pijuković | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 0,01 % |- ! colspan=7 | |- | style="background:{{party color|Nova socialdemokracija}}" | | [[File:Nova_Socialdemokracija_logo (cropped).png|35px]] | style="text-align:center;" |'''NS''' | align=left|[[Nova socialdemokracija]] | [[Andrej Magajna]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 3,41 %{{efn|Del koalicije [[Povežimo Slovenijo]].}} |- | style="background:{{party color|Naša prihodnost}}" | | | style="text-align:center;" |'''SNP''' | align=left|[[Naša prihodnost]] | [[Ivan Gale]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 1,70 % |- | style="background:{{party color|Naša dežela}};" | | [[File:Logotip-Nasa-Dezela-barvni.png|75px]] | style="text-align:center;" |'''ND''' | align=left|[[Naša dežela|NAŠA DEŽELA stranka dr. ALEKSANDRE PIVEC]] | [[Aleksandra Pivec]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 1,50 % |- | style="background:{{party color|Za ljudstvo Slovenije}};" | | [[File:ZLS logo.jpg|70px]] | style="text-align:center;" |'''ZLS''' | align=left|[[Za ljudstvo Slovenije]] | Borut Loboda | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 0,70 % |- | style="background:{{party color|Stranka slovenskega naroda}};" | | [[Slika:Party of Slovenian People logo.png|80px]] | style="text-align:center;" |'''SSN''' | align=left|[[Stranka slovenskega naroda]] | Sašo Pajk | rowspan=2|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] (koalicija) | rowspan=2|0,05 % |- | style="background:{{party color|Gibanje Zedinjena Slovenija}};" | | | style="text-align:center;" |'''ZSi''' | align=left|[[Gibanje Zedinjena Slovenija]] | [[Andrej Šiško]] |- ! colspan=7 | |- | style="background:{{party color|Solidarnost - za pravično družbo}};" | | [[File:Logotip_Solidarnost_m2.svg|85px]] | style="text-align:center;" |'''Solidarnost''' | align=left|[[Solidarnost - za pravično družbo|Solidarnost, za pravično družbo]] | [[Uroš Lubej]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 0,25 % |- | style="background:{{party color|Glas za otroke in družine}};" | | [[File:Glas_za_otroke_in_družine.png|60px]] | style="text-align:center;" |'''GOD''' | align=left|[[Glas za otroke in družine]] | [[Aleš Primc]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 0,24 % |- | style="background:{{party color|Naprej Slovenija}}" | | [[File:NaprejSlovenija.jpg|80px]] | style="text-align:center;" |'''NPS''' | align=left|[[Naprej Slovenija]] | Blaž Svetek | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 0,02 % |- | style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}};" | | [[File:Liberalna_demokracija_Slovenije.png|75px]] | style="text-align:center;" |'''LDS''' | align=left|[[Liberalna demokracija Slovenije]] | [[Anton Anderlič]] | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 1,48 % |- ! style="background:{{party color|Youth Party – European Greens}}; width:2px;"| | [[File:SMS-Zeleni_Logo.svg|60px]] | style="text-align:center;" |'''SMS''' | align=left|[[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] | Igor Jurišič | [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 0,86 % |- ! colspan=7 | |- | style="background:#003914;" | | [[File:SUVERENI logo 2026.png|35px]] | style="text-align:center;" |'''S.''' | align=left|[[Suvereni]] | [[Dejan Kaloh]] | {{n/a}} | {{n/a}} |- | style="background:#bddd73;" | | | style="text-align:center;" |'''Skupnost''' | align=left|[[Skupnost (stranka)|Skupnost – Zveza list lokalnih skupnosti]] | Marko Funkl | {{n/a}} | {{n/a}} |- | style="background:#d69a2a;" | | [[Slika:Stranka Straža Logotip (cropped).png|35px]] | style="text-align: center;" |'''KNS''' | align="left" |[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka]] | Alen Koman | {{n/a}} | {{n/a}} |- | style="background:#502379;" | | [[Slika:Logo_of_Volt.svg|65px]] | style="text-align: center;" |'''Volt''' | align="left" |[[Volt Slovenija]] | Borja Razinger | {{n/a}} | {{n/a}} |- |} {{noteslist}} == Zastopanost strank v Državnem zboru == {| class="wikitable" align=center border="1" |- !width=50 align=center rowspan=2 colspan=2|Sklic DZ ![[4. državni zbor Republike Slovenije|4.]] ![[5. državni zbor Republike Slovenije|5.]] ![[6. državni zbor Republike Slovenije|6.]] ![[7. državni zbor Republike Slovenije|7.]] ![[8. državni zbor Republike Slovenije|8.]] ![[9. državni zbor Republike Slovenije|9.]] ![[10. državni zbor Republike Slovenije|10.]] |- !width=100 align=center|2004–2008 !width=100 align=center|2008–2011 !width=100 align=center|2011–2014 !width=100 align=center|2014–2018 !width=100 align=center|2018–2022 !width=100 align=center|2022–2026 !width=100 align=center|2026– |- | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}} | | style="text-align:center;" |'''SD''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | style="text-align:center;" |'''LDS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | | | | |- | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' |bgcolor=#B2FFFF | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SNS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}| | style="text-align:center;" |'''DeSUS''' |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Zares}}" | | style="text-align:center;" |'''Zares''' | |bgcolor=#B2FFFF | | | | | | |- | style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''PS''' | | |bgcolor=#B2FFFF | | | | | |- | style="background:{{party color|Državljanska lista}}" | | style="text-align:center;" |'''DL''' | | |bgcolor=#B2FFFF | | | | | |- | style="background:{{party color|Konkretno}}" | | style="text-align:center;" |'''SMC<br>Konkretno''' | | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''Levica''' | | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Stranka Alenke Bratušek}} | | style="text-align:center;" |'''ZAB<br>SAB''' | | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Lista Marjana Šarca}}" | | style="text-align:center;" |'''LMŠ''' | | | | |bgcolor=#B2FFFF | | | |- | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | | style="text-align:center;" |'''Svoboda''' | | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:#09105e" | | style="text-align:center;" |'''Demokrati''' | | | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:{{party color|Resni.ca}}" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | | | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |- | style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''FOKUS''' | | | | | | |bgcolor=#B2FFFF | |- |} {{CompactTOC2}} == Abecedni seznam == {| class="wikitable sortable" |+ !Ime stranke !Kratica !Datum ustanovitve !Datum ukinitve !Pridružitev |- |[[Aktivna Slovenija]] | |8. maj 2004 |2007 | |- |[[Celjska neodvisna lista]] | | |''dejavna'' | |- |[[Celjska županova lista Slovenije]] | | |''dejavna'' | |- |[[Davkoplačevalci se ne damo več]] | |2018 |? | |- |[[Demokrati.]] |D. |16. november 2024<ref>{{Navedi novice|title=Logar: Slovenija je upehana od politike proti. Utrujena od boja vsakega in vseh proti vsem.|date=16. november 2024|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-slovenija-je-upehana-od-politike-proti-utrujena-od-boja-vsakega-in-vseh-proti-vsem/727686}}</ref> |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Demokratična stranka dela]] |DSD |31. julij 2010 |? | |- |[[Delavska stranka Naprej]] | |13. januar 1990 |1995 | |- |[[Delavska stranka Slovenije]] |DSS |16. februar 1991 |2023 | |- |[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] |DeSUS |30. maj 1991 |17. maj 2025 | |- |[[Demokratska stranka (Slovenija)|Demokratska stranka]] | | |? | |- |[[Demokratska stranka Slovenije]] |DSS |12. marec 1994 |2023 | |- |[[Deželna stranka Štajerske]] |DSŠ |16. oktober 1995 |? | |- |[[Dialog za napredek]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lokalec.si/novice/v-miklavzu-se-je-formirala-nova-stranka-dialog-za-napredek/|title=Lokalec.si » V Miklavžu se je formirala nova stranka Dialog za napredek|accessdate=2019-01-20|language=en}}</ref> |DZN | | | |- |[[Dobra država]] |DD |18. november 2017 |17. maj 2025 | |- |[[Domoljubna enotna upokojenska stranka - Liga za Slovenijo]] | | |? | |- |[[Domovinska narodna stranka]] |DONS |19. maj 1991 |? | |- |[[Domovinska liga]] |DOM |26. februar 2019 |4. marec 2023 | |- |[[DROT - za razvoj]] |DROT | | | |- |[[Državljanska lista]] |DL |21. oktober 2011<ref>[http://www.siol.net/data/fotogalerije/slovenija/2011/10/ustanovili_stranko_drzavljanska_lista_gregorja_viranta.aspx Siol.net - Ustanovljena stranka Državljanska lista Gregorja Viranta]</ref> |september 2024 | |- |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |Resni.ca |26. december 2020 |''dejavna'' | |- |[[EU demokrati Slovenije]] | | |? | |- |[[Gibanje Aktivna mladina Slovenije]] |GAMSi | |''dejavna'' | |- |[[GibanjeSkupajNaprej]] |GSN | |''dejavna'' | |- |[[Gibanje Svoboda]] |GS |26. januar 2022<ref>{{Navedi splet|title=Golob bo vodil Gibanje Svoboda: Ključni cilj je zmaga za dosego svobode|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/golob-bo-vodil-gibanje-sprememba/|website=www.delo.si|accessdate=2022-10-18|language=sl-si}}</ref> |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Gibanje Zedinjena Slovenija]] |ZSi |2014 |''dejavna'' | |- |[[Glas upokojencev]] | |20. januar 2024 | | |- |[[Glas za otroke in družine]] |GOD | | | |- |[[Glas žensk Slovenije]] |GŽS |2000 |2023 | |- |[[Gospodarsko aktivna stranka]] |GAS |24. junij 2017 |4. december 2021 | |- |[[Hrvatska demokratska zajednica Slovenije]] |HDZS |20. april 1991{{cn}} |? | |- |[[Istra-Istria]] | | |? | |- |[[:hr:Istarski_demokratski_sabor|Istrski demokratski zbor]] |IDZ |5. oktober 1991 |? | |- |[[Izola je naša]] |IJN | | | |- |[[Iniciativa za demokratični socializem]] |IDS |8. marec 2014 |julij 2017 |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |- |[[Jugoslovanska zveza]] |JZ |7. maj 1989{{cn}} |? | |- |[[Junijska lista]] | | |? | |- |[[Komunalno ekološka lista]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit-lokalne/skofjeloski-troboj-za-zupanski-stolcek/471427|title=Škofjeloški troboj za županski stolček|accessdate=2019-01-20|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> |KEL | | | |- |[[Komunistična partija Slovenije]] |KPS |23. april 1919 |1990 | |- |[[Konkretno]] | |4. december 2021 |3. julij 2025 |[[Demokrati.]] |- |[[Koper je naš]] |KJN |2006 | | |- |[[Korak naprej]] | | |''dejavna'' | |- |[[Krščansko demokratska stranka]] |KDS |2008 |? | |- |[[Krščansko socialna unija (Slovenija)|Krščansko-socialna unija]] |KSU |1995 |''dejavna'' | |- |[[Levica (politična stranka)|Levica]] | |24. julij 2017 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Liberalci (politična stranka)|Liberalci]] | |2008{{cn}} |? | |- |[[Liberalni demokrati]] |LIDE |12. januar 2022 |? | |- |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |LDS |12. marec 1994 | | |- |[[Socialna liberalna stranka]] |LS |27. december 1989 |2021 | |- |[[Liberalno demokratska stranka]] |LDS |12. oktober 1943 |12. marec 1994 | |- |[[Liberalno demokratska stranka Slovenije]] |LDSS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Liberalno gospodarska stranka]] |LGS |12. oktober 2013 |? | |- |[[Lipa (stranka)|Lipa]] | |2008 |? | |- |[[Lista Aleša Bržana]] |LAB | |''dejavna'' | |- |[[Lista Borisa Popoviča|Lista Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo]] |LBP |5. marec 2022 |''dejavna'' | |- |[[Lista Dušana Papeža]] |LDP | |''dejavna'' | |- |[[Nova ljudska stranka|Lista Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka Slovenije]] |NLS |12. maj 2016 |27. marec 2023 |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |- |[[Lista Jasne Gabrič za Trbovlje]] | | |? | |- |[[Lista kolesarjev in pešcev]] |LKP | |''dejavna'' | |- |[[Lista Lidije Divjak Mirnik - Lista za pravičnost in razvoj]] | | | | |- |[[Lista Marjana Šarca]] |LMŠ |31. maj 2014 |12. julij 2022 |[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] |- |[[Lista Mateja Slaparja]] |Lista MS | | | |- |[[Stranka Medgeneracijske Solidarnosti in Razvoja]] |smsr | | | |- |[[Lista Metoda Marčuna za Domžale]] |LMM | | | |- |[[Lista mladih. Povezujemo]] |LmP | | | |- |[[Lista novinarja Bojana Požarja]] |LNBP |2018<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/parlamentarne-volitve-2018/2506906|title=Lista novinarja Bojana Požarja (LNBP) - Parlamentarne volitve 2018 - STA|accessdate=2018-12-26|website=www.sta.si}}</ref> | | |- |[[LISTA RENATE KOSEC - lista povezovanja in sodelovanja]] |lrk | |''dejavna'' | |- |[[Lista Reza]] | |september 2014 |? | |- |[[Lista Sonce]] |Sonce | |''dejavna'' | |- |[[Lista šport za zdravje]] |LŠZZ | |''dejavna'' | |- |[[Lista Toneta Smolnikarja]] | | |? | |- |[[Lista Za Celje]] |LZC | |24. junij 2025 |[[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title=Pridružila se je stranka Lista za Celje!|url=https://stranka-resnica.si/prikljucila-se-je-stranka-lista-za-celje/|website=stranka-resnica.si|accessdate=2025-06-26|language=sl}}</ref> |- |[[Lista za čisto pitno vodo]] |LZČPV | |? | |- |[[Lista za Domžale]] | | |? | |- |[[Lista za Maribor]] | | |? | |- |[[Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti]] |LPR | |''dejavna'' | |- |[[Lista za skupno občino Miklavž na D. P.]] |LM | | | |- |[[Lista za vse generacije]] | | |? | |- |[[Lista zavedno Koper]] |LZK | | | |- |[[Ljubljana, moje mesto]] | | |? | |- |[[LTD - Lista Za vse generacije]] |LTD | | | |- |[[Mi, socialisti!]] |Mi! |16. november 2025 |''dejavna'' | |- |[[Mladi za Izolo]] | | |? | |- |[[Napredna narodna stranka centra]] |NNSC |4. oktober 1989 |? | |- |[[Naprej Slovenija]] |NPS | | | |- |[[NARCISA - Stranka rdečega prahu]] | | |? | |- |[[Narodna stranka dela]] |NSD | | | |- |[[Neodvisen.si]] | | |? | |- |[[Neodvisna delavska stranka Slovenije]] | |3. junij 1991 |? | |- |[[Neodvisna lista ZARJA]] |NLZ | | | |- |[[Neodvisna stranka Pomurja]] |NSP | | | |- |[[Neodvisna štajerska stranka]] | | |? | |- |[[Naša dežela|NAŠA DEŽELA stranka dr. ALEKSANDRE PIVEC]] |ND |20. marec 2021 | | |- |[[Naša prihodnost]] |SNP |februar 2022 | | |- |[[Naša Notranjska]] |NANO | | | |- |[[Naše Velenje]] |NV | | | |- |[[NEUVRŠČENI ZA KOPER]] | | |''dejavna'' | |- |[[Nič od tega]] |NOT |22. marec 2024 |''dejavna'' | |- |[[Nova demokracija Slovenije]] | | |? | |- |[[Nova socialdemokracija]] |NSD |12. september 2007 | | |- |[[Nova Slovenija|Nova Slovenija - Krščanski demokrati]] |NSi |2000 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Oljka (politična stranka)|Oljka]] | | |''dejavna'' | |- |[[Piran je naš]] |PJN | | | |- |[[Piratska stranka Slovenije]] |Pirati |5. november 2012 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Politično delavsko društvo »Naprej«]] | |13. januar 1990 |? | |- |[[Posavska unija mladih]] | | |? | |- |[[Pozitivna Slovenija]] |PS |22. oktober 2011 |september 2024 | |- |[[Povezane lokalne skupnosti]] |PLS | | | |- |[[Premik (stranka)|Premik]] | | |2023 | |- |[[Prenovljena liberalna stranka]] | |30. oktober 1990 |? | |- |[[Prerod (stranka)|Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča]] |PVP |15. oktober 2025 |''dejavna'' | |- |[[Primorska je naša]] | | |? | |- |[[Radikalna stranka Slovenije]] |RSS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Radikalno liberalna stranka Slovenije]] |RLSS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Republikanci Slovenije]] |ReS | |? | |- |[[Republikanska zveza Slovenije]] | | |? | |- |[[ReSET|Rešimo Slovenijo elite in tajkunov]] |ReSET |25. februar 2017 |? | |- |[[REŠITEV - Stranka upokojencev Velenje, Slovenija]] |REŠITEV | | | |- |[[Skupaj (stranka)|Skupaj]] | |2018 |? | |- |[[Skupaj za mengeško občino - skupaj zmoremo več]] |SMO | | | |- |[[Sloga (politična stranka)|SLOGA]] | | | | |- |[[Slovenska e-stranka]] {{cn}} | | |? | |- |[[Slovenija je naša]] |SJN |2004 |? | |- |[[Slovenska demokratična zveza]] |SDZ |11. januar 1989 |? | |- |[[Slovenska demokratska stranka - Demokratska stranka]] | |13. oktober 1991 |? | |- |[[Slovenska demokratska stranka]] |SDS |16. februar 1989 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka]] |SKZ-LS |12. maj 1988 |? | |- |[[Slovenska levica]] |SL |8. januar 1991 |? | |- |[[Slovenska ljudska stranka (sodobna)|Slovenska ljudska stranka]] |SLS |maj 1988 |''dejavna'' | |- |[[Slovenska liberalna stranka]] | |30. oktober 1990 |? | |- |[[Slovenska nacionalna desnica]] |SND | |? | |- |[[Slovenska nacionalna stranka]] |SNS |17. marec 1991 | | |- |[[Slovenska obrtno podjetniška stranka]] |SOPS |1. februar 1990 |? | |- |[[Slovenska unija]] |SU |12. december 2009 |? | |- |[[Slovenska zveza za svetovno demokracijo]] | |28. junij 1990 |? | |- |[[Slovenski krščanski demokrati]] |SKD |4. november 1989 |? | |- |[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka]] |SLS+SKD | |? | |- |[[Socialdemokratska stranka Slovenije]] |SDSS | |? | |- |[[Socialdemokratska unija Slovenije]] |SDUS |4. december 1990 |? | |- |[[Socialistična stranka Slovenije]] |SSS |27. april 1941 |12. marec 1994 | |- |[[Socialistična partija Slovenije]] |SPS |25. maj 2016 |''dejavna'' | |- |[[Socialni demokrati]] |SD |29. maj 1993 |bgcolor=#98FF98 |''dejavna'' | |- |[[Socialna liberalna stranka]] | |19. oktober 1990 |? | |- |[[Socialradikalna stranka]] |SRS |24. januar 1991 |? | |- |[[Solidarnost (politična stranka)|Solidarnost, za pravično družbo]] |Solidarnost |14. december 2013 |''dejavna'' | |- |[[Srbska demokratska stranka v Sloveniji]] | |9. januar 1991 |? | |- |[[Stara pravda stranka prava]] | | |? | |- |[[Stranka Aleksandra Kamenika]] |SAK | |''dejavna'' | |- |[[Stranka Alenke Bratušek]] |SAB |2014 |12. julij 2022 |[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] |- |[[Stranka Akacije]] | |2006 | | |- |[[Stranka demokratične akcije Slovenije]] | |20. junij 1991 |? | |- |[[Stranka demokratičnega napredka]] |SDN |19. oktober 1990 |? | |- |[[Stranka demokratične prenove Slovenije]] |SDP |2. marec 1920 |? | |- |[[Stranka ekoloških gibanj]] | | |? | |- |[[Stranka enakih možnosti Slovenije]] |SEM-Si |2009 |? | |- |[[Stranka enakopravnih dežel]] |SED | |? | |- |[[Stranka generacij]] |SG |17. maj 2025 |''dejavna'' | |- |[[Stranka Humana Slovenija]] | | |? | |- |[[Stranka krščanskih socialistov]] |SKS |17. maj 1991 |? | |- |[[Stranka modernega centra]] |SMC |2. junij 2014 |4. december 2021 | |- |[[Stranka Medgeneracijske solidarnosti in razvoja]] |SMSR | |''dejavna'' | |- |[[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih - zeleni Evrope]] |SMS - ZELENI |2000 |''dejavna'' | |- |[[Stranka neodvisnih]] | | |? | |- |[[Stranka podjetij ustvarjalnih in svobodnih tokov]] |NOVA |27. januar 1990 |? | |- |[[Stranka sivih panterjev]] | |18. januar 1990 |začetek 1992<ref>{{Navedi novice|title=4. 3. 1991: Demos ostal brez Sivih panterjev|date=2021-03-04|url=https://www.gov.si/novice/2021-03-04-4-3-1991-demos-ostal-brez-sivih-panterjev/|work=gov.si}}</ref> | |- |[[Stranka slovenskega naroda]] |SSN |11. marec 2002 |''dejavna'' | |- |Stranka upokojencev Velenje |Rešitev |marec 2024<ref>{{Navedi splet|title=Tri stranke, ki so krojile usodo naše politike, bodo izbrisane iz registra|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/tri-stranke-ki-so-pomembno-krojile-usodo-nase-politike-bodo-izbrisane-iz-registra-2688737/|website=www.dnevnik.si|date=2024-08-26|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref> |''dejavna'' | |- |[[Stranka za delovna mesta]]<ref>{{Navedi splet|url=http://zdm.si/|title=Stranka za delovna mesta|accessdate=2019-01-23|language=en}}</ref> |ZDM | |''dejavna'' | |- |[[Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije]] |TRS |1. oktober 2011<ref>[http://www.delo.si/novice/politika/danes-se-ustanavlja-gibanje-za-trajnostni-razvoj-trs.html Delo.si - Danes se ustanavlja Gibanje za trajnostni razvoj - TRS]</ref> |2017 |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |- |[[Stranka za enakomeren lokalni razvoj in podjetnost]] | | |2024 | |- |[[Stranka za enakopravnost občanov]] |SEO |21. november 1989 |? | |- |[[Stranka za napredek krajevnih skupnosti]] |SZNKS | | | |- |[[Stranka za skladen razvoj]] | | |? | |- |[[Stranka za Razvoj Občin in Krajev]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stranka-rok.si/|title=Stranka Rok|accessdate=2019-01-20|website=www.stranka-rok.si|archive-date=2018-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20181113014543/http://stranka-rok.si/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181113014543/http://stranka-rok.si/ |date=2018-11-13 }}</ref> |ROK | |''dejavna'' | |- |[[Stranka zelenih dejanj]] |Z.DEJ | |januar 2022 | |- |[[Stranka združena Istra]] | | |? | |- |[[Svobodnjaška stranka]] |SS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Svobodnjaško liberalna stranka Slovenije]] |SLSS |30. oktober 1990 |? | |- |[[Več za Kranj]] |VZK | |''dejavna'' | |- |[[Verjamem (politična stranka)|Verjamem]] | |2014 |september 2024 | |- |[[VESNA – zelena stranka]] |VESNA |9. februar 2022 |''dejavna'' | |- |[[Za podjetno Slovenijo]] | | |? | |- |[[Zagorje gre naprej - Združenje za napredek Zasavja]] |ZGN | | | |- |[[Za zdravo družbo]] |ZD |28. marec 2018 |''dejavna'' | |- |[[Za ljudstvo Slovenije]] |ZLS |30. januar 2022 |''dejavna'' | |- |[[Zares|ZARES - socialno liberalni]], sprva ''Zares - nova politika'' | |oktober 2007 |6. oktober 2015 | |- |Stranka Straža, Katoliška narodna stranka Straža |KNS |30. marec 2026 |dejavna | |- |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]], sprva ''Stranka ZAUPANJE'' |SZ |27. november 2024<ref>{{Navedi novice|title=Erjavec se vrača na politični parket kot predsednik stranke Zaupanje|date=27. november 2024|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-se-vraca-na-politicni-parket-kot-predsednik-stranke-zaupanje/728735}}</ref> |''dejavna'' | |- |[[Združenje "Smer" Slovenije]] | | |? | |- |[[Združeno slovensko ljudstvo]] | | |? | |- |[[Združeni za samostojno pravično Slovenijo - Združeni]] | | |? | |- |[[Združeni Zeleni]] | | |? | |- |[[Zelena alternativa Slovenije]] | | |? | |- |[[Zeleni - Ekološko socialna stranka]] |ZESS |12. marec 1994 |? | |- |[[Zelena koalicija]] | | |? | |- |[[Zeleni Slovenije]] |ZS |11. junij 1989 |''dejavna'' | |- |[[Zveza komunistov - Gibanje za Jugoslavijo]] |ZK-GJ |22. december 1990 |? | |- |[[Zveza narodov Slovenije]] |KARANTANIJA |20. februar 1990 |? | |- |[[Zveza za Dolenjsko]] |ZZD | |2024 |[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]<ref>{{Navedi novice|title=Zveza za Dolenjsko h Gibanju Svoboda|date=28. december 2023|url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/politika/zveza-za-dolenjsko-h-gibanju-svoboda-283730-1721966}}</ref> |- |[[Zveza za napredek Radeč in radeškega območja]] |ZA-R | | | |- |[[Zveza za prihodnost]] | | |2023 | |- |[[Zveza za Primorsko]] |ZZP |8. novembr 1992<ref>{{Navedi novice|title=30 let Zveze za Primorsko|date=24. oktober 2022|url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2022102422170381/30-let-zveze-za-primorsko/}}</ref> |''dejavna'' | |- |[[Ženska iniciativa]] | |28. junij 1990 |? | |- |[[Ženske za politiko]] | |10. april 1990 |? | |} == Viri in opombe == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * Register političnih strank:http://mrrsp.gov.si/rdruobjave/ps/index.faces<nowiki/>{{-}} <nowiki/>{{Slovenske politične stranke}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Politični seznami|Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji|*]] 4ktq2heb66f1a9e32mhzcax3di6zpoq 0 75337 6689376 6477769 2026-06-14T19:52:18Z Podgorec 97151 Dodan podatek o smrti. 6689376 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Izidor Hafner''' [ízidor háfner], [[Slovenci|slovenski]] [[matematik]] in [[logik]], * [[1949]]. <ref name="COBISS">{{navedi splet |title = Izidor Hafner / Osebna bibliografija |work = COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS |location = Maribor |date = 2025 |url = https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/06895 |accessdate = 15. julija 2025}}</ref>† [[junij]] [[2026]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.dmfa.si/ODrustvu/NovicaPrikaz.aspx?itemid=999 |title= Dr. Izidor Hafner, častni član DMFA (1949-2026) |accessdate=14. junija 2026 |date=14. junij 2026 }}</ref> == Življenje in delo == Hafner je po diplomi iz [[predikatni račun|predikatnega računa]] (1972) in [[magisterij]]u iz [[algebra|algebre]] (1974) leta 1983 [[doktorat|doktoriral]] na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]] s temo ''Kompleksnost [[teorija Leśniewskega|teorij Leśniewskega]] in njihova uporaba''. Od leta 2006 je bil predavatelj na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani]]. Je ustanovitelj [[državno tekmovanje iz logike|tekmovanj iz logike]] ter revije ''[[Logika in razvedrilna matematika]]''. Za svoje zasluge pri uvajanju [[računalništvo|računalništva]] in [[logika|logike]] v [[srednja šola|srednje šole]] ter za delo z mladimi na tem področju je leta 2000 prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]]. Leta 2009 je prejel državno nagrado za šolstvo. Od leta 2014 je častni član [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije]] (DMFA). == Zunanje povezave == * [http://matematika.fe.uni-lj.si/people/izidor/homepage/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090619082503/http://matematika.fe.uni-lj.si/people/izidor/homepage/ |date=2009-06-19 }} - predstavitvena stran * {{Projekt Matematična genealogija|id=97554}} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{mathematician-stub}} {{DEFAULTSORT:Hafner, Izidor}} [[Kategorija:Slovenski matematiki]] [[Kategorija:Slovenski logiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Hafner, Izidor]] e6uht5kxpphz1mk3ebqun6cx2pmpf7q 6689380 6689376 2026-06-14T20:03:35Z Podgorec 97151 Dodani dve ločili. Žal ne ugotovim, kako urediti infopolje, da bo strežnik za okno desno zgoraj razbral podatek o smrti. 6689380 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Izidor Hafner''' [ízidor háfner], [[Slovenci|slovenski]] [[matematik]] in [[logik]], * [[1949]] <ref name="COBISS">{{navedi splet |title = Izidor Hafner / Osebna bibliografija |work = COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS |location = Maribor |date = 2025 |url = https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/06895 |accessdate = 15. julija 2025}}</ref>, † [[junij]] [[2026]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.dmfa.si/ODrustvu/NovicaPrikaz.aspx?itemid=999 |title= Dr. Izidor Hafner, častni član DMFA (1949-2026) |accessdate=14. junija 2026 |date=14. junij 2026 }}</ref>. == Življenje in delo == Hafner je po diplomi iz [[predikatni račun|predikatnega računa]] (1972) in [[magisterij]]u iz [[algebra|algebre]] (1974) leta 1983 [[doktorat|doktoriral]] na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]] s temo ''Kompleksnost [[teorija Leśniewskega|teorij Leśniewskega]] in njihova uporaba''. Od leta 2006 je bil predavatelj na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani]]. Je ustanovitelj [[državno tekmovanje iz logike|tekmovanj iz logike]] ter revije ''[[Logika in razvedrilna matematika]]''. Za svoje zasluge pri uvajanju [[računalništvo|računalništva]] in [[logika|logike]] v [[srednja šola|srednje šole]] ter za delo z mladimi na tem področju je leta 2000 prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]]. Leta 2009 je prejel državno nagrado za šolstvo. Od leta 2014 je častni član [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije]] (DMFA). == Zunanje povezave == * [http://matematika.fe.uni-lj.si/people/izidor/homepage/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090619082503/http://matematika.fe.uni-lj.si/people/izidor/homepage/ |date=2009-06-19 }} - predstavitvena stran * {{Projekt Matematična genealogija|id=97554}} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{mathematician-stub}} {{DEFAULTSORT:Hafner, Izidor}} [[Kategorija:Slovenski matematiki]] [[Kategorija:Slovenski logiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Hafner, Izidor]] nm4gx64tmxqofr1fimljlyz5an0txjf 6689383 6689380 2026-06-14T20:07:23Z Podgorec 97151 Odstranjena kategorija Živeči ljudje. 6689383 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Izidor Hafner''' [ízidor háfner], [[Slovenci|slovenski]] [[matematik]] in [[logik]], * [[1949]] <ref name="COBISS">{{navedi splet |title = Izidor Hafner / Osebna bibliografija |work = COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS |location = Maribor |date = 2025 |url = https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/06895 |accessdate = 15. julija 2025}}</ref>, † [[junij]] [[2026]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.dmfa.si/ODrustvu/NovicaPrikaz.aspx?itemid=999 |title= Dr. Izidor Hafner, častni član DMFA (1949-2026) |accessdate=14. junija 2026 |date=14. junij 2026 }}</ref>. == Življenje in delo == Hafner je po diplomi iz [[predikatni račun|predikatnega računa]] (1972) in [[magisterij]]u iz [[algebra|algebre]] (1974) leta 1983 [[doktorat|doktoriral]] na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]] s temo ''Kompleksnost [[teorija Leśniewskega|teorij Leśniewskega]] in njihova uporaba''. Od leta 2006 je bil predavatelj na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani]]. Je ustanovitelj [[državno tekmovanje iz logike|tekmovanj iz logike]] ter revije ''[[Logika in razvedrilna matematika]]''. Za svoje zasluge pri uvajanju [[računalništvo|računalništva]] in [[logika|logike]] v [[srednja šola|srednje šole]] ter za delo z mladimi na tem področju je leta 2000 prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]]. Leta 2009 je prejel državno nagrado za šolstvo. Od leta 2014 je častni član [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije]] (DMFA). == Zunanje povezave == * [http://matematika.fe.uni-lj.si/people/izidor/homepage/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090619082503/http://matematika.fe.uni-lj.si/people/izidor/homepage/ |date=2009-06-19 }} - predstavitvena stran * {{Projekt Matematična genealogija|id=97554}} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{mathematician-stub}} {{DEFAULTSORT:Hafner, Izidor}} [[Kategorija:Slovenski matematiki]] [[Kategorija:Slovenski logiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] 6ci115wc8e3zauomfoxq0odogrdmw0j 6689446 6689383 2026-06-15T04:34:14Z Yerpo 8417 slog, +koda za sklice 6689446 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Izidor Hafner''' [ízidor háfner], [[Slovenci|slovenski]] [[matematik]] in [[logik]], * [[1949]], <ref name="COBISS">{{navedi splet |title = Izidor Hafner / Osebna bibliografija |work = COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS |location = Maribor |date = 2025 |url = https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/06895 |accessdate = 15. julija 2025}}</ref>, † [[junij]] [[2026]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.dmfa.si/ODrustvu/NovicaPrikaz.aspx?itemid=999 |title= Dr. Izidor Hafner, častni član DMFA (1949-2026) |accessdate=14. junija 2026 |date=14. junij 2026 }}</ref> == Življenje in delo == Hafner je po diplomi iz [[predikatni račun|predikatnega računa]] (1972) in [[magisterij]]u iz [[algebra|algebre]] (1974) leta 1983 [[doktorat|doktoriral]] na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]] s temo ''Kompleksnost [[teorija Leśniewskega|teorij Leśniewskega]] in njihova uporaba''. Od leta 2006 je bil predavatelj na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani]]. Je ustanovitelj [[državno tekmovanje iz logike|tekmovanj iz logike]] ter revije ''[[Logika in razvedrilna matematika]]''. Za svoje zasluge pri uvajanju [[računalništvo|računalništva]] in [[logika|logike]] v [[srednja šola|srednje šole]] ter za delo z mladimi na tem področju je leta 2000 prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]]. Leta 2009 je prejel državno nagrado za šolstvo. Od leta 2014 je častni član [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije]] (DMFA). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://matematika.fe.uni-lj.si/people/izidor/homepage/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090619082503/http://matematika.fe.uni-lj.si/people/izidor/homepage/ |date=2009-06-19 }} - predstavitvena stran * {{Projekt Matematična genealogija|id=97554}} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{mathematician-stub}} {{DEFAULTSORT:Hafner, Izidor}} [[Kategorija:Slovenski matematiki]] [[Kategorija:Slovenski logiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] ke4cnaktfmos8lzhqfxrqfd03g5kj9w 6689447 6689446 2026-06-15T04:34:39Z Yerpo 8417 tn 6689447 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Izidor Hafner''' [ízidor háfner], [[Slovenci|slovenski]] [[matematik]] in [[logik]], * [[1949]],<ref name="COBISS">{{navedi splet |title = Izidor Hafner / Osebna bibliografija |work = COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS |location = Maribor |date = 2025 |url = https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/06895 |accessdate = 15. julija 2025}}</ref> † [[junij]] [[2026]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.dmfa.si/ODrustvu/NovicaPrikaz.aspx?itemid=999 |title= Dr. Izidor Hafner, častni član DMFA (1949-2026) |accessdate=14. junija 2026 |date=14. junij 2026 }}</ref> == Življenje in delo == Hafner je po diplomi iz [[predikatni račun|predikatnega računa]] (1972) in [[magisterij]]u iz [[algebra|algebre]] (1974) leta 1983 [[doktorat|doktoriral]] na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]] s temo ''Kompleksnost [[teorija Leśniewskega|teorij Leśniewskega]] in njihova uporaba''. Od leta 2006 je bil predavatelj na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani]]. Je ustanovitelj [[državno tekmovanje iz logike|tekmovanj iz logike]] ter revije ''[[Logika in razvedrilna matematika]]''. Za svoje zasluge pri uvajanju [[računalništvo|računalništva]] in [[logika|logike]] v [[srednja šola|srednje šole]] ter za delo z mladimi na tem področju je leta 2000 prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]]. Leta 2009 je prejel državno nagrado za šolstvo. Od leta 2014 je častni član [[Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije|Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije]] (DMFA). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://matematika.fe.uni-lj.si/people/izidor/homepage/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090619082503/http://matematika.fe.uni-lj.si/people/izidor/homepage/ |date=2009-06-19 }} - predstavitvena stran * {{Projekt Matematična genealogija|id=97554}} {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{normativna kontrola}} {{mathematician-stub}} {{DEFAULTSORT:Hafner, Izidor}} [[Kategorija:Slovenski matematiki]] [[Kategorija:Slovenski logiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] 76t7goe2tgj9svplc9f3chs9rcj2jcd 0 78209 6689538 6680845 2026-06-15T09:12:43Z ~2026-32552-67 260877 /* S */ 6689538 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[dramatik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Emil Aberšek]]/Abršček (1950–2017) *[[Jože Abram]] (1875–1938) *[[Jakob Alešovec]] ([[1842]]–[[1901]]) *[[Miha Alujevič]] (1975–) *[[Rok Andres]] (1989–) *Andrej Anžič (1620–?) *[[Mihael Arh]] (~1676–pred 1732) *[[Andrej Arko]] (1947–) *[[Ivan Artač]] (1921–2005) == B == *[[Jožef Anton Babnik]] (~1798/1802–1873) *[[Vladimir Bartol]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Milena Batič]] (1930–2015) ? *[[Balbina Battelino Baranovič]] (1921–2015) * [[Filibert Benedetič]] ([[1935]]–[[2005]]) * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] (1875–1943) * [[Aleš Berger]] (1946–) * [[France Bevk]] ([[1890]]–[[1970]]) * [[Martina Bidovec]] (-Petančič) (1907–?) *[[Janez Bilc]] (1839–1906) *[[Vinko Bitenc]] (1895–1956) *[[Andrej Blatnik]] (1963–) *[[Jan Dominik Bogataj]] (1994–) * [[Matej Bor]] ([[1913]]–[[1993]]) *[[Furio Bordon]] (1943–) *[[Ignacij Borštnik]] (1858–1919) *[[Milica Borštnik-Miron]](ova) (1894–1977) * [[Peter Božič]] ([[1932]]–[[2009]]) *[[France Brenk]] (1912–1990) *[[Kristina Brenk]] (1911–2009) *[[Marjan Brezovar]] (1933–2009) *[[Matjaž Briški]] (1973–) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Urška Brodar,|Urška Brodar]] (1983–) *[[Anton Brumen]] (1857–1930) *[[Natalija Brumen]] (1974–) == C == * [[Stanko Cajnkar]] ([[1900]]–[[1977]]) * [[Ivan Cankar]] ([[1876]]–[[1918]]) *[[Andrej Capuder]] (1942–2018) *[[Evgen Car]] (1944–) *[[Anton Cerar]] - [[Anton Danilo|Danilo]] (1858–1947) * [[Angelo Cerkvenik]] ([[1894]]–[[1981]]) *[[Uršula Cetinski]] (1966–) *[[Polde Cigler]] (1900–1976) *[[Alojz Cijak]] (Lojze Cjak) (1903–1988) *[[Magdalena Cundrič]] (1946–) *[[Valentin Cundrič]] (1938–) *[[Vinko Cuderman]] (1933–2011) *Antonija (Tončka) Curk (1906–1996) == Č == *[[Andrej Čebokli]] (1893–1923) *[[Darka Čeh]] (1949–) *[[Katarina Černe]] *[[Frank Česen]] ([[1890]]–[[1983]]) *[[Ivo Česnik]] (1885–1951) *[[Tjaša Črnigoj]] *[[Ladislav Črnologar]] (1935–2020) * [[Tone Čufar]] (1905–1942) *[[Marij Čuk]] (1952–) *[[Gregor Čušin]] (1970–) == D == *[[Jože Debevec]] (1867–1938) *[[Milan Dekleva]] (1946–) *[[Ferdo Delak]] (1905–1968) *[[Fran Detela]] (1850–1926) *[[Žiga Divjak]] *[[Janez Dobeic|Janez O. Dobeic]] (1914–2001) *[[Ivan Dobnik]] (1960–) *[[Rudolf Dobovišek]] (1891–1961) *[[Metod Dolenc]] (1875–1941) *[[Brane Dolinar]]/Brane Demšar (1928–2000) *[[Tamara Doneva]] (1967–2014) *[[Ivan Dornik]] (1892–1968) *[[Krištof Dovjak]] (1967–) *Ivan (Jan) Drev *[[Josip Drobnič]] (1812–1861) *[[Sonja Dular]] *[[Zdravko Duša]] (1950–) == E == * [[Marko Elsner Grošelj]] (1959–) * [[Romana Ercegović]] (1972–) == F == * [[Tjaša Ferme]] (1984–) * [[Emil Filipčič]] ([[1951]]–) *[[France Filipič]] (1919–2009) * [[Fran Saleški Finžgar]] ([[1871]]–[[1962]]) *[[Srečko Fišer]] (1953–) * [[Evald Flisar]] ([[1945]]–) * [[Viktor Flisek]] * [[Gregor Fon]] (1969–) * [[Franjo Frančič]] ([[1958]]–) * [[Ervin Fritz]] ([[1940]]–) *[[Jože Ftičar]] (1930–2017) * [[Anton Funtek]] ([[1862]]–[[1932]]) * [[Vesna Furlanič Valentinčič]] (1957–) == G == *[[Maja Gal Štromar]] (1969–) *[[Engelbert Gangl]] ([[1873]]–[[1950]]) *[[Nejc Gazvoda]] (1985–) *[[Bogdan Gjud]] (1936–2023) *[[Tone Glavan]] (1920–1992) * [[Goran Gluvić]] ([[1957]]–) *[[Jure Godler]] (1984–) * [[Cvetko Golar]] ([[1879]]–[[1965]]) * [[Pavel Golia]] ([[1887]]–[[1959]]) *[[Janko Golias]] (1894–1989) * [[Alenka Goljevšček Kermauner]] ([[1933]]–2017) * [[Rudolf Golouh]] ([[1887]]–[[1982]]) *[[Borut Gombač]] (1962–) *[[Marsel Gomboc]] (1966–) * [[Fran Govekar]] ([[1871]]–[[1949]]) *[[Boris Grabnar]] (1921–2003) *[[Zalka Grabnar]] (1967–) *[[Fedor Gradišnik]] (1890–1972) * [[Ivo Grahor]] ([[1902]]–[[1944]]) *[[Igor Grdina]] (1965–) *[[Marica Gregorič-Stepančič]] (1874–1954) *[[Vedrana Grisogono Nemeš]] *[[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] (1881–1960) * [[Slavko Grum]] ([[1901]]–[[1949]]) * [[Herbert Grün]] ([[1925]]–[[1961]]) *[[Karel Gržan]] (1958–) == H == *[[Maja Haderlap]] (1961–) *[[Simona Hamer]] (1984–) *[[Andrej Hieng]] ([[1925]]–[[2000]]) * [[Zoran Hočevar]] ([[1944]]–) * [[Branko Hofman]] (1928–1991) * [[Ivan Hribar]]-"Bogomil Trzinski" *[[Tibor Hrs Pandur]] (1985–) *[[Varja Hrvatin]] (1993–) *[[Zoran Hudales]] (1907–1982) *[[Anita Hudl]] (1946–2012) *[[Marko Hudnik]] (1931–2025) == I == *[[Anton Ingolič]] ([[1907]]–[[1992]]) * [[Jera Ivanc]] ([[1975]]–) == J == * [[Janez Jalen]] ([[1891]]–[[1966]]) * [[Mojca Jan Zoran]] * [[Drago Jančar]] ([[1948]]–) *[[Andrej Jelačin]] (1932–) * [[Miran Jarc]] ([[1900]]–[[1942]]) *[[Mirko Javornik]] (1909–1986) * [[Jože Javoršek]] ([[1920]]–[[1990]]) * [[Dušan Jelinčič]] (1953–) * [[Janez Jemec]] (1950–) * [[Sandi Jesenik]] * [[Milan Jesih]] ([[1950]]–) * [[Dušan Jovanović]] ([[1939]]–2020) *[[Josip Jurčič]] (1844–1881) == K == *[[Uroš Kalčič]] (1951–2020) *[[Štefan Kališnik]] (1929–2004) *[[Ludvik Kaluža]] (1944–) *[[Ignac Kamenik]] ([[1926]]–[[2002]]) *[[Jure Karas]] *[[Jane Kavčič]] (1923–2007) *[[Vladimir Kavčič]] (1932–2014) *[[Taras Kermauner]]? *[[Juro Kislinger]] (1931–1999) *[[Milan Kleč]] (1954–) *[[France Klinar]] (1896–1945) *[[Matjaž Kmecl]] (1934–) *[[Marija Kmet]] (1891–1974) *[[Fran Josip Knaflič]] (1879–1949) *[[Mirel Knez]] (1972–) * [[Boris Kobal]] ([[1955]]–) * [[Edvard Kocbek]] (1904–1981) *[[Matjaž Kocbek]] (1946–2013) *[[Jaša Koceli]] (1984–) *[[Vladimir Kocjančič]] (1944–2010) * [[Stanko Kociper]] ([[1917]]–[[1998]]) *[[Zdenko Kodrič]] (1949–) *[[Marjan Kolar]] (1933–2017) *[[Jana Kolarič]] (1954–) *[[Emanuel Kolman]] (1917–1987) *[[Manica Koman]] (1880–1961) *[[Mirt Komel]] ([[1980]]–) *[[Kim Komljanec]] (1978–) *[[Maja Končar]] *[[Josip Korban]] (1883–1966) *[[Mile Korun]] (1928–) *[[France Kosmač]] (1922–1974) *[[Miroslav Košuta]] (1936–2026) *[[Matilda Košutnik]] (1899–1972) *[[Ivan Kovačič]] - Soški (1873–1936) *[[Ferdo Kozak]] ([[1894]]–[[1957]]) *[[Primož Kozak]] ([[1929]]–[[1981]]) *[[Željko Kozinc]] (1939–) * [[Lojz Kraigher]] ([[1877]]–[[1959]]) *[[Tomaž Kralj]] (1951–2000) * [[Jože Kranjc]] ([[1904]]–[[1966]]) * [[Marko Kravos]] (1943–) * [[Bratko Kreft]] ([[1905]]–[[1996]]) * [[Marko Kremžar]] ([[1928|1928–]]2021) * [[Etbin Kristan]] (1867–1953) *[[Rade Krstić]] (1960–2018) *[[Eva Kučera Šmon]] (1997–) *[[Gordana Kunaver]] (1947–1992) *[[Mirko Kunčič]] (1899–1984) *[[France Kunstelj]] ([[1914]]–[[1945]]) *[[Niko Kuret]] (1906–1995) *[[Uroš Kuzman]]?(1984–) *[[Zofka Kveder]] (1878–1926) == L == *[[Ivan Lah]] (1881–1938) *[[Klemen Lah]] (1974–) *[[Feri Lainšček]] (1959–) *[[Štefan Lapajne]] (1855–1912) *[[Tomaž Lapajne]] (1971–) *[[Maja Lapornik]] *[[Josip Lavrič]] (1845–1900) *[[Mihael Lendovšek]] (1844–1922) *[[Anton Leskovec]] ([[1891]]–[[1930]]) *[[Gojmir Lešnjak]] (1959–) *[[Anton Levec]] (1852–1936) *[[Fran Levstik]] ([[1831]]–[[1887]]) *[[Igor Likar]] (1953–) * [[Anton Tomaž Linhart]] ([[1756]]–[[1795]]) * [[Fran Lipah]] ([[1892]]–[[1952]]) *[[Viktor Lipež]] (1835–1902) *[[Florjan Lipuš]] (1937–) *[[Manica Lobnik]] (1927–1974) *[[Matija Logar]] (1949–) *[[Danilo Lokar]] (1892–1989) *[[Jože J. Lovrenčič]] (1921–1992) *[[Iztok Lovrić]] (1967–) *[[Aljoša Lovrič Krapež]] *[[Mitja Lovše]] (1986?–) *[[Jožko Lukeš]] (1920–1993) * [[Pavel Lužan]] ([[1946]]–) == M == *[[Mirko Mahnič]] (1919–2018) *[[Stanko Majcen]] (1888–1970) *[[Urša Majcen]] (1998–) *[[Albina Malavašič Zakrajšek]] (1895–1964) *[[Miha Marek]] (1984–) * [[Marjan Marinc]] ([[1921]]–[[1990]]) *[[Katja Markič]] (1995 -) *Milan ''Ramšak Marković'' *[[Aleksandar Marodić]] (1920–1996) *[[Bojan Martinec]] (1954–2023) *[[Edvard Martinuzzi (starejši)|Edvard Martinuzzi (star.)]] (1909–1979) *[[Edvard Martinuzzi (starejši)|Edvard (Edi) Martinuzzi (mlajši)]] (1932–1969) *[[Romuald Marušič|Lovrenc Marušič]] (o. Romuald) (1676–1748) *[[Tamara Matevc]] (1972–) *Anton Maurisperg (1678 ? *[[Miha Mazzini]] (1961–) * [[Anton Medved (1869-1910)|Anton Medved]] ([[1869]]–[[1910]]) *[[Mitja Mejak]] (1926–1975) * [[Jasna Merc]] (? –2017) * [[Mira Mihelič]] (1912–1985) * [[Marija Mijot]] (1902–1994) * [[Miloš Mikeln]] ([[1930]]–2014) * [[Branko Miklavc]] ([[1922]]–2011) *[[Fran Milčinski]] (1867–1932) *[[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988) *[[Juš Milčinski]] ? *[[Nana Milčinski]] (1977–) *[[Žanina Mirčevska]] (1967–) *[[Tjaša Mislej]] (1985–) *[[Iztok Mlakar]] (1961–) *[[Peter Mlakar]] (1951–) * [[Ivan Mrak]] ([[1906]]–[[1986]]) * [[Mira Mihelič]] ([[1912]]–[[1985]]) *[[Rudi Mlinar]] (1950–) * [[Ivan Molek]] ([[1882]]–[[1962]]) * [[Vinko Möderndorfer]] ([[1958]]–) *[[Katarina Morano]] (1988–) * [[Jože Moškrič]] (1902–1943) *[[Desa Muck]] (1955–) *[[Kristijan Muck]] (1941–) *[[Silvester Mure]] (1743–1810) * [[Rado Murnik]] ([[1870]]–[[1932]]) == N == *[[Josip Nolli]] (1841–1902) *Anja Novak Anjuta (1991–) *[[Anton Novačan]] ([[1887]]–[[1951]]) * [[Boris A. Novak]] ([[1953]]–) * [[Jure Novak]] (1980–) * [[Roman Novelli]] *[[Hinko Nučič]] (1883–1970) == O == *[[Teja Oblak]] (1983–) *[[Ana Obreza]] *[[Vasja Ocvirk]] ([[1920]]–[[1985]]) *[[Zdravko Ocvirk]] (1908–1957) *[[Josip Ogrinec]] (1844–1879) *[[Vladimir Osolnik]] (1948–2025) *[[Joško Oven]] (1890–1947) *[[Peter Ovsec]] (1931–2014) == P == * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] ([[1888]]–[[1964]]) *[[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] (1876–1913) *[[France Papež]] (1924–1996) *[[Albert Papler]] (1914–2002) * [[Tone Partljič]] ([[1940]]–) *[[Saša Pavček]] (1960–) *[[Jana Pavlič]] (1962–) *[[Stane Peček]] (1937–2022) * [[Rudolf Pečjak]] ([[1891]]–[[1940]]) * [[Vanja Pegan]] (1967–) *[[Maša Pelko]] (1992–) *[[Franc Henrik Penn]] (1838–1918) *[[Tone Peršak]] (1947–) *[[Luiza Pesjak]] (1828–1898) *[[Žarko Petan]] (1929–2014) * [[Davorin Petančič]] ([[1910]]–[[1983]]) *[[Mihael Petek]] (1922–2012) *[[Ruža Lucija Petelin]] (1906–1974) *[[Alojzij Peterlin]] (1872–1943) *[[Jože Peterlin]] (1911–1976) *[[Metod Pevec]] ? *[[Boris Pintar]] (1964–) *[[Branko Pintarič]] (1967–) *[[Drago Pintarič]] (1959–) *[[Klemen Pisk]] (1973–) *[[Valentina Plaskan]] (1992–) *[[Katarina Podbevšek]] (1951–) *[[Janez Podboj]] (1848–1910) *[[Marko Pokorn]] (1966–) *[[Radko Polič]] - Rac (1942–2022) * [[Ljudmila Poljanec]] ([[1874]]–[[1948]]) *[[Denis Poniž]] (1948–) *[[Nebojša Pop Tasić]] (1962–) *[[Jernej Potočan]] * [[Dragica Potočnjak|Draga Potočnjak]] ([[1958]]–) *[[Andreja Potokar]] (1961–) * [[Ivan Potrč]] ([[1913]]–[[1993]]) *[[Janez Povše]] (1941–) *[[Riko Poženel]] *[[Aleksij Pregarc]] (1936–) *[[Ivan Pregelj]] (1883–1960) *[[Ljuba Prenner]] (1906–1977) *[[Janez Prepeluh]] (1923–1969) *[[Ivo Prijatelj]] (1954–) *[[Aljaž Primožič]] (2001–) *[[Franc Puncer (pisatelj)|Franc Puncer]] (1934–1994) *[[Marjan Pungartnik]] ([[1948]]–) * [[Frane Puntar]] ([[1936]]–2013) * [[Marijan Pušavec]] (1962–) ? == R == *[[Kristina Radešček]] (1981–) *[[Peter Rak]] *[[Saška Rakef]] [[Perko]] (1980–) *[[Milan Ramšak Marković]] *[[Ira Ratej]] (1963–) *[[Vili Ravnjak]] (1960–) *[[Slavko Rebec]] (1900–1959) *[[Alojz Rebula]] (1924–2018) *[[Radivoj Rehar]] (1894–1969) *[[Alojzij Remec]] ([[1886]]–[[1952]]) *[[France Remec]] (1846–1917) * [[Miha Remec]] ([[1928]]–2020) *[[Vera Remic Jager]] (1920–1999) *[[Peter Rezman]] (1956–) * [[Josip Ribičič]] ([[1886]]–[[1969]]) *[[Anton Zvonko Robar]] (1928–) * [[Adolf Robida]] (1885–1928) *[[Ivan Robida]] (1871–1941) *[[Jože Rode]] (1936–2020) *[[Fran Rojec]] (1867–1939) *[[Romuald Štandreški]] (Lovrenc Marušič) (1676–1748) *[[Fran Roš]] (1898–1976) * [[Andrej Rozman-Roza]] ([[1955]]–) * [[Branko Rozman]] ([[1925]]–2011) *[[Ivan Rozman (književnik)|Ivan Rozman]] (1873–1960) *[[Lojze Rozman]] (1930–1997) * [[Smiljan Rozman]] ([[1927]]–[[2007]]) * [[Marjan Rožanc]] ([[1930]]–[[1990]]) * [[Franček Rudolf]] ([[1944]]–) *[[Neva Rudolf]] (1934–2014) *[[Vida Rudolf]] (1900–1993) * [[Dimitrij Rupel]] ([[1946]]–) *[[Adrijan Rustja]] (1933–) == S == * [[Rok Sanda]] (1985–) * p. [[Krizostom Sekovanič]] (1895–1972) * [[Anton Seliškar]] (1897–1964) * [[Tone Seliškar]] (1900–1969) *[[Simona Semenič]] (1975–) *[[Peter Semolič]] (1967–) *[[Ivo Sever]] (1898–1931) *[[Samo Simčič]] (1946–) * [[Zorko Simčič]] ([[1921]]–) *[[Milan Skrbinšek]] (1886–1963) *[[Miroslav Slana]]-Miros (1949–2019) *[[Iva Štefanija Slosar|Iva Š(tefanija) Slosar]] (1998–) *[[Jaka Smerkolj Simoneti]] (1997–) * [[Dominik Smole]] ([[1929]]–[[1992]]) *[[Jože Snoj]] (1934–2021) *[[Marko Sosič]] (1958–2021) *[[Jernej Stante]] (1900–1966) * [[Karel Starc]] ([[1920]]–[[1944]]) *[[Iza Strehar]] (1992–) *[[Špela Stres]] * [[Gregor Strniša]] ([[1930]]–[[1987]]) *[[Janez Suhadolc]] (1942–) *[[Leopold Suhodolčan]] (1928–1980) *[[Tomaž Susič]] (1972–) *[[Irena Svetek]] (1975–) * [[Ivo Svetina]] ([[1948]]–) == Š == * [[Dragan Šanda]] (1881–1963) * [[Rudi Šeligo]] ([[1935]]–[[2003]]) * [[Marjan Šenet]] (1973-) *[[Martina Šiler]] (1980–) * [[Gustav Šilih]] ([[1893]]–[[1961]]) * [[Franc Škofič]] ([[1848]]–[[1892]]) *[[Polona Škrinjar]] (1946–) *[[Danijel Škufca]] - Day *[[Tanja Šljivar]] * [[Makso Šnuderl]] ([[1895]]–[[1979]]) *[[Branko Šömen]] (1936–) * [[Ivo Šorli]] ([[1877]]–[[1958]]) *[[Maja Šorli]] (1978–) * [[Jakob Špicar]] ([[1884]]–[[1970]]) *[[Bina Štampe Žmavc]] (1951–) *[[Lojze Štandeker]] (1911–1983) *[[Mire Štefanac]] (1923–2006) * [[Jaka Štoka]] ([[1867]]–[[1922]]) * [[Andrej Šuster|Andrej Šuster'''-Drabósnjak''']] ([[1768]]–[[1825]]) *[[Mirče Šušmel]] (1936–) *[[Nika Švab]] (1991–) * [[Marko Švabič]] ([[1949]]–[[1993]]) *[[Zmago Švajger]] (1910–1942) == T == *[[Boštjan Tadel]] (1966–) *[[Frank S. Tauchar]] (1886–1945) *[[Urška Taufer]] (1990–) *[[Veno Taufer]] ([[1933]]–2023) * [[Josip Tavčar]] ([[1920]]–[[1989]]) *[[Marjan Telatko]] (1911–1970) *[[Alja Tkačev]] (1934–1991) *[[Gašper Tič]] (1973–2017) *[[Ernest Tiran]] (1899–1966) *[[Slavko Tiran]] (1915–1995) * [[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]] ([[1906]]–[[1970]]) * [[Marjan Tomšič]] (1939–2023) * [[Igor Torkar]] ([[1913]]–[[2004]]) *[[Gregor Tozon|Gregor (Grega) Tozon]] (1942–) *[[Suzana Tratnik]] (1963–) * [[Vinko Trinkaus]] ([[1927]]–2010) *[[Glavko Turk]] (1938–1993) *[[Jovan Anton Turkuš]] (1849–po 1912?) * [[Metod Turnšek]] ([[1909]]–[[1976]]) == U == * [[Nick Upper]] (=[[Niko Goršič]]) (1943–) *[[Bruno Urh]] (1968–) == V == *[[Jože Valentič]] (1953–2020) *[[Dario Varga]] (1961–) *[[Milan Venišnik]] ? *[[Sergej Verč]] (1947–2015) *[[Ivan Vesel]] – Vesnin (1840–1900) *[[Jan Zdeněk Veselý]] (1850–?) *[[Marko Vezovišek]] (1960–) *[[Boštjan Videmšek]] (1975–) *[[Rok Vilčnik]] ("[[Rokgre|rokgre"]]) ([[1968]]–) *[[Miroslav Vilhar]] ([[1818]]–[[1871]]) *[[Boris Višnovec]] (1936–) *[[Roman Vodeb]] (1963–) *[[Dragotin Vodopivec]] (1882–1931) *[[France Voga]] (1948–) *[[Goran Vojnović]] (1980–) * [[Joža Vombergar]] ([[1902]]–[[1980]]) * [[Josip Vošnjak]] (1834–1911) *[[Vinko Vošnjak]] (1890–1926) *[[Sonja Votolen]] (1956–) *[[Ivan Vouk]] (1886–1951) *[[Toni Vovk]] (1951–2004) *[[Primož Vresnik]] (1968–) *[[Ivan Vrhovec]] (1853–1902) *[[Janez Vrhunc]] (1921–1992) *[[Saša Vuga]] (1930–2016) *[[Vlado Vukmirovič]] == W == * [[Ana Wambrechtsamer]] (1897–1933) *[[Kastul Weibl]] (1741–?) *[[Marjan Willenpart]] *[[Borivoj Wudler]] (1932–1981) == Z == * [[Benjamin Zajc]] * [[Dane Zajc]] ([[1929]]–[[2005]]) *[[Ivana Zajc]] ? *[[Srečo Zajc]] (1954–) * [[Fran Zakrajšek]] ([[1835]]–[[1903]]) * [[Kazimir Zakrajšek]] ([[1878]]–[[1958]]) *[[Fran Zbašnik]] (1855–1935) *[[Jožef Zelenič]] (1658–?) *[[Andreja Zelinka]] (1961–) *[[Barbara Zemljič]] (1978–) *[[Branko Zemljič]] (1887–1961) * [[Vitomil Zupan]] ([[1914]]–[[1987]]) * [[Lojze Zupanc]] ([[1906]]–[[1973]]) * [[Janez Anton Zupančič]] (1785–1833) * [[Mirko Zupančič]] ([[1925]]–2014) *[[Matjaž Zupančič]] (1959–) == Ž == * [[Janez Žagar]] ([[1903]]–[[1972]]) * [[Joka Žigon]] (1899–1983) *[[Fran Žižek]] (1914–2008) *[[Slavoj Žižek]] (1949–) (''Antigona'') *[[Milojka Žižmond Kofol]] (1948–) * [[Janez Žmavc (dramatik)|Janez Žmavc]] (1924–2019) * [[Oton Župančič]] ([[1878]]–[[1949]]) {{seznami narodov po poklicu|dramatikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki|*]] fxvbcq3b14av4jeqgwwkpp0l441lq20 0 80734 6689552 6456691 2026-06-15T09:34:35Z ~2026-35150-22 261666 /* */ 6689552 wikitext text/x-wiki [[Slika:Funicular Ljubljana.jpg|180px|sličica|desno]] [[Slika:Vzpenjača Lj grad1.jpg|thumb|right|180px|Vzpenjača na ljubljanski grad]] '''Ljubljanska vzpenjača''' je [[ColnTirna vozila|tirno vozilo]], namenjeno prevažanju obiskovalcev na [[Ljubljanski grad]]. Prve zamisli<ref>[https://www.ljubljanskigrad.si/sl/nacrtovanje-obiska/vzpenjaca/ Tirna vzpenjača na Ljubljanski grad, domača spletna stran]</ref> o »grajskem dvigalu« je leta 1897 s tedanjimi avstroogrskimi oblastmi delil zamisli že [[ljubljanski župan]] [[Ivan Hribar]], [[Mestna občina Ljubljana]] pa se je pod vodstvom županje [[Vika Potočnik|Vike Potočnik]] za gradnjo odločila leta [[2000]]. Projekt je bil dokončan konec leta [[2006]]. [[Slika:Ljubljana Castle Funicular 2015.webm|thumb|right|250px|Vožnja z vzpenjačo]] Skupna cena gradnje je znašala<ref>[http://www.rtvslo.si/tureavanture/podobe-slovenije/vzpenjaca-pridelala-veliko-izgubo/200762 Vzpenjača pridelala veliko izgubo, članek na spletni strani MMC RTV SLO]</ref> 7,2 milijona [[evro]]v, kar je bil tudi eden od vzrokov za veliko nenaklonjenost, ki jo je projekt zbujal v javnosti. V času gradnje je bila po mnenju večine nepotrebna ljubljanska infrastruktura, sprožale pa so se tudi polemike o tem, kako bo dela prenesel strm [[Ljubljanski grad|grajski grič]], kajti zaradi poseka dreves je grozilo, da se bo pričela zemlja usipati k [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskemu gledališču]]. Za nameček je vzpenjača prekinila tudi eno izmed poti na grad, ki je odtlej zaprta za sprehajalce. Tudi začetni planirani stroški gradnje so se več kot le za enkrat povečali, zato je bila za časa županovanja naslednice Vike Potočnik, [[Danica Simčič|Danice Simšič]], vložena zahteva, da se še enkrat prouči vrednost projekta. Nazadnje je bil odlok o vzpenjači sprejet, ker so penali za prekinitev pogodbe znašali več kot sama izgradnja. Sklep o vzpenjači naj bi bil sprejet predvsem zato, da bi omogočili ogled gradu tudi starejšim ter invalidom, ki se po zapori ceste na grad nanj ne bi mogli povzpeti peš. V začetni fazi obratovanja (v prvih petih dneh svojega obratovanja) se je kar dvakrat pokvarila in vožnja z njo ni bila mogoča. Kljub začetnim skepsam se danes vzpenjača kaže kot pomemben javni mestni objekt. Vsako leto prepelje več kot 200.000 obiskovalcev, v decembru 2010 pa se je z njo peljal milijonti potnik<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/javni-zavod-ljubljanski-grad-z-velikimi-pricakovanji/252082 Javni zavod Ljubljanski grad z velikimi pričakovanji, članek na spletni strani MMC RTV SLO]</ref>. Število prepeljanih potnikov na leto se povečuje. Vzpenjača je leta 2014 prepeljala dvemilijontega, leta 2017 trimilijontega, leta 2019 štirimilijontega, leta 2022 petmilijontega potnika ter leta 2024 šestmiljontega potnika. Višinska razlika, ki jo vzpenjača opravi, je 70 metrov. Kabina sprejme do 33 potnikov, vožnja traja eno minuto. Prvi obiskovalci so se lahko na grad popeljali 28. decembra 2006, do 10. januarja 2007 zastonj (kar je privedlo do velikega zanimanja in gneče, da bi jo preizkusili), sicer pa trenutna cena enosmerne vozovnice za odraslo osebo znaša 3,30 evra. Upravljanje tirne vzpenjače na Ljubljanski grad je 01. 04. 2011 prevzel novoustanovljeni Javni zavod Ljubljanski grad. ==Sklici== {{refsez}} == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Ljubljana Castle Funicular}} *[http://odpiralnicasi.com/spots/vzpenjaca-na-ljubljanski-grad-ljubljana-krekov-trg-89bbdd086a Odpiralni časi ljubljanske vzpenjače] *[http://www.siol.net/novice/lokalne_novice/osrednja_slovenija/2011/12/danes_petletnica_delovanja_vzpenjace_na_ljubljanski_grad.aspx Petletnica delovanja vzpenjače na Ljubljanski grad, spletni portal Siol] {{Ljubljana}} {{koord|46|3|0|N|14|30|35|E|region:SI_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2006]] 6vylfit5bw1rrseylmhv2yco00d6ytv 0 88092 6689500 6646146 2026-06-15T07:51:11Z Upwinxp 126544 {{Infopolje Naselje v Sloveniji}} 6689500 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Koper |drugo ime = Capodistria |slika = BEAUTIFUL PANORAMIC KOPER, avtor Ubald Trnkoczy - Copy.jpg |napis = |zastava = Flag of Koper.svg |zastava_velikost = |grb = Coa_Koper.grb.svg |grb_velikost = |latd = 45 |latm = 32 |lats = 47.6 |latNS = N |longd = 13 |longm = 43 |longs = 45.98 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Koper |povrsina = 12,97 |nadmorska = 9,8 |prebivalstvo = 26410 |prebivalstvo_od = 2025 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Koprčan, Koprčanka |postna = 6000 |posta = Koper |telefon = (05) |registrska = KP |najdisi = Koper |osm = {{openstreetmap|lat=45.54396|lon=13.73418|zoom=15}} |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Koper - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 27. oktober 2007 | refšt=235 | občina = Koper }} }} '''Kóper''' ({{Audio|Sl-Koper.oga|izgovorjava}}), ({{jezik-it|Capodistria}}) je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref>, drugo največje na [[Istra|istrskem polotoku]] (za hrvaškim [[Pulj|Puljem]]). S 26.400 prebivalci (2025) je peto največje mesto v [[Slovenija|Sloveniji]]. Koper je eno najpomembnejših regionalnih središč v državi, središče [[Mestna občina Koper|istoimenske mestne občine]], ima pa tudi edino slovensko tovorno [[pristanišče]] [[Luka Koper|Luko Koper]], locirano sredi [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]] severno od mesta. Mesto leži na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina.<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost: statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref> ==Javne ustanove== V mestu je sedež [[Škofija Koper|rimskokatoliške škofije]], ene izmed treh slovenskih javnih univerz - [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]], [[Znanstvenoraziskovalno središče|Znanstvenoraziskovalnega središča]] (ZRS), regionalnih radijskih postaj [[Radio Koper]] in [[Radio Capodistria]] (italijanski program) ter dvojezične televizijske postaje [[TV Koper-Capodistria|TV ''Koper-Capodistria'']], ki so del regionalne izpostave [[RTV Slovenija]], [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinskega muzeja]], pokrajinskega in škofijskega arhiva, [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper|Osrednje knjižnice Srečka Vilharja]], [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]], [[Pristaniška kapitanija|Pristaniške kapitanije]] in mednarodnega pomorskega mejnega prehoda (od 2025 s posebnim potniškim terminalom za križarke), sedež [[Uprava za pomorstvo|Uprave za pomorstvo RS]], Upravne enote, pa tudi enega od štirih višjih sodišč v Sloveniji. V Kopru je [[Športni park Bonifika]] in manjša [[Marina (pristanišče)|marina]], tudi privez za večje turistične ladje, [[Železniška postaja Koper|avtobusna in železniška postaja]] ter [[Tovorna železniška postaja Koper|tovorna železniška postaja]] v Serminu. == Zgodovina == === Prazgodovinsko in rimsko-bizantinsko obdobje === Sledovi poselitve koprskega območja segajo v srednji [[paleolitik]] in [[neolitik]]. O tem pričajo številna jamska najdišča na [[Kraški rob|Kraškem robu]]. Prva poselitev koprskega otoka sega v [[Rimljani|rimsko]] republikansko obdobje. Novejše arheološke najdbe iz 3.–1. st. pr. n. š. segajo v čas, ko je bila v pisanih virih na širšem koprskem območju omenjena [[antika|antična]] [[Grška mitologija|grška]] naselbina Palada nato [[Aegida]]. Prvo ime je povezano z legendo o okamenelem ščitu boginje [[Atena|Atene]] z glavo [[Meduza (mitologija)|Meduze]], drugem pa [[Zevs|Zevsa]] z znakom [[Sonce|sonca]]. Proti koncu [[rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] je bila na otoku večja naselbina, v poznoantičnem obdobju pa ena izmed postojank obrambnega sistema [[Claustra Alpium Iuliarum]]. V času [[preseljevanje narodov|preseljevanja narodov]] se je rimljansko in porimljanjeno okoliško prebivalstvo zateklo v otoško naselje. Legenda o prihodu škofa Nazarija na škofijski sedež v Koper leta 524, kar je zgodovinsko sporno, naj bi pa to leto obveljalo za letnico ustanovitve mesta Koper. Ko so severno Istro sredi 6. stoletja zasedli [[Bizantinci]], so [[Capris]] dobro utrdili in ga preimenovali v [[Iustinopolis]] (po cesarju [[Justin II.|Justinu II.]]). Varna otoška lega ob cesti, ki je iz Istre vodila proti [[Gradež (Italija)|Gradež]]u, tedaj pomembnemu središču ob severni jadranski obali, je mestu omogočila nagel razcvet. V 8. stoletju se je v zaledje istrskih mest naseljevalo [[slovani|slovansko]] prebivalstvo, ki se je postopno pomaknilo do obalnih mest. === Srednji vek === Koper se je leta 932 povezal z [[Beneška republika|Benečani]]. Ti so skrbeli za varnejšo plovbo, s pogodbami pa so si počasi podrejali mesto. Leta 1186<ref>Zgodovina Kopra[https://www.koper.si/sl/obcina/predstavitev/zgodovina-kopra/]</ref> je Koper postal svobodna komuna z voljeno oblastno strukturo. Osamosvojila se je koprska škofija, ki ji je koprska komuna podelila posesti v vaseh Lopar, Padna, Brič in Sermin. Pozneje, do leta 1208, so mestu gospodovali istrski mejni grofje in za njimi [[oglejski patriarhi]]. Ti so Koper izbrali za sedež svojih fevdalnih posesti v [[Istra|Istri]] in ga poimenovali ''Caput Histriae'' (Glava Istre), ki so ga kasneje poitalijanili v ''Capo d'Istria''. V času vladavine oglejskih patriarhov se je mesto vztrajno borilo za privilegije in obdržalo lastne statute, ki so omejevali [[oglej]]sko oblast. Mestu so patriarhi podelili oblast nad vasmi v zaledju severne Istre. [[Slika:Veduta Kopra 1781.jpg|thumb|right|250px|Otok Koper na veduti iz leta 1781, preden so ga z nasutjem povezali s kopnim (1827)]] === Beneška republika === Po daljšem obdobju samostojnosti je leta 1279 tudi Koper prešel pod [[Beneška republika|Benečane]]. V 16. stoletju je dobil privilegiran položaj na gospodarskem in upravnem področju. Na prelomu 15. in 16. stoletja so v Kopru ustanavljali menjalnice, banke in obrtne delavnice. V obrobje mesta se je preseljevalo čedalje več Slovencev, ki so se predvsem ukvarjali s [[solinarstvo]]m, z [[ribištvo]]m in s [[kmetijstvo]]m. V času beneške vladavine je mesto na trgovskem področju uspešno tekmovalo z bližnjim [[Trst]]om, saj je imelo zaradi lege na otoku in utrjenih zidov ugoden obrambni položaj. V 16. stoletju je Koper dobil sodišče za civilne in kazenske zadeve ter nekaj drugih upravnih funkcij ter pristojnosti tudi za naselja v zaledju severne Istre. [[Turški vpadi]] so bili prek Istre in [[Kras]]a usmerjeni v Beneško republiko, zato Kopra niso ogrozili, pač pa je bilo močno opustošeno njegovo podeželsko zaledje. [[Slika:Veduta Kopra 1867.jpg|thumb|right|250px|Koper na veduti iz leta 1867, avtorja Gottlieba C. W. Haaseja]] V času spopadov med Benečani in [[Habsburška monarhija|Avstrijo]] je trgovina z zaledjem, predvsem s [[Kranjska|Kranjsko]], upadla. Mesto je prizadela [[kuga]], v času katere se je število prebivalstva zmanjšalo z 8.000 na 1.800. Počasi si je s pomočjo trgovine s [[sol]]jo, prodaje olja in vina mesto opomoglo. Šele sredi 17. stoletja so ponovno našteli 4.500 prebivalcev. Koper je pomembno gospodarsko moč ohranil vse do 17. stoletja, ko sta bila Trst in [[Reka, Hrvaška|Reka]] proglašena za svobodni pristanišči. === Napoleon in stoletna avstrijska prevlada === [[Slika:Capodistria 1900.jpg|thumb|250px|Koper okoli leta 1900]] Pomembno pomorsko in trgovsko vlogo je Koper izgubil s propadom [[Beneška republika|Beneške republike]] leta 1797, ko je [[Napoleon Bonaparte]] slednjo razpustil, del njenega ozemlja pa so s [[Pogodba iz Campa Formia|pogodbo iz Campa Formia]] priključili [[Avstrija|Avstriji]], ter z dograditvijo [[Južna železnica|železnice Dunaj]]–[[Južna železnica|Trst]] (1857). Glavno trgovsko, pomorsko, postopno tudi industrijsko središče [[avstro-ogrska monarhija|Avstro-ogrske monarhije]] je postal Trst, Koper pa z agrarno okolico vedno bolj njegovo zaledje za oskrbo s kmetijskimi pridelki. Meščani, predvsem Italijani, so živeli od solinarstva, ribištva in lokalnega ladjedelništva, ljudje v okolici, pretežno Slovenci, pa od poljedelstva in živinoreje. Po letu [[1819]] se je začelo dokončno rušenje mestnega obzidja, leta 1827 so Avstrijci zgradili kilometer dolg nasip s cesto od starega pristanišča do Semedele, s čimer so otok povezali s kopnim. Tedaj so na plitvinah okoli mesta uredili [[soline]], vendar so jih v [[20. stoletje|20. stoletju]] opustili, zemljišče izsušili in ga namenili kmetijstvu. V Kopru je delovala gimnazija in po letu 1870 tudi učiteljišče, na katerem so deloma poučevali tudi v slovenskem jeziku. === Kraljevina Italija=== Med italijansko vladavino med obema svetovnima vojnama je več deset tisoč Slovencev moralo zbežati v Jugoslavijo in druge države (po podatkih iz skupnega poročila slovensko italijanske komisije 105.000 iz vsega od Italije zasedenega območja). Fašistično obdobje je bilo najslabše v koprski zgodovini. Tu je bil tudi eden največjih fašističnih zaporov s posebno dislocirano mučilnico pri Semedeli. === Osvoboditev Kopra in povojni razvoj === Koper je bil osvobojen 30. 4. oz. 1. 5. 1945, dan pred tem je posebna skupina [[Vojska državne varnosti|VDV]] pod vodstvom [[Danilo Petrinja|Danila Petrinje]] (kasnejšim utemeljiteljem [[Luka Koper|Luke Koper]]) s skrajno drzno in spektakularno akcijo osvobodila politične zapornike iz koprskih zaporov<ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/945420322|title=Roža osapska : zgodba zgodb iz Osapske doline|last=Miloš.|first=Ivančič,|date=2015|publisher=Sophia|year=|isbn=9789616768924|edition=1. natis|location=Ljubljana|page=171|cobiss=|oclc=945420322}}</ref>. Po koncu druge svetovne vojne se je v letih od 1945 do 1954 iz Kopra izselila v Italijo večina avtohtonega italijansko govorečega prebivalstva, zaradi strahu pred maščevanjem zaradi terorja, ki so ga pred tem [[Fašizem|fašistične milice]] izvajale nad avtohtonim slovenskim prebivalstvom, in zaradi italijanske politične propagande v času hladne vojne. Leta 1947 je bila podpisana [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|Pariška mirovna pogodba]], s katero je Koper na podlagi [[Devinski sporazum|Devinskega sporazuma]] postal sedež cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] ter Okraja Koper znotraj njega, ki je bil(a) dejansko pod upravo Jugoslavije oz. Slovenije. Po podpisu [[Londonski memorandum|Londonskega memoranduma]] leta 1954 je Koper postal pomembno gospodarsko in politično središče slovenske obale, kar je povzročilo njegov hiter razvoj. Leta 1957 so začeli vzhodno od starega mesta graditi novo pristanišče. Poglobili so plitvo morje [[Škocjanski zatok|Škocjanskega zatoka]], izkopano gradivo pa uporabili za nasipanje plitvin ob obali. S tem so pridobili dovolj ravnih površin za pristaniške objekte. [[Luka Koper]] se je začela pospešeno razvijati po letu 1967, ko so zgradili 31&nbsp;km dolg železniški priključek Koper–Prešnica, ki je povezoval Koper s slovenskim in srednjeevropskim zaledjem. Po letu 1957 se je spremenila nacionalna in socialna struktura prebivalstva, saj se je v mesto priseljevalo prebivalstvo tako iz slovenskega kot jugoslovanskega zaledja. Vzporedno z gospodarsko rastjo so se razvili šolstvo, zdravstvo in kultura. Pomembno je bilo načelo dvojezičnosti in vključevanje pripadnikov italijanske narodnosti v vse oblike javnega življenja. Obsežen luški kompleks, novo poslovno središče in nove primestne stanovanjske četrti (Semedela, Žusterna, Šalara) so močno spremenili podobo mesta. Zgodovinsko mestno jedro z vrsto pomembnih kulturnih spomenikov pa je ohranilo osnovne značilnosti [[srednji vek|srednjega veka]]. == Mestna občina Koper == Koper je upravno središče [[Mestna občina Koper|Mestne občine Koper]], sedme po površini največje in četrte po skupnem številu prebivalcev najbolj naseljene [[Občina|občine]] v Sloveniji. Župan mestne občine Koper je [[Aleš Bržan]] (2018-). {{glavni|Mestna občina Koper}} == Luka Koper == Ob mestu je mednarodno tovorno pristanišče [[Luka Koper]], edino tovrstno v Sloveniji. {{glavni|Luka Koper}} ==Demografija== Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|SURS]]-a je konec leta 2016 v občini Koper živelo 9,7 % ljudi brez slovenskega državljanstva<ref>{{Navedi splet|url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05E1022S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/15_sestava_preb/05_05E10_drzavljanstvo/&lang=2|title=Tabela: Osnovne skupine prebivalstva po spolu, občine, Slovenija, polletno|accessdate=2017-02-22|website=pxweb.stat.si}}</ref>. Po [[popis]]u leta 2002 večina prebivalstva (74,1 %) govori slovensko. Manjšinski jezik je [[italijanščina]] (2,2 %), jeziki tujih rezidenčnih skupin so [[hrvaščina]] (8,0 %), [[srbohrvaščina]] (4,0 %), [[bosanščina]] (2,8 %) in [[srbščina]] (2,7 %).<ref name=":0">{{Navedi splet |url=http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=OBC-07&ti=Prebivalstvo+po+maternem+jeziku%2C+ob%E8ine%2C+Slovenija%2C+Popis+2002&path=../Database/Popis2002/Ob%E8ine/Prebivalstvo/Demografske%20zna%E8ilnosti/&lang=2 |title=Popis |accessdate=2008-01-26 |archive-date=2007-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070926220509/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=OBC-07&ti=Prebivalstvo+po+maternem+jeziku,+ob%E8ine,+Slovenija,+Popis+2002&path=../Database/Popis2002/Ob%E8ine/Prebivalstvo/Demografske%20zna%E8ilnosti/&lang=2 |url-status=dead }}</ref> == Podnebje == [[Podnebje]] v Kopru je [[Geografija Slovenije|Submediteransko]], podtip Obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), za katero so značilni dolga in vroča poletja, mile zime in pogosti vetrovi – [[burja]], [[jugo]] in [[maestral]]. Povprečne januarske temperature so v Kopru višje kot po večini Slovenije in znašajo več kot 4 °C, povprečne julijske pa so višje od 22 °C. Morje je najhladnejše februarja (8&nbsp;°C), najtoplejše pa avgusta (24&nbsp;°C). Največ [[padavine|padavin]] pade jeseni. Najmočnejši sunki burje dosežejo hitrosti tudi do 200&nbsp;km/h, kar prebivalcem lahko povzroča nevšečnosti. Prav tako pa lahko resnejše nevšečnosti nastanejo ob pojavu [[Tramontana|tramontane]], ki je značilna za to področje Slovenije. {{Weather box|location=Koper (postaja Portorož) |metric first=Yes |single line=Yes |Jan record high C= |Feb record high C= |Mar record high C= |Apr record high C= |May record high C= |Jun record high C= |Jul record high C= |Aug record high C= |Sep record high C= |Oct record high C= |Nov record high C= |Dec record high C= |year record high C= |Jan high C=8,9 |Feb high C=9,9 |Mar high C=13,4 |Apr high C=17,3 |May high C=22,3 |Jun high C=25,9 |Jul high C=28,8 |Aug high C=28,7 |Sep high C=24,2 |Oct high C=19,4 |Nov high C=13,8 |Dec high C=10,0 |year high C=18,5 |Jan mean C=4,3 |Feb mean C=4,6 |Mar mean C=7,9 |Apr mean C=11,9 |May mean C=16,9 |Jun mean C=20,5 |Jul mean C=22,9 |Aug mean C=22,3 |Sep mean C=18,1 |Oct mean C=10.1 |Nov mean C=9,3 |Dec mean C=5,6 |year mean C=13,2 |Jan low C=0,7 |Feb low C=0,4 |Mar low C=3,4 |Apr low C=7,1 |May low C=11,4 |Jun low C=14,7 |Jul low C=16,9 |Aug low C=16,8 |Sep low C=13,4 |Oct low C=10,0 |Nov low C=5,7 |Dec low C=2,1 |year low C=8,5 |Jan record low C= |Feb record low C= |Mar record low C= |Apr record low C= |May record low C= |Jun record low C= |Jul record low C= |Aug record low C= |Sep record low C= |Oct record low C= |Nov record low C= |Dec record low C= |year record low C= |precipitation colour = green |Jan precipitation mm=60 |Feb precipitation mm=54 |Mar precipitation mm=62 |Apr precipitation mm=66 |May precipitation mm=75 |Jun precipitation mm=86 |Jul precipitation mm=56 |Aug precipitation mm=86 |Sep precipitation mm=118 |Oct precipitation mm=112 |Nov precipitation mm=106 |Dec precipitation mm= |year precipitation mm=1113 |snow colour = green |Jan snow cm = |Feb snow cm = |Mar snow cm = |Apr snow cm = |May snow cm = |Jun snow cm = |Jul snow cm = |Aug snow cm = |Sep snow cm = |Oct snow cm = |Nov snow cm = |Dec snow cm = |year snow cm = |Jan humidity = |Feb humidity = |Mar humidity = |Apr humidity = |May humidity = |Jun humidity = |Jul humidity = |Aug humidity = |Sep humidity = |Oct humidity = |Nov humidity = |Dec humidity = |year humidity = |unit precipitation days=0.1 mm |Jan precipitation days= |Feb precipitation days= |Mar precipitation days= |Apr precipitation days= |May precipitation days= |Jun precipitation days= |Jul precipitation days= |Aug precipitation days= |Sep precipitation days= |Oct precipitation days= |Nov precipitation days= |Dec precipitation days= |year precipitation days=140 |Jan sun=109 |Feb sun=134 |Mar sun=178 |Apr sun=205 |May sun=261 |Jun sun=280 |Jul sun=330 |Aug sun=306 |Sep sun=227 |Oct sun=167 |Nov sun=105 |Dec sun=97 |year sun=2399 |Jan percentsun = 14,7 |Feb percentsun = 19,8 |Mar percentsun = 23,9 |Apr percentsun = 28,5 |May percentsun = 35,1 |Jun percentsun = 38,9 |Jul percentsun = 44,4 |Aug percentsun = 41,1 |Sep percentsun = 31,5 |Oct percentsun = 22,4 |Nov percentsun = 14,6 |Dec percentsun = 13,0 |year percentsun = 27,4 |source 1 = [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (ARSO) <ref name= SEA>{{navedi splet |url=http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/sl/by_location/portoroz/climate-normals_81-10_Letalisce-Portoroz.pdf |title = Podnebni podatki - Koper (postaja Portorož) |publisher = [[Agencija Republike Slovenije za okolje|ARSO]] |accessdate = 2012-09-20|language= }}</ref> (podatki za 1981-2010) |date = 201}} == Prst == Koprsko primorje sestavljata dve zelo različni območji: ozek obalni pas in [[fliš]]no gričevje v zaledju. Flišne pokrajine sestavlja fliš, ki je sicer neprepustna [[kamnina]], vendar zelo slabo odporna proti površinskemu odnašanju. Prsti v Koprskem primorju so nastale na treh različnih podlagah: največ na flišu, manj na apnencu in na rečnih nanosih. Tipi prsti na flišu: regosoli, leptosoli (karbonatna rendzina), kambisoli, antrosoli, luvisoli, planosoli. Na apnencu je največ leptosolov (rendzina), na rečnih nanosih so se razvili fluvisoli (ob zgornjem in srednjem toku rek) ter glejsoli (ob spodnjem toku rek Rižane, Dragonje, Badaševice in Drnice). == Rastlinstvo == V primerjavi s pravim sredozemskim rastlinstvom v Istri zimzelenih rastlin skorajda ni. Za toploljubne primorske gozdove je značilen listopadni puhasti [[hrast]]. Za submediteransko, podtip obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), so značilna dolga in vroča poletja ter sorazmerno mile zime. V zaščitenih legah uspevajo tudi [[agrumi]], drugod pa [[oljka|oljke]], [[smokva|fige]] ter različne aromatične rastline. Kmetijsko neprimerne ali neobdelane površine večinoma zarašča [[makija]], za katero sta v Istri značilni [[navadna žuka]] ([[brnistra]]; ''Spartium junceum'') in [[navadni trstikovec]] ali ([[Navadna kanela|kanela]]''; Arundo donax''). == Mestne četrti == [[Slika:Mestne četrti.png|sličica|prikaz koprskih mestnih četrti|400x400px|brez]] Mesto Koper ima osem četrti. Te so: * Bonifika/Bonifica * Center/Centro (staro mestno jedro Kopra; nekdanji otok, na katerem se je razvila naselbina-mesto, ki je bilo včasih razdeljeno na 11 četrti) z izrazitejšimi predeli [[Bošadraga|Bošadrago]], nekdanjim ribiškim naseljem na severovzhodu, osrednjim trgom ter Belvederjem na zahodu, kjer je nekoč (do 1822) stal ''Levji grad''. * Markovec/Monte San Marco oziroma Podmarkovec * Olmo/Olmo * Prisoje/Prisoje * Semedela/Semedella (z raztresenim zaselkom Pastoran v zaledju) * Šalara/Salara (in Karbonar) * Žusterna/Giusterna Pomemben del mestnega ozemlja na severu zavzema območje [[Luka Koper|Luke Koper]], ki si ga Koper deli z [[Občina Ankaran|Občino Ankaran]], na vzhodnem delu Bonifike je Potniški terminal (avtobusna in železniška postaja), vzhodno od nje naravni rezervat [[Škocjanski zatok]] (''Stramarski zaliv'') ter na severovzhodu pri [[Bertoki|Bertokih]] tudi [[gospodarsko-obrtna cona Sermin]], kar vse sodi v širše urbano oz. poselitveno območje mesta Koper, skupaj z bližnjimi vasmi [[Šalara]], [[Bošamarin]], [[Gažon]], [[Srgaši]], [[Šmarje, Koper|Šmarje]], [[Grinjan]], [[Škocjan, Koper|Škocjan]], [[Vanganel]], kot tudi v prvem poselitvenem obroču satelitskih naselij [[Prade]], Bertoki, [[Dekani]], [[Škofije pri Kopru|Škofije]], [[Pobegi]], [[Čežarji]] in [[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]]. === Bonifika === Bonifika, znana predvsem po [[Športni park Bonifika|Športnem parku Bonifika]], je koprska športna četrt, ki leži med centrom mesta in spalnimi naselji. Ime je dobila po bonifikaciji, tj. procesu izboljšave tal, saj je na tem področju nekoč bilo morje, nato pa močvirje, ki so ga postopoma zasipavali. Športni park zajema igrišča za tenis, košarkarska igrišča, igrišča za rokomet, igrišča za nogomet, odbojkarska igrišča, atletski stadion, nogometni stadion Bonifika, večnamensko športno dvorano [[Arena Bonifika]], fitnes na prostem, fitnes na prostem za starejše, otroška igrala, napajalnike za vodo, osvežujoče parne prhe, javni wc in parkirne površine. Okoli športnega parka je speljana tekaška steza, dolga natanko 1 km, ob kateri poteka tudi reka [[Badaševica]], ki se izliva v morje s [[Semedelski kanal|Semedelskim kanalom]]. V neposredni bližini je tudi [[Osnovna šola Koper]], ki razpolaga s prostorno večnamensko dvorano. V Športnem parku Bonifika stoji tudi nedokončan objekt olimpijskega bazena. Na drugi strani Piranske ceste se tik ob promenadi Semedelska cesta nahajajo igrišča za odbojko na mivki s fitnesom na prostem, slačilnicami, wc-ji in lastno tekalno stezo, ki jih nekateri imenujejo Bonifika II. Nekoč je Bonifika imela tudi kolesarski in skate park, ki naj bi ju občina v letu 2019 ponovno zgradila v neposredni bližini nedokončanega olimpijskega bazena.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.ekoper.si/koper/video-koprski-zupan-z-idejno-resitvijo-za-skejt-park-navdusil-skejterje/|title=VIDEO: Koprski župan z idejno rešitvijo za skejt park navdušil skejterje · Ekoper|last=UR|date=2018-09-11|newspaper=Ekoper|accessdate=2018-10-23|language=sl-SI|archive-date=2018-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20181023120143/https://www.ekoper.si/koper/video-koprski-zupan-z-idejno-resitvijo-za-skejt-park-navdusil-skejterje/|url-status=dead}}</ref> Blizu obalne promenade med Semedelo in starim Koprom je urejen tudi koprski mestni park s spreminjajočimi se vodometi. == Kulturna dediščina Kopra == === Trgi === [[File:Koper (Titov trg) - loža in stolnica.jpg|thumb|right|Titov trg]] * [[Titov trg, Koper|Titov trg]] – Trg je središče starega mesta in stičišče glavnih mestnih prometnic ter eden najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. V drugi polovici 15. stoletja so na njem zgradili glavne stavbe, ki ga obkrožajo, te so: Pretorska palača, [[loža]], Armeria (orožarna), Foresteria (prenočišča) in [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]]. * [[Prešernov trg, Koper|Prešernov trg]] – na njem stoji [[Da Pontejev vodnjak, Koper|Da Pontejev vodnjak]] iz leta 1666. * Trg Brolo – njegova zasnova izhaja iz urbanizma, ki je bil značilen za beneška mesta. Ob robovih trga se je strnila vrsta pomembnih ustanov in stavb. Vsa talna površina trga je bila zbiralnik vode, ki se je stekala v veliko cisterno. Ostanek te funkcije sta dva klesana vodnjaka. Sedanjo podobo je trgu dalo obdobje [[barok]]a. * Ribiški trg – nekoč se je odpiral v majhno ograjeno pristanišče, zdaj ga zapirajo skladišča koprskega pristanišča. Na trg se stekajo ozke ulice z vrsto romanskih hiš z beneškogotskimi pročelji. V tem delu sta samostan in cerkev iz 16. in 17. stoletja. * Gramscijev trg – v gotski hiši, ki je dobro ohranila nekdanje slogovne značilnosti, so uredili etnološko muzejsko zbirko. Razstavljena je značilna kmečka in meščanska stanovanjska oprema, predmeti in orodje za vsakdanjo rabo. * [[Carpacciov trg, Koper|Carpacciov trg]] – svoje ime nosi po slikarju [[Vittore Carpaccio|Vittoreju Carpacciu]]. Ob trgu stoji tudi njegova hiša iz 14. stoletja. * Muzejski trg * Nazorjev trg * Vergerijev trg * Kapodistriasov trg * Giordanov trg * Gimnazijski trg * Martinčev trg * Kosovelov trg * Mužcev trg * Gortanov trg * Staničev trg * Tomažičev trg === Palače === [[File:Koper-St,-Prätorenpalast-(280711).jpg|thumb|right|Palazzo Pretorio (Capodistria)|Pretorska palača]] V Kopru stojijo naslednje palače: * [[Pretorska palača]] – je na Titovem trgu in spada med osrednje arhitekturne spomenike Kopra. Služila je posvetnim mestnim funkcijam, do konca 18. stoletja je bil v njej sedež beneških [[podesta|podestov]] in kapitanov. Sedanjo podobo je dobila v 15. stoletju, ko so v glavno pročelje namesto gotskih vzidali polkrožno zaključena [[renesansa|renesančna]] okna. Vrhnji del palače so dopolnili z [[gibelini|gibelinskim]] [[Cina (arhitektura)|zobčastim nadzidkom]]. Palačo krasijo napisni kamni, kipi in grbi. * [[Palača Carli]] – stoji v razširjenem delu Župančičeve ulice, v kateri stojijo zgradbe iz 18. in 19. stoletja. Zaprto dvorišče v notranjosti palače ima [[gotika|gotske]] poteze. V hiši se je rodil eden pomembnejših mož koprske zgodovine, enciklopedist [[Gian Rinaldo Carli]]. Krasi jo značilen notranji atrij z ličnim kamnitim obodom vodnjaka. Danes se tu nahaja sedež organizacij: Italijanska unija, Obalna samoupravna italijanska skupnost, Obalna samoupravna skupnost Koper, pisarna poslanca italijanske narodne skupnosti v slovenskem parlamentu ter koprsko dopisništvo časopisa ''La voce del popolo''. * [[Palača Almerigogna]] – med strnjenimi fasadami [[Čevljarska ulica, Koper|Čevljarske ulice]] je ohranila vso pisanost in sijaj nekdanjih koprskih srednjeveških zunanjščin. Krasita jo kamnoseško paličasto okrasje in poslikava iz 15. stoletja. * [[Palača Gravisi-Buttorai|Palača Gravisi - Buttorai]] – iz druge polovice 17. stoletja, ima poudarjeno pročelje; v prenovljeni zgradbi imajo sedež italijanska narodna skupnost in sorodne organizacije. * [[Palača Gravisi-Barbabianca|Palača Gravisi - Barbabianca]] – spada med najvidnejše koprske [[baročna arhitektura|baročne]] stavbe 17. stoletja. Poudarjajo jo [[zatrep]], razpored odprtin in tlorisna shema. Danes je sedež [[Glasbena šola Koper|Glasbene šole Koper]]. * [[Palača Belgramoni – Tacco|Palača Belgramoni – Tacco]] – iz začetka 17. stoletja, sodi med najbolj reprezentativne primerke bogate koprske baročne meščanske arhitekture. V njej ima sedež [[Pokrajinski muzej Koper]]. Hrani bogate zbirke. * [[Palača Brutti]] – iz prve četrtine 18. stoletja, na severnem robu trga Brolo, kaže kvalitetno baročno pročelje. V njej ima sedež [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper]]. * [[palača Tiepolo Gravisi|palača Tiepolo - Gravisi]] ali [[Gravisi Tiepolo|Gravisi - Tiepolo]], [[palača Baseggio]], tudi ''Borilnica'' (15. stoletje), zdaj ''Center humanističnih znanosti'' ''ZRS Koper'' na Kreljevi ulici 8 * palača [[Almerigotti]] * palača Barbabianca * palača [[Totto ex Gavardo]] * palača Tarsia * palača Pizzarello - Palma * palača Madonizza * palača Del Bello * palača de Belli * palača Orlandini * palača Elio * Beneško-gotska hiša (z Etnološko zbirko Pokrajinskega muzeja) === Cerkve in samostani === [[Slika:Koper-Kathedrale-(280711).jpg|200px|thumb|Stolnica Marijinega vnebovzetja]] * [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja]] – zapira vzhodno stran Titovega trga. Njena zgodovina sega v 12. stoletje, ko je mesto dobilo lastno škofijo. Ob koncu 15. stoletja so cerkev povečali. V spodnjem delu je arhitekt ohranil [[gotska arhitektura|gotski slog]], više je pa dodal renesančni pridih. Spet so jo povečali v prvi polovici 18. stoletja, ko so ustvarili nov dvoranski prostor, v katerem so z igro svetlobe pridobili svečano atmosfero. Bogastvo nekdanje cerkve se je izgubilo ob začetku 19. stoletja, ko so razpustili samostane in cerkvene rede. Kljub temu je v notranjosti nekaj umetnin. [[Zvonik]] stolnice je bil nekoč utrjen objekt. * [[Cerkev sv. Bassa]] – stoji ob Prešernovem trgu, kjer je v 15. stoletju stalo mestno zavetišče za ubožne in tujce, v njej je bila tudi prva bolnišnica v mestu. Cerkev je bila predelana leta 1731, v [[zakristija|zakristiji]] hranijo tudi kip [[sveti Bassa|svetega Bassa]] iz druge polovice 15. stoletja. * Frančiškanska samostana sv. Frančiška in sv. Klare – omejujeta vzhodni del trga. Na začetku 19. stoletja sta bila oropana vsega dragocenega inventarja. * [[Cerkev sv. Jakoba, Koper|Cerkvica sv. Jakoba]] – ob Fonticu je bila zgrajena iz klesanega kamna že v 14. stoletju. Zaradi samosvoje podobe spada med pomembnejše mestne sakralne stavbe. * [[Rotunda]] [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]] (Karmelske Matere božje) – nekdanja [[krstilnica]] ob severni strani stolnice, ohranja v zunanjem plašču ves sijaj [[romanska arhitektura|romanske arhitekture]]. Ta in [[Rotunda blaženega Elije]] (sv. Elije) na Cankarjevi ulici (obnovljena 2024), sta med najstarejšimi koprskimi sakralnimi objekti (iz 11. stoletja). === Ostale znamenitosti === [[File:Koper Da-Ponte-Brunnen (280711).jpg|thumb|right|Da Pontejev vodnjak]] *[[Da Pontejev vodnjak, Koper|Da Pontejev vodnjak]] – iz leta 1666 je na Prešernovem trgu. Postaviti ga je dal mecen [[Lorenzo de Ponte]]. To je osemkotni bazen za vodo, ki ga obkroža 15 majhnih [[pilaster|pilastrov]] z znaki koprskih plemiških družin, ki so dale denar za vodnjak. Uporabljali so ga do leta 1898. * [[Vrata Muda|Mestna vrata Muda]] – z [[obzidje]]m jih je dal leta 1516 postaviti pretor [[Sebastiano Contarini]]. So edina ohranjena izmed dvanajstih, ki so se nekdaj odpirala v mestnem obzidju. Ta vrata so nekoč vodila na most, ki je povezoval otok s kopnim. [[Slika:Koper Loggia.jpg|thumb|right|Loža]] * [[Loža, Koper|Loža]]/Loggia – nasproti Pretorske palače jo krasijo lepi beneški gotsko zašiljeni loki. Zgrajena v 15. stoletju je sedanji videz dobila ob koncu 17. stoletja. [[Terakota|Terakotna]] plastika Madone v vogalni niši Lože je bila postavljena v spomin na epidemijo [[kuga|kuge]] iz let 1554 in 1555. * [[Fontico]] – najstarejša stavba na Trgu Brolo. Zgradili so jo leta 1392, da so v njej hranili žito in ga v času stiske delili prebivalcem. Stavba ima gotska okna. [[File:Koper-Taverne-(280711).jpg|thumb|right|Taverna na zahodni strani Carpacciovega trga]] * [[Taverna, Koper|Taverna]] – nekdanje skladišče soli, kjer se danes odvijajo najrazličnejši glasbeni, kulturni, kulinarični in drugi dogodki. * [[Bošadraga]] – nekdanje ribiško naselje, mestna četrt in ulično ime v severovzhodnem predelu starega mesta Koper == Kultura in šolstvo == Kulturne ustanove, ki preraščajo lokalni pomen, so: bogata študijska [[Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper|knjižnica Srečka Vilharja]], pokrajinski in škofijski arhiv, [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinski muzej]] (od leta 1911) z dislocirano etnološko zbirko, ter poklicno [[Gledališče Koper|Gledališče Koper.]] Na področju kulture so to trije osrednji javni zavodi, ki delujejo v Mestni občini Koper. Na področju medijev je najpomembnejši regionalni RTV center Koper/Capodistria z radijsko ([[Radio Koper-Capodistria|Radio Koper - Capodistria]]) in televizijsko ([[Tele Capodistria]]) postajo, v Kopru ima sedež tudi regionalni dnevnik/časnik [[Primorske novice]] in komercialni [[Radio Capris]]. [[Protokolarno-prireditvena dvorana Sv. Frančiška Asiškega]] v Kopru od obnove leta 2014 deluje kot prostor, kjer se redno odvijajo različni koncerti, predstave in drugi protokolarni dogodki pod okriljem Mestne občine. Pod [[Obalne galerije Piran]] (skupaj s kustodiatom in knjižnjico) spadata koprski galeriji [[Galerija Meduza|Meduza]] in [[Loža, Koper|Loža]] z [[Mala loža|Malo ložo]], v sklopu [[Pokrajinski muzej Koper|Pokrajinskega muzeja Koper]] deluje [[Galerija moderne in sodobne umetnosti]], ki je namenjena občasnim razstavam, manjše zasebne galerije so še [[Galerija Žbona|Žbona]], [[Re:Gallery]] in [[Galerija ARTINA]]. Na Kopališkem nabrežju je tudi likovno [[Razstavišče Libertas]], kjer mdr. poteka festival sodobne in intermedijske umetnosti IZIS. Daleč naokoli je slovel MKC oz. ''Mladinski, kulturni, socialni in multimedijski center ([[MKSMC Koper]])'' ki ga je dolga leta vodil [[Marko Brecelj]]. Poleg slovenskih osnovnih in srednjih šol ([[Gimnazija Koper]] z umetniškimi in športnimi oddelki, ''Srednja tehniška šola'', ''Srednja ekonomsko-poslovna'' ''šola s programom Ekonomske gimnazije)'' ter [[Glasbena šola Koper]] s podružnicami v Izoli in Piranu ter Avditorijem Portorož, sta v mestu tudi italijanska [[Osnovna šola Pier Paolo Vergerio il Vecchio Koper|Osnovna šola Pier Paolo Vergerio il Vecchio]] in [[gimnazija]] (''[[Ginnasio Gian Rinaldo Carli]]''), pa tudi zasebni srednje- in višješolski ''Izobraževalni center Memory'' ''z Višjo strokovno šolo'' in [[Ljudska univerza Koper]]. Osrednja izobraževalna in znanstvena ustanova je javna [[Univerza na Primorskem]] z več fakultetami, v Kopru pa sta tudi podružnici zasebne univerze [[Alma Mater Europaea|Alma mater europaea]] in [[Državna univerza v Moskvi|Ruske državne univerze M. V. Lomonosova]], ki je v sodelovanju s [[Fakulteta za management v Kopru|Fakulteto za management]] ustanovila njeno edino podružnico v Evropski uniji pod imenom [[Zavod Lomonosov]]. Na področju založniške dejavnosti v Kopru delujejo [[Založba Lipa]], [[Založba Annales]] ''Znanstvenoraziskovalnega središča v Kopru'' in [[Založba Univerze na Primorskem]], zadnji dve izdajata poleg knjižnih zbirk tudi znanstvene revije. == Znane osebnosti == === Rojeni v Kopruː === * [[Santorio Santorio]] – zdravnik, inovator, izumitelj [[termometer|termometra]] * [[Francesco Trevisani]] – slikar *[[Janja Klasinc]] - novinarka, političarka * [[Danilo Kocjančič]] – glasbenik *[[Jan Koprivec]] - nogometaš * [[Igor Gregorič]] – kardiokirurg * [[Jaka Ivančič]] – fotograf *[[Svetlana Visintin]] – kostumografka * [[Robert Zorec]] – biolog, akademik *[[Klavdij Zornik]] - slikar *[[Sergio Gobbo]] – oblikovalec in galerist (zasebni muzealec) === S Koprom so povezaniː === * [[Viktor Bežek]] – šolnik *[[Gian Rinaldo Carli]] – italijanski zgodovinar, polihistor *[[Monald Koprski]] – duhovnik, [[Frančiškani|frančiškan]], cerkveni pravnik, svetniški kandidat * [[Vittore Carpaccio]] – slikar * [[Sveti Nazarij]] – prvi [[Seznam rimskokatoliških škofov Kopra|koprski škof]] in zavetnik Kopra * Peter Pavel Vergerij, starejši – predhodnik humanizma, gledališčnik, pedagog in filozof * [[Peter Pavel Vergerij]], mlajši – koprski škof, reformator, protestant * [[Paolo Naldini]] – koprski škof, pisatelj, ustanovitelj [[glagolica|glagolskega]] semenišča * [[Tomaž Šalamun]] – pesnik *[[Marko Brecelj]] – kantavtor in aktivist == Pobratena mesta == * {{Ikonazastave|GRE}} [[Krf (mesto)|Krf]], [[Grčija]] * {{Ikonazastave|ITA}} [[Ferrara]], [[Italija]] * {{Ikonazastave|ITA}} [[Milje, Italija|Milje]], [[Italija]] * {{Ikonazastave|ITA}} [[San Dorligo della Valle|Dolina]], [[Italija]] * {{Ikonazastave|CRO}} [[Buzet]], [[Hrvaška]] * {{Ikonazastave|RUS}} [[Samara]], [[Rusija]] * {{Ikonazastave|SVK}} [[Žilina]], [[Slovaška]] * {{Ikonazastave|KIT}} [[Jiujiang]], [[Kitajska]] == Glej tudi == * [[Školjčna sipina (Ankaran)]] * [[Koprski glavar Slovanov]] *[[Železniška postaja Koper]] * [[Luka Koper]] *[[Tovorna železniška postaja Koper]] * [[Železniška postaja Koper luka|Železniška postaja Koper Luka]] * [[Mestni promet Koper]] * [[Nogometni klub Koper]] * [[Seznam mest v Sloveniji]] * [[Seznam otokov v Sloveniji]] *[[Koprski zaliv]] ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Žitko, Salvator |year=1992 |title=Koper |publisher=Skupščina občine Koper, Izvršni svet, Koper|isbn= |cobiss= 30103552|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Koper}} {{Wikipotovanje|Koper}} * [http://www.koper.si Uradna stran občine Koper] * [http://maps.google.com/maps?q=&ll=46.702708,16.144933&spn=0.1,0.1&t=k Google Maps] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm Gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060721030206/http://www3.gov.si/loksam/htm/50/0.htm |date=2006-07-21 }} * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&om=1&t=k&ll=45.547897,13.730893&spn=0.008415,0.017338&z=16 Satelitska slika] * [http://www.ksok.si Klub študentov občine Koper] {{Mesta v Sloveniji}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Mestna občina Koper}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Koper]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Koper|*]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] tdh60xbgxzp0u9zxqtrfupttaxlzjkl 0 93036 6689406 6683403 2026-06-14T21:43:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689406 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |najdisi=Marindol |slika= |omemba=1536 |povrsina=6,23 |prebivalstvo=93 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=238,3 |postna=8341 |posta=Adlešiči |obcina=Črnomelj |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija |footnotes = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Marindolski steljniki | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = kulturna krajina | refšt=9339 | lokacija = | občina = Črnomelj<!--predvsem za namene kategorizacije--> }}}} '''Márindol''' (tudi ''Marijin dol'', ''Šobatovci'' in ''Šobatovo selo'') je [[naselje]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. == Zgodovina == Leta [[1548]] so se v [[vas]] naselili še [[Bosna|bosanski]] in [[Lika|liški]] [[Uskoki]] pod vodstvom [[stotnik]]a [[Ivan Lenković|Ivana Lenkovića]]. Zaradi te [[kolonizacija|kolonizacije]] je vas skupaj z bližnjim [[Kranjska|kranjskim]] [[Žumberak|Žumberkom]] postala del [[Vojna krajina|Vojne krajine]], čeprav je bila geografsko ločena od njenega preostanka. Med letoma 1579 in 1881 sta bila Žumberak in Marindol del Vojne krajine, nato pa sta bila ob njeni ukinitvi začasno dodeljena [[Hrvaška|hrvaški]] upravi. Toda spor med Kranjsko in Hrvaško ter [[Ogrska|Ogrsko]] o tem spornem ozemlju formalno ni bil razrešen vse do propada [[Avstro-Ogrska|dvojne monarhije]] leta [[1918]]. Leta [[1941]] so fašisti priključili to področje Italijanski kraljevini. Do leta [[1945]] je vas spadala pod hrvaški [[Karlovec]], nato pa je od leta 1945 do [[1948]] spadala pod [[Črnomelj]], nakar je bila leta 1948 spet vrnjena Karlovcu. Od leta [[1952]] pa je bila ponovno priključena Črnomlju in s tem [[Slovenija|Sloveniji]]. Do danes v vasi prevladuje prebivalstvo uskoškega porekla, ki govori [[štokavščina|štokavščino]] in je [[pravoslavje|pravoslavno]]. == Geografija == [[Povprečna nadmorska višina|Povprečna]] [[nadmorska višina]] [[naselje|naselja]] je 255 [[meter|m]]. Pomembnejša bližnja naselja so: [[Vrhovci]] (0,5 [[kilometer|km]]), [[Adlešiči]] (2,5&nbsp;km) in [[Črnomelj]] (15&nbsp;km). == Marindolski steljniki == Marindolski steljniki so večje steljniške površine (kjer so kmetje želi praprot za steljo živini) z velikim deležem redno košenih steljnikov nekdaj najbolj značilnega krajinskega vzorca za Belo krajino. Zaradi opuščanja kmetijske rabe steljnikov skoraj ni več. Steljniki so bili v gričevnatem jugovzhodnem koncu Bele krajine, ob lokalni cesti med Marindolom in Preloko.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kp-kolpa.si/krajinski-park-kolpa/narava-v-krajinskem-parku-kolpa/naravni-spomeniki/marindolski-steljniki/ |title=Marindolski steljniki |accessdate=26.3.2021 |date= |format= |work=Krajinski park Kolpa |archive-date=2021-07-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210725004757/https://www.kp-kolpa.si/krajinski-park-kolpa/narava-v-krajinskem-parku-kolpa/naravni-spomeniki/marindolski-steljniki/ |url-status=dead }}</ref> <Gallery>Marindolski steljniki EŠD 9339.jpg|Marindolski steljniki v zaraščanju (leto 2020)</gallery> == Sklici in viri == {{sklici}} * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * [[Marko Zajc|Zajc, Marko]]. »Žumberak kot pozabljena regija : Ali kako lahko mejno področje zmede slovenske politike«, ''[[Zgodovinski časopis]]'' 57 (2003). S. 261-266. == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Črnomelj}} [[Kategorija:Naselja Občine Črnomelj]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Adlešiči]] {{normativna kontrola}} b75s68uftojdloxct3kqqeomrqx330y 11 97410 6689570 6308500 2026-06-15T11:35:39Z Upwinxp 126544 /* Občinski grb v infopolju */ nov razdelek 6689570 wikitext text/x-wiki == Problem == Nekaj je zelo narobe s tole predlogo, sploh s tistim flourescentno zelenim delom! --[[Uporabnik:Darko Pes|Pasji pozdrav]] 10:37, 21 december 2006 (CET) == Naslov infopolja == Ker je predloga {{tl|Naselje}} prirejena za slovenska naselja, predlagam preimenovanje v 'Infopolje Slovensko naselje'. Za druga naselja je namreč edino ustrezno infopolje [[en:Template:Infobox Settlement]], pri nas še pod naslovom {{tl|Infopolje Mesto}}. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 23:29, 16 junij 2007 (CEST) :Ja lahko, edino to pomeni masovno spreminjanje z AWBjem. --[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 07:04, 17 junij 2007 (CEST) To lahko uredi [[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] ali kdo drug z botom. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 21:37, 21 junij 2007 (CEST) ::Hm, če bi že morali, za kar sicer ni potrebe, je PMM pravilno {{tl|Naselje v Sloveniji}}... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 08:47, 7. julij 2007 (CEST) ::Urejeno: {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}}. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 14:25, 11. julij 2007 (CEST) ==Parametri za zemljevide== PMM bi bilo bolje kot dodajati parametre za posamezne zemljevide dodati en sam parameter za prikaz geografske širine in dolžine, ki bi se povezoval na wikiseznam relevantnih zemljevidov Slovenije. Tako kot se npr. povezuje pri {{tl|Infopolje Mesto}} (glej npr. članek [[Adis Abeba]]) ali pa se npr. samodejno poveže ISBN-številka s stranjo [[Wikipedija:Viri knjig]] (glej npr. [[Albert Speer]]). --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 13:01, 6. julij 2007 (CEST) :Vrjetno bi bilo to res najbolje, vendar se sam zaenkrat ne nameravam ukvarjati s tem, zaenkrat je moj cilj popisati vsa slovenska naselja. Bi blo pa smiselno razviti arhitektoro predloge v tej smeri (čeprav ne smemo zanemariti dejstva, da ima večina naselij predlogo za zemljevid na najdi.si, ki ne temelji na koordinatah).--[[Uporabnik:Slodave|Slodave]] 14:38, 6. julij 2007 (CEST) Zdi se mi koristno, da bi infopolje vsaj dopolnili s podatkom o geografski širini in dolžini, povezanim na tako stran. Ali potrebujemo tudi parametre za posamezne zemljevide in za katere, se že lahko pozneje dogovorimo; če zemljevid najdi.si ne podpira koordinat, bi pmm zmogli tudi brez njega, dokler ga ne popravijo. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 12:58, 25. julij 2007 (CEST) == Slika == Bi bilo možno dodat vrstico image_caption za opis slike? Včasih prav pride. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 08:26, 17. oktober 2007 (CEST) :Saj že obstaja parameter ''caption''. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 10:31, 17. oktober 2007 (CEST) ::A, to sem pa spregledal. Sem samo mislil da ga ni ker image_caption ni delal. Hvala. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] 14:46, 17. oktober 2007 (CEST) == Pošta == Pri nekaterih naseljih je potrebno popraviti nazive pošte (zaradi razločitve), a predloga ne prepozna npr. <nowiki>Nova vas, Bloke|Nova vas</nowiki>, ampak prikaže kot <nowiki>Nova vas, Bloke</nowiki>. lP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:02, 17. januar 2009 (CET) :Isti problem je pri mestnih občinah, saj predloga ne sprejema možnosti vpisa mestne občine, ampak se mora uporabljati preusmeritev iz občine na mestno občino. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 16:14, 13. februar 2011 (CET) ::V predlogah je potrebno namesto | uporabiti {{tl|!}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] 16:16, 13. februar 2011 (CET) == Dvojezičnost == Nekatera naselja potrebujejo v infopolju tudi drugojezično ime. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:25, 27. oktober 2014 (CET) : Lahko dodam še eno ime, ki se bo preslikalo v Infopolje Naselje v {{para|native_name}} (»zgodovinsko ime« se že preslika v {{para| other_name}}). Imaš slovenski predlog za ime parametra? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:39, 27. oktober 2014 (CET) tujejezično ime!? dvojezično ime? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:55, 27. oktober 2014 (CET) :Kaj pa, če bi dali kar »drugo ime« in bi bil parameter namenjen tudi za imena drugačnega tipa? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 27. oktober 2014 (CET) Tudi v redu, trojezičnih pa tu okrog ni prav dosti ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:48, 27. oktober 2014 (CET) {{urejeno}} .. dodan je parameter {{para|drugo ime}}, ki se ga lahko uporabi tudi za dvojezično ime. Izpiše se takoj pod glavnim imenom (glej [[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/testniprimeri#Testni primer Novo mesto]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:06, 28. oktober 2014 (CET) Hvala za ekspeditivnost!--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:17, 28. oktober 2014 (CET) == Vejica == {{ping|Pinky sl}} Pozdravljena, imam eno majhno vprašanje. Zakaj je v parametru Gostota prebivalstva vejica v enoti. Npr. pri [[Koper|Kopru]] to izgleda:<br> '''Gostota prebivalstva''': 2.000 preb''','''/km²<br> Verjetno je ta vejica nepotrebna? Ali jaz ta podatek narobe tolmačim. Hvala za odgovor. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 21:08, 14. januar 2021 (CET) :Pa še morda en predlog. Bi se dalo narediti, da bi bila poštna številka napisana krepko in ne ime naselja? Hvala. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 14:02, 15. januar 2021 (CET) :: {{tl|Infopolje Naselje}} ... vejica popravljena, poštna številka pa ni napisana krepko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:36, 15. januar 2021 (CET) ::{{ping|Pinky sl}} [[Slika:Corazón.svg|20px]] En wiki Hvala. Upam, da te nisem preveč zaposlil s tem. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 16:43, 15. januar 2021 (CET) :::Pošta je napisana krepko, kjer povezava kaže sama nase - npr. 1290 [[Grosuplje]], 8330 [[Metlika]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:28, 15. januar 2021 (CET) ::::A ne bi bilo boljše, če bi bila poštna številka v boldu in kraj normalno. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:31, 15. januar 2021 (CET) :::Mišljeno je, da ni odebeljeno ne eno ne drugo, da pa je ime pošte povezava. Če je ime pošte enako imenu članka, pa povezava sama nase postane odebeljena (kot če bi naredil [[Pogovor o predlogi:Infopolje Naselje v Sloveniji]]). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:36, 15. januar 2021 (CET) ::::Aha, ok, hvala za pojasnitev. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:39, 15. januar 2021 (CET) == Number of inhabitants == Hello all, Sorry for writing in English. On the Dutch Wikipedia, there is a call to [https://nl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedia:Verzoekpagina_voor_bots&oldid=58732508#Bevolkingsaantallen_botmatig_aangemaakte_gemeenten update the population of the Slovenian communities], as many gave numbers from 2002. On the many Wikipedias, we have articles about all Slovenian <s>communities</s>municipalities (Občines). The Slovenian Statistični urad does provide numbers of inhabitants for these communities from 2008 on. These can be found at [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C4002S.px/ their site]. I have taken the liberty to read this data and bring them to Wikidata, like [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q13377798&type=revision&diff=1404467110&oldid=1398446545 here] for [[Občina Žužemberk]]. Bringing the data to Wikidata once and using it for articles (using a LUA-module) will help all Wikipedias to bring the most recent information. I would be happy if someone could state that my interpretation of the data is right, so I can bring the information of previous years to Wikidata as well, see for instance [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q331701&type=revision&diff=1404477263&oldid=1398455661 these changes], resulting in [[:d:Q331701#P1082|this part of the item in Wikidata]]. If the data are fine, I will write a LUA module and make that available for other Wikipedia's, so the most recent number can be retrieved, including a note for the source, both from the article text and the infobox. This will help many Wikipedias and Wikimedians from doing tedious work like [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ob%C4%8Dina_%C5%BDu%C5%BEemberk&diff=5337081&oldid=5155150 this], although you have [[User:SportiBot|SportiBot]] doing it on the Slovenian Wikipedia. The [[:en:Municipality of Žužemberk|English (2002)]] and [[:de:%C5%BDu%C5%BEemberk|German (2008)]] Wikipedia can be updated by doing so, and discrepancies like in the [[:eo:Občina_Žužemberk|Esparanto]] articles (showing number of 2019 in the infobox and of 2018 in the first paragraph) can be prevented. Having these numbers over a longer period can eventually be used to provide graphs showing the growth and decline of the population over time. But first things first: am I handling the data in a correct way? Thanks for your reaction, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 12:47, 19. april 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: Speaking of Slovene municipalities (BTW, this is English word for Občina (Občine)), you also have data from gis.stat. It's stage representation of various data variables in Slovenia from 2005 on. Level of precision can be set to statistical regions, municipalities, community or grid of 10x10 km or smaller. You can download csv/shp file, for parsing I think csv is more feasible (simplicity looking). There are many data filters (from criminal rates to economical variables), sadly not all are updated for last year. For variable selection, click hamburger in top left corner. And I see problems, you have on community portal on nlwiki. In bottom left corner, there is translate-content buttton (English only). Link for all above in English is https://gis.stat.si/#lang=en<nowiki/>Hope this helps, stay safe and happy scrapping, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 13:55, 19. april 2021 (CEST) :It would be great, especially if you could include settlements as well ([https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C5004S.px]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:03, 19. april 2021 (CEST) ::[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], Thanks for your correction and extra information. gis.stat seems to be also from the Slovenian Statistični urad, so they provide the same information on different levels. I prefer the csv-version and a level that is supported by our structure on Wikidata (settlements, municipalities,...). ::[[Uporabnik:Sporti|Sporti]], It is not a big problem to read and handle that level information as well. The biggest challenge will be to distinguish the settlements which share a name, like [[Znojile]]. I see Statistični urad uses ids for entities, like: :::"Sex - TOTAL";"'''001''' AJDOVŠČINA";19418 :::"Sex - TOTAL";"'''001001''' Ajdovščina";6843 :::"Sex - TOTAL";"'''001002''' Batuje";369 ::I don't seem to find the 043112 (or 043) for [[Znojile, Kamnik]] on that page or on [[:d:Q8073142|Q8073142]]. Having an ID in Wikidata would make it easier to get directly to a specific item on Wikidata. Would it be an idea to propose that number as a (new) property for Wikidata? ::I hope to add the remaining years to Wikidata later today, and hope to find a solution for some municipalities I missed (like ''Ankaran/Ancarano''), as these should be found under a specific name (one of both). Writing the module will be a nice thing in the next days, I might base it on [[:nl:Module:Zandbak/RonnieV/NMBS|this one]], getting the most recent number of voyagers from a Belgian railway station. As we now need only one number to get from Wikidata, it will be easier to realise. ::Thanks for your support and stay safe, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 18:22, 19. april 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: It was my pleasure to help you. Sadly I am not fluent in lua at all, but if you need help with python, you can reach out for me. Oh, and IDs are build out of municipality ID (Ajdovščina municipality is 001) and settlement ID (their alphabeticall order). We can make these sort of predicitions with SPARQL from Wikidata (under condition, that all municipalities are present) and then sort them alphabetically and then merge/concatenate these with ID of their municipality. What about proposing expansion to series ordinal? I may be wrong. With regards, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:33, 19. april 2021 (CEST) ::::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], the Wikidata-part is handled. Without writing any LUA-code myself, <nowiki>{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|P1082|P585}}</nowiki> should give the number of inhabitants (''P1082'') on a page of a municipality, the date (''P585'') and the source (''references''), using the best ranked (preferred) of, if missing, one of the normal values (''normal+''). It can be tested on the page of a municipality or by adding the Q-number of the municipality, like <nowiki>{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|Q394087|P1082|P585}}</nowiki>. Unfortunately, the code of [[:sl:Modul:Wd]] of the Slovenian Wiki is a bit out of date: the date is not shown. Please compare [[Uporabnik:RonnieV/Slovenië]], [[:nl:Gebruiker:RonnieV/Slovenië]] and [[:en:User:RonnieV/Slovenië]] for different output. ::::An option would be to update Modul:Wd. I don't feel free to do so on your Wikipedia, not knowing if there are special pages I could/should check doing so. If you feel safe updating the module, we can get the number of inhabitants directly from Wikidata, so updating if new data come available would require a run at Wikidata and no longer on all different pages. Information will be shared with, among others, the Dutch Wikipedia and all others that want to use this. How do you feel about the module? With regards, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:35, 23. april 2021 (CEST) :[[Modul:Wd]] is used on may pages, an update is not easy task. I created [[Modul:Wd/peskovnik]] (sandbox version). You can work with that - for now. The problem is when we use singular, dual, plural, dates in differnt format (access-date, .....) :* sandbox version: "Inhabitants of municipality Žiri from Wikidata, with date and source: {{#invoke:wd/peskovnik|property|qualifier|references|normal+|Q394087|P1082|P585}}" --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:42, 23. april 2021 (CEST) ::Thanks, @[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], that seems to do the trick for showing the date in one call. ::@[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], there seem to be some gaps in the numbers, see for instance the Kamnik municipality. But I will find a way to point to the right place for adding the information at that level too. (inhabitants, males, females, data, source) First thing to do is to add the numbers for females and males for the dates already provided, so [[:Predloga:Občina v Sloveniji]] could be changed to use the data from Wikidata for the 'Prebivalcev' (population). On my Uporabnik page, I added the calls to the peskovnik-modul to show the differences and a graph. I seem to have problems with the min and max value on the y-axis, it is no use to show a large empty part from 0 to 4500 (Žiri), with a line that only moves a bit in the upper part of it. With regards, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 01:08, 24. april 2021 (CEST) :::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: Maybe I have missed something, but I assume that the problem is in sorting. Our alphabet is different from english alphabet and sibilants (čšž) are not on the end. Just putting in just for case: ABCČDEFGHIJKLMNOPRSŠTUVZŽ. I am not local from Kamnik, but I think there were no derankings of villages/cities to lowr ranks, however I do remember quite a few example of promotion from hamlet/village to village/small town (Petelinje near Pivka comes first to my mind, which expanded alot). If you are not sure, which (if some communities are missing) you can check them on thier municipality pages (link for Kamnik is [https://www.kamnik.si/obcina-kamnik/krajevne-skupnosti Krajevne skupnosti | Občina Kamnik] and this one has population too). I found this pdf in Slovene that also has some informations about census surveys for SFRY era too. Mainly is a statistical report of municipalities/towns, made back in 2003, but is also a timeback machine for census results from the past. Link: [https://www.stat.si/doc/pub/mestna_naselja_slo_03.pdf Microsoft Word - mestna naselja 2003.doc (stat.si)]. I don't know how much of this is useful, but I hope it helps. Yours sincerely, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:37, 24. april 2021 (CEST) ::::@[[[[Uporabnik:A09090091|A09090091]], When I have a look at the [https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/en/Data/-/05C5004S.px list of settlements] of Kamnik (043), I miss numbers like 043004, 043013, 043025, 043027, 043028... Also, the highest number is 043116, suggesting there should be 116 settlements. The relevant [[Kategorija:Naselja_Ob%C4%8Dine_Kamnik|category]] shows 102 settlements, the same number of settlements I find in the export. It would be great to have a property (comparable to [[:d:Property:P4759|P4759]]) that would link 043001 directly to [[:d:Q4881754|Q4881754]], so 'Bela' could be combined with [[Bela, Kamnik]] and not be confused with [[Bela, Ajdovščina]] (both have the label 'Bela' in the export). I just ran into [[:d:Q3503153#P300|this property, that might help me, in combination with [[:d:Q4881754#P131]], to make a good list for the 6251 municipalities and settlements, giving me the Q-number from Wikidata and the number from SiStat. That would be a great help for future imports. Work to do ;) Yours sincerely, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:40, 29. april 2021 (CEST) :::::@[[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]]: What about [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? There are 25 lists of comunities across Slovenia, sorted by their alphabetical order. Parsing would be needed, tho. My plan is following: parse all lists, make a dictionary with lists for keys and then sort these keys. Then apply IDs across those (based on municipality and their alphabetic order inside of municipality). This is my last guess, sadly I am out of ideas... '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 10:56, 29. april 2021 (CEST) {{sklici|1}} ::{{done}} [[Modul:Wd]] updated to most recent :en version. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:14, 24. april 2021 (CEST) :::Hvala, [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 00:40, 29. april 2021 (CEST) With the list of settlements from SiStat and a list of settlements and municipalities retrieved from Wikidata, I managed to match almost all places. Missing are the following ones: *025019 Tolsti Vrh p. R. na K. - del (DRAVOGRAD) *050036 Jelarji (KOPER) *050062 Pisari (KOPER) *084058 Sveta Gora (NOVA GORICA) *103024 Tolsti Vrh p. R. Na K. - del (Ravne na Koroškem) *104012 Dane (RIBNICA) *109001 Blatnik pri Črmošnjicah (SEMIč) *129012 Prapretno pri Hrastniku - del (TRBOVLJE) *142027 Konjšica - del (ZAGORJE OB SAVI) *194011 Gradišče-K. o. Grad. in Polj. (ŠMARTNO PRI LITIJI) *194037 Razbore-K. o. Poljane - del (ŠMARTNO PRI LITIJI) Help linking these settlements to something in Wikidata or in here in Wikipedia would be appreciated. Currently, I am importing the data to Wikidata, with changes like [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q787824&type=revision&diff=1413794769&oldid=1409632017 this]. Just 5600 settlements to go. I will keep the list with settlement names, SiStat numbers, QID's and municipality information for future imports. I might export it and save it some in my space on this Wikipedia. The settlement information is updated yearly by SiStat, the municipality information half yearly, so we can update it and provide this information to all Wikipedia's (and to other users of Wikidata). I will recheck my scripts and other information and share these on Github, so if I fail to upgrade the information, others can do this as well. The next step is to show this information in articles, changing {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} to use Wikidata for the number of inhabitants : 'prebivalstvo' and 'prebivalstvo_od' ('population_total' and 'population_as_of'). We can add properties for female and male population, with 'as_of' for the date. As shown on [[Uporabnik:RonnieV/Slovenië]], there are several ways to use the information both in Infopolje and in text. Best, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 17:36, 3. maj 2021 (CEST) : [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] thanks for helping us. You can play with {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik}} (sandbox) - I included Wikidata for the number of inhabitants. {{para|prebivalstvo}} (number of inhabitansts) must contain just one number. If we want to include female and male population, we must add new parameters and also change infobox {{tl|Infopolje Naselje}}. I’m not too excited about this. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 3. maj 2021 (CEST) ::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], thanks for making this test infobox. I am running into a problem, I don't understand. The values are all available in Wikidata, and results are used in the Dutch Wikipedia, using [[:nl:Sjabloon:Infobox plaats in Slovenië|this infobox]]. Wd is called for the parameters 'inwoners' (number of inhabitants) and 'meetjaar' (census). See e.g. [[:nl:Dobrovo|Dobrovo]]. When I use the same call to modul:wd in {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji/peskovnik}}, I get the warning 'Opozorilo: Strani, ki uporabljajo Predloga:Infopolje Naselje z neznanimi parametri "prebivalstvo_footnotes" (to sporočilo se prikaže le v predogledu).' Does it say that the name of the parameter is not correct or that I did not provide a (required) value? I placed a direct call to Modul:Wd in the first chapter of the page and that does show values. But calling them to fill in the parameter does seem to give a value. Do you have a clue, can you help me by explaining the meaning/reason of the warning? Thanks, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 02:33, 7. maj 2021 (CEST) ::: [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] entry parameters for {{tl|infopolje Naselje}} ware incorrect. And {{para|population_total}} must contain just one number (without referencing). In "infopolje Naselje" population_total is used for population density calculation. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:17, 7. maj 2021 (CEST) ::::[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], thanks, that does the trick! I tested it on the page of [[Dobrovo]], replacing the infobox with the peskovnik one, and it does give the desired results: population, date, reverence and average population/km². Can I leave it to you, the Slovenian community, to implement this in the official infobox? I will work with the other Wikipedia to see if they want to implement this as well. ::::On pages like [[Ljubljana]], currently an other infobox is used {{tl|Infopolje Naselje}}. We might put it there with some if-statement, allowing the Wikipdata or the manual input to be preferred. Giving Wikipedia the preferred option, it is harder to update it local, but we will benefit from improvements in Wikidata. I leave that decision up to you. Best, [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ([[Uporabniški pogovor:RonnieV|pogovor]]) 11:25, 8. maj 2021 (CEST) :::::I am really happy to see this wikidata import system working. If we are going to vote for semi-auto or auto import I would vote for automatic one; because no one or very few actually update numbers in infoboxes. And also one thing less to do in a long list of "to-do's". '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 11:32, 8. maj 2021 (CEST) Thanks [[Uporabnik:RonnieV|RonnieV]] ... I will update infoboxes (for settlement {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} and municipalities {{tl|Občina v Sloveniji}} & and later meta template {{tl|Infobox settlement}}) and then deleted inhabitants data parameters from our infoboxes with bot. I will add local parameters active (just in case). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:15, 8. maj 2021 (CEST) === Infopolje posodobljeno === {{info}} - Infopolje je popravljeno in sedaj bere podatke o prebivalstvu iz wd. Predlagam, da se v vseh člankih v [[:Kategorija:Članki o slovenskih naseljih z lokalno in wd vnesenim prebivalstvom]] izbriše parametre |prebivalstvo=xx, |prebivalstvo_od=yy in |prebivalstvo_footnotes=zzzzzz --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:34, 30. julij 2021 (CEST) :{{za}} Upam, da ne bo preveč vandalizmov na Wikipodatkih. Bi mogoče kot za prebivalstvo storili posodobitev za povprečno plačo za občine? <s>v naseljih jih pa izpraznili?</s> Zdi se mi, da tolarji že dolgo niso več v uporabi, sploh niso kredibilna metrika ter nekatere občine so se industrijsko povzpele. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:59, 30. julij 2021 (CEST) ::* {{tl|Infopolje Občina v Sloveniji}} je v postopku prenove. Se strinjam, da so tam nekateri podatki, ki bi jih jaz izbrisala iz infopolja oz. bi nekdo moral najnovejše prenesti v Wikipodatke (o plači, študentih, povprečni starosti, delovno aktivnih, stanovanjske površine) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:46, 31. julij 2021 (CEST) == Nekaj opazk == '''1. Število prebivalcev:''' Pred časom je bilo rečeno (razdelek višje), da se bo ta podatek odslej namesto na naši wiki posodabljal v Wikipodatkih. To se očitno ne dogaja, tako pri nas kot v Wikipodatkih se je čas ustavil leta 2020, razen kjer so anonimni mimoidoči vnesli novejši podatek. Kaj ko bi spet malo pognali bote in uredili zadevo ({{u|Pinky sl}}, {{u|Sporti}})? Glede na tempo prejšnjih let je sicer v kratkem pričakovati izid podatkov s 1. 1. 2023. '''2. Časovni pas:''' Je po vašem potrebno, da infopolje vseh slovenskih naselij vključuje ta podatek? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:10, 21. junij 2023 (CEST) == Ukinitev == Smiselno bi bilo dodati parameter za ukinitev, ob raziskovanju za druge članke sem namreč našel tudi večje število ukinjenih naselij, ki so bila združena med leti 1953-55. Bilo bi super zaželjeno, da se tudi tak nadvse pomemben podatek vključi v infopolje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:46, 24. avgust 2023 (CEST) : Dodana sta parametra {{para|opis ukinitve}} (porušitev, ukinitev priključeno xx, ....) in {{para|datum ukinitve}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 25. avgust 2023 (CEST) == Samodejna kategorizacija == Če se strinjate, bi ukinil samodejno uvrščanje člankov v glavne kategorije, kjer obstajajo (<code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly><noinclude></nowiki></code>). Ping @[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]], ki je to funkcionalnost dodal. Naletel sem na primer, kjer je rezultat napačen - naselje [[Kralji]], pa verjetno ni edini. Članke bi bilo treba potem ročno vrniti v ustrezne kategorije, ampak tega ni toliko. Alternativa je, da pustimo in namesto tega naslove takih člankov razločujemo po občinah (v tem primeru [[Kralji, Kočevje]]). Osebno sem sicer bolj pristaš prve možnosti, ker z avtomatizacijo vsebinskih kategorij (pre)pogosto nastane zmeda. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:05, 2. oktober 2024 (CEST) : Lahko se odstrani, seveda. Dodal sem bolj zaradi tega, ker je bilo pogosto treba dodajat lastne kategorije. Mislim, da sem na dva primera naletel, ko sem zaradi napačne samokategorizacije moral preimenovati članek: [[Papeži, Osilnica]] in [[Kapele, Brežice]]. Kralje sem zgleda spregledal. Tudi v primeru ročnega dodajanja lastnih kategorij pa sem mnenja, da se ime kategorije natančno ujema z imenom članka, zato bi bilo vseeno dobro narediti prestavitev članka na [[Kralji, Kočevje]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:21, 2. oktober 2024 (CEST) : Se strinjam za ukinitev avtomatske kategorizacije. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:14, 2. oktober 2024 (CEST) :: Jaz pa ne vidim razloga, da bi se ime članka in ime kategorije nujno morala ujemati. Na tiste dodatke za vejico oziroma v oklepajih gledam kot na nujno zlo, izseljevanje optimalnih in bralcu najprijaznejših naslovov [[Kapele]], [[:Kategorija:Reka|kategorija Reka]] ... pa se mi zdi precej nepotrebna potrata. Avtomatsko kategorizacijo pmm lahko ukinemo, saj je uvrščanje krajev v njihove kategorije obvladljivo tudi na roke. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:23, 2. oktober 2024 (CEST) {{opravljeno}}, zdaj grem čez kategorije in dodajam, kjer niso. Se strinjam, da ni potrebe po ujemanju imena članka in kategorije, kadar gre za razločevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:12, 3. oktober 2024 (CEST) == Občinski grb v infopolju == V peskovniku sem razvil različico infopolja, ki poleg imena občine prikazuje majhen občinski grb ([[Predloga:Infopolje Naselje v Sloveniji/testniprimeri|takole bi izgledalo]]). Težava je, da grbi v Zbirki niso konsistentno poimenovani in da so naloženi v različnih formatih; kakorkoli bi torej oblikoval kodo, bi se v nekaterih primerih namesto grba pojavila rdeča povezava na neobstoječo datoteko. To sem poskušal rešiti z uporabo pogoja <code><nowiki>{{#ifexist}}</nowiki></code> (kjer ne bi obstajala datoteka z danim imenom, se grb pač ne bi prikazal), a sem ugotovil, da ta zaznava samo lokalno naložene datoteke, datotek v Zbirki pa ne. Ima kdo idejo, kako bi lahko dosegli primerljiv rezultat? Resda bi v Zbirki zahteval uskladitev imen datotek z grbi, kar pa ne bi rešilo problema različnih končnic. Možnost bi seveda bila tudi, da se ustvarijo lokalne strani za vseh 212 grbov (zamudno in neurejeno) ali da se v infopolje vsakega članka ročno doda namenski parameter <code>|grb_obcine=....svg</code> (kar mi prav tako ne diši). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:35, 15. junij 2026 (CEST) j09qzmlsjd9quo8t5co7zmi7f1jp3w1 0 110671 6689235 668937 2026-06-14T15:29:49Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6689235 wikitext text/x-wiki #redirect [[Rdečeoka]] {{R from scientific name|fish}} qimr52qylha2j9wfa6yxzkp7z3scdi6 0 111543 6689327 6579135 2026-06-14T18:38:50Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ pos. 6689327 wikitext text/x-wiki {{F1 driver| Name = Robert Kubica | Nationality = {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljaki|Poljak]] | Years = {{F1|2006}}-{{F1|2010}}, {{F1|2019}}, {{F1|2021}} | Team(s) = [[BMW Sauber]]<br>[[RenaultF1|Renault]]<br>[[WilliamsF1|Williams]]<br>[[Alfa Romeo]] | Races = 99 | Championships = 0 | Wins = 1 | Podiums = 12 | Points = 274 | Poles = 1 | Fastest laps = 1 | First race = [[Velika nagrada Madžarske 2006|VN Madžarske 2006]] | Only win = [[Velika nagrada Kanade 2008|VN Kanade 2008]] | Last race = [[Velika nagrada Italije 2021|VN Italije 2021]] | }} '''Robert Józef Kubica''', [[Poljaki|poljski]] [[dirkač]] [[Formula 1|Formule 1]], * [[7. december]] [[1984]], [[Krakov]], [[Poljska]]<ref>{{Navedi splet|title=Robert Kubica|url=https://www.fakt.pl/robert-kubica|website=www.fakt.pl|accessdate=2019-05-17|date=|publisher=|last=|first=|language=pl}}</ref>. ==Življenjepis== Robert Kubica je prvi poljski dirkač Formule 1, ki je bil v [[Formula 1 sezona 2006|sezoni 2006]] tretji dirkač moštva [[BMW Sauber]], dokler ni dobil priložnosti na dirki za [[Velika nagrada Madžarske 2006|Veliko nagrado Madžarske]], uradno zaradi poškodbe [[Jacques Villeneuve|Jacquesa Villeneuva]], nato pa se je moštvo dokončno razšlo z Villeneuvom in Kubica je tako dirkal do konca sezone. Nase je opozoril že na prvi dirki, ki jo je končal na solidnem sedmem mestu, a je bil kasneje diskvalificiran zaradi prelahkega dirkalnika - do napake moštva naj bi prišlo zaradi nepredvideno velike obrabe pnevmatik za rahel dež na proti koncu že suhi stezi. Še bolj pa je nase opozoril na svoji tretji dirki za [[Velika nagrada Italije 2006|Veliki nagradi Italije]], kjer je s kar tretjim mestom dosegel svoje prve in edine točke tega leta. Na dirkah za Veliko nagrado [[Velika nagrada Turčije 2006|Turčije]] in [[Velika nagrada Kitajske 2006|Kitajske]] zaradi napake pri izboru tipa pnevmatik ni imel možnosti za dober rezultat in jih končal le na dvanajstem in trinajstem mestu. Na zadnjih dveh dirkah sezone za Veliko nagrado [[Velika nagrada Japonske 2006|Japonske]] in [[Velika nagrada Brazilije 2006|Brazilije]] pa je končal na devetem mestu takoj za dobitniki točk. Tudi v naslednji [[Formula 1 sezona 2007|sezoni 2007]] je bil dirkač BMW Sauberja ob izkušenem sovozniku [[Nick Heidfeld|Nicku Heidfeldu]]. Na [[Velika nagrada Kanade 2007|Veliki nagradi Kanade]] je doživel hudo nesrečo in se lažje poškodoval, zaradi česar ni nastopil na naslednji dirki v [[Velika nagrada ZDA 2007|Indianapolisu]]. V 16-ih nastopih na dirkah se je tega leta 11-krat uvrstil med dobitnike točk in na koncu sezone zasedel šesto mesto v prvenstvu z 39-imi točkami. V [[Formula 1 sezona 2008|sezoni 2008]] se mu je uspelo na 18-ih dirkah sedemkrat povzpeti na stopničke in prav v [[Velika nagrada Kanade 2008|Kanadi]] doseči edino zmago v Formuli 1. Sezono je končal na četrtem mestu skupnega seštevka prvenstva s 75-imi osvojenimi točkami. 2010 je Kubica vozil za Renault in imel pogodbo še za sezono 2011, 2012 pa bi se moral preseliti k Ferrariju, kar je Poljak potrdil 2018 v enem izmed intervjujev, a je prej vmes posegla usoda. 2011 se je Kubica hudo ponesrečil na lokalnem rallyju Ronde di Andora v Italiji. S Fiatom Punto Kitcar je priletel v kovinsko ograjo, ki je prebila kokpit in desno roko v komolcu. Posledično je ostal brez nekaterih mišic na desni roki in je delno gibljiva, onemogoča mu pronacijo in supinacijo zapestja. Kubica je potem od 2013 do 2016 nastopal v prvenstvu WRC, kjer je odpeljal 33 rallyjev in dobil 14 hitrostnih preizkušenj. V Formulo 1 se je vrnil kot testni voznik [[WilliamsF1|Williamsa]] v [[Formula 1 sezona 2018|sezoni 2018]], potem pa za [[Formula 1 sezona 2019|sezono 2019]] podpisal pogodbo kot redni voznik. Nastopil je na vseh 21 dirkah in z desetim mestom na [[Velika nagrada Nemčije 2019|Veliki nagradi Nemčije]] Williamsu pripeljal edino točko tega leta. Od [[Formula 1 sezona 2020|sezone 2020]] je testni in nadomestni voznik pri moštvu [[Alfa Romeo]]. Z moštvom Alfa Romeo se je večkrat udeležil petkovih treningov, septembra 2021 pa je na dirkah za Veliki nagradi [[Velika nagrada Nizozemske 2021|Nizozemske]] in [[Velika nagrada Italije 2021|Italije]] zamenjal [[Kimi Räikkönen|Kimija Räikkönena]], potem ko je Finec oddal pozitiven vzorec na testiranju za okužbo z [[koronavirusna bolezen 2019|novim koronavirusom]].<ref>{{Navedi splet|title=Räikkönen bo manjkal tudi v Monzi|url=https://www.rtvslo.si/sport/formula-1/raeikkoenen-bo-manjkal-tudi-v-monzi/593382|website=www.rtvslo.si|accessdate=|date=8. september 2021|publisher=|last=|first=|language=sl}}</ref> [[Slika:Robert Kubica 2007 Britain.jpg|thumb|300px|right|Kubica z [[BMW Sauber]]jem na [[Velika nagrada Velike Britanije 2007|Veliki nagradi Velike Britanije 2007]]]] == Dirkaški rezultati == === Pregled rezultatov === {| border="2" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 0 1em 0 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" ! Sezona ! Serija ! Moštvo ! Dirke ! [[Najboljši štartni položaj|Pole]] ! Zmage ! Toč ! Uvr |- |align="center" rowspan=2| '''2001''' | [[Evropska Formula Renault|Evropska Formula Renault 2000]] | [[RC Motorsport]] |align="center"| 10 |align="center"| 1 |align="center"| 0 |align="center"| 46 |align="center"| 14. |- | [[Italijanska Formula Renault|Italijanska Formula Renault 2000]] | [[RC Motorsport]] |align="center"| 5 |align="center"| 0 |align="center"| 0 |align="center"| 27 |align="center"| 13. |- |align="center" rowspan=3| '''2002''' | [[Evropska Formula Renault 2.0|Evropska Formula Renault 2000]] | [[RC Motorsport]] |align="center"| 8 |align="center"| 1 |align="center"| 0 |align="center"| 80 |align="center"| 7. |- | [[Italijanska Formula Renault|Italijanska Formula Renault 2000]] | [[RC Motorsport]] |align="center"| 10 |align="center"| 3 |align="center"| 4 |align="center"| 188 |align="center" bgcolor="#DFDFDF"| 2. |- | [[Brazilska Formula Renault|Brazilska Formula Renault 2000]] | [[RS2 (motorsport)|RS2]] |align="center"| 1 |align="center"| 1 |align="center"| 1 |align="center"| ? |align="center"| ? |- |align="center" rowspan=5| '''2003''' | [[Evropska Formula 3]] | [[Prema Powerteam]] |align="center"| 13 |align="center"| 0 |align="center"| 1 |align="center"| 31 |align="center"| 12. |- | [[Britanska Formula 3]] | [[Prema Powerteam]] |align="center"| 2 |align="center"| 0 |align="center"| 0 |align="center"| 0 |align="center"| NC |- | [[Velika nagrada Macaa]] | ? |align="center"| 1 |align="center"| 0 |align="center"| 0 |align="center"| ? |align="center"| NC |- | [[Masters Formule 3]] | ? |align="center"| 1 |align="center"| 0 |align="center"| 0 |align="center"| ? |align="center"| 33. |- | [[F3 Korean Superprix]] | [[Target Racing]] |align="center"| 1 |align="center"| 0 |align="center"| 0 |align="center"| ? |align="center"| 6. |- |align="center" rowspan=2| '''2004''' | [[Evropska Formula 3]] | [[Mücke Motorsport]] |align="center"| 20 |align="center"| 0 |align="center"| 0 |align="center"| 53 |align="center"| 7. |- | [[Velika nagrada Macaa]] | [[Manor Motorsport]] |align="center"| 1 |align="center"| 1 |align="center"| 0 |align="center"| ? |align="center" bgcolor="#DFDFDF"| 2. |- |align="center" rowspan=2| '''2005''' | [[World Series by Renault sezona 2005|World Series by Renault]] | [[Epsilon Euskadi]] |align="center"| 17 |align="center"| 3 |align="center"| 4 |align="center"| 154 |align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- | [[Velika nagrada Macaa]] | [[Carlin Motorsport]] |align="center"| 1 |align="center"| 0 |align="center"| 0 |align="center"| ? |align="center" bgcolor="#DFDFDF"| 2. |- |align="center"| '''2006''' | [[Formula 1 sezona 2006|Formula 1]] | [[BMW Sauber]] |align="center"| 6 |align="center"| 0 |align="center"| 0 |align="center"| 6 |align="center"| 16. |- |align="center"| '''2007''' | [[Formula 1 sezona 2007|Formula 1]] | [[BMW Sauber]] |align="center"| 16 |align="center"| 0 |align="center"| 0 |align="center"| 39 |align="center"| 6. |- |align="center"| '''2008''' | [[Formula 1 sezona 2008|Formula 1]] | [[BMW Sauber]] |align="center"| 18 |align="center"| 1 |align="center"| 1 |align="center"| 75 |align="center"| 4. |- |align="center"| '''2009''' | [[Formula 1 sezona 2009|Formula 1]] | [[BMW Sauber]] |align="center"| 17 |align="center"| 0 |align="center"| 0 |align="center"| 17 |align="center"| 14. |- |align="center"| '''2010''' | [[Formula 1 sezona 2010|Formula 1]] | [[Renault F1|Renault]] |align="center"| 19 |align="center"| 0 |align="center"| 0 |align="center"| 136 |align="center"| 8. |- |align="center"| '''2019''' | [[Formula 1 sezona 2019|Formula 1]] | [[WilliamsF1|Williams]] |align="center"| 21 |align="center"| 0 |align="center"| 0 |align="center"| 1 |align="center"| 19. |} === Formula 1 === {{Glava za dirkača F1|21}} |- |- ! {{F1|2006}} ! [[BMW in Formula One|BMW Sauber F1 Team]] ! [[BMW in Formula One|BMW Sauber]] [[BMW Sauber F1.06|F1.06]] ! [[BMW in Formula One|BMW]] P86 2.4 [[V8 engine|V8]] |style="background-color:#F0F8FF"| [[Velika nagrada Bahrajna 2006|BAH]]<br>{{small|TD}} |style="background-color:#F0F8FF"| [[Velika nagrada Malezije 2006|MAL]]<br>{{small|TD}} |style="background-color:#F0F8FF"| [[Velika nagrada Avstralije 2006|AVS]]<br>{{small|TD}} |style="background-color:#F0F8FF"| [[Velika nagrada San Marina 2006|SMR]]<br>{{small|TD}} |style="background-color:#F0F8FF"| [[Velika nagrada Evrope 2006|EU]]<br>{{small|TD}} |style="background-color:#F0F8FF"| [[Velika nagrada Španije 2006|ŠPA]]<br>{{small|TD}} |style="background-color:#F0F8FF"| [[Velika nagrada Monaka 2006|MON]]<br>{{small|TD}} |style="background-color:#F0F8FF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2006|VB]]<br>{{small|TD}} |style="background-color:#F0F8FF"| [[Velika nagrada Kanade 2006|KAN]]<br>{{small|TD}} |style="background-color:#F0F8FF"| [[Velika nagrada ZDA 2006|ZDA]]<br>{{small|TD}} |style="background-color:#F0F8FF"| [[Velika nagrada Francije 2006|FRA]]<br>{{small|TD}} |style="background-color:#F0F8FF"| [[Velika nagrada Nemčije 2006|NEM]]<br>{{small|TD}} |style="background:#000000; color:white"|[[Velika nagrada Madžarske 2006|<span style="color:white;">MAD</span>]]<br>{{small|DSQ}} |style="background-color:#CFCCFC"| [[Velika nagrada Turčije 2006|TUR]]<br>{{small|12}} |style="background-color:#FFDF9F"| [[Velika nagrada Italije 2006|ITA]]<br>{{small|3}} |style="background-color:#CFCCFC"| [[Velika nagrada Kitajske 2006|KIT]]<br>{{small|13}} |style="background-color:#CFCCFC"| [[Velika nagrada Japonske 2006|JAP]]<br>{{small|9}} |style="background-color:#CFCCFC"| [[Velika nagrada Brazilije 2006|BRA]]<br>{{small|9}} | | | ! 16. ! 6 |- ! {{F1|2007}} ! [[BMW in Formula One|BMW Sauber F1 Team]] ! [[BMW in Formula One|BMW Sauber]] [[BMW Sauber F1.07|F1.07]] ! [[BMW in Formula One|BMW]] P86/7 2.4 [[V8 engine|V8]] |style="background-color:#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 2007|AVS]]<br>{{small|Ret}} |style="background-color:#CFCFFF"| [[Velika nagrada Malezije 2007|MAL]]<br>{{small|18}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Bahrajna 2007|BAH]]<br>{{small|6}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Španije 2007|ŠPA]]<br>{{small|4}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Monaka 2007|MON]]<br>{{small|5}} |style="background-color:#EFCFFF"| [[Velika nagrada Kanade 2007|KAN]]<br>{{small|Ret}} | [[Velika nagrada ZDA 2007|ZDA]] |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Francije 2007|FRA]]<br>{{small|4}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2007|VB]]<br>{{small|4}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Evrope 2007|EU]]<br>{{small|7}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Madžarske 2007|MAD]]<br>{{small|5}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Turčije 2007|TUR]]<br>{{small|8}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Italije 2007|ITA]]<br>{{small|5}} |style="background-color:#CFCFFF"| [[Velika nagrada Belgije 2007|BEL]]<br>{{small|9}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Japonske 2007|JAP]]<br>{{small|7}} |style="background-color:#EFCFFF"| [[Velika nagrada Kitajske 2007|KIT]]<br>{{small|Ret}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Brazilije 2007|BRA]]<br>{{small|5}} | | | | ! 6. ! 39 |- ! {{F1|2008}} ! [[BMW in Formula One|BMW Sauber F1 Team]] ! [[BMW in Formula One|BMW Sauber]] [[BMW Sauber F1.08|F1.08]] ! [[BMW in Formula One|BMW]] P86/8 2.4 [[V8 engine|V8]] |style="background-color:#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 2008|AVS]]<br>{{small|Ret}} |style="background-color:#DFDFDF"| [[Velika nagrada Malezije 2008|MAL]]<br>{{small|2}} |style="background-color:#FFDF9F"| '''[[Velika nagrada Bahrajna 2008|BAH]]'''<br>{{small|3}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Španije 2008|ŠPA]]<br>{{small|4}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Turčije 2008|TUR]]<br>{{small|4}} |style="background-color:#DFDFDF"| [[Velika nagrada Monaka 2008|MON]]<br>{{small|2}} |style="background-color:#FFFFBF"| [[Velika nagrada Kanade 2008|KAN]]<br>{{small|1}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Francije 2008|FRA]]<br>{{small|5}} |style="background-color:#EFCFFF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2008|VB]]<br>{{small|Ret}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Nemčije 2008|NEM]]<br>{{small|7}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Madžarske 2008|MAD]]<br>{{small|8}} |style="background-color:#FFDF9F"| [[Velika nagrada Evrope 2008|EU]]<br>{{small|3}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Belgije 2008|BEL]]<br>{{small|6}} |style="background-color:#FFDF9F"| [[Velika nagrada Italije 2008|ITA]]<br>{{small|3}} |style="background-color:#CFCFFF"| [[Velika nagrada Singapurja 2008|SIN]]<br>{{small|11}} |style="background-color:#DFDFDF"| [[Velika nagrada Japonske 2008|JAP]]<br>{{small|2}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Kitajske 2008|KIT]]<br>{{small|6}} |style="background-color:#CFCFFF"| [[Velika nagrada Brazilije 2008|BRA]]<br>{{small|11}} | | | ! 4. ! 75 |- ! {{F1|2009}} ! [[BMW in Formula One|BMW Sauber F1 Team]] ! [[BMW in Formula One|BMW Sauber]] [[BMW Sauber F1.09|F1.09]] ! [[BMW in Formula One|BMW]] P86/9 2.4 [[V8 engine|V8]] |style="background-color:#CFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 2009|AVS]]<br>{{small|14^†}} |style="background-color:#EFCFFF"| [[Velika nagrada Malezije 2009|MAL]]<br>{{small|Ret}} |style="background-color:#CFCFFF"| [[Velika nagrada Kitajske 2009|KIT]]<br>{{small|13}} |style="background-color:#CFCFFF"| [[Velika nagrada Bahrajna 2009|BAH]]<br>{{small|18}} |style="background-color:#CFCFFF"| [[Velika nagrada Španije 2009|ŠPA]]<br>{{small|11}} |style="background-color:#EFCFFF"| [[Velika nagrada Monaka 2009|MON]]<br>{{small|Ret}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Turčije 2009|TUR]]<br>{{small|7}} |style="background-color:#CFCFFF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2009|VB]]<br>{{small|13}} |style="background-color:#CFCFFF"| [[Velika nagrada Nemčije 2009|NEM]]<br>{{small|14}} |style="background-color:#CFCFFF"| [[Velika nagrada Madžarske 2009|MAD]]<br>{{small|13}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Evrope 2009|EU]]<br>{{small|8}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Belgije 2009|BEL]]<br>{{small|4}} |style="background-color:#EFCFFF"| [[Velika nagrada Italije 2009|ITA]]<br>{{small|Ret}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Singapurja 2009|SIN]]<br>{{small|8}} |style="background-color:#CFCFFF"| [[Velika nagrada Japonske 2009|JAP]]<br>{{small|9}} |style="background-color:#DFDFDF"| [[Velika nagrada Brazilije 2009|BRA]]<br>{{small|2}} |style="background-color:#CFCFFF"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2009|ABU]]<br>{{small|10}} | | | | ! 14. ! 17 |- ! {{F1|2010}} ! [[Renault in Formula One|Renault F1 Team]] ! [[Renault in Formula One|Renault]] [[Renault R30|R30]] ! [[Renault in Formula One|Renault]] RS27-2010 2.4 [[V8 engine|V8]] |style="background-color:#CFCFFF"| [[Velika nagrada Bahrajna 2010|BAH]]<br>{{small|11}} |style="background-color:#DFDFDF"| [[Velika nagrada Avstralije 2010|AVS]]<br>{{small|2}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Malezije 2010|MAL]]<br>{{small|4}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Kitajske 2010|KIT]]<br>{{small|5}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Španije 2010|ŠPA]]<br>{{small|8}} |style="background-color:#FFDF9F"| [[Velika nagrada Monaka 2010|MON]]<br>{{small|3}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Turčije 2010|TUR]]<br>{{small|6}} |style="background-color:#DFFFDF"| ''[[Velika nagrada Kanade 2010|KAN]]''<br>{{small|7}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Evrope 2010|EU]]<br>{{small|5}} |style="background-color:#EFCFFF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2010|VB]]<br>{{small|Ret}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Nemčije 2010|NEM]]<br>{{small|7}} |style="background-color:#EFCFFF"| [[Velika nagrada Madžarske 2010|MAD]]<br>{{small|Ret}} |style="background-color:#FFDF9F"| [[Velika nagrada Belgije 2010|BEL]]<br>{{small|3}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Italije 2010|ITA]]<br>{{small|8}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Singapurja 2010|SIN]]<br>{{small|7}} |style="background-color:#EFCFFF"| [[Velika nagrada Japonske 2010|JAP]]<br>{{small|Ret}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Koreje 2010|KOR]]<br>{{small|5}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Brazilije 2010|BRA]]<br>{{small|9}} |style="background-color:#DFFFDF"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2010|ABU]]<br>{{small|5}} | | ! 8. ! 136 |- ! {{F1|2018}} ! [[Williams Grand Prix Engineering|Williams Martini Racing]] ! [[Williams Grand Prix Engineering|Williams]] [[Williams FW41|FW41]] ! [[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] M09 EQ Power+ 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] | [[Velika nagrada Avstralije 2018|AVS]] | [[Velika nagrada Bahrajna 2018|BAH]] | [[Velika nagrada Kitajske 2018|KIT]] | [[Velika nagrada Azerbajdžana 2018|AZE]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Španije 2018|ŠPA]]<br>{{small|TD}} | [[Velika nagrada Monaka 2018|MON]] | [[Velika nagrada Kanade 2018|KAN]] | [[Velika nagrada Francije 2018|FRA]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Avstrije 2018|AVT]]<br>{{small|TD}} | [[Velika nagrada Velike Britanije 2018|VB]] | [[Velika nagrada Nemčije 2018|NEM]] | [[Velika nagrada Madžarske 2018|MAD]] | [[Velika nagrada Belgije 2018|BEL]] | [[Velika nagrada Italije 2018|ITA]] | [[Velika nagrada Singapurja 2018|SIN]] | [[Velika nagrada Rusije 2018|RUS]] | [[Velika nagrada Japonske 2018|JAP]] | [[Velika nagrada ZDA 2018|ZDA]] | [[Velika nagrada Mehike 2018|MEH]] | [[Velika nagrada Brazilije 2018|BRA]] |style="background:#F1F8FF;"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2018|ABU]]<br>{{small|TD}} ! - ! - |- ! {{F1|2019}} ! [[Williams Grand Prix Engineering|ROKiT Williams Racing]] ! [[Williams Grand Prix Engineering|Williams]] [[Williams FW42|FW42]] ! [[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] M10 EQ Power+ 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Avstralije 2019|AVS]]<br>{{small|17}} |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Bahrajna 2019|BAH]]<br>{{small|16}} |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Kitajske 2019|KIT]]<br>{{small|17}} |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Azerbajdžana 2019|AZE]]<br>{{small|16}} |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Španije 2019|ŠPA]]<br>{{small|18}} |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Monaka 2019|MON]]<br>{{small|18}} |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Kanade 2019|KAN]]<br>{{small|18}} |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Francije 2019|FRA]]<br>{{small|18}} |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Avstrije 2019|AVT]]<br>{{small|20}} |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Velike Britanije 2019|VB]]<br>{{small|15}} |style="background:#DFFFDF"|[[Velika nagrada Nemčije 2019|NEM]]<br>{{small|10}} |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Madžarske 2019|MAD]]<br>{{small|19}} |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Belgije 2019|BEL]]<br>{{small|17}} |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Italije 2019|ITA]]<br>{{small|17}} |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Singapurja 2019|SIN]]<br>{{small|16}} |style="background:#EFCFFF"|[[Velika nagrada Rusije 2019|RUS]]<br>{{small|Ret}} |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Japonske 2019|JAP]]<br>{{small|17}} |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Mehike 2019|MEH]]<br>{{small|18}} |style="background:#EFCFFF"|[[Velika nagrada ZDA 2019|ZDA]]<br>{{small|Ret}} |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Brazilije 2019|BRA]]<br>{{small|16}} |style="background:#CFCFFF"|[[Velika nagrada Abu Dabija 2019|ABU]]<br/>{{small|19}} ! 19. ! 1 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * {{sports links}} {{start box}} {{s-sports}} {{succession box|title=[[World Series by Renault|Prvak&nbsp;World&nbsp;Series&nbsp;by&nbsp;Renault]]|before=[[Heikki Kovalainen]]|after=[[Alx Danielsson]]|years=[[World Series by Renault sezona 2005|2005]]}} {{succession box|title= [[24 ur Le Mansa|Zmagovalec 24 ur Le Mansa]]|before= {{ikonazastave|ITA}} [[Antonio Fuoco]]<br>{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Molina (dirkač)|Miguel Molina]]<br>{{ikonazastave|DEN}} [[Nicklas Nielsen]] |after={{ikonazastave|UK}} [[Mike Conway]]<br>{{ikonazastave|JPN}} [[Kamui Kobajaši]]<br>{{ikonazastave|NED}} [[Nyck de Vries]] |years= [[24 ur Le Mansa 2025|2025]] <small>sotekmovalca:</small><br>{{ikonazastave|UK}} [[Phil Hanson (dirkač)|Phil Hanson]]<br>{{ikonazastave|CHN}} [[Jifei Je]]}}} {{s-awards}} {{succession box|before=[[Felipe Massa]]|title=[[Nagrada Lorenza Bandinija]]|years=2007|after=[[Sebastian Vettel]]}} {{end box}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kubica, Robert}} [[Kategorija:Poljski dirkači]] [[Kategorija:Poljski vozniki Formule 1]] [[Kategorija:BMW Sauberjevi dirkači Formule 1]] [[Kategorija:Renaultovi dirkači Formule 1]] [[Kategorija:Williamsovi dirkači Formule 1]] el5dto79y7r1a4aqasw1dqjnj3l75gu 0 113355 6689332 6235905 2026-06-14T18:45:57Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox, družina Nemacheilidae 6689332 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Babica}} {{Speciesbox | name = Babica | image = Wilhelma Schmerle.jpg | image_caption = Babica (''Barbatula barbatula'') | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref =<ref name="iucn status 15 November 2021">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |date=2011 |title=''Barbatula barbatula'' |errata=2020 |article-number=e.T14494A174779837 |doi=10.2305/IUCN.UK.2011-1.RLTS.T14494A174779837.en |access-date=15 November 2021}}</ref> | taxon = Barbatula barbatula | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = *''Cobitis barbatulus'' <small>Linnaeus, 1758</small> *''Nemacheilus barbatulus'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> *''Orthrias barbatulus'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> *''Cobitis furstenbergii'' <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1846</small> *''Cobitis variabilis'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1868</small> *''Orthrias oreas'' <small>[[David Starr Jordan|Jordan]] & [[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1903</small> *''Barbatula oreas'' <small>(Jordan & Fowler, 1903)</small> *''Nemacheilus sibiricus'' <small>Gratzianov, 1907</small> | synonyms_ref = <ref name = FBS>{{cite web | url = http://www.fishbase.org/Nomenclature/SynonymsList.php?ID=6377&SynCode=116256&GenusName=Barbatula&SpeciesName=barbatula | title = Synonyms of Barbatula barbatula (Linnaeus, 1758) | access-date = 28 December 2017 | publisher = [[Fishbase]]}}</ref> }} '''Babica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Barbatula barbatula''''') je [[sladkovodna riba|sladkovodna]] [[ribe|riba]], ki ima podolgovato [[telo]], [[sluz]]asto in golo [[koža|kožo]]; na gornji [[ustnica|ustnici]] ima štiri krajše in dve daljši [[brki|brčici]]. Razširjena je v zahodni, srednji in vzhodni [[Evropa|Evropi]], južni [[Skandinavija|Skandinaviji]], [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]]. Njen življenjski prostor so potoki in reke, manj pogosta je v plitvih predalpskih jezerih. Aktivna je ponoči, podnevi pa se zadržuje ob dnu med kamenjem. Plava sunkovito. ==Telesne značilnosti== Babica je dolga od 8 do 12&nbsp;cm. Telo je podolgovato, običajno sivo rjavo pegasto, z majhnimi očmi. [[luske|Lusk]] ni, ima tri pare brkov na zgornji [[čeljust]]i in cevasti nosnici. Na hrbtni in repni [[plavut]]i so navpične temne črte. ==Prehranjevanje== Njena hrana so talne živali in ribji zarod. ==Razmnoževanje== Od aprila do maja samica odlaga ikre na kamenje, samec pa jih čuva. == Sklici== {{Commons category|Barbatula barbatula}} {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q502228}} {{normativna kontrola}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Nemacheilidae]] mg1lhnij25a9zq0xgqgxd7jnhpqz7o7 0 113410 6689324 6454799 2026-06-14T18:37:10Z Sporti 5955 2026 6689324 wikitext text/x-wiki [[Slika:24 Heures du Mans Logo.png|sličica|300px|Logotip dirke]] '''24 ur Le Mansa''' ({{jezik-fr|24 Heures du Mans}}) je najznamenitejša vsakoletna vzdržljivostna [[avtomobil]]ska [[dirka]] na svetu, ki od leta [[1923]] poteka na dirkališču [[Circuit de la Sarthe]] blizu [[Le Mans]]a, [[Seznam francoskih departmajev|departma]] [[Sarthe (departma)|Sarthe]], [[Francija]]. Organizator je francoski avtomobilski klub, ''[[Automobile Club de l'Ouest]]'' (A.C.O). Med letoma [[1953]] in [[1992]] je bila dirka del [[Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov|Svetovnega prvenstva športnih dirkalnikov]]. Od leta 2012 je dirka del [[Svetovno vzdržljivostno prvenstvo|Svetovnega vzdržljivostnega prvenstva]]. == Zmagovalci == [[Slika:Circuit de la Sarthe track map.svg|sličica|300px|Dirkališče [[Circuit de la Sarthe]]]] [[Slika:1923Lemans.JPG|sličica|300px|Plakat za [[24 ur Le Mansa 1923|prvo dirko leta 1923]]]] [[Slika:Lemans Circuit Bugatti.JPG|sličica|300px|Ciljna ravnina in boksi na [[24 ur Le Mansa 2006|dirki leta 2006]]]] [[Slika:Le Mans 2008 Rolling start.jpg|sličica|300px|Leteči štart [[24 ur Le Mansa 2008|dirke leta 2008]]]] [[Slika:Le Mans From Above.jpg|sličica|300px|Ponoči na [[24 ur Le Mansa 2009|dirki leta 2009]]]] [[Slika:Le Mans 2011 Podium.jpg|sličica|300px|Stopničke na [[24 ur Le Mansa 2011|dirki leta 2011]]]] [[Slika:2013 24 Hours of Le Mans (1).jpg|sličica|300px|Gledalci na [[24 ur Le Mansa 2013|dirki leta 2013]]]] {| class="wikitable sortable" style="font-size: 90%;" |- ! Leto ! Dirkači ! Moštvo ! Dirkalnik ! Krogi ! Razdalja |- ! [[24 ur Le Mansa 2026|2026]] | {{ikonazastave|UK}} [[Mike Conway]]<br>{{ikonazastave|JPN}} [[Kamui Kobajaši]]<br>{{ikonazastave|NED}} [[Nyck de Vries]] | {{ikonazastave|JPN}} [[Toyota Gazoo Racing Europe|Toyota Racing]] | [[Toyota TR010 Hybrid]] | 381 | 5191,5&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2025|2025]] | {{ikonazastave|UK}} [[Phil Hanson (dirkač)|Phil Hanson]]<br>{{ikonazastave|POL}} [[Robert Kubica]]<br>{{ikonazastave|CHN}} [[Jifei Je]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] – [[AF Corse]] | [[Ferrari 499P]] | 311 | 5273,3&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2024|2024]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Antonio Fuoco]]<br>{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Molina (dirkač)|Miguel Molina]]<br>{{ikonazastave|DEN}} [[Nicklas Nielsen]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] – [[AF Corse]] | [[Ferrari 499P]] | 311 | 4237,5&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2023|2023]] | {{ikonazastave|UK}} [[James Calado]]<br>{{ikonazastave|ITA}} [[Antonio Giovinazzi]]<br>{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Pier Guidi]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] – [[AF Corse]] | [[Ferrari 499P]] | 342 | 4660,1&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2022|2022]] | {{ikonazastave|CHE}} [[Sébastien Buemi]]<br>{{ikonazastave|NZL}} [[Brendon Hartley]]<br>{{ikonazastave|JPN}} [[Rjo Hirakava]] | {{ikonazastave|JPN}} [[Toyota Motorsport GmbH|Toyota Gazoo Racing]] | [[Toyota GR010 Hybrid]] | 380 | 5177,9&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2021|2021]] | {{ikonazastave|UK}} [[Mike Conway]]<br>{{ikonazastave|ARG}} [[José María López]]<br>{{ikonazastave|JPN}} [[Kamui Kobajaši]] | {{ikonazastave|JPN}} [[Toyota Motorsport GmbH|Toyota Gazoo Racing]] | [[Toyota GR010 Hybrid]] | 371 | 5054,5&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2020|2020]] | {{ikonazastave|CHE}} [[Sébastien Buemi]]<br>{{ikonazastave|NZL}} [[Brendon Hartley]]<br>{{ikonazastave|JPN}} [[Kazuki Nakadžima]] | {{ikonazastave|JPN}} [[Toyota Motorsport GmbH|Toyota Gazoo Racing]] | [[Toyota TS050 Hybrid]] | 387 | 5273,26&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2019|2019]] | {{ikonazastave|CHE}} [[Sébastien Buemi]]<br>{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Alonso]]<br>{{ikonazastave|JPN}} [[Kazuki Nakadžima]] | {{ikonazastave|JPN}} [[Toyota Motorsport GmbH|Toyota Gazoo Racing]] | [[Toyota TS050 Hybrid]] | 385 | 5246,01&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2018|2018]] | {{ikonazastave|CHE}} [[Sébastien Buemi]]<br>{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Alonso]]<br>{{ikonazastave|JPN}} [[Kazuki Nakadžima]] | {{ikonazastave|JPN}} [[Toyota Motorsport GmbH|Toyota Gazoo Racing]] | [[Toyota TS050 Hybrid]] | 388 | 5286,888&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2017|2017]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Timo Bernhard]]<br>{{ikonazastave|NZL}} [[Brendon Hartley]]<br>{{ikonazastave|NZL}} [[Earl Bamber]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Porsche in motorsport|Porsche LMP Team]] | [[Porsche 919 Hybrid]] | 367 | 5001,834&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2016|2016]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Romain Dumas]]<br>{{ikonazastave|CHE}} [[Neel Jani]]<br>{{ikonazastave|DEU}} [[Marc Lieb]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Porsche in motorsport|Porsche Team]] | [[Porsche 919 Hybrid]] | 384 | 5233,53&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2015|2015]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Hülkenberg]]<br>{{ikonazastave|NZL}} [[Earl Bamber]]<br>{{ikonazastave|GBR}} [[Nick Tandy]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Porsche in motorsport|Porsche Team]] | [[Porsche 919 Hybrid]] | 395 | 5383,46&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2014|2014]] | {{ikonazastave|CHE}} [[Marcel Fässler (dirkač)|Marcel Fässler]]<br>{{ikonazastave|DEU}} [[André Lotterer]]<br>{{ikonazastave|FRA}} [[Benoît Tréluyer]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Joest Racing|Audi Sport Team Joest]] | [[Audi R18|Audi R18 e-tron quattro]] | 379 | 5165,39&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2013|2013]] | {{ikonazastave|DNK}} [[Tom Kristensen]]<br>{{ikonazastave|GBR}} [[Allan McNish]]<br>{{ikonazastave|FRA}} [[Loïc Duval]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Joest Racing|Audi Sport Team Joest]] | [[Audi R18|Audi R18 e-tron quattro]] | 348 | 4742,89&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2012|2012]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Marcel Fässler (dirkač)|Marcel Fässler]]<br>{{ikonazastave|DEU}} [[André Lotterer]]<br>{{ikonazastave|FRA}} [[Benoît Tréluyer]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Joest Racing|Audi Sport Team Joest]] | [[Audi R18 e-tron quattro]] | 378 | 5151,76&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2011|2011]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Marcel Fässler (dirkač)|Marcel Fässler]]<br>{{ikonazastave|DEU}} [[André Lotterer]]<br>{{ikonazastave|FRA}} [[Benoît Tréluyer]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Joest Racing|Audi Sport Team Joest]] | [[Audi R18 TDI]] | 355 | 4838,30&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2010|2010]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Mike Rockenfeller]]<br>{{ikonazastave|Nemčija}} [[Timo Bernhard]]<br>{{ikonazastave|Francija}} [[Romain Dumas]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Joest Racing|Audi Sport North America]] | [[Audi R15 TDI plus]] | 397 | 5410,71&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2009|2009]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[David Brabham]]<br>{{ikonazastave|Španija}} [[Marc Gené]]<br>{{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Peugeot|Peugeot Sport]] [[Total S,A,|Total]] | [[Peugeot 908 HDi FAP]] | 382 | 5206,28&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2008|2008]] | {{ikonazastave|Danska}} [[Tom Kristensen]]<br>{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Allan McNish]]<br>{{ikonazastave|Italija}} [[Rinaldo Capello]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Joest Racing|Audi Sport North America]] | [[Audi R10 TDI]] | 381 | 5192,65&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2007|2007]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Frank Biela]]<br />{{ikonazastave|Italija}} [[Emanuele Pirro]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} [[Marco Werner]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Audi]] Sport North America | [[Audi R10]] | 369 | 5036,85&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2006|2006]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Frank Biela]]<br />{{ikonazastave|Italija}} [[Emanuele Pirro]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} [[Marco Werner]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Audi]] Sport Team [[Joest Racing|Joest]] | [[Audi R10]] | 380 | 5187&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2005|2005]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Jyrki Järvilehto|J.J. Lehto]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} [[Marco Werner]]<br />{{ikonazastave|Danska}} [[Tom Kristensen]] | {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[ADT Security Services|ADT]] [[Champion Racing]] | [[Audi R8 Race Car|Audi R8]] | 370 | 5050,5&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2004|2004]] | {{ikonazastave|Japonska}} [[Seidži Ara]]<br />{{ikonazastave|Danska}} [[Tom Kristensen]]<br />{{ikonazastave|Italija}} [[Rinaldo Capello]] | {{ikonazastave|Japonska}} [[Audi]] Sport Japan Team Goh | [[Audi R8 Race Car|Audi R8]] | 379 | 5169,9&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2003|2003]] | {{ikonazastave|Danska}} [[Tom Kristensen]]<br />{{ikonazastave|Italija}} [[Rinaldo Capello]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Guy Smith]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Team [[Bentley]] | [[Bentley Speed 8]] | 377 | 5146,05&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2002|2002]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Frank Biela]]<br />{{ikonazastave|Danska}} [[Tom Kristensen]]<br />{{ikonazastave|Italija}} [[Emanuele Pirro]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Audi]] Sport Team [[Joest Racing|Joest]] | [[Audi R8 Race Car|Audi R8]] | 375 | 5118,75&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2001|2001]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Frank Biela]]<br />{{ikonazastave|Danska}} [[Tom Kristensen]]<br />{{ikonazastave|Italija}} [[Emanuele Pirro]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Audi]] Sport Team [[Joest Racing|Joest]] | [[Audi R8 Race Car|Audi R8]] | 321 | 4381,65&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 2000|2000]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Frank Biela]]<br />{{ikonazastave|Danska}} [[Tom Kristensen]]<br />{{ikonazastave|Italija}} [[Emanuele Pirro]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Audi]] Sport Team [[Joest Racing|Joest]] | [[Audi R8 Race Car|Audi R8]] | 368 | 5007,99&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1999|1999]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Pierluigi Martini]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Yannick Dalmas]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} [[Joachim Winkelhock]] | {{ikonazastave|Nemčija}} Team [[BMW Motorsport]] | [[BMW V12 LMR]] | 365 | 4968&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1998|1998]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Laurent Aiello]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Allan McNish]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Stéphane Ortelli]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Porsche]] AG | [[Porsche 911 GT1]]-98 | 351 | 4773,18&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1997|1997]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Michele Alboreto]]<br />{{ikonazastave|Švedska}} [[Stefan Johansson]]<br />{{ikonazastave|Danska}} [[Tom Kristensen]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Joest Racing]] | [[Tom Walkinshaw Racing|TWR]] [[Porsche WSC-95]] | 361 | 4909,6&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1996|1996]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Manuel Reuter]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Davy Jones (dirkač)|Davy Jones]]<br />{{ikonazastave|Avstrija}} [[Alexander Wurz]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Joest Racing]] | [[Tom Walkinshaw Racing|TWR]] [[Porsche WSC-95]] | 354 | 4814,4&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1995|1995]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Yannick Dalmas]]<br />{{ikonazastave|Finska}} [[Jyrki Järvilehto|J.J. Lehto]]<br />{{ikonazastave|Japonska}} [[Masanori Sekija]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Kokusai Kaihatsu Racing | [[McLaren F1 GTR]] | 298 | 4055,8&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1994|1994]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Yannick Dalmas]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Hurley Haywood]]<br />{{ikonazastave|Italija}} [[Mauro Baldi]] | {{ikonazastave|Nemčija}} Le Mans [[Porsche]] Team | [[Dauer 962 Le Mans]] | 344 | 4678,4&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1993|1993]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Geoff Brabham]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Christophe Bouchut]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Eric Hélary]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Peugeot]] [[Talbot]] Sport | [[Peugeot 905]] Evo 1B | 375 | 5100&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1992|1992]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Derek Warwick]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Yannick Dalmas]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mark Blundell]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Peugeot]] [[Talbot]] Sport | [[Peugeot 905]] Evo 1B | 352 | 4787,2&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1991|1991]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Volker Weidler]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Herbert]]<br />{{ikonazastave|Belgija}} [[Bertrand Gachot]] | {{ikonazastave|Japonska}} [[Mazdaspeed]] Co, Ltd, | [[Mazda 787B]] | 362 | 4922,81&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1990|1990]] | {{ikonazastave|Danska}} [[John Nielsen]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Price Cobb]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Martin Brundle]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Silk Cut]] [[Jaguar (avto)|Jaguar]] ([[Tom Walkinshaw Racing|TWR]]) | [[Jaguar XJR-12]] | 359 | 4882,4&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1989|1989]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Jochen Mass]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} [[Manuel Reuter]]<br />{{ikonazastave|Švedska}} [[Stanley Dickens]] | {{ikonazastave|Nemčija}} Team [[Sauber]] [[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Sauber C9]]-[[Mercedes-Benz]] | 389 | 5265,115&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1988|1988]] | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Jan Lammers]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Dumfries]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Andy Wallace (racer)|Andy Wallace]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Silk Cut]] [[Jaguar (avto)|Jaguar]] ([[Tom Walkinshaw Racing|TWR]]) | [[Jaguar XJR-9]]LM | 394 | 5332,97&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1987|1987]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Derek Bell (dirkač)|Derek Bell]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} [[Hans-Joachim Stuck]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Al Holbert]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Rothmans]] [[Porsche]] AG | [[Porsche 962]]C | 354 | 4791,9&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1986|1986]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Derek Bell (dirkač)|Derek Bell]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} [[Hans-Joachim Stuck]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Al Holbert]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Rothmans]] [[Porsche]] AG | [[Porsche 962]]C | 367 | 4972,731&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1985|1985]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Klaus Ludwig]]<br />{{ikonazastave|Italija}} [[Paolo Barilla]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} [[Louis Krages]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Joest Racing]] | [[Porsche 956]] | 373 | 5088,507&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1984|1984]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Klaus Ludwig]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Henri Pescarolo]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Joest Racing]] | [[Porsche 956]] | 359 | 4900,276&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1983|1983]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Vern Schuppan]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Al Holbert]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Hurley Haywood]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Rothmans]] [[Porsche]] | [[Porsche 956]] | 370 | 5047,934&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1982|1982]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Jacky Ickx]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Derek Bell (dirkač)|Derek Bell]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Rothmans]] [[Porsche]] System | [[Porsche 956]] | 359 | 4899,086&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1981|1981]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Jacky Ickx]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Derek Bell (dirkač)|Derek Bell]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Porsche]] System | [[Porsche 936]] | 354 | 4825,348&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1980|1980]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Rondeau]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Pierre Jaussaud]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Rondeau]] | [[Jean Rondeau|Rondeau]] M379B-[[Ford Motor Company|Ford]] [[Cosworth]] | 338 | 4608,02&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1979|1979]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Klaus Ludwig]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Bill Whittington]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Don Whittington]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Porsche]] [[Kremer Racing]] | [[Porsche 935]] K3 | 307 | 4173,93&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1978|1978]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Pierre Jaussaud]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Didier Pironi]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Renault Sport]] | [[Renault Alpine A442]]B | 369 | 5044,53&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1977|1977]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Jacky Ickx]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Hurley Haywood]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} [[Jürgen Barth]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Martini Racing]] [[Porsche]] System | [[Porsche 936]] | 342 | 4671,83&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1976|1976]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Jacky Ickx]]<br />{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Gijs van Lennep]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Martini Racing]] [[Porsche]] System | [[Porsche 936]] | 349 | 4769,923&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1975|1975]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Jacky Ickx]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Derek Bell (dirkač)|Derek Bell]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Gulf Racing|Gulf]] Research Racing Co, | [[Mirage (race car)|Mirage]] GR8-[[Ford Motor Company|Ford]] [[Cosworth]] | 336 | 4594,577&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1974|1974]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Henri Pescarolo]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Gérard Larrousse]] | {{ikonazastave|Francija}} Equipe [[Gitanes]] | [[Matra]] [[Simca]] MS670C | 337 | 4606,571&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1973|1973]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Henri Pescarolo]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Gérard Larrousse]] | {{ikonazastave|Francija}} Equipe [[Matra]]-[[Simca]] [[Royal Dutch Shell|Shell]] | [[Matra]] [[Simca]] MS670B | 355 | 4853,945&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1972|1972]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Henri Pescarolo]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Hill]] | {{ikonazastave|Francija}} Equipe [[Matra]]-[[Simca]] [[Royal Dutch Shell|Shell]] | [[Matra]] [[Simca]] MS670 | 344 | 4691,343&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1971|1971]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Helmut Marko]]<br />{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Gijs van Lennep]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Martini Racing]] Team | [[Porsche 917]]K | 397 | 5335,313&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1970|1970]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Hans Herrmann]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Richard Attwood]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Porsche]] KG Salzburg | [[Porsche 917]]K | 343 | 4607,81&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1969|1969]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Jacky Ickx]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jackie Oliver]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Wyer]] Automotive Engineering | [[Ford GT40]] Mk, I | 372 | 4997,88&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1968|1968]] | {{ikonazastave|Mehika}} [[Pedro Rodriguez (dirkač)|Pedro Rodriguez]]<br />{{ikonazastave|Belgija}} [[Lucien Bianchi]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Wyer]] Automotive Engineering | [[Ford GT40]] Mk, I | 331 | 4452,88&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1967|1967]] | {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dan Gurney]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[A,J, Foyt]] | {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Carroll Shelby International|Shelby-American]] Inc, | [[Ford GT40]] Mk, IV | 388 | 5232,9&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1966|1966]] | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Bruce McLaren]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Chris Amon]] | {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Carroll Shelby International|Shelby-American]] Inc, | [[Ford GT40]] Mk, II | 360 | 4843,09&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1965|1965]] | {{ikonazastave|Avstrija}} [[Jochen Rindt]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Masten Gregory]] | {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[North American Racing Team]] (NART) | [[Ferrari P|Ferrari 250LM]] | 348 | 4677,11&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1964|1964]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Guichet]]<br />{{ikonazastave|Italija}} [[Nino Vaccarella]] | {{ikonazastave|Italija}} SpA [[Ferrari]] SEFAC | [[Ferrari P|Ferrari 275P]] | 349 | 4695,31&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1963|1963]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Ludovico Scarfiotti]]<br />{{ikonazastave|Italija}} [[Lorenzo Bandini]] | {{ikonazastave|Italija}} SpA [[Ferrari]] SEFAC | [[Ferrari P|Ferrari 250P]] | 339 | 4561,71&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1962|1962]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Olivier Gendebien]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Phil Hill]] | {{ikonazastave|Italija}} SpA [[Ferrari]] SEFAC | [[Ferrari TR|Ferrari 330]] TRI/LM Spyder | 331 | 4451,255&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1961|1961]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Olivier Gendebien]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Phil Hill]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari]] | [[Ferrari TR|Ferrari 250]] TRI/61 | 333 | 4476,58&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1960|1960]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Olivier Gendebien]]<br />{{ikonazastave|Belgija}} [[Paul Frere]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari]] | [[Ferrari TR|Ferrari 250]] TR59/60 | 314 | 4217,527&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1959|1959]] | {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Carroll Shelby]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Roy Salvadori]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Brown (entrepreneur)|David Brown]] Racing Dept, | [[Aston Martin DBR1]] | 323 | 4347,9&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1958|1958]] | {{ikonazastave|Belgija}} [[Olivier Gendebien]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Phil Hill]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari]] | [[Ferrari TR|Ferrari 250]] TR58 | 305 | 4101,926&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1957|1957]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ron Flockhart (auto racing)|Ron Flockhart]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ivor Bueb]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ecurie Ecosse]] | [[Jaguar D-Type]] | 327 | 4397,108&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1956|1956]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ron Flockhart (auto racing)|Ron Flockhart]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ninian Sanderson]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ecurie Ecosse]] | [[Jaguar D-Type]] | 300 | 4034,939&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1955|1955]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mike Hawthorn]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Ivor Bueb]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jaguar (avto)|Jaguar Cars]] Ltd, | [[Jaguar D-Type]] | 307 | 4135,38&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1954|1954]] | {{ikonazastave|Argentina}} [[José Froilán González]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Maurice Trintignant]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari]] | [[Ferrari America|Ferrari 375]] Plus | 302 | 4061,15&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1953|1953]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Tony Rolt]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Duncan Hamilton (dirkač)|Duncan Hamilton]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jaguar (avto)|Jaguar Cars]] Ltd, | [[Jaguar C-Type]] | 304 | 4088,064&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1952|1952]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Hermann Lang]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} [[Fritz Riess]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Daimler-Benz]] A,G, | [[Mercedes-Benz 300SL]] | 277 | 3733,839&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1951|1951]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Peter Walker (driver)|Peter Walker]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Peter Whitehead (dirkač)|Peter Whitehead]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Peter Walker (driver)|Peter Walker]] | [[Jaguar C-Type|Jaguar XK-120C]] | 267 | 3611,193&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1950|1950]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Louis Rosier]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Louis Rosier]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Louis Rosier]] | [[Talbot-Lago]] T26 Grand Sport | 256 | 3465,12&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1949|1949]] | {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Luigi Chinetti]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Peter Mitchell-Thomson]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Peter Mitchell-Thomson|Lord Selsdon]] | [[Ferrari 166 S|Ferrari 166MM]] | 235 | 3178,299&nbsp;km |- ! 1948<br />do<br />1940 | colspan=5 align=center | '''[[Druga svetovna vojna]]''' |- ! [[24 ur Le Mansa 1939|1939]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Pierre Wimille]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Pierre Veyron]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Pierre Wimille]] | [[Bugatti Type 57]]S Tank | 248 | 3354,76&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1938|1938]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Eugene Chaboud]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Jean Trémoulet]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Eugene Chaboud]] / [[Jean Trémoulet]] | [[Delahaye]] 135CS | 235 | 3180,94&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1937|1937]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Jean-Pierre Wimille]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Robert Benoist]] | {{ikonazastave|Francija}} Roger Labric | [[Bugatti Type 57]]G Tank | 243 | 3287,938&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1936|1936]] | colspan=5 align=center | '''Zaradi stavke delavcev ni bilo dirke''' |- ! [[24 ur Le Mansa 1935|1935]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Johnny Hindmarsh]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Luis Fontés]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Arthur W, Fox / Charles Nichol | [[Lagonda]] M45R Rapide | 222 | 3006,797&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1934|1934]] | [[Slika:Flag of Italy (1861-1946).svg|22px]] [[Luigi Chinetti]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Philippe Étancelin]] | [[Slika:Flag of Italy (1861-1946).svg|22px]] [[Luigi Chinetti]] / [[Philippe Étancelin]] | [[Alfa Romeo 8C]] 2300 | 213 | 2886,938&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1933|1933]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Raymond Sommer]]<br />[[Slika:Flag of Italy (1861-1946).svg|22px]] [[Tazio Nuvolari]] | [[Slika:Flag of Italy (1861-1946).svg|22px]] Soc, Anon, [[Alfa Romeo in motorsport|Alfa Romeo]] | [[Alfa Romeo 8C]] 2300 | 233 | 3144,038&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1932|1932]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Raymond Sommer]]<br />[[Slika:Flag of Italy (1861-1946).svg|22px]] [[Luigi Chinetti]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Raymond Sommer]] | [[Alfa Romeo 8C]] 2300 | 218 | 2954,038&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1931|1931]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Francis Richard Henry Penn Curzon, 5th Earl Howe|Earl Howe]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Henry Birkin]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Francis Richard Henry Penn Curzon, 5th Earl Howe|Earl Howe]] | [[Alfa Romeo 8C]] 2300 | 184 | 3017,654&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1930|1930]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Woolf Barnato]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Glen Kidston]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bentley]] Motors Ltd, | [[Bentley Speed Six]] | 179 | 2930,663&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1929|1929]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Woolf Barnato]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Henry Birkin]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bentley]] Motors Ltd, | [[Bentley Speed Six]] | 174 | 2843,83&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1928|1928]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Woolf Barnato]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bernard Rubin]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bentley]] Motors Ltd, | [[Bentley Blower|Bentley 41 Litre]] | 154 | 2669,272&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1927|1927]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Dudley Benjafield]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Sammy Davis (dirkač)|Sammy Davis]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bentley]] Motors Ltd, | [[Bentley 3 Litre]] Super Sport | 137 | 2369,807&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1926|1926]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Robert Bloch (dirkač)|Robert Bloch]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[André Rossignol]] | ''brez imena'' | [[Lorraine-Dietrich]] B3-6 | 147 | 2552,414&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1925|1925]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Gérard de Courcelles]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[André Rossignol]] | ''brez imena'' | [[Lorraine-Dietrich]] B3-6 | 129 | 2233,982&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1924|1924]] | [[Slika:Canadian Red Ensign (1921-1957).svg|22px]] [[John Duff]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Frank Clement (dirkač)|Frank Clement]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} Duff & Aldington | [[Bentley 3 Litre]] Sport | 120 | 2077,341&nbsp;km |- ! [[24 ur Le Mansa 1923|1923]] | {{ikonazastave|Francija}} [[André Lagache]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[René Léonard]] | ''brez imena'' | [[Chenard-Walcker|Chenard et Walker]] Sport | 128 | 2209,536&nbsp;km |} == Rekordi == [[Image:Tom Kristensen 2008.JPG|thumb|right|250px|Devetkratni zmagovalec [[Tom Kristensen (dirkač)|Tom Kristensen]]]] [[image:Jacky Ickx (cropped).jpg|thumb|right|250px|Šestkratni zmagovalec [[Jacky Ickx]]]] === Največ zmag med dirkači === {|class="wikitable" style="font-size: 100%;" |- ! Poz ! Dirkač ! Zmage ! Leta |- ! 1 | {{ikonazastave|Danska}} [[Tom Kristensen]] | align="center" | 9 | align="center" | 1997, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2008, 2013 |- ! 2 | {{ikonazastave|Belgija}} [[Jacky Ickx]] | align="center" | 6 | align="center" | 1969, 1975, 1976, 1977, 1981, 1982 |- ! rowspan="3"| 3 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Derek Bell (dirkač)|Derek Bell]] | align="center" rowspan="3"| 5 | align="center" | 1975, 1981, 1982, 1986, 1987 |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Frank Biela]] | align="center" | 2000, 2001, 2002, 2006, 2007 |- | {{ikonazastave|Italija}} [[Emanuele Pirro]] | align="center" | 2000, 2001, 2002, 2006, 2007 |- ! rowspan="4"| 6 | {{ikonazastave|Belgija}} [[Olivier Gendebien]] | align="center" rowspan="4"| 4 | align="center" | 1958, 1960, 1961, 1962 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Henri Pescarolo]] | align="center" | 1972, 1973, 1974, 1984 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Yannick Dalmas]] | align="center" | 1991, 1994, 1995, 1999 |- | {{ikonazastave|Švica}} [[Sébastien Buemi]] | align="center" | 2018, 2019, 2020, 2022 |} === Največ zaporednih zmag med dirkači === {|class="wikitable" style="font-size: 100%;" |- ! Poz ! Dirkač ! Zmage ! Leta |- ! 1 | {{ikonazastave|Danska}} [[Tom Kristensen]] | align="center" | 6 | 2000 - 2005 |- ! rowspan="9"| 2 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Woolf Barnato]] | align="center" rowspan="9"| 3 | 1928 - 1930 |- | {{ikonazastave|Belgija}} [[Olivier Gendebien]] | 1960 - 1962 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Henri Pescarolo]] | 1972 - 1974 |- | {{ikonazastave|Belgija}} [[Jacky Ickx]] | 1975 - 1977 |- | {{ikonazastave|Italija}} [[Emanuele Pirro]] | 2000 - 2002 |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Frank Biela]] | 2000 - 2002 |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Marco Werner]] | 2005 - 2007 |- | {{ikonazastave|Japonska}} [[Kazuki Nakadžima]] | 2018 - 2020 |- | {{ikonazastave|Švica}} [[Sébastien Buemi]] | 2018 - 2020 |} === Zmage dirkačev po državah === {|class="wikitable" style="font-size: 100%;" |- |- ! scope=col | Država ! scope=col data-sort-type=number | Zmage ! scope=col data-sort-type=number | Dirkači |- ! scope="row" | {{GBR}} | 47 | 35 |- ! scope="row" | {{FRA}} | 42 | 28 |- ! scope=row | {{DEU}} | 31 | 18 |- ! scope=row | {{ITA}} | 21 | 14 |- ! scope=row | {{USA}} | 19 | 13 |- ! scope=row | {{BEL}} | 13 | 5 |- ! scope=row | {{DNK}} | 11 | 3 |- ! scope=row | {{CHE}} | 8 | 3 |- ! scope=row | {{JPN}} | 8 | 5 |- ! scope=row | {{NZL}} | 8 | 4 |- ! scope="row" | {{AUS}} | 4 | 4 |- ! scope="row" | {{AUT}} | 4 | 3 |- ! scope="row" | {{ESP}} | 4 | 3 |- ! scope=row | {{NLD}} | 3 | 2 |- ! scope="row" | {{ARG}} | 2 | 2 |- ! scope="row" | {{SWE}} | 2 | 2 |- ! scope=row | {{FIN}} | 2 | 1 |- ! scope=row | {{CAN}} | 1 | 1 |- |- ! scope=row | {{CHN}} | 1 | 1 |- ! scope=row | {{MEX}} | 1 | 1 |- ! scope=row | {{MCO}} | 1 | 1 |- ! scope=row | {{POL}} | 1 | 1 |} === Največ zmag med moštvi === {|class="wikitable" style="font-size: 100%;" |- ! Poz ! Moštvo ! Zmage ! Leta |- ! 1 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Porsche]] | align="center" | 19 | align="center" | 1970, 1971, 1976, 1977, 1979, 1981, 1982, 1983, 1984, 1985,<br>1986, 1987, 1994, 1996, 1997, 1998, 2015, 2016, 2017 |- ! 2 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Audi]] | align="center" | 13 | align="center" | 2000, 2001, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2010, 2011,<br>2012, 2013, 2014 |- ! 3 | {{ikonazastave|Italija}} [[Ferrari]] | align="center" | 12 | align="center" | 1949, 1954, 1958, 1960, 1961, 1962, 1963, 1964, 1965, 2023,<br>2024, 2025 |- ! 4 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jaguar (avto)|Jaguar]] | align="center" | 7 | align="center" | 1951, 1953, 1955, 1956, 1957, 1988, 1990 |- ! rowspan="2"| 5 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bentley]] | align="center" rowspan="2"| 6 | align="center" | 1924, 1927, 1928, 1929, 1930, 2003 |- | {{ikonazastave|Japonska}} [[Toyota]] | align="center" | 2018, 2019, 2020, 2021, 2022, 2026 |- ! rowspan="2"| 7 | {{ikonazastave|Italija}} [[Alfa Romeo in motorsport|Alfa Romeo]] | align="center" rowspan="2"| 4 | align="center" | 1931, 1932, 1933, 1934 |- | {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Ford Motor Company|Ford]] | align="center" | 1966, 1967, 1968, 1969 |- ! rowspan="2"| 9 | {{ikonazastave|Francija}} [[Matra]]-[[Simca]] | align="center" rowspan="2"| 3 | align="center" | 1972, 1973, 1974 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Peugeot]] | align="center" | 1992, 1993, 2009 |- ! rowspan="3"| 11 | {{ikonazastave|Francija}} [[Lorraine-Dietrich]] | align="center" rowspan="3"| 2 | align="center" | 1925, 1926 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Bugatti]] | align="center" | 1937, 1939 |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Mercedes-Benz]] | align="center" | 1952, 1989 |- ! rowspan="11"| 14 | {{ikonazastave|Francija}} [[Chenard & Walcker]] | align="center" rowspan="11"| 1 | align="center" | 1923 |- | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Lagonda]] | align="center" | 1935 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Delahaye]] | align="center" | 1938 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Talbot-Lago]] | align="center" | 1950 |- | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Aston Martin]] | align="center" | 1959 |- | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Mirage (race car)|Mirage]] | align="center" | 1975 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Renault]]-[[Alpine (car)|Alpine]] | align="center" | 1978 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Rondeau|Rondeau]] | align="center" | 1980 |- | {{ikonazastave|Japonska}} [[Mazda]] | align="center" | 1991 |- | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[McLaren Automotive|McLaren]] | align="center" | 1995 |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[BMW]] | align="center" | 1999 |} === Največ zaporednih zmag med moštvi === {|class="wikitable" style="font-size: 100%;" |- ! Poz ! Moštvo ! Zmage ! Leta |- ! 1 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Porsche]] | align="center" | 7 | 1981 - 1987 |- ! 2 | {{ikonazastave|Italija}} [[Ferrari]] | align="center" | 6 | 1960 - 1965 |- ! rowspan="3"| 3 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Audi]] | align="center" rowspan="3" | 5 | 2004 - 2008 |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Audi]] | 2010 - 2014 |- | {{ikonazastave|Japonska}} [[Toyota]] | 2018 - 2022 |- ! rowspan="3"| 5 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bentley]] | align="center" rowspan="3"| 4 | 1927 - 1930 |- | {{ikonazastave|Italija}} [[Alfa Romeo in motorsport|Alfa Romeo]] | 1931 - 1934 |- | {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Ford Motor Company|Ford]] | 1966 - 1969 |- ! rowspan="6"| 8 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jaguar (avto)|Jaguar]] | align="center" rowspan="6"| 3 | 1955 - 1957 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Matra]]-[[Simca]] | 1972 - 1974 |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Porsche]] | 1996 - 1998 |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Audi]] | 2000 - 2002 |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Porsche]] | 2015 - 2017 |- | {{ikonazastave|Italija}} [[Ferrari]] | 2023 - 2025 |- ! rowspan="4"| 13 | {{ikonazastave|Francija}} [[Lorraine-Dietrich]] | align="center" rowspan="4| 2 | 1925 - 1926 |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Porsche]] | 1970 - 1971 |- | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Porsche]] | 1976 - 1977 |- | {{ikonazastave|Francija}} [[Peugeot]] | 1992 - 1993 |} == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija|24 Hours of Le Mans}} * {{official|http://www.24h-lemans.com/en/}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovno prvenstvo športnih dirkalnikov]] [[Kategorija:Avtomobilistične dirke]] [[Kategorija:Športne prireditve v Franciji]] [[Kategorija:Le Mans]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1923]] [[Kategorija:24 ur Le Mansa|*]] 7xp1bey0va5eyhlsz9i4e1g14c1qkkm 0 114081 6689268 6447882 2026-06-14T16:31:08Z Sporti 5955 /* Formula 1 */ 2026 6689268 wikitext text/x-wiki {{CoorHeader|41|34|12|N|2|15|40|E|type:landmark}} [[Slika:GrandPrix Circuit Spain 2006.svg|right|200px]] '''Circuit de Catalunya''' je [[dirkališče]], ki leži v [[Montmeló|Montmelu]], severno od [[Barcelona|Barcelone]], [[Španija]]. Najbolj znano je po dirki [[Formula 1|Formule 1]] za [[Velika nagrada Španije|Veliko nagrado Španije]], ki jo gosti od leta [[1992]], od leta [[1996]] pa gosti tudi [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu|motociklistično]] dirko za [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije|Veliko nagrado Katalonije]]. Z dolgimi ravninami in različno hitrimi ovinku, je dirkališče Circuit de Catalunya, znano kot steza, kjer se pokaže kateri dirkalniki so resnično vsestransko dobri. Kot taka je ena najbolj priljubljenih testnih stez. == Zmagovalci == === Formula 1 === [[Slika:2003 Spanish Grand Prix grid.jpg|300px|thumb|300px|right|Štart dirke za [[Velika nagrada Španije 2003|Veliko nagrado Španije 2003]]]] {| class="wikitable" ! Sezona ! Zmagovalec ! Moštvo ! Poročilo |- ! {{F1|2026}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Španije 2026|Poročilo]] |- ! {{F1|2025}} | {{ikonazastave|AUS}} [[Oscar Piastri]] | {{ikonazastave|UK}} [[McLaren]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] | [[Velika nagrada Španije 2025|Poročilo]] |- ! {{F1|2024}} | {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Honda RBPT]] | [[Velika nagrada Španije 2024|Poročilo]] |- ! {{F1|2023}} | {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Honda RBPT]] | [[Velika nagrada Španije 2023|Poročilo]] |- ! {{F1|2022}} | {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|RBPT]] | [[Velika nagrada Španije 2022|Poročilo]] |- ! {{F1|2021}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Španije 2021|Poročilo]] |- ! {{F1|2020}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Španije 2020|Poročilo]] |- ! {{F1|2019}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Španije 2019|Poročilo]] |- ! {{F1|2018}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Španije 2018|Poročilo]] |- ! {{F1|2017}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Španije 2017|Poročilo]] |- ! {{F1|2016}} | {{ikonazastave|NED}} [[Max Verstappen]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[TAG Heuer]] | [[Velika nagrada Španije 2016|Poročilo]] |- ! {{F1|2015}} | {{ikonazastave|DEU}} [[Nico Rosberg]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Španije 2015|Poročilo]] |- ! {{F1|2014}} | {{ikonazastave|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Španije 2014|Poročilo]] |- ! {{F1|2013}} | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Španije 2013|Poročilo]] |- ! {{F1|2012}} | {{ikonazastave|VEN}} [[Pastor Maldonado]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Williams F1|Williams]]-[[Renault in Formula One|Renault]] | [[Velika nagrada Španije 2012|Poročilo]] |- ! {{F1|2011}} | {{ikonazastave|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Španije 2011|Poročilo]] |- ! {{F1|2010}} | {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Webber]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Španije 2010|Poročilo]] |- ! {{F1|2009}} | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brawn GP|Brawn]]-[[Mercedes-Benz High Performance Engines|Mercedes]] | [[Velika nagrada Španije 2009|Poročilo]] |- ! {{F1|2008}} | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Španije 2008|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2007|2007]] | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Španije 2007|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2006|2006]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Renault F1 Team|Renault]] | [[Velika nagrada Španije 2006|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2005|2005]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Španije 2005|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2004|2004]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Španije 2004|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2003|2003]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Španije 2003|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2002|2002]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Španije 2002|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2001|2001]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Španije 2001|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 2000|2000]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Španije 2000|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1999|1999]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Španije 1999|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1998|1998]] | {{ikonazastave|Finska}} [[Mika Häkkinen]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Team McLaren|McLaren]]-[[Mercedes Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Španije 1998|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1997|1997]] | {{ikonazastave|Kanada}} [[Jacques Villeneuve]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault]] | [[Velika nagrada Španije 1997|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1996|1996]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Španije 1996|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1995|1995]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Benetton Formula|Benetton]]-[[Renault]] | [[Velika nagrada Španije 1995|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1994|1994]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Damon Hill]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault]] | [[Velika nagrada Španije 1994|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1993|1993]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Alain Prost]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault]] | [[Velika nagrada Španije 1993|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1992|1992]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Nigel Mansell]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault]] | [[Velika nagrada Španije 1992|Poročilo]] |- ! [[Formula 1 sezona 1991|1991]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Nigel Mansell]] | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[WilliamsF1|Williams]]-[[Renault]] | [[Velika nagrada Španije 1991|Poročilo]] |} === Svetovno prvenstvo v motociklizmu === {|class="wikitable" style="font-size: 95%;" |- ! Sezona !! 125 cm³/Moto3 !! 250 cm³/Moto2 !! 500 cm³/MotoGP !! Poročilo |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2013|2013]] | {{flagicon|Spain}} [[Luis Salom]] | {{flagicon|Spain}} [[Pol Espargaró]] | {{flagicon|Spain}} [[Jorge Lorenzo]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2013|Poročilo]] |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2012|2012]] | {{flagicon|Spain}} [[Maverick Viñales]] | {{flagicon|Italy}} [[Andrea Iannone]] | {{flagicon|Spain}} [[Jorge Lorenzo]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2012|Poročilo]] |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2011|2011]] | {{flagicon|Spain}} [[Nicolás Terol]] | {{flagicon|Germany}} [[Stefan Bradl]] | {{flagicon|Australia}} [[Casey Stoner]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2011|Poročilo]] |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2010|2010]] | {{flagicon|Spain}} [[Marc Márquez]] | {{flagicon|Japan}} [[Juki Takahaši]] | {{flagicon|Spain}} [[Jorge Lorenzo]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2010|Poročilo]] |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2009|2009]] | {{Flagicon|Italy}} [[Andrea Iannone]] | {{Flagicon|Spain}} [[Álvaro Bautista]] | {{Flagicon|Italy}} [[Valentino Rossi]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2009|Poročilo]] |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2008|2008]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Mike Di Meglio]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Marco Simoncelli]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Daniel Pedrosa]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2008|Poročilo]] |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2007|2007]] | {{ikonazastave|Japonska}} [[Tomojoši KoJama]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Jorge Lorenzo]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Casey Stoner]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2007|Poročilo]] |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2006|2006]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Alvaro Bautista]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Andrea Dovizioso]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Valentino Rossi]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2006|Poročilo]] |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2005|2005]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Mattia Pasini]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Daniel Pedrosa]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Valentino Rossi]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2005|Poročilo]] |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2004|2004]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Hector Barbera]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Randy de Puniet]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Valentino Rossi]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2004|Poročilo]] |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2003|2003]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Daniel Pedrosa]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Randy de Puniet]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Loris Capirossi]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2003|Poročilo]] |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2002|2002]] | {{ikonazastave|San Marino}} [[Manuel Poggiali]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Marco Melandri]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Valentino Rossi]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2002|Poročilo]] |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2001|2001]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Lucio Cecchinello]] | {{ikonazastave|Japonska}} [[Daidžiro Kato]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Valentino Rossi]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2001|Poročilo]] |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2000|2000]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Simone Sanna]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Olivier Jacque]] | {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Kenny Roberts Jr]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2000|Poročilo]] |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1999|1999]] | {{ikonazastave|Francija}} [[Arnaud Vincent]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Valentino Rossi]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Álex Crivillé]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 1999|Poročilo]] |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1998|1998]] | {{ikonazastave|Japonska}} [[Tonomi Manako]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Valentino Rossi]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Michael Doohan]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 1998|Poročilo]] |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1997|1997]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Valentino Rossi]] | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Waldmann]] | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Michael Doohan]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 1997|Poročilo]] |- ! [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 1996|1996]] | {{ikonazastave|Japonska}} [[Tonomi Manako]] | {{ikonazastave|Italija}} [[Max Biaggi]] | {{ikonazastave|Španija}} [[Carlos Checa]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 1996|Poročilo]] |} == Glej tudi == * [[seznam dirkališč Formule 1]] {{Formula One circuits}} {{F1-stub}} {{sport-struct-stub}} [[Kategorija:Dirkališča Formule 1|Catalunya]] [[Kategorija:Velika nagrada Španije]] [[Kategorija:Motociklistična Velika nagrada Katalonije]] [[Kategorija:Športni objekti v Španiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1991]] 6n53za336jfj8tw24qys99unljgf9lr 0 118029 6689518 6550396 2026-06-15T08:41:13Z Kredsterdam 248546 /* */ Robidišče leta 2026 nima več stalnih prebivalcev. 6689518 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10141249_b4 | latd = 46 |latm = 12 |lats = 55.46 |latNS = N | longd = 13 |longm = 24 |longs = 52.51 |longEW = E |najdisi=Robidišče |slika=Robidišče center.jpg |napis=Robidišče, središče vasi |povrsina=1,40 |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |marksize=1px |nadmorska=671 |postna=5223 |posta=Breginj |obcina=Kobarid |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Robidišče - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 4415 <!--slika--> | lokacija = | občina = Kobarid <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Robidišče''' je [[naselje]] v [[občina Kobarid|Občini Kobarid]]. Do Robidišča pelje [[cesta|lokalna cesta]], ki se v [[Borjana|Borjani]] odcepi od ceste proti [[Breginj]]u. Cesta od odcepa pelje mimo naselja [[Podbela]] ob [[Nadiža|Nadiži]] in nadaljuje skozi slikovita korita s kamnitim »[[Napoleonov most čez Nadižo|Napoleonovim mostom]]« do Robidišča, ki je obmejno naselje z Italijo, sestavni del kulturnega prostora [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]] in obenem najzahodnejše naselje v Sloveniji. == Izvor krajevnega imena == Občnoimenski pomen slovenske besede ''robidišče'' je 'kraj kjer rastejo robide'. V starih listinah se kraj omenja v letih 1763−1787 kot ''Robedisca''. <ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * Vasi [[Breginjski kot|Breginjskega kota]] ([[Borjana]], [[Kred]], [[Potoki, Kobarid|Potoki]], [[Podbela]], [[Breginj]], [[Stanovišče]], [[Homec, Kobarid|Homec]], [[Logje]], [[Robidišče]], [[Sedlo, Kobarid|Sedlo]]) ==Sklici== {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://breginjski-kot.com/breginjski-kot/vredno-ogleda/vojasko-etnoloska-zbirka-breginj/ Breginjski kot-Robidišče-najzahodnejša slovenska vas] {{Kobarid}} [[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]] {{škrbina-naselje-sl}} gfos96erkixetvyi30h2ubfuymaz76q 6689555 6689518 2026-06-15T09:45:21Z TadejM 738 po https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/1579 ima 18 prebivalcev 6689555 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10141249_b4 | latd = 46 |latm = 12 |lats = 55.46 |latNS = N | longd = 13 |longm = 24 |longs = 52.51 |longEW = E |najdisi=Robidišče |slika=Robidišče center.jpg |napis=Robidišče, središče vasi |povrsina=1,40 |prebivalstvo=18 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |marksize=1px |nadmorska=671 |postna=5223 |posta=Breginj |obcina=Kobarid |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Robidišče - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 4415 <!--slika--> | lokacija = | občina = Kobarid <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Robidišče''' je [[naselje]] v [[občina Kobarid|Občini Kobarid]]. Do Robidišča pelje [[cesta|lokalna cesta]], ki se v [[Borjana|Borjani]] odcepi od ceste proti [[Breginj]]u. Cesta od odcepa pelje mimo naselja [[Podbela]] ob [[Nadiža|Nadiži]] in nadaljuje skozi slikovita korita s kamnitim »[[Napoleonov most čez Nadižo|Napoleonovim mostom]]« do Robidišča, ki je obmejno naselje z Italijo, sestavni del kulturnega prostora [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]] in obenem najzahodnejše naselje v Sloveniji. == Izvor krajevnega imena == Občnoimenski pomen slovenske besede ''robidišče'' je 'kraj kjer rastejo robide'. V starih listinah se kraj omenja v letih 1763−1787 kot ''Robedisca''. <ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * Vasi [[Breginjski kot|Breginjskega kota]] ([[Borjana]], [[Kred]], [[Potoki, Kobarid|Potoki]], [[Podbela]], [[Breginj]], [[Stanovišče]], [[Homec, Kobarid|Homec]], [[Logje]], [[Robidišče]], [[Sedlo, Kobarid|Sedlo]]) ==Sklici== {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://breginjski-kot.com/breginjski-kot/vredno-ogleda/vojasko-etnoloska-zbirka-breginj/ Breginjski kot-Robidišče-najzahodnejša slovenska vas] {{Kobarid}} [[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]] {{škrbina-naselje-sl}} teh6cooc2ezszgloc33y7ibfn6952o5 0 120028 6689463 6614895 2026-06-15T05:36:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689463 wikitext text/x-wiki [[Slika:Emona verske zgradbe - religious places (2).jpg|280px|thumb|desno|Mozaik prakrščanske bazilike v [[Emona|Emoni]], današnji Ljubljani]] [[File:Mosaic01.jpg|thumb|Iransko-rimski talni mozaik: detajl iz palače Šapurja I. v Bišapurju.]] '''Mozaik''' ({{lang-it|mosaico}}, {{lang-el|museios}}) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega [[steklo|stekla]], [[kamen|kamna]], [[marmor|marmorja]], [[opeka|opek]], školjk ali drugih materialov. Pogosto se uporablja v [[dekorativna umetnost|dekorativni umetnosti]] ali pri oblikovanju notranjosti. Večina mozaikov je izdelana iz majhnih, ravnih, grobih kvadratnih kosov kamna ali stekla različnih barv, znanih kot ''tesserae'' (kocke). Nekateri, predvsem talni mozaiki, so narejeni iz majhnih zaobljenih kamnov (prodnikov) in imenovani »prodni mozaiki«. Mozaiki imajo dolgo zgodovino, začenši v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] v 3. tisočletju pr. n. št. Prodni mozaiki so bili izdelani v [[Tirint]]u v [[Mikenska doba|Mikenski]] Grčiji; mozaiki z vzorci in slikami so se razširili v klasičnih obdobjih, tako v [[Antična Grčija|antični Grčiji]] kot v [[Starorimska civilizacija|antičnem Rimu]]. Zgodnjekrščanske [[bazilika (zgradba)|bazilike]] od 4. stoletja dalje so bile okrašene z zidnimi in stropnimi mozaiki. Mozaična umetnost je cvetela v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] od 6. do 15. stoletja; to tradicijo je sprejela [[Normani|normanska]] [[kraljevina Sicilija]] v 12. stoletju, [[Beneška republika]] pod vplivom vzhoda in med Rusi v Ukrajini. Mozaik je v [[renesančna umetnost|renesansi]] padel iz mode, čeprav so umetniki, kot je [[Raffaello Santi|Rafael]], nadaljevali s prakso te stare tehnike. Rimski in bizantinski vplivi so judejske umetnike vodili v dekoracijo sinagog v 5. in 6. stoletju na Bližnjem vzhodu s talnimi mozaiki. Mozaik se je pogosto uporabljal na verskih zgradbah in palačah v zgodnji [[islamska umetnost|islamski umetnosti]], vključno z prvo veliko islamsko versko zgradbo, [[Kupola na skali|Kupolo na skali]] v [[Jeruzalem]]u in [[mošeja Omajadov]] v Damasku. Mozaik je izginil iz mode v islamskem svetu po 8. stoletju. Sodobne mozaike izdelujejo profesionalni umetniki, ulični umetniki in kot priljubljena obrt. Uporabljajo se lahko številni materiali, razen tradicionalnih kamnitih in keramičnih kock, tudi školjke, steklo in biseri. == Zgodovina == [[File:Deer hunt mosaic from Pella.jpg|thumb|Mozaik ''Lov na jelene'' iz ''Hiše ugrabitve Helene'' v Peli, antična Makedonija, pozno 4. stoletje pr. n. št.]] [[File:The Abduction of Persephone by Pluto, Amphipolis.jpg|upright=1.35|thumb|Mozaik grobnice Kasta v Amfipolisu, ki prikazuje ugrabitev Perzefone s Plutonom, 4. stoletje pr. n. št.]] Najstarejši znani primeri mozaikov iz različnih materialov so bili najdeni v templju v Abri v Mezopotamiji in se nanašajo na drugo polovico 3. tisočletja pr. n. št. Sestavljeni so iz koščkov barvnih kamnov, školjk in slonovine. Izkopavanja v kraju [[Susa, Perzija|Susa]] in [[Čoga Zanbil]] dokazujejo prve zastekljene ploščice iz leta 1500 pred našim štetjem <ref name="HistoryOfIranianTile">[http://www.iranchamber.com/art/articles/tile_history1.php Iran: Visual Arts: history of Iranian Tile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101124201206/http://iranchamber.com/art/articles/tile_history1.php |date=2010-11-24 }}, Iran Chamber Society</ref>. Toda mozaični vzorci se niso uporabljali do časa [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] in rimskega vpliva. === Grčija in Rim === [[File:MosaicEpiphany-of-Dionysus.jpg|thumb|''Razodetje Dioniza'', mozaik iz Dionizove vile (2. stoletje) v Dionu, Grčija. Zdaj v Arheološkem muzeju Dion.]] {{glavni|Rimski mozaik}} V Tirintu so našli prodnate mozaike iz [[bronasta doba|bronaste dobe]], mozaike iz 4. stoletja pr. n. št. najdemo v makedonski palači-mestu Aegae, tudi iz 4. stoletja pr. n. št. je ''Lepotica iz Drača'', najdena v [[Drač]]u v [[Albanija|Albaniji]] leta 1916, zgodnji figuralni primer; grški figuralni slog je večinoma nastal v 3. stoletju pr. n. št.. Mitološki predmeti ali lovski prizori ali druge dejavnosti premožnih, so bili priljubljeni kot središče večje geometrijske zasnove, z močno poudarjenimi mejami <ref>{{navedi knjigo |last=Capizzi |first=Padre |title=Piazza Armerina: The Mosaics and Morgantina |year=1989 |publisher=International Specialized Book Service Inc.}}</ref>. [[Plinij starejši]] omenja umetnika Sosusa iz Pergamona, in opisuje njegove mozaike hrane, ki je ostala na tleh po prazniku in skupine golobov, ki pijejo iz sklede.<ref>{{navedi knjigo |last1=Fowler |first1=Harold North |last2=Wheeler |first2=James Rignall |last3=Stevens |first3=Gorham Phillips |title=A Handbook of Greek Archaeology |url=https://books.google.com/books?id=mr_iiuv86Y4C&pg=PA538 |accessdate=24 October 2012|page=538 |year=1937|publisher=Biblo & Tannen Publishers |isbn=978-0-8196-2009-5}}</ref> Obe temi sta bili zelo kopirani<ref>{{navedi splet |url=http://www.classics.upenn.edu/myth/php/tools/dictionary.php?method=did®exp=649&setcard=0&link=0&media=1 |last=Struck|year=2009 |first=Peter T. |title=MOSAICS |publisher=Upenn |accessdate=24 October 2012}}</ref>. Grški figuralni mozaiki so bili kopije ali prilagojene slike, slog pa so z navdušenjem sprejeli Rimljani, tako da so veliki talni mozaiki obogatili tla helenističnih vil in rimskih bivališč od Britanije do [[Dura-Europos]]. Večina zapisanih imen rimskih izdelovalcev mozaikov je grška, kar kaže, da so prevladovali nad kakovostnim delom po vsem imperiju; nedvomno so bili navadni obrtniki sužnji. Razkošna mozaična tla so v rimskih vilah po vsej severni Afriki, v mestih, kot je [[Kartagina]] in jih je še vedno mogoče videti v obsežni zbirki narodnega muzeja Bardo v [[Tunis]]u v Tuniziji. V grško-rimskem mozaiku sta obstajali dve glavni tehniki: ''[[opus vermiculatum]]'' je uporabljal drobne [[tesera|tesere]], običajno kocke po 4 milimetre ali manj, izdelane pa so bile v delavnicah v razmeroma majhnih ploščah, ki so bile prenesene na lokacijo z lepljenjem na začasno oporo. Majhne tesere so omogočale zelo natančne podrobnosti in pristop k iluzionizmu slikarstva. Pogosto so v stene vstavili majhne plošče, imenovane ''emblemata'' ali kot poudarke večjih talnih mozaikov v bolj grobem delu. Običajna tehnika je bila ''[[opus tessellatum]]'' z večjimi teserami, ki so bile položene na mestu. Črne na belem ozadju je bil značilen italijanski slog, ki je bil brez dvoma cenejši od polno obarvanega dela. {{sfn|Smith|1983|pp=116–123}} V Rimu so Neron in njegovi arhitekti uporabljali mozaike za pokrivanje nekaterih površin sten in stropov v ''[[Domus Aurea]]'', zgrajeni leta 64, stenske mozaike pa najdemo tudi v [[Pompeji]]h in sosednjih območjih. Vendar se zdi, da so figuralni zidni mozaiki šele v času krščanstva postali pomembna oblika umetniškega izražanja. Rimska cerkev Santa Costanza, ki je služila kot mavzolej za eno ali več cesarskih družin, ima na krožnem oboku tako verske mozaike kot dekorativne sekularne stropne mozaike, ki verjetno predstavljajo slog sodobne palače. Mozaiki v [[Villa Romana del Casale]] v bližini kraja [[Piazza Armerina]] na Siciliji so največja zbirka poznoantičnih mozaikov na svetu in so zaščiteni na Unescovem seznamu svetovne dediščine<ref>{{navedi splet|url=http://www.worldheritagesite.org/sites/villaromanadelcasale.html|title=World heritage site|accessdate=2008-12-15|archive-date=2008-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20081223110444/http://www.worldheritagesite.org/sites/villaromanadelcasale.html|url-status=dead}}</ref>. Velika ''vila rustica'', ki je bila verjetno v lasti cesarja [[Maksimijan]]a, je bila zgrajena večinoma v začetku 4. stoletja. Mozaiki so bili pokriti in zaščiteni 700 let pod plazom, ki se je zgodil v 12. stoletju. Najpomembnejša dela so ''Cirkuški prizori'', 64 m dolga ''Velika lovska scena'', ''Mali lov'', ''Herkulova dela'' in slavni ''Dekleta v bikiniju'', ki prikazujejo ženske, ki se ukvarjajo z različnimi športnimi dejavnostmi v oblačilih, ki spominjajo na bikini iz 20. stoletja. [[Peristil]], cesarski apartmaji in terme so bili tudi okrašeni z okrasnimi in mitološkimi mozaiki <ref name="UNESCO casale">{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/list/832 |title=Villa Romana del Casale |website=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=15 August 2013}}</ref>. Druge pomembne primere rimske mozaične umetnosti na Siciliji so odkrili na Piazzi Vittoria v [[Palermo|Palermu]], kjer so odkrili dve hiši. Najpomembnejši prizori, ki so bili upodobljeni, so ''[[Orfejev mozaik]]'', ''Lov Aleksandra Velikega'' in ''Štirje letni časi''. Leta 1913 so v libijskem mestu Zliten odkrili ''Zlitenski mozaik'', rimski mozaik, znan po številnih prizorih gladiatorskih tekmovanj, lova in vsakdanjega življenja. Leta 2000 so arheologi, ki so delali v [[Leptis Magna]] v [[Libija|Libiji]], odkrili petih pisanih mozaikov dolgih 9 m, ki so nastali v 1. ali 2. stoletju našega štetja. Mozaiki prikazujejo bojevnika v boju z jelenom, štiri mladeniče, ki se borijo s divjim bikom na tleh in gladiatorja, ki počiva od utrujenosti in strmi v svojega ubitega nasprotnika. Mozaiki so krasili stene hladnega bazena v termah v rimski vili. Mozaik gladiatorja so znanstveniki označili kot enega najboljših primerov mozaične umetnosti, ki so jih kdaj koli videli – »mojstrovina primerljiva po kakovosti z [[Aleksandrov mozaik|Aleksandrovim mozaikom]] v Pompejih«. Poseben žanr rimskega mozaika se je imenoval ''asaroton'' (grško za 'neuporabna tla'). V slogu [[trompe l'oeil]] so upodobljeni ostanki praznovanj na tleh bogatih hiš. <ref>{{navedi splet | url=http://www.ascsa.edu.gr/pdf/uploads/hesperia/147437.pdf | title=A mosaic floor from a Roman villa at Anaploga | accessdate=3 February 2014}}</ref> <gallery> File:Delos Museum Mosaik Dionysos 05.jpg|Helenistični mozaik prikazuje Dioniza kot krilatega duha, ki jaha tigra, Delosovi mozaiki v Delosu, južno Egejsko otočje, Grčija, konec 2. st. pr. n. št. File:Palazzo dei gran maestri di rodi, sala del cavalluccio, mosaico della ninfa sull'ippocampo, da kos, periodo romano, 02.JPG|Helenistični grški mozaik ''nimfe, ki jaha morsko bitje'', iz palače Velikega mojstra, Rodos, Grčija, 2. st. pr. n. št. File:Mosaïque d'Ulysse et les sirènes.jpg|Rimski ''Odisejev mozaik'', Kartagina, 2. st., zdaj v muzeju Bardo, Tunizija File:Dom dramaturga.jpg|Mozaiki »Cave canem« (Pazite se psa) so bili priljubljen motiv za prag rimske vile File:mosaic.woodchester.arp.750pix.jpg|Majhen del ''Velikega tlaka'', rimski mozaik, položen leta 325 v Woodchesteru v Gloucestershireu, Anglija File:Gladiators from the Zliten mosaic 3 cropped.JPG| Zlitenski mozaik kaže gladiatorje, 2. st. File:Silchester mosaic.jpg|Rimski mozaik najden v Calleva Atrebatum (Silchester) File:Mosaïque du mariage de Dionysos et Ariadné de Thuburbo Majus - GiorcesBardo56.jpg| Rimski mozaik dprikazuje poroko Dioniza in Ariadne, s Silenom in satirom, 2. st., Tunis, Tunisia File:Mosaico Medusa M.A.N. 01.JPG|Mozaik prikazuje Meduzo in figure letnih časov, Palencia, Španija, narejen med letoma 167 in 200. File:Bikini mosaic.jpg|Mozaik atletinj z žogo v Villa Romana del Casale, Piazza Armerina, 4. st. File:Ancient Roman Mosaics Villa Romana La Olmeda 000 Pedrosa De La Vega - Saldaña (Palencia).JPG|Pozno rimski mozaik v Villa Romana La Olmeda, Španija, 4.—5. st. File:Villa Romana de La Olmeda Mosaicos romanos 002.jpg|Detajl princese Skyros (iz večjega prizora ''Iliade'', ki kaže njo in druge princese, ki se vlečejo nad Ahilom kot je videti Odisej, iz vile La Olmeda v Španiji, 4.—5. st. File:P1170845 Louvre jugement de Pâris Ma3443 rwk.jpg|''Parisova sodba'', marmor, apnenec in steklene tesere, leto 115–150; iz hiše Atrium triclinium v Antiohije File:Cirta mosaic.jpg|''Triumf Pozejdona in Amfitrite'' prikazuje par v procesiji, podrobnost mozaika iz Cirte, rimska Afrika, leto 315-325, Louvre File:Mosaico di Orfeo da Cagliari - Museo Archelogico di Torino.jpg|Orfejev mozaik iz Caralisa, danes Cagliari (Italija), sedaj v Arheološkem muzeju v Torinu </gallery> === Krščanski mozaiki === ==== Zgodnjekrščanska umetnost ==== [[File:Mosaico di cristo in trono tra gli apostoli e le ss. prudenziana e prassede, 410 dc ca. 06.jpg|thumb|upright=1.8|Detajl paleokrščanskega mozaika iz bazilike Santa Pudenziana v Rimu, c. 410, ki prikazuje sveto Pudenciano]] Z izgradnjo krščanskih bazilik v poznem 4. stoletju so bili za krščanske namene sprejeti zidni in stropni mozaiki. Prvi primeri krščanskih bazilik niso ohranjeni, vendar še vedno obstajajo mozaiki [[Santa Constanza|Santa Constanze]] in [[Santa Pudenziana|Santa Pudenziane]], obe iz 4. stoletja. Putti v [[ambulatorij]]u Santa Constanza še vedno sledijo klasični tradiciji, saj predstavljajo praznik [[Dioniz]]a, ki simbolizira preobrazbo ali spremembo in je zato primeren za mavzolej, prvotno funkcijo te zgradbe. V drugi veliki Konstantinovi bazilik, [[Bazilika Jezusovega rojstva, Betlehem|baziliki Jezusovega rojstva]] v [[Betlehem]]u, so delno ohranjena prvotna mozaična tla s tipičnimi rimskimi geometrijskimi motivi. Tako imenovani ''Julijin grob'', v bližini kripte pod [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliko svetega Petra]], je obokana grobnica iz 4. stoletja s stenskimi in stropnimi mozaiki, ki kažejo krščanske interpretacije. [[Galerijeva vrata v Solunu| Galerijeva Rotunda]] v [[Solun]]u, ki je bila v 4. stoletju spremenjena v krščansko cerkev, je bila okrašena z zelo visoko umetniškimi mozaiki. Od prvotne dekoracije so ohranjeni le fragmenti, še posebej skupina, ki upodablja svetnike z dvignjenimi rokami v molitvi pred kompleksnimi arhitekturnimi fantazijami. V naslednjem stoletju je [[Ravena]], glavno mesto Zahodnega rimskega cesarstva, postala središče pozno rimske umetnosti mozaikov. [[Milano]] je bil v 4. stoletju tudi prestolnica zahodnega imperija. V kapelici sv. Akvilina v [[Bazilika svetega Lovrenca, Milano |baziliki San Lorenzo]] so mozaiki, ki so bili narejeni konec 4. in v začetku 5. stoletja, prikazujejo ''Kristusa z apostoli'' in ''Elijino ugrabitev''; ti mozaiki so izjemni zaradi svojih svetlih barv, naturalizma in privrženosti klasičnim kanonom redov in razmerij. Ohranjeni apsidni mozaik [[Bazilika svetega Ambroža, Milano |bazilike Sant'Ambrogio]], ki prikazuje ''Kristusa, ki stoji pred sv. Gervazijem in sv. Protazijem ter angeli'' pred zlatim ozadjem, sega v 5. in 8. stoletje, čeprav je bil večkrat pozneje obnovljen. Krstilnica bazilike, ki je bila porušena v 15. stoletju, je imela obok z zlatimi lističi, od katerih so bile velike količine najdene ob izkopavanju. V majhnem svetišču ''San Vittore in ciel d'oro'', ki je zdaj kapela v svetem Ambrožu, je vsa površina prekrita z mozaiki iz druge polovice 5. stoletja. Sveti Viktor je upodobljen v središču zlate kupole, medtem ko so figure svetnikov prikazane na stenah pred modrim ozadjem. Nizki [[spandrel]]i dajejo prostor simbolom štirih evangelistov. [[Albenga|Albingaunum]] je bil glavno rimsko pristanišče Ligurije. Osmerokotna mestna krstilnica je bila v 5. stoletju okrašena z visokokakovostnimi modrimi in belimi mozaiki, ki predstavljajo apostole. Ohranjeno ostanki so nekoliko razdrobljeni. [[Marseille |Massilia]] je ostala uspešno pristanišče in krščansko duhovno središče v južni Galiji, kjer so ugodne družbene in gospodarske razmere zagotavljale ohranitev mozaične umetnosti v 5. in 6. stoletju. Velika krstilnica, nekoč največja tovrstna stavba v zahodni Evropi, je imela geometrični talni mozaik, ki je znan le iz opisov iz 19. stoletja. Drugi deli škofijskega kompleksa so bili tudi okrašeni z mozaiki, kar potrjujejo nove najdbe, ki so bile odkrite v 2000-ih. Pogrebna bazilika svetega Victorja, zgrajena v kamnolomu zunaj obzidja, je bila okrašena z mozaiki, vendar je na stropu loka preživel le majhen delček modrih in zelenih zvitkov. Mozaični tlak, na katerem so prikazani ljudje, živali in rastline iz prvotne oglejske stolnice iz 4. stoletja, se je ohranil v kasnejši srednjeveški cerkvi. Ta mozaik ima poganske motive, kot je nilotski prizor, za tradicionalno naturalistično vsebino pa je krščanska simbolika, kot so [[ihtis]]. Prve krščanske bazilike iz 6. stoletja Sant Eufemia, (Grado) in Santa Maria delle Grazie v Gradu imata tudi mozaična tla. <ref>{{navedi splet|first=Efthalia|last=Rentetzi |title=stylistic relationships between the mosaic flooring of s. Maria delle Grazie and s. Eufemia in Grado. An unknown picture of a fish|url=http://www.artonweb.it/arteartonweb/articolo41.html|website=Art on web, punti di vista sull'arte|language=it|year=2008}}</ref> ==== Ravena ==== [[File:Ravenna — The Good Shepherd mosaic.jpg|thumb|Mozaik ''Dobrega pastirja'' v mavzoleju Galla Placidia, Ravena]] [[File:Mosaic of Justinianus I - Basilica San Vitale (Ravenna).jpg|thumb|Mozaik Justinijana I. v baziiki San Vitale, Ravena]] V 5. stoletju je bila [[Ravena]] glavno mesto Zahodnega rimskega cesarstva in postala središče poznoantične umetnosti mozaika. [[Mavzolej Gale Placidije]] je bil v letih 425–430 okrašen z mozaiki visoke umetniške kakovosti. Oboki majhne, križno oblikovane strukture so oblečeni z mozaiki na modri podlagi. Osrednji motiv nad križiščem je zlati križ sredi zvezdnega neba. Druga velika zgradba, ki jo je zgradil Gala Placidij, je bila cerkev svetega Janeza Evangelista. Postavila jo je v zaobljubo, ki jo je dal, ko je pobegnil iz smrtonosne nevihte leta 425 na pomorskem potovanju iz Konstantinopola v Raveno. Mozaiki so upodabljali nevihto, portrete članov zahodne in vzhodne cesarske družine ter ravenskega škofa Petra Krisologa. Znani so le iz renesančnih virov, saj so bili skoraj vsi uničeni leta 1747. [11] [[Ostrogoti]] so ohranili tradicijo v 6. stoletju, o čemer pričajo mozaiki Arijanski krst, Neonova krstilnica, nadškofova kapela in mozaiki v [[bazilika San Vitale |baziliki San Vitale]] in [[bazilika Sant'Apollinare Nuovo |baziliki Sant'Apollinare Nuovo]]. Po letu 539 so Rimljani ponovno osvojili Raveno v obliki Vzhodnega rimskega cesarstva ([[Bizantinsko cesarstvo]]) in je postala sedež Ravenske eksarhije. Največji razvoj krščanskih mozaikov se je odvijal v drugi polovici 6. stoletja. Izjemni primeri bizantinske mozaične umetnosti so kasnejši mozaiki v baziliki San Vitale in baziliki Sant'Apollinare Nuovo. Mozaik, ki prikazuje cesarja Justinijana I. in cesarico Teodoro v baziliki San Vitale, je bil narejen kmalu po bizantinskem osvajanju. Mozaiki bazilike Sant'Apollinare v Classe so bili narejeni okoli leta 549. Antiarijanska tema je očitna v mozaiku apside San Michele v Affricisco, uničeni leta 545–547 (večinoma uničeni; ostanki so v Berlinu). Zadnji primer bizantinskih mozaikov v Raveni je naročil škof Reparat med letoma 673-79 v baziliki Sant'Apollinare v Classe. Mozaična plošča v apsidi, ki prikazuje škofa s cesarjem Konstantinom IV., je očitno imitacija Justinijanove plošče v San Vitalu. ==== Butrint ==== Zdi se, da je mozaični tlak bazilike Vrina v [[Butrint]]u v Albaniji datiran že pred krstilnico, ki izvira iz zadnje četrtine 5. ali prvih let 6. stoletja. V mozaiku so prikazani različni motivi, vključno z morskimi bitji, pticami, zemeljskimi zvermi, sadjem, cvetjem, drevesi in abstraktnimi liki, ki so zasnovani tako, da prikazujejo zemeljski raj Božjega stvarstva. Na tej shemi sta dve veliki tabli ''tabulae ansatae'', ki nosita napise. Različne ribe, rakovice, jastog, kozice, gobe, cvetje, jelen in dve križanji obkrožata manjša od dveh napisov, ki se glasita: »V izpolnitvi zaobljube (molitve) tistih, katerih imena Bog ve. Ta anonimni posvečen napis je javna predstavitev ponižnosti dobrotnikov in priznanje Božjega vsevednosti«. Bogata raznolikost naravnega življenja, prikazana v mozaikih Butrinta, slavi bogastvo Božjega stvarstva; nekateri elementi imajo tudi posebne konotacije. [[Kantar (posoda)|Kantar]] in vaza se nanašata na [[Evharistija|evharistijo]], simbol Kristusove žrtve, ki vodi do odrešenja. Pavi so simboli raja in vstajenja; kažejo, da jedo ali pijejo iz vaze, označujejo pot do večnega življenja. Jeleni ali kozorogi so bili pogosto uporabljeni kot podobe zvestega ambicioznega Kristusa: »Kakor želi srce vodni potok, tako bodo moje duše hrepenele po tebi, o Bog«. Vodne ptice, ribe in druga morska bitja lahko kažejo na krst in na člane Cerkve, ki se krstijo. ==== Pozna antika in zgodnji srednji vek ==== [[File:RomaSantaMariaMaggioreArcoTrionfaleDxRegistro4.jpg|thumb|Mozaik iz 5. st. v slavoloku bazilike Santa Maria Maggiore, Rim]] V Rimu je tudi cvetela krščanska mozaična umetnost, ki je v zgodnjem srednjem veku postopoma nazadovala. Mozaiki iz 5. stoletja so nad slavolokom in v ladji [[Bazilika Marije Snežne, Rim|bazilike Santa Maria Maggiore]]. 27 ohranjenih panelov ladje je najpomembnejši mozaični cikel v Rimu v tem obdobju. Druga dva mozaika iz 5. stoletja sta izgubljena, vendar ju poznamo iz risb iz 17. stoletja. V apsidnem mozaiku Sant'Agata dei Goti (462–472, uničena leta 1589) je Kristus sedel na globusu z dvanajstimi apostoli, ki so ga obdajali, šest na obeh straneh. V Sant'Andrea v Catabarbari (468–483, uničeni leta 1686) se je Kristus pojavil v središču, obojestransko obkrožen s tremi apostoli. Štirje tokovi so tekli iz planine, ki podpira Kristusa. Originalni mozaik Santa Sabine iz 5. stoletja je zamenjala zelo podobna freska Taddea Zuccarija leta 1559. Kompozicija je verjetno ostala nespremenjena: Kristus ob robu moških in ženskih svetnikov, ki sedijo na hribu, ko jagnje pije iz potoka pri njegovih nogah. Vsi trije mozaiki so imeli podobno ikonografijo. V Rimu so deli iz 6. stoletja redki, toda mozaiki znotraj slavoloka bazilike San Lorenzo fuori le Mura sodijo spadajo v to obdobje. Kapela ss. Primo e Feliciano v Santo Stefanu Rotondo ima zelo zanimive in redke mozaike iz 7. stoletja. Kapelo je zgradil [[papež Teodor I.]] kot družinsko grobnico. V 7. in 9. stoletju je Rim padel pod vpliv bizantinske umetnosti, opazen na mozaikih Santa Prassede, Santa Maria v Domnici, Sant'Agnese fuori le Mura, Santa Cecilii v Trastevereju, Santi Nereo e Achilleo in kapeli San Venanzio. San Giovanni v Lateranu. Velika jedilnica [[papež Leon III.|papeža Leona III.]] v Lateranski palači je bila okrašena tudi z mozaiki. Vsi so bili uničeni pozneje, razen enega primera, tako imenovanega ''Triclinio Leoniana'', katerega kopija je bila izdelana v 18. stoletju. Še eno veliko delo papeža Leona, apsidni mozaik v Santa Susanni, je na eni strani upodobljal Kristusa s papežem in Karlom Velikim ter SS. Susanno in Felicity na drugi. Leta 1585 je bila med prenovo ometana. [[Papež Pashal I.]] (817–824) je cerkev Santo Stefano del Cacco okrasil z apsidnim mozaikom, ki je papeža upodobil z vzorcem cerkve (uničena leta 1607). Drobni mozaik iz 8. stoletja, [[Sveti trije kralji (praznik)| Sveti trije kralji]], je eden redkih preostalih kosov srednjeveškega okrasja Stare bazilike sv. Petra, porušene v poznem 16. stoletju. Dragoceni fragment se hrani v zakristiji [[Santa Maria in Cosmedin]]. To dokazuje visoko umetniško kakovost uničenih mozaikov sv. Petra. ==== Bizantinski mozaiki ==== {{glavni|Bizantinski mozaiki}} [[File:Greatpalacemosaic.jpg|thumb|upright=1.1<!--size for low image-->|Tako imenovani gotski poglavar iz mozaičnega peristila Velike konstantinoplske palače.]] [[File:Peter in Chora.jpg|thumb|upright|Sveti Peter, mozaik iz kora cerkve]] [[File:Eufrazijeva bazilika - ulazni natpis.jpg|thumb|Bizantinski mozaik nad vhodnim portalom Evfrazijeve bazilike v Poreču, Hrvaška (6. stoletje)]] Mozaiki so bili bolj osrednji del bizantinske kulture kot pa zahodne Evrope. Bizantinska notranjost cerkve je bila na splošno prekrita z zlatimi mozaiki. Mozaična umetnost je cvetela v Bizantinskem cesarstvu od 6. do 15. stoletja. Večina bizantinskih mozaikov je bila med vojnami in osvajanji uničena, preživeli ostanki pa so še vedno v redu. {{sfn|Lowden|1997|pp=whole book}} Velike zgradbe cesarja Justinijana, kot je [[Hagija Sofija]] v [[Carigrad]]u, cerkev Nea v Jeruzalemu in obnovljena cerkev Jezusovega rojstva v Betlehemu, so bile zagotovo okrašene z mozaiki, vendar noben od njih ni ohranjen. Pomembni fragmenti so se ohranili v mozaičnih tleh Velike palače v Carigradu, ki je bila naročena v času Justinijanove vladavine. Figure, živali, rastline so povsem klasične, vendar so posejane pred navadnim ozadjem. Portret moškega, verjetno gotskega poglavarja, velja za najpomembnejši ohranjen mozaik Justinijanove dobe. Tako imenovani ''mali sekreton'' palače je bil zgrajen v času vladavine Justinijana II. okoli 565–577. Nekateri fragmenti mozaikov iz tega obokanega prostora so ohranjeni. Motivi vinske trte so zelo podobni tistim v Santa Constanzi in še vedno tesno sledijo klasični tradiciji. V [[Cerkev Ahejropoeta (Solun)|cerkvi Ahejropoeta]] (5. – 6. stoletje) so ostanki cvetličnega okrasja. [[File:St George as patron of two children. Mosaic, church of St Demetrios in Thessaloniki.jpg|thumb|left|upright=0.7| Pred-ikonoklastična upodobitev sv. Demetrija v baziliki Hagios Demetrios v Solunu.]] V 6. stoletju je Ravena, glavno mesto bizantinske Italije, postala središče izdelave mozaikov. Tudi Istra se je ponašala s pomembnimi primeri iz tega obdobja. [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč|Eufrazijeva bazilika]] v [[Poreč|Parentiumu]] je bila zgrajena sredi 6. stoletja in okrašena z mozaiki, ki prikazujejo Bogorodico ob robu angelov in svetnikov. Fragmenti ostajajo iz mozaika cerkve Santa Maria Formosa v Pulji. Ta dela so v 6. stoletju izdelali umetniki iz Konstantinopla. Njihov čisti bizantinski slog se razlikuje od sodobnih ravenskih mozaikov. Zelo malo zgodnje bizantinskih mozaikov je preživelo [[ikonoklazem|ikonoklastično]] uničenje 8. stoletja. Med redkimi primeri je mozaik iz 6. stoletja ''Kristus v slavi'' (ali Ezekielovi videnje) v apsidi cerkve Hosios David v Solunu, ki je bil skrit za malto v teh nevarnih časih. Devet mozaičnih plošč v cerkvi Hagios Demetrios, ki so bile izdelane med letoma 634 in 730, je prav tako ušlo uničenju. Nenavadno skoraj vsi predstavljajo sv. Demetrija iz Soluna, pogosto s prosilci pred njim. V ikonoklastičnem obdobju so bili tudi figuralni mozaiki obsojeni kot malikovanje. Ikonoklastične cerkve so krasile navadni zlati mozaiki z enim velikim križem v apsidi, kot je Hagija Irene v Carigradu (po 740). Podobni križi so bili v apsidi cerkve Hagije Sofije v Solunu in v cerkvi v Niceji. Križe so po zmagi nadomestili s podobo Bogorodice v obeh cerkvah (787–797 in v 8./9. stoletju, cerkev v Niceji je bila popolnoma porušena leta 1922). Podobna podoba Bogorodice, ki sta jo spremljala dva arhangela, je bila izdelana za Hagijo Sofijo v Carigradu leta 867. Na napisu posvečenosti piše: »Podobe, ki so jih prevaranti tukaj zapustili, pobožni cesarji, so jih spet postavili«. V 870-ih so tako imenovani ''veliki tajnik'' Velike palače v Carigradu okrasil podobe štirih velikih ikonodulskih patriarhov. Post-ikonoklastično obdobje je bilo razcvet bizantinske umetnosti z najlepšimi mozaiki. Mozaiki makedonske renesanse (867–1056) so skrbno pomešali tradicionalizem z inovativnostjo. Konstantinoplski mozaiki tega obdobja so sledili dekorativni shemi, ki so jo najprej uporabili pri cesarja [[Bazilij I. Makedonec |Bazilija I.]], [[Nea Ekklesia]]. Ne samo, da je bil ta prototip v celoti uničen, temveč je vsak preživeli ostanek vključen tako, da je treba preiti iz cerkve v cerkev, da bi rekonstruirali sistem. Zanimiv sklop mozaikov iz makedonskega obdobja je dekoracija samostana [[Hosios Loukas]]. V narteksu je ''Križanje'', ''Pantokrator in Anastazija'' nad vrati, v cerkvi pa Bogorodica (apsida), ''Binkošti'', prizori iz Kristusovega življenja in eremit sveti Lukas (vsi narejeni pred letom 1048). Prizori so obdelani z minimalnimi podrobnostmi, plošče pa obvladuje zlata. [[File:Meister der Nea-Moni-Kirche in Chios 002.jpg|left|thumb|upright|Detajl mozaika iz samostana Nea Moni.]] Samostan Nea Moni na [[Hios]]u je ustanovil [[Konstantin IX. Monomah]] leta 1043–1056. Izjemen mozaični okras kupole, kaže verjetno devet redov angelov, je bil uničen leta 1822, vendar so se ohranile druge plošče (Bogorodica z dvignjenimi rokami, štirje evangelisti s serafini, prizori iz Kristusovega življenja in zanimiva Anastazija, kjer kralj Salomon spominja na Konstantina Monomaha). ). V primerjavi z Osios Loukas, mozaiki Nea Moni vsebujejo več figur, podrobnosti, pokrajine in prizorišč. Drugo veliko delo Konstantina Monomaha je bila obnova cerkve Svetega groba v Jeruzalemu med letoma 1042 in 1048. Mozaik, ki je prekrival obzidje in kupolo stavbe ni ohranjen, a je ruski opat Daniel, ki je leta 1106 obiskal Jeruzalem - 1107 zapustil opis: »Živahni mozaiki svetih prerokov so pod stropom, nad tribunami. Na oltarju je mozaična Kristusova podoba. Na glavnem oltarju je viden mozaik rojstvo Adama. Kristusov vnebohod. Oznanjenje zavzema dva stebra ob oltarju«. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.christusrex.com/www1/jhs/TSspdest.html |title=The Holy Sepulchre – The great destruction of 1009<!-- Bot generated title --> |accessdate=2019-03-23 |archive-date=2017-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171019105514/http://www.christusrex.com/www1/jhs/TSspdest.html |url-status=dead }}</ref> V samostanu Dafni je najbolj ohranjeni kompleks mozaikov iz zgodnjega obdobja Comnenan (okrog leta 1100), ko je bil strog in hieratičen način, značilen za makedonsko obdobje, ki ga je predstavljala čudovita slika Kristusa Pantokratorja v kupoli, preoblikovana v bolj intimen in občutljiv slog, od katerega ''Angel pred sv. Joakimom'' - s svojo pastoralno kuliso, harmoničnimi gestami in zamišljeno liriko - šteje za odličen primer. Mozaiki iz 9. in 10. stoletja [[Hagija Sofija|Hagije Sofije]] v Carigradu so res klasična bizantinska umetniška dela. Severni in južni [[Timpanon (arhitektura) |timpanon]] pod kupolo sta bila okrašena z liki prerokov, svetnikov in patriarhov. Nad glavnimi vrati iz narteksom lahko vidimo cesarja, ki kleči pred Kristusom (konec 9. ali zgodaj 10. stoletje). Nad vrati, od jugozahodnega predprostora do narteksa, drugi mozaik prikazuje ''Bogorodico s Justinijanom in Konstantinom''. Justinijan I. daruje Mariji model cerkve, medtem ko Konstantin v roki drži model mesta. Oba cesarja sta brez brade - to je primer zavestnega arhaiziranja, saj so bili sodobni bizantinski vladarji bradati. Mozaična plošča na galeriji prikazuje ''Kristusa s Konstantinom Monomahom in cesarico Zoe'' (1042–1055). Cesar daje Kristusu vrečo denarja kot darilo za cerkev. Kupola cerkve Hagije Sofije v Solunu je okrašena z mozaikom ''Vnebovzetja'' (ok. 885). Kompozicija spominja na velike krstilnice v Raveni, z apostoli, ki stojijo med palmami in Kristusom v sredini. Shema je nekoliko nenavadna, saj je standardna post-ikonoklastična formula za kupole vsebovala samo podobo [[Kristus Pantokrator |Pantokratorja]]. [[File:Christ Pantocrator mosaic from Hagia Sophia 2240 x 3109 pixels 2.5 MB.jpg|thumb|upright|Mozaik ''Kristus Pantokrator'' iz Hagije Sofije iz mozaika ''Deesis''.]] [[File:Santa Sofia - Mosaic de Joan II Comnè i la seva esposa, Irene.JPG|thumb|Mozaik iz Hagije Sofije v Carigradu z upodobitvijo ''Marije in Jezusa, obdan z Ivanom II. Komnenom (levo) in njegovo ženo Ireno Madžarsko (desno)'', okoli leta 1118.]] Obstaja zelo malo obstoječih mozaikov iz obdobja [[Komneni| Komnenov]], toda ta skromnost mora biti posledica nesreč preživetja in daje zavajajoč vtis. Edini ohranjeni mozaični del iz 12. stoletja v Carigradu je plošča v Hagiji Sofiji s prikazom cesarja [[Ivan II. Komnen |Ivana II.]] in cesarice Irene z Marijo (1122–34). Še posebej izstopa cesarica z dolgimi spletenimi lasmi in rožnatimi lici. To mora biti resnična podoba, ker je bila Irena res rdečelaska kot pove njeno prvotno madžarsko ime. Sosednji portret cesarja Alekseja I. Komnena na slopu (iz leta 1122) je prav tako oseben. Cesarski mavzolej rodbine Komnenov, [[Mošeja Zeyrek|samostan Pantokrator]], je bil zagotovo okrašen z velikimi mozaiki, vendar so bili kasneje uničeni. Pomanjkanje komnenskih mozaikov zunaj prestolnice je še bolj očitno. V apsidi stolnice v Serresu je le ''Obhajilo apostolov''. Osupljiva tehnična novost v obdobju Komnenov je bila izdelava zelo dragocenih, miniaturnih mozaičnih ikon. Na teh ikonah so bile na leseni plošči v vosku ali smoli nameščene majhne kocke (s stranicami 1 mm ali manj). Ti izdelki izjemne izdelave so bili namenjeni zasebnemu čaščenju. ''Spremenjenje'' v Louvru je zelo lep primer iz poznega 12. stoletja. Miniaturni mozaik ''Kristusa'' v Museo Nazionale v Firencah ponazarja bolj nežno, humanistično predstavo o Kristusu, ki se je pojavila v 12. stoletju. Opustošenje Konstantinoplja leta 1204 je povzročilo propad mozaične umetnosti naslednjih pet desetletij. Po tem, ko je [[Mihael VIII. Paleolog]] ponovno osvojil mesto leta 1261 je bila obnovljena Hagija Sofija, na južni galeriji pa je nastala čudovita nova ''[[Deesis]]''. Ta ogromna plošča figurama v dve in pol krat naravni velikosti je resnično velika zaradi velikega obsega in vrhunske izdelave. ''Deesis'' v Hagiji Sofiji je verjetno najbolj znan bizantinski mozaik v Carigradu. [[Samostan Pammakaristos]] je ob koncu 13. stoletja obnovil cesarski uradnik Michael Glabas. Ohranjena je le mozaična dekoracija majhne Glabasove grobne kapele (''parekklesion''). To kupolasto kapelo je zgradila njegova vdova, Marta okoli leta 1304–08. V miniaturni kupoli je mogoče videti tradicionalni lik Pantokratorja z dvanajstimi preroki. Nenavadno je apsida okrašena z ''Deesis'', verjetno zaradi pogrebne funkcije kapele. Cerkev sv. Apostolov v Solunu je bila zgrajena leta 1310–14. Čeprav so nekateri vandali sistematično odstranili zlate kocke iz ozadja, je mogoče videti, da Pantokrator in preroki v kupoli sledijo tradicionalnemu bizantinskemu vzorcu. Številni detajli so podobni mozaikom samostana Pammakaristos, zato naj bi v obeh stavbah delala ista ekipa mozaikov. Druga stavba s pripadajočo dekoracijo mozaikov je cerkev Theotokos Paregoritissa v Arti. Cerkev je leta 1294-96 ustanovil epirski despot. V kupoli je tradicionalni Pantokrator, spodaj so preroki in kerubi. [[File:Chora Church interior March 2008.JPG|thumb|left|Mozaik ''Teodor Metochites daruje model cerkve Kristusu''.]] Največje mozaično delo [[bizantinska umetnost|paleološke renesanse v umetnosti]] je dekoracija [[cerkev svetega Odrešenika v Hori]] v Carigradu. Čeprav mozaiki naosa niso ohranjeni razen treh plošč, je dekoracija eksonarteksa in esonarteksa najpomembnejši mozaični cikel v Carigradu po Hagiji Sofiji. Uničili so jih okoli leta 1320 po naročilu Teodorja Metohita. Esonarteks ima dve kupoli, ki sta posebej izdelani za idealno nastavitev mozaičnih podob Kristusovih prednikov. Južna se imenuje ''Kupola Pantokratorja'', severna pa ''Kupola Bogorodice''. Najpomembnejša plošča esonarteksa prikazuje Teodorja Metohita, ki nosi ogromen turban in Kristusu predstavlja model cerkve. Stene obeh narteksov so okrašene z mozaičnimi cikli iz življenja Device in Kristusovega življenja. Ti panoji kažejo vpliv italijanskega trecenta na bizantinsko umetnost, še posebej na bolj naravno okolico, krajino, figure. Zadnji bizantinski mozaik je bil ustvarjen za Hagijo Sofijo v Konstantinoplu sredi 14. stoletja. Veliki vzhodni lok stolnice se je porušil leta 1346, ko je padla tretja glavna kupola. Leta 1355 je bila obnovljena ne le velika slika Pantokratorja, temveč so bili postavljeni novi mozaiki na vzhodnem loku, ki prikazujejo Bogorodico, Krstnika in cesarja [[Ivan V. Paleolog |Ivana V. Paleologa]] (odkrita šele leta 1989). Poleg velikih mozaikov so za dvor in plemiče Paleologov izdelali več miniaturnih mozaičnih ikon izjemne kakovosti. Najlepši primeri iz 14. stoletja so ''Oznanjenje'' v Muzeju Viktorije in Alberta ter mozaični diptih v zakladnici [[Firenška stolnica|Firenške stolnice]], ki predstavlja ''Dvanajst praznovanj Cerkve''. V težavnih letih 15. stoletja si smrtno oslabljen imperij ni mogel privoščiti razkošnih mozaikov. Cerkve so bile v tem času in po turškem osvajanju okrašene s stenskimi poslikavami. ==== Rim v visokem srednjem veku ==== [[File:Apse mosaic SM Maggiore.jpg|thumb|Mozaik v apsidi v cerkvi Santa Maria Maggiore]] Zadnje veliko obdobje rimske mozaične umetnosti je bilo od 12. do 13. stoletja, ko je Rim razvil svoj značilni umetniški slog, brez strogih pravil vzhodne tradicije in z bolj realističnim upodabljanjem figur v prostoru. Znana dela tega obdobja so cvetni mozaiki bazilike San Clemente, fasada [[Santa Maria in Trastevere]] in [[bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim]]. V čudovitem mozaiku apside Santa Maria in Trastevere (1140) sta ''Kristus in Marija'', ki sedita drug ob drugem na nebeškem prestolu, prvi primer te ikonografske sheme. Podoben mozaik, ''Kronanje Device Marije'', krasi apsido [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Santa Maria Maggiore]]. Je delo Jacopa Torritija iz leta 1295. Mozaiki Torritija in Jacopa da Camerina v apsidi svetega Janeza v Lateranu iz leta 1288–94 so bili temeljito obnovljeni leta 1884. Mozaik apside San Crisogono je pripisan [[Pietro Cavallini|Pietru Cavalliniju]], največjemu rimskemu slikarju 13. stoletja. Šest prizorov iz Marijinega življenja v Santa Maria in Trastevere je prav tako izdelal Cavallini leta 1290. Ti mozaiki so pomembni zaradi njihove realistične upodobitve in poskusa perspektive. Zanimiv je mozaični medaljon iz leta 1210 nad vrati cerkve San Tommaso v Formisu, ki kaže Kristusa na prestolu med belim in črnim sužnjem. Cerkev je pripadala [[Red Svete Trojice|Redu svete Trojice]], ki je bila namenjena odkupu krščanskih sužnjev. Velik mozaik ''Navicella'' (1305–1313) v atriju starega sv. Petra pripisujejo [[Giotto di Bondone|Giottu di Bondoneju]]. Velikanski mozaik, ki ga je naročil kardinal Jacopo Stefaneschi, je bil prvotno postavljen na vzhodnem portiku stare bazilike in je zasedal celotno steno nad vhodno arkado s pogledom na dvorišče. Prikazoval je svetega Petra hoditi po vodah. To izjemno delo je bilo v glavnem uničeno med gradnjo novega sv. Petra v 17. stoletju. ''Navicella'' pomeni 'majhna ladja', in se nanaša na ladjo, ki je obvladovala prizorišče in katere jadro, napolnjeno z nevihto, je viselo nad obzorjem. Takšna naravna predstavitev morske pokrajine je bila znana le iz antičnih umetniških del. ==== Sicilija ==== [[File:Chapelle Palatine.jpg|thumb|upright|Arabski loki in bizantinski mozaiki v Palatinski kapeli Rogerija II. Sicilskega]] Razcvet izdelave mozaikov na Siciliji je bil čas neodvisnega Normanskega kraljestva v 12. stoletju. Normanski kralji so sprejeli bizantinsko tradicijo dekoracije mozaikov, da bi okrepili nekoliko dvomljivo zakonitost svoje vladavine. Grški mojstri, ki so delali na Siciliji, so razvili svoj slog, ki kaže vpliv zahodnoevropskih in islamskih umetniških tendenc. Najboljši primeri sicilijanske mozaične umetnosti so [[Palatinska kapela]] [[Rogerij II. Sicilski|Rogerija II.]], [14] cerkev [[Martorana]] v [[Palermo|Palermu]] in [[bazilika, stolnica v Cefalùju]] in [[Monrealska stolnica]]. Palatinska kapela jasno kaže dokaze za mešanje vzhodnega in zahodnega sloga. Kupola (1142–42) in vzhodni konec cerkve (1143–1154) sta bila okrašena s tipičnimi bizantinskimi mozaiki, to je Pantokratorjem, angeli, prizori iz Kristusovega življenja. Tudi napisi so napisani v grščini. Pripovedni prizori v ladji (Stara zaveza, življenje sv. Petra in Pavla) spominjajo na mozaike starega sv. Petra in bazilike sv. Pavla v Rimu (latinski napisi, 1154–66). Martorana (okrašena okoli leta 1143) je bila prvotno še bolj bizantinska, čeprav so bili kasneje pomembni deli porušeni. Mozaik v kupoli je podoben mozaiku v Palatinski kapeli, pri čemer je Kristus na prestolu v sredini in štirje podolgovati angeli. Grški napisi, dekorativni vzorci in evangelisti v trompah so očitno delo istih grških mojstrov, ki so delali na Palatinski kapeli. Mozaik, ki kaže Rogerija II., oblečenega v bizantinske cesarske obleke in ki mu je Kristus prinesel krono, je bil prvotno v porušenem narteksu skupaj z drugo ploščo, marijo z Georgijem iz Antiohije, ustanoviteljem cerkve. V [[Cefalù]]ju (1148) so bili mozaiki prekriti le v visokem, francoskem gotskem [[prezbiterij]]u: Pantokrator na polkupoli apside in kerubina v oboku. Na stenah so latinski in grški svetniki, z grškimi napisi. [[File:Dedication mosaic - Cathedral of Monreale - Italy 2015 (crop).JPG|thumb|upright|Monrealski mozaiki: Viljem II. ponuja Monrealsko stolnico Devici Mariji.]] Monrealski mozaiki predstavljajo največjo tovrstno dekoracijo v Italiji in obsegajo 0,75 hektarja z najmanj 100 milijoni steklenih in kamnitih teser. To veliko delo je bilo izvedeno med letoma 1176 in 1186 na ukaz kralja Viljema II. Sicilski|Viljema II.]]. Ikonografija mozaikov v prezbiteriju je podobna Cefalùju, medtem ko so slike v ladji skoraj enake kot pripovedni prizori v Palatinski kapeli. Mozaik v Martorani Rogerija II., ki ga je blagoslovil Kristus, je bil ponovljen z likom kralja Viljema II.. Na drugi plošči je prikazan kralj, ki model stolnice ponuja Mariji. [[Palermska stolnica|Stolnica v Palermu]], ki jo je istočasno obnovil nadškof Valter (1172–85), je bila tudi okrašena z mozaiki, vendar noben od njih ni preživel razen podobe ''Madonna del Tocco'' iz 12. stoletja nad zahodnim portalom. [[Messinska stolnica|Stolnica v Messini]], posvečena leta 1197, je bila okrašena z velikim mozaičnim ciklom, prvotno par s Cefalùjem in Monrealom, vendar je bil močno poškodovan in večkrat pozneje obnovljen. V levi apsidi so ohranjeni mozaiki iz 14. stoletja, ki predstavljajo marijo in otroka med svetnicama Agato in Lucijo, nadangela Gabriel in Mihael ter kraljico Eleonoro in Elisabeto. Tudi južna Italija je bila del normanskega kraljestva, vendar pa na tem območju niso ohranjeni veliki mozaiki, razen finega mozaičnega tlaka [[Stolnica v Otrantu|stolnice v Otrantu]] iz leta 1166, z mozaiki, vezanimi na drevo življenja, večinoma še ohranjeni. Prizori so biblijski liki, bojevniški kralji, srednjeveške zveri, alegorije mesecev in delovne aktivnosti. Od prvotnega mozaičnega okrasja normanske [[Stolnica v Amalfiju|stolnice v Amalfiju]] so ohranjeni le fragmenti. Mozaični amboni v cerkvah [[Ravello|Ravella]] dokazujejo, da je bila mozaična umetnost v južni Italiji v 11. stoletju zelo razširjena. Palače normanskih kraljev so bile okrašene z mozaiki, ki prikazujejo živali in pokrajine. Sekularni mozaiki so na videz bolj vzhodnega značaja kot veliki verski cikli in kažejo močan perzijski vpliv. Najpomembnejši primeri so ''Sala di Ruggero'' v [[Palazzo dei Normanni]] v Palermu in ''Sala della Fontana'' v poletni [[Palača Zisa, Palermo |palači Zisa]], oba iz 12. stoletja ==== Benetke ==== V delih Italije, ki so bili pod vzhodnimi umetniškimi vplivi, kot sta bili Sicilija in Benetke, izdelava mozaika v srednjem veku ni nikoli izginila iz mode. Celotna notranjost [[Stolnica svetega Marka, Benetke |bazilike sv. Marka]] v Benetkah je oblečena z razkošnimi zlatimi mozaiki. Najstarejše prizore so izdelali grški mojstri konec 11. stoletja, večina mozaikov pa so dela domačih umetnikov iz 12. do 13. stoletja. Dekoracija cerkve je bila dokončana šele v 16. stoletju. Sto deset prizorov mozaikov v atriju sv. Marka je temeljilo neposredno na miniaturah iz 1. Mojzesove knjige, bizantinskega rokopisa, ki so ga prinesli v Benetke po zasedbi Konstantinopla (1204). Mozaiki so bili uničeni leta 1220. Drugi pomembni beneški mozaiki so v [[Stolnica svete Marije vnebovzete, Torcello |stolnici svete Marije vnebovzete]] v Torcellu iz 12. stoletja in v baziliki svete Marije in Donata v [[Murano|Muranu]] z obnovljenim mozaikom apside iz 12. stoletja in lepim mozaičnim tlakom (1140). Apsida cerkve San Cipriano v Muranu je bila okrašena z impresivnim zlatim mozaikom iz začetka 13. stoletja, ki je prikazoval Kristusa z Marijo, sv. Janezom in dvema svetnikoma, Cipriano in Cipriana. Ko je bila cerkev porušena v 19. stoletju, jo je kupil Friderik Viljem IV. Pruski. Ponovno je bila zgrajena v Friedenskirche v [[Potsdam]]u leta 1840. Trst je bil tudi pomembno središče mozaične umetnosti. Mozaiki v apsidi [[Stolnica sv. Justa, Trst |stolnice svetega Justa]] so postavili mojstri iz [[Benečija|Benečije]] v 12. – 13. stoletju. ==== Srednjeveška Italija ==== [[Opatija Santa Maria di Grottaferrata |Samostan Grottaferrata]], ki so ga ustanovili grški bazilijanski menihi in ga je leta 1024 posvetil papež, je bil okrašen z italo-bizantinskim mozaikom, od katerih so nekateri ohranjeni v narteksu in notranjosti. Mozaiki na slavoloku prikazujejo dvanajst apostolov, ki sedijo ob praznem prestolu in spremljajo Kristusov vzpon na nebesa. To je bizantinsko delo iz 12. stoletja. Nad glavnim portalom je čudovita ''Deesis'' iz 11. stoletja. Opat Monte Cassina, Desiderij je poslal odposlance v Konstantinopel po letu 1066, da bi najel strokovnjake za bizantinske mozaike za dekoracijo obnovljene opatijske cerkve. Po kronistu Leu Ostijskem so grški umetniki okrasili apsido, lok in predprostor bazilike. Njihova dela so občudovali sodobniki, vendar so baziliko v poznih stoletjih popolnoma uničili, razen dveh fragmentov, ki prikazujejo pse hrte (sedaj v muzeju Monte Cassino). »Opat se je v svoji modrosti odločil, da je treba v teh umetnostih temeljito izobraziti več mladih menihov«, pravi kronist o vlogi Grkov pri oživljanju mozaične umetnosti v srednjeveški Italiji. [[File:Florenca133b.jpg|thumb|Krstilnica v Firencah]] V Firencah veličasten mozaik ''Poslednje sodbe'' krasi kupolo [[Baptisterij svetega Janeza, Firence |krstilnice]]. Najstarejši mozaiki, umetniška dela številnih neznanih beneških obrtnikov (tudi verjetno [[Cimabue]]), izvirajo iz leta 1225. Pokrivanje stropa najverjetneje ni bilo dokončano do 14. stoletja. Impresiven mozaik ''Kristusa v slavi'', obdan z Blaženo Devico in sv. Janezom Evangelistom v apsidi [[stolnica v Pisi|stolnice v Pisi]], je zasnoval Cimabue leta 1302. Slikarsko spominja na Monreale. Preživel je velik požar leta 1595, ki je uničil večino srednjeveške notranje opreme. Včasih so bile ne samo notranjosti cerkve, temveč tudi fasade v Italiji okrašene z mozaiki, kot v primeru bazilike sv. Marka v Benetkah (večinoma iz 17. do 19. stoletja, vendar najstarejša iz leta 1270–75, Pokop sv. Marka v prvi baziliki), stolnica v [[Orvieto|Orvietu]] (zlati gotski mozaiki iz 14. stoletja, večkrat obnovljeni) in bazilika San Frediano v Lucci (velik, presenetljiv zlat mozaik, ki predstavlja Kristusov vnebohod z apostoli spodaj, oblikoval Berlinghiero Berlinghieri v 13. stoletju). Na zgornji fasadi je okrašena tudi stolnica v [[Spoleto|Spoletu]] z ogromnim mozaikom, ki prikazuje ''Blaženega Kristusa'' (podpisal ga je Solsternus iz leta 1207). ==== Zahodna in centralna Evropa ==== [[File:st.peters.basilica.tesserae.arp.jpg|thumb|left|Slika narejena s teseri v baziliki sv. Petra, Vatikan]] Po Alpah je bil prvi pomemben primer umetnosti mozaika dekoracija [[Palatinska kapela, Aachen|Palatinske kapele v Aachnu]], ki jo je naročil [[Karel Veliki]]. Leta 1650 je bila popolnoma uničena v požaru. Eden redkih primerov preživelih karolinških mozaikov je apsidna pol-kupolasta dekoracija oratorija [[Germigny-des-Prés]], ki ga je v 805–806 zgradil škof Teodulf iz Orléansa in prikazuje figure [[karolinška renesansa|karolinške renesanse]]. To edinstveno umetniško delo, ponovno odkrito šele v 19. stoletju, ni imelo nobenih sledilcev. Edini skromni ostanki dokazujejo, da so se v zgodnjem srednjem veku še uporabljali mozaiki. Opatija Saint-Martial v [[Limoges]]u, ki je bila prvotno pomembno romarsko mesto, je bila v času francoske revolucije popolnoma porušena, razen njene kripte, ki je bila ponovno odkrita v 1960-ih. Izkopali so mozaik, ki je datiran v 9. stoletje. Neprimerno uporablja [[tesera|tesere]] pozlačenega stekla in globoko zelen marmor, ki so verjetno vzeti iz starih tlakov. To se je lahko zgodilo tudi z mozaikom iz začetka 9. stoletja, ki ga najdemo pod [[bazilika Saint-Quentin|baziliko Saint-Quentin]] v [[Pikardija|Pikardiji]], kjer so kopirali antične motive, vendar z uporabo preprostih barv. Mozaiki v [[stolnica svetega Janeza Krstnika, Lyon|stolnica svetega Janeza Krstnika]] v [[Lyon]]u so bili datirani v 11. stoletje, ker uporabljajo enake ne-antične preproste barve. Na mestu Saint-Croix na Poitiersu je bilo najdenih več fragmentov, ki so lahko iz 6. ali 9. stoletja [[File:st.peters.basilica.tesserae.closeup.arp.jpg|thumb|left|Levi spodnji kot zgornje slike.]] Kasneje je [[freska]] zamenjala bolj delovno intenzivno tehniko mozaika v zahodni Evropi, čeprav so bili mozaiki včasih uporabljeni kot okras na srednjeveških stolnicah. Bazilika madžarskih kraljev v [[Székesfehérvár]]ju (''Alba Regia'') je imela v apsidi mozaično dekoracijo. Verjetno je bilo delo beneških ali ravenskih obrtnikov, ki so jih usmrtili v prvih desetletjih 11. stoletja. Mozaik je bil skoraj popolnoma uničen skupaj z baziliko v 17. stoletju. Zlata vrata [[Stolnica svetega Vida, Praga |stolnice sv. Vida]] v [[Praga|Pragi]] so dobila ime po zlatem mozaiku iz 14. stoletja ''Poslednja sodba'' nad portalom. Izdelali so jo beneški obrtniki. [[File:Germigny Jplm.jpg|thumb|right|Karolinški mozaik v Germigny-des-Prés.]] Križarji v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] so sprejeli tudi mozaični okras pod lokalnim bizantinskim vplivom. Med obnovo [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem |cerkve Božjega groba]] v Jeruzalemu v 12. stoletju so obstoječe bizantinske mozaike dopolnili z novimi. Skoraj nič od njih ni preživelo, razen ''Kristusovega vnebohoda'' v latinski kapeli (zdaj zmedeno obkrožen z mnogimi mozaiki 20. stoletja). Večji fragmenti so bili ohranjeni iz mozaičnega okrasja 12. stoletja v baziliki Jezusovega rojstva v Betlehemu. Mozaiki v ladji so razporejeni v petih vodoravnih pasovih s figurami Kristusovih prednikov, cerkvenih svetov in angelov. V apsidah lahko vidimo ''Oznanjenje, Rojstvo, Čaščenje kraljev in Marijino Vnebovzetje''. Program preurejanja cerkve je bil dokončan leta 1169 kot edinstveno sodelovanje bizantinskega cesarja, jeruzalemskega kralja in latinske cerkve.<ref>{{cite journal |title= Art and Colonialism: The mosaics of the Church of the Nativity in Bethlehem (1169) and the problem of the ''crusader'' art |author=Lucy-Anne Hunt |date= |work= |publisher= |jstor=1291693 |pages=69–85}}</ref> Leta 2003 so pod ruševinami samostana Bizere pri reke Mureș v današnji Romuniji odkrili ostanke mozaičnega tlaka. Plošče prikazujejo resnične ali fantastične živalske, cvetne, sončne in geometrijske predstavitve. Nekateri arheologi so domnevali, da gre za tla pravoslavne cerkve, zgrajene med 10. in 11. stoletjem. Drugi strokovnjaki trdijo, da je bil del kasnejšega katoliškega samostana, saj kaže znake močnega italijanskega vpliva. Samostan je bil takrat na ozemlju Kraljevine Ogrske. ==== Renesansa in barok ==== Čeprav so se mozaiki umaknili iz mode in so jih zamenjale freske, so nekateri veliki renesančni umetniki delali tudi s staro tehniko. Rafaelovo ''Ustvarjanje sveta'' v kupoli kapele Chigi v Santa Maria del Popolo je pomemben primer, ki ga je izvedel beneški obrtnik Luigi di Pace. Med papeštvom [[papež Klemen VIII.|Klemen VIII.]] (1592–1605) je bila ustanovljena »Congregazione della Reverenda Fabbrica di San Pietro«, ki je zagotavljala neodvisno organizacijo, ki je bila zadolžena za dokončanje dekoracij v novo zgrajeni baziliki sv. Petra. V glavnem so okrašeni z mozaiki. Med razlagami so: # Stara bazilika sv. Petra je bila okrašena z mozaikom, kot je bilo običajno v cerkvah, zgrajenih v zgodnjem krščanstvu; 17. stoletje je sledilo tradiciji za povečanje kontinuitete. # V taki cerkvi z visokimi zidovi in nekaj okni so bili mozaiki svetlejši in so odsevali več svetlobe. # Mozaiki so imeli daljšo življenjsko dobo kot freske ali platna. # Mozaiki so bili povezani z zlatarskim okrasom, ki jih je oplemenitil. V mozaikih sv. Petra so pogosto prikazane živahne baročne kompozicije, ki temeljijo na zasnovah ali platnih Ciroja Ferrija, Guida Renija, Domenichina, Carla Maratta in mnogih drugih. Rafaela predstavlja mozaična replika te zadnje slike, ''Spremenjenje''. Številni različni umetniki so prispevali mozaike v 17. in 18. stoletju, med njimi so bili Giovanni Battista Calandra, Fabio Cristofari (umrl 1689) in Pietro Paolo Cristofari (umrl 1743) <ref>DiFederico, F. R. (1983), ''The mosaics of Saint Peter's Decorating the New Basilica'', University Park: Pennsylvania State University Press, pp. 3–26.</ref>. Dela Fabbrice so se pogosto uporabljala kot papeževa darila. ==== Krščanski vzhod ==== {{glavni| Bizantinski mozaiki na Bližnjem vzhodu}} [[File:Madaba map.jpg|thumb|Jeruzalem na zemljevid iz Madabe]] Vzhodne rimske province in kasneje Bizantinsko cesarstvo so od pozne antike podedovale močno umetniško tradicijo. Podobno kot Italija in konstantinopelske cerkve in pomembne stavbe na območju Sirije in Egipta so bile okrašene z razkošnimi mozaičnimi ploščami med 5. in 8. stoletjem. Velika večina teh umetniških del je bila kasneje uničena, a arheološka izkopavanja so odkrila številne preživele primere. Najpomembnejši del bizantinske krščanske mozaične umetnosti na vzhodu je [[zemljevid iz Madabe]], izdelan med 542 in 570 kot tla cerkve sv. Jurija v Madabi v Jordaniji. Ponovno so ga odkrili leta 1894. Zemljevid Madabe je najstarejši ohranjeni kartografski prikaz Svete dežele. Prikazuje območje od [[Libanon]]a na severu do [[Delta Nila|delte Nila]] na jugu in od [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] na zahodu do Vzhodne puščave. Največji in najbolj podroben element topografske upodobitve je Jeruzalem v središču zemljevida. Zemljevid je obogaten z mnogimi naravnimi značilnostmi, kot so živali, ribiški čolni, mostovi in palme. Eden od prvih primerov bizantinske mozaične umetnosti v regiji je mogoče najti na gori Nebo, pomembnem romarskem kraju v bizantinskem obdobju, kjer je umrl [[Mojzes]]. Med številnimi mozaiki iz 6. stoletja v cerkvenem kompleksu (odkritem po letu 1933) je najbolj zanimiva tista, ki je v krstilnici. Nedotaknjeni talni mozaik obsega površino 9 x 3 m in je bil postavljen v 530-ih. Prikazuje lovske in pastoralne prizore z bogato bližnjevzhodno floro in favno. [[File:Nebo05(js).jpg|thumb|left|Mozaična tla v cerkvi na gori Nebo (krstilnica, 530)]] Cerkev sv. Lota in Prokopija je bila ustanovljena leta 567 v vasi Nebo pod goro Nebo (zdaj Khirbet Mukhayyat). Njen mozaik prikazuje vsakodnevne dejavnosti, kot je trgatev. Še dva spektakularna mozaika sta bila odkrita v porušeni cerkvi pridigarja Janeza v bližini. Eden od mozaikov je bil nameščen nad drugim, ki je bil do sodobne restavracije popolnoma pokrit in neznan. Figure starejšega mozaika so tako ušle ikonoklastom. <ref>{{navedi splet|url=http://www.jordanjubilee.com/visitjor/sites2.htm|title=Khirbet al Mukhayat|author=|date=|work=|publisher=|accessdate=|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080512160152/http://www.jordanjubilee.com/visitjor/sites2.htm|archivedate=12 May 2008|df=dmy-all}}</ref> Mesto Madaba je ostalo pomembno središče izdelave mozaikov v 5. – 8. stoletju. V cerkvi apostolov je sredi glavne plošče Thalassa, boginja morja, vidna obkrožena z ribami in drugimi morskimi bitji. Dodali so tudi ptice, sesalce, rastline in plodove iz bližnjevzhodne države. <ref>[http://www.jordanjubilee.com/history/mosaics.htm The mosaics of Jordan<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161103213852/http://www.jordanjubilee.com/history/mosaics.htm |date=3 November 2016 }}</ref> [[File:Saint Catherine's Transfiguration.jpg|thumb|Spremenitev Jezusa v samostanu sv. Katarine]] Pomembni mozaiki Justinijanove dobe so okrasili [[Samostan sv. Katarine, Sinaj |samostan sv. Katarine]] na gori [[Sinaj]] v [[Egipt]]u. Na splošno zidovi mozaikov v regiji niso preživeli zaradi uničenja zgradb, vendar je samostan sv. Katarine izjema. Na zgornji steni je Mojzes prikazan v dveh ploščah na krajinskem ozadju. V apsidi vidimo ''Jezusovo spremenitev'' na zlati podlagi. Apsida je obdana z pasovi, ki vsebujejo medaljone apostolov in prerokov ter dve sodobni figuri, opat Longinos in Janez Deakon. Mozaik je bil verjetno ustvarjen leta 565/6. Jeruzalem z mnogimi svetimi kraji je verjetno imel najvišjo koncentracijo cerkva, pokritih z mozaikom, vendar jih je le malo preživelo kasnejše uničujoče valove. Sedanji ostanki ne ustrezajo prvotnemu bogastvu mesta. Najpomembnejši je tako imenovani »armenski mozaik«, ki so ga odkrili leta 1894 na Ulici prerokov pri [[Damaščanska vrata|Damaščanskih vratih]]. Prikazuje trto z mnogimi vejami in grozdi, ki izvirajo iz vaze. Tu so še pavi, race, štorklje, golobi, orel, jerebica in papiga v kletki. Napis se glasi: »Za spomin in odrešenje vseh tistih [[Armenci|Armencev]], katerih ime Gospod ve«. V kotu mozaika je majhna, naravna jama, ki je vsebovala človeške kosti iz 5. ali 6. stoletja. Simbolika mozaika in prisotnost grobne jame kažejo, da je prostor služil kot mrtvaška kapela. <ref>{{navedi splet |url=http://www.sacred-destinations.com/israel/jerusalem-armenian-mosaic.htm |title=Armenian Mosaic, Jerusalem |year=2010 |accessdate=30 June 2010 |publisher=Sacred-destinations.com}}</ref> Leta 1949 so v Betaniji (danes al-Eizariya), zgodnje bizantinski Lazarjevi cerkvi, ki je bila zgrajena med letoma 333 in 390, odkrili izjemno dobro ohranjen mozaika v obliki preproge. Zaradi čisto geometrijskega vzorca naj bi se cerkvena tla združila z drugimi mozaiki v Palestini in sosednjih območjih, zlasti konstantinovimi mozaiki v osrednji ladji v Betlehemu. <ref>[http://www.christusrex.org/www1/ofm/san/BET04byz.html Bethany in Byzantine times I<!-- Bot generated title -->]</ref> Druga cerkev je bila zgrajena nad starejšo v 6. stoletju z drugo preprostejšo geometrično mozaično tlejo [[File:Masada Byzantine Church floor mosaic by David Shankbone.jpg|thumb|left|Detajl iz mozaičnih tal bizantinske cerkve v Masadi. Samostanska skupnost je tu živela v 5. – 7. st.]] Meniške skupnosti judejske puščave so svoje samostane tudi okrasile z mozaičnimi tlemi. Samostan Martyrius je bil ustanovljen konec 5. stoletja in je bil ponovno odkrit leta 1982–85. Najpomembnejše umetniško delo so nepoškodovana geometrična mozaična tla v jedilnici, čeprav je bilo hudo poškodovano cerkvena tla enako bogata. <ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/History/Early%20History%20-%20Archaeology/The%20Monastery%20of%20Martyrius The Monastery of Martyrius<!-- Bot generated title -->]</ref> Mozaiki v bližnjem samostanu Euthymius so poznejši (odkriti leta 1930). Postavljeni so bile v času Omajadov, po uničujočem potresu leta 659. Šest zvezdic in rdeči kelih sta najpomembnejši ohranjeni značilnosti. [[File:Petra-Mosaic-2-2.jpg|thumb|upright|Podrobnosti iz mozaičnih tal cerkve v Petri.]] Mozaična umetnost je cvetela tudi v krščanski [[Petra (Jordanija) |Petri]], kjer so odkrili tri bizantinske cerkve. Najpomembnejša je bila odkrita leta 1990. Znano je, da so bili zidovi prekriti tudi z zlatimi steklenimi mozaiki, vendar so običajno ohranjene le talne plošče. Mozaik letnih časov v južnem prehodu je iz prvega gradbenega obdobja sredi 5. stoletja. V prvi polovici 6. stoletja so bili nameščeni mozaiki severnega prehoda in vzhodni del južnega prehoda. Predstavljajo tako domače kot eksotične ali mitološke živali in personifikacije letnih časov, oceana, zemlje in modrosti. <ref>[http://mosaicartsource.wordpress.com/2007/01/21/petra-church-mosaic-floors-petra-jordan/ Petra Church – Mosaic Floors – Petra, Jordan « Mosaic Art Source<!-- Bot generated title -->]</ref> Arabsko osvajanje Bližnjega vzhoda v 7. stoletju ni prekinilo umetnosti izdelave mozaika. Arabci so se naučili in sprejeli obrt kot svojo in nadaljevali s klasično tradicijo. V času Omajadov je krščanstvo ohranilo pomen, cerkve so bile zgrajene in popravljene, nekateri najpomembnejši mozaiki krščanskega vzhoda pa so nastali v 8. stoletju, ko je bila regija pod islamsko vladavino. Mozaiki cerkve sv. Štefana v starodavnem Kastronu Mefaa (zdaj [[Umm ar-Rasas]]) so nastali leta 785 (odkriti po letu 1986). Popolnoma ohranjena tla so največji mozaik v Jordaniji. Na osrednjem panelu so upodobljeni lovski in ribiški prizori, druga pa ponazarja najpomembnejša mesta v regiji. Okvir mozaika je še posebej dekorativen. Delo je podpisalo šest mojstrov mozaika: Staurachios iz Esbusa, Euremios, Elias, Constantinus, Germanus in Abdela. Prekriva drugo, poškodovano, mozaično dno prejšnje (587) cerkve škofa Sergija. V bližini so bile izkopane še štiri cerkve s sledovi mozaika. Zadnji veliki mozaiki v Madabi so nastali leta 767 v cerkvi Device Marije (odkrita leta 1887). To je mojstrovina geometrijskega sloga z grškim napisom v osrednjem medaljonu. S padcem [[Omajadi|rodbine Omajadov]] leta 750 je Bližnji vzhod preživel globoke kulturne spremembe. Po koncu 8. stoletja niso nastali veliki mozaiki, večina cerkva pa je postopoma propadala in bila na koncu uničena. Tradicija izdelave mozaikov je izginila med kristjani in tudi v islamski skupnosti. ==== Pravoslavne dežele ==== [[File:Michael of salonica.jpg|thumb|upright=0.7|Kijevski mozaik iz 12. stoletja s prikazom sv. Dimitrija.]] Obrt je bil priljubljena tudi med zgodnjesrednjeveškimi Rusi, podedovana kot del bizantinske tradicije. [[Jaroslav Modri|Jaroslav]], veliki knez [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] je zgradil veliko stolnico v svoji prestolnici [[Kijev]]. Vzorec cerkve je bila Hagija Sofija v Konstantinoplu in se je tudi imenovala [[stolnica svete Sofije, Kijev| stolnica svete Sofije]]. Zgradili so jo predvsem bizantinski mojstri, ki jih je med letoma 1037 in 1046 poslal [[Konstantin IX. Monomah]]. Seveda so bile pomembnejše površine v notranjosti okrašene z zlatimi mozaiki. V kupoli si lahko ogledamo tradicionalni lik Pantokratorja, ki ga obdajajo angeli. Med 12 okni bobna so bili apostoli in štirje evangelisti na [[pendentiv]]ih. V apsidi prevladuje Bogorodica z ''Deesis' v treh medaljonih zgoraj. Spodaj je občestvo apostolov. [[File:Gelati conch mosaic.JPG|thumb|left|Mozaik v apsidi "Slava Bogorodice" v samostanu Gelati v Gruziji, c. 1125–1130.]] Princ [[Svjatopolk II. Izjaslavič|Svjatopolk II.]] je leta 1108 zgradil [[samostan sv. Mihaela v Kijevu]]. Mozaiki cerkve so nedvomno dela bizantinskih umetnikov. Čeprav so cerkev uničili sovjetski organi, je bila večina plošč ohranjena. Majhni deli okrasnega mozaičnega okrasja iz 12. stoletja so preživeli v stolnici Svete Sofije v Novgorodu, vendar je bila ta cerkev v veliki meri okrašena s freskami. Uporaba mozaikov in fresk v isti stavbi je bila edinstvena praksa v Ukrajini. Harmonija je bila dosežena z uporabo enake prevladujoče barve v mozaiku in freski. Oba stolnica in samostan svetega Mihaela v Kijevu uporabljata to tehniko. Mozaiki so se prenehali uporabljati za cerkveno dekoracijo že v 12. stoletju v vzhodnih slovanskih državah. Kasneje so bile ruske cerkve okrašene s freskami, podobno kot pravoslavne cerkve na Balkanu. Mozaik apside v [[samostan Gelati|samostanu Gelati]] je redek primer uporabe mozaika v [[Gruzija|Gruziji]]. Na začetku kralja Davida IV, ki ga je dokončal njegov sin Demetrij I. Gruzijski, je na fragmentarni plošči upodobljena Bogorodica, ki jo obdajata dva nadangela. Uporaba mozaika v Gelatih priča o nekakšnem bizantinskem vplivu v državi in je bila demonstracija imperialne ambicije Bagrationidov. Cerkev, pokrita z mozaikom, je lahko po veličastnosti tekmovala s cerkvami v Konstantinoplu. Gelati so ena od redkih mozaičnih stvaritev, ki so ohranjeni v Gruziji, vendar fragmenti dokazujejo, da so bile zgodnje cerkve Pitsunde in Tsromija in druge, manj znane lokacijae, okrašene z mozaiki. Uničena mozaična tla 6. stoletja v stolnici v Pitsundi so navdihnili rimski prototipi. V Tsromiju so tesere še vedno vidne na stenah cerkve iz 7. stoletja, toda na prvotni shemi so namreč le šibke črte. Njegov osrednji lik je bil Kristus, ki je stal in prikazoval zvitek z gruzijskim besedilom. === Judovski mozaiki === [[File:ZodiacMosaicTzippori.jpg|thumb|right|Zodiakovo kolo na tlaku sinagoge v Sepforisu]] Pod rimskim in bizantinskim vplivom so [[Judje]] svoje [[sinagoga|sinagoge]] okrasili tudi s klasičnimi talnimi mozaiki. Veliko zanimivih primerov je bilo odkritih v [[Galileja|Galileji]] in [[Judejska puščava|Judejski puščavi]]. Ostanke sinagoge iz 6. stoletja so odkrili v [[Sepforis]]u, ki je bilo pomembno središče judovske kulture med 3. in 7. stoletjem in multikulturno mesto, v katerem so živeli Judje, kristjani in pogani. Mozaik odraža zanimivo zlitje judovskih in poganskih prepričanj. V središču tlaka je bilo prikazano [[zodiak]]alno kolo. [[Helij (mitologija)|Helij]] sedi v sredini, na svoji sončni kočiji in vsak znak se ujema z [[hebrejski koledar|judovskim mesecem]]. Ob straneh mozaika so trakovi, ki prikazujejo biblijske prizore, kot so žrtvovanje Izaka, pa tudi tradicionalni obredi, vključno s žgalno daritvijo in darovanjem sadja in žita. Drugi zodiakalni mozaik je krasil tla sinagoge v kibucu Beit Alfa, ki je bila zgrajena v času vladanja [[Justin I.|Justina I.]] (518–27). Velja za enega najpomembnejših mozaikov, odkritih v Izraelu. Vsaka od treh plošč prikazuje prizor - sveto ladjo, zodiak in zgodbo o žrtvovanju Izaka. V središču zodiaka je Helij, bog sonca, v svoji kočiji. Štiri ženske na vogalih mozaika predstavljajo štiri letne čase. Tretji izjemno ohranjen zodiakalni mozaik je bil odkrit v sinagogi v antičnem letovišču [[Hammat Tiberias]]. V središču mozaika iz 4. stoletja, je bog sonca Helij v svoji kočiji in drži nebesno kroglo in bič. Devet od 12 znakov zodiaka je nedotaknjenih. Druga plošča prikazuje [[Skrinja zaveze |skrinjo zaveze]] in židovske kultne predmete, ki se uporabljajo v templju v Jeruzalemu. Leta 1936 je bila izkopana sinagoga v [[Jeriho|Jerihu]], ki se je po napisu na mozaičnem tleh imenovala Sinagoga Shalom Al Yisrael (»Mir na Izraelu«). Zdi se, da je bila v uporabi od 5. do 8. stoletja in je vsebovala velik mozaik na tleh z risbami skrinje zaveze, [[menora|menoro]], [[šofar]]jem in [[lulav]]om. V bližini Naarana je še ena sinagoga (odkrita leta 1918) iz 6. stoletja, ki ima tudi mozaično tla. Sinagoga v Eshtemoi (As-Samu) je bila zgrajena okoli 4. stoletja. Mozaična tla so okrašena samo s cvetličnimi in geometrijskimi vzorci. Sinagoga v Khirbet Susiya (izkopana leta 1971–72, ustanovljena konec 4. stoletja) ima tri mozaične plošče, vzhodna kaže svetišče [[Tora|toro]], dve menori, lulav in [[etrog]] s stebri, jeleni in ovni. Osrednja plošča je geometrijska, zahodna pa je resno poškodovana, mislijo da je Daniel v levji jami. Rimska sinagoga v Ein Gediju je bila preoblikovana v bizantinskem obdobju, nad starejšimi belimi ploščami pa je bilo postavljeno bolj razkošno mozaično dno. Običajna geometrijska zasnova je bila obogatena s pticami v središču. Vključuje imena znakov zodiaka in pomembnih osebnosti judovske preteklosti, ne pa tudi njihovih podob, ki kažejo, da je služila precej konzervativni skupnosti. Prepoved figurativnega upodabljanja Judje, ki so živeli v bizantinski Gazi, niso vzeli tako resno. Leta 1966 so v antičnem območju pristanišča našli ostanke sinagoge. Njena mozaična tla prikazujejo kralja Davida kot Orfeja, ki ga po imenu imenuje hebrejska črka. Blizu njega so bili mladički levov, žirafa in kača, ki so ga poslušali, ko je igral liro. Nadaljnji del tal je bil razdeljen s medaljoni iz listov vinske trte, od katerih ima vsak žival: levinjo, ki doji svojega mladiča, žirafe, pave, panterje, medvede, zebre in tako naprej. Tla so bila tlakovana v letih 508/509. Podobno je sinagogi v Maonu (Menois) in krščanski cerkvi v Shellalu, kar kaže, da je isti umetnik najverjetneje delal na vseh treh mestih. Hiša Leontiusa v Bet She'anu (izkopana leta 1964-72) je redek primer sinagoge, ki je bila del gostišča. Zgrajena je bila v bizantinskem obdobju. Na barvitem mozaičnem podu sobe za sinagoge je bil zunanji trak, okrašen s cvetjem in pticami, okrog medaljonov z živalmi, ki so jih ustvarili z vinsko trto, ki izhaja iz amfore. Osrednji medaljon je pod besedo šalom (mir) zaprl menoro (svečnik). [[File:Mosaic of Menorah.05.27.jpg|thumb|right|Mozaik z menoro iz sinagoge Hammam Lif, Tunizija, 6. st., Brooklyn Museum]] Stavba iz 5. stoletja v Huldahu je lahko samarijanska sinagoga. Na njenih mozaičnih tleh so značilni judovski simboli (menora, lulav, etrog), napisi pa so grški. Druga samarijanska sinagoga z mozaičnim podom je bila v Bet She'anu (izkopana leta 1960). Na tleh so bili samo dekorativni motivi in edikula (svetišče) s kultnimi simboli. Prepoved človeških ali živalskih podob so strožje upoštevali samarijanci kot njihovi judovski sosedje v istem mestu. Mozaik so položili isti mojstri, ki so izdelali tla sinagoge Beit Alfa. Eden od napisov je bil napisan v samaritanski pisavi. Leta 2003 je bila odkrita sinagoga iz 5. ali 6. stoletja v obalnem jonskem mestu Saranda v Albaniji. Imela je izjemne mozaike, ki prikazujejo predmete, povezane z judovskimi prazniki, vključno z menoro, rogovi ovna in limonovcem. Mozaiki v baziliki sinagoge kažejo fasado, ki spominja na Toro, živali, drevesa in druge svetopisemske simbole. Struktura meri 20 x 24 m in je bila verjetno nazadnje uporabljena v 6. stoletju kot cerkev. === Bližnji vzhod in zahodnoazijska umetnost === ==== Predislamska Arabija ==== V južni Arabiji sta iz kasnega 3. stoletja izkopani dve mozaični deli, ki sta tvorili geometrijsko in obliko vinske trte, ki je odražala tradicijo te kulture. V gasanidski dobi je na njihovem ozemlju cvetela verska mozaična umetnost, od takrat je bilo zabeleženih pet cerkva z mozaikom, ki sta jih zgradila gassanidska vladarja, preostale tri pa krščanska arabska skupnost, ki je napisala imena in posvetila. [[File:Bishapur zan, AO 26169.jpg|thumb|right|Talni tlak, ki predstavlja ženske plesalke, palača Šapur, Bišapur)]] ==== Predislamska Perzija ==== Okraševanje s ploščicami je bilo znano približno dva tisoč let, ko je kulturna izmenjava med [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskim cesarstvom]] in [[Rimljani]] vplivala na perzijske umetnike, da so ustvarili mozaične vzorce. [[Šapur I.]] je svojo palačo okrasil s keramičnimi ploščicami, ki so upodabljale plesalce, glasbenike, kurtizane, itd. To je bil edini pomemben primer [[figurativna umetnost|figurativnega]] perzijskega mozaika, ki je bil po arabskem osvajanju in prihodu [[islam]]a prepovedan. ==== Islamska umetnost ==== {{glavni| Islamska umetnost }} [[File:Roof hafez tomb.jpg|thumb|Kompleksni mozaični vzorci, znani tudi kot ''girih'' so priljubljene oblike arhitekturne umetnosti v mnogih muslimanskih kulturah. Hafezova grobnica, Širaz, Iran]] ===== Arabija ===== [[File:Arabischer Maler um 690 002.jpg|thumb|right|left|Islamski mozaiki znotraj Kupole na skali v Palestini (ok. 690)]] [[Islamska arhitektura]] je uporabljala mozaično tehniko za dekoracijo verskih objektov in palač po muslimanskih osvajanjih vzhodnih provinc Bizantinskega cesarstva. V Siriji in Egiptu so bili Arabci pod vplivom velike tradicije rimske in zgodnjekrščanske umetnosti mozaika. V času Omajadov je izdelava mozaika ostala cvetoča oblika umetnosti v islamski kulturi in se nadaljuje v umetnosti [[zellige]] in [[azulejo]] v različnih delih arabskega sveta, čeprav je [[keramična ploščica]] postala glavna islamska oblika dekoracije sten. Prva velika verska zgradba islama, Kupola na skali v Jeruzalemu, ki je bila zgrajena med letoma 688–692, je bila okrašena s steklenimi mozaiki, tako znotraj kot zunaj, delo obrtnikov bizantinske tradicije. Preživeli so samo deli prvotne notranje opreme. Bogati cvetlični motivi sledijo bizantinski tradiciji in so »islamski samo v tem smislu, da je besednjak sinhroniziran in ne vključuje predstavljanja ljudi ali živali«. <ref>[http://www.sacredsites.com/middle_east/israel/jerusalem.html Jerusalem, Israel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080415183750/http://sacredsites.com/middle_east/israel/jerusalem.html |date=2008-04-15 }}. sacredsites.com. Retrieved on 12 April 2008.</ref> [[File:Arabischer Mosaizist um 735 001.jpg|thumb|Omajadski mozaiki Hišamove palače tesno sledijo klasični tradiciji]] Najpomembnejše delo z začetka islamskega mozaika je okrasitev [[Mošeja Omajadov|mošeje Omajadov]] v [[Damask]]u, ki je bila takrat prestolnica arabskega [[kalifat]]a. Mošeja je bila zgrajena med letoma 706 in 715. Kalif je dobil 200 kvalificiranih delavcev od bizantinskega cesarja za dekoracijo stavbe. To dokazuje deloma bizantinski slog. Mozaiki notranjega dvorišča prikazujejo raj z lepimi drevesi, cvetjem in majhnimi hribovskimi mesti in vasmi v ozadju. V mozaike niso vključene človeške figure, zaradi česar se razlikujejo od sicer podobnih sodobnih bizantinskih del. Največji neprekinjen odsek je ohranjen pod zahodno arkado dvorišča, ki se po reki Baradi imenuje »plošča Barada«. Domneva se, da je imela mošeja največji zlati mozaik na svetu, ki je presegel 4 m2. Leta 1893 je bila mošeja močno poškodovala v požaru, izgubljeni so bili številni mozaiki, a so bili nekateri od takrat obnovljeni. Mozaiki mošeje Omajadov so navdihnili kasnejša damaščanska mozaična dela. Zakladnica, ki stoji na dvorišču mošeje, je prekrita z lepimi mozaiki, ki verjetno izvirajo iz restavratorskih del iz 13. ali 14. stoletja. Slog je presenetljivo podoben plošči Barada. Mavzolej sultana Bajbarsa, medresa Zahiriyah, ki je bil zgrajen po letu 1277 in je okrašen tudi z zlatim cvetličnim in arhitekturnim mozaikom, ki teče po glavni molitveni dvorani. <ref>[http://www.archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=2777 Zahiriyya Madrasa and Mausoleum of Sultan al-Zahir Baybars] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090108224216/http://www.archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=2777 |date=8 January 2009 }}</ref> Nereligiozni omajadski mozaiki so bili večinoma talne plošče, ki so krasile palače kalifov in drugih visokih uradnikov. Bili so tesno oblikovani po mozaikih rimskih podeželskih vil, nekoč skupnih v vzhodnem Sredozemlju. Najlepši primer najdemo v kopalnici [[Hišamova palača|Hišamove palače]] v Palestini, ki je bila zgrajena okoli leta 744. Glavna plošča prikazuje veliko drevo, pod njim pa leva, ki napada jelena (desna stran), dva jelena pa se mirno pasets (leva stran) . Panel verjetno predstavlja dobro in slabo upravljanje. Mozaiki s klasičnimi geometrijskimi motivi so preživeli v kopališču kompleksa Omajadske palače iz 8. stoletja v [[Andžar, Libanon|Andžarju]] v Libanonu. Razkošno puščavsko prebivališče Al-Valida II. v [[Qasr al-Hallabat]]u (v današnji Jordaniji) je bilo tudi okrašeno s talnimi mozaiki, ki kažejo visoko stopnjo tehničnega znanja. Najbolj ohranjeno ploščo na Hallabatu deli drevo življenja, ki ga na eni strani spremljajo »dobre« živali, na drugi pa »slabe« živali. Med halabatskimi predstavitvami so vinski listi, grozdje, granatna jabolka, oriks, volkovi, zajci, leopard, pari jerebic, rib, bikov, nojev, kuncev, ovnov, koz, levov in kač. V Qastalu pri [[Aman]]u so izkopavanja leta 2000 odkrila najstarejše znane omajadske mozaike v današnji Jordaniji, ki so verjetno izhajali iz kalifata [[Abd al-Malik ibn Marvan]]a (685–705). Pokrivajo velik del tal lepo urejene stavbe, ki je verjetno služila kot palača lokalnega guvernerja. Mozaiki Qastal prikazujejo geometrijske vzorce, drevesa, živali, sadje in rozete. Razen odprtega dvorišča, vhoda in stopnišča so bila tla celotne palače pokrita z mozaiki. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.saudiaramcoworld.com/issue/198701/mosaic.country.htm |title=Saudi Aramco World : Mosaic Country |accessdate=2019-03-24 |archive-date=2012-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120127231744/http://www.saudiaramcoworld.com/issue/198701/mosaic.country.htm |url-status=dead }}</ref> [[File:Cordoba moschee innen5 dome.jpg|thumb|right|Zlati mozaiki v kupoli Velike mošeje v Cordobi, mavrska Španija (965–970)]] Nekateri najboljši primeri kasnejših islamskih mozaikov so bili izdelani v mavrski Španiji. Zlati mozaiki v [[mihrab]]u in osrednja kupola [[Velika mošeja, Córdoba |Velike mošeje]] v [[Kordova|Kordovi]] imajo izrazito bizantinski značaj. Izdelali so jih med letoma 965 in 970 lokalni obrtniki, ki jih je nadzoroval mojster mozaičar iz Konstantinopla, ki ga je bizantinski cesar poslal v Omajadski kalifat v Španijo. Okras je sestavljen iz pisanih cvetnih [[arabeska|arabesk]] in širokih pasov arabske [[kaligrafija|kaligrafije]]. Mozaiki naj bi zbujali čar Velike mošeje v Damasku, ki je bila izgubljena za družino Omajadov. <ref>Marianne Barrucand – Achim Bednorz: Moorish Architecture in Andalusia, Taschen, 2002, p. 84</ref> Po 8. stoletju so v islamskem svetu na splošno izginili mozaiki. Podobni učinki so bili doseženi z uporabo slikanih ploščic, bodisi geometričnih z majhnimi ploščicami, včasih imenovanih mozaik, kot je zellige severne Afrike ali večjih ploščic, pobarvanih z deli velike dekorativne sheme ([[Kašan]]) v Perziji, Turčiji in na vzhodu. == Sodobni mozaiki == [[File:DryStoneArt.jpg|thumb|left|upright=0.8|Mozaik v kamnitem zidu, italijansko območje Švice]] Opaženi mozaiki iz 19. stoletja vključujejo tiste, ki jih je izdelal Edward Burne-Jones v [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|sv. Pavlu zunaj obzidja v Rimu]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.victorianweb.org/painting/bj/mosaic/index.html |title=Photos of Burne-Jones mosaics in Rome at The Victorian Web |author= |date= |work= |publisher= |accessdate=}}</ref>. Drug sodoben mozaik v notranjosti je največja mozaična instalacija na svetu v stolnici baziliki St. Louis, v St. Louisu v Missouriju.<ref>{{navedi splet |url=http://explorestlouis.com/visit-explore/discover/25-things-to-do-in-st-louis/|title=25 Things to Do in St. Louis|author= |date= |work= |publisher= |accessdate=17 February 2012}}</ref> Sodoben primer mozaika je postaja Prirodoslovnega muzeja [[Newyorška podzemna železnica|Newyorške podzemne železnice]] (veliko teh umetniških del je posejanih po celotnem sistemu podzemne železnice v New Yorku, sicer pa so številne postaje zasnovane z nežnimi mozaiki). Drug primer mozaika v običajni okolici je uporaba lokalno tematskih mozaikov v nekaterih sanitarijah na počivališčih na nekaterih meddržavnih avtocestah v Teksasu. Nekateri moderni mozaiki so delo modernih stilskih arhitektov [[Antoni Gaudí|Gaudí]]ja in Josepa Maria Jujola, na primer mozaiki v [[park Güell|parku Güell]] v [[Barcelona|Barceloni]]. Danes so med vodilnimi v svetu mozaika Emma Biggs (Velika Britanija), Marcelo de Melo (Brazilija), Sonia King (ZDA) in Saimir Strati (Albanija). === Mozaiki kot obrt === [[Slika:Bozzetto.JPG|250px|thumb|desno|Izdelava modernega mozaika v tehniki Bozzetto]] Mozaiki so se razvili v priljubljeno obrt in umetnost in niso omejeni na strokovnjake. Današnji rokodelci in obrtniki delajo s kamnom, keramiko, školjkami, umetniškim steklom, ogledalom, kroglicami in celo čudnimi predmeti, kot so deli lutk, biseri ali fotografije. Medtem ko so bili antični mozaiki po navadi arhitekturni, so na voljo sodobni mozaiki, ki pokrivajo vse, od parkovnih klopi in cvetličnih lončkov do kitar in koles. Predmeti so lahko majhni kot uhan ali tako velika kot hiša. === Mozaiki v ulični umetnosti === [[File:Space Invader - 2007 - Shoreditch - 1.jpg|thumb|left|Delo Invaderja v Emaux de Briare.]] V slogih, ki dolgujejo prav toliko umetnosti pikslov videoiger in popkulture kot tradicionalnim mozaikom, je ulična umetnost doživela nov izum in razširitev umetnosti mozaika. Najvidnejši umetnik, ki dela z mozaiki v ulični umetnosti, je Francoz Invader. Skoraj vse svoje delo je opravil v dveh zelo različnih mozaičnih slogih, od katerih so prvi majhni »tradicionalni« mozaiki ploščic z 8 bitnim video igralnim likom, nameščeni v mestih po vsem svetu, drugi pa so slog, na katerega se nanaša kot »Rubikkubizem«, ki uporablja nekakšen dvoslojni mozaik po mrežah umešanih Rubikovih kock. Čeprav je najbolj ugleden, tudi drugi ulični in mestni umetniki delajo v mozaičnih slogih. === Calçada Portuguesa === {{glavni|Portugalski tlak}} Portugalski tlak (v portugalščini ''Calçada Portuguesa'') je nekakšen dvobarven kamnit mozaik, ki je nastal na portugalskem in je običajen po vsem portugalsko govorečem svetu. Najpogosteje v obliki geometrijskih vzorcev od preprostih do kompleksnih, se uporablja tudi za ustvarjanje kompleksnih slikovnih mozaikov v slogih, od ikonografije do klasicizma in celo sodobnega oblikovanja. V portugalsko govorečih državah imajo mnoga mesta veliko svojih pločnikov in celo, čeprav bolj občasno, ulice v tej mozaični obliki. Predvsem v [[Lizbona|Lizboni]] se ohranja skoraj vse poti v tem slogu.<ref>{{navedi splet |title=Portuguese Pavements A Calçada Portuguesa |url=http://www.lisbonlux.com/culture/calcada-portuguesa.html |publisher=Lisbon Lux |accessdate=29 July 2015 |archive-date=2013-01-27 |archive-url=https://archive.today/20130127000000/http://www.lisbonlux.com/culture/calcada-portuguesa.html |url-status=dead }}</ref> Kljub svoji razširjenosti in priljubljenosti po vsej Portugalski in njenih nekdanjih kolonijah, pa tudi v odnosu do starejših umetniških in arhitekturnih slogov, kot so azulejo, portugalske in španske poslikane ploščice, je to razmeroma mlada mozaična umetnost, njen prvi dokončni videz v moderno prepoznavni obliki pa je iz srede 19. stoletja. Med najpogosteje uporabljenimi kamni v tem slogu sta [[bazalt]] in [[apnenec]]. [[Slika:Mozaik iz Ljubljane, 3. stoletje, hrani Narodni muzej Slovenije.jpg|thumb|right|250px|Antični mozaik iz 3. stoletja, hrani Narodni muzej Slovenije]] == Terminologija == [[File:Fernand Léger - Grand parade with red background (mosaic) 1958 made.jpg|thumb|Fernand Léger - ''Velika parada z rdečim ozadjem'', mozaik 1958 (izdelana leta 1953). Narodna galerija Victoria (NGV), Avstralija]] Mozaik je oblika umetnosti, ki uporablja majhne koščke materialov, ki so skupaj postavljeni, da ustvarijo enotno celoto. Materiali, ki se pogosto uporabljajo, so marmor ali drug kamen, steklo, keramika, ogledalo ali steklo s folijo ali školjke. Beseda ''mosaic'' je iz italijanskega ''mosaico'', ki izhaja iz latinskega ''mosaicus'' in na koncu iz grškega ''mouseios'', ki pomeni ''pripadati [[muza]]m'', torej umetniško. Vsak košček materiala je [[tesera]] (množina: ''tesserae''). Prostor vmes, kjer gre, je ''interstice''. ''Andamento'' je beseda, ki opisuje gibanje in tok teser. 'Opus', latinsko za 'delo', je način, kako se košči razrežejo in položijo. Splošne tehnike so: * Opus regulatum: mreža; vse tesere se poravnajo navpično in vodoravno. * Opus tessellatum: [[tesera|tesere]] tvorijo navpične ali vodoravne vrstice, vendar ne oboje. * Opus vermiculatum: ena ali več vrstic teser sledi robu posebne oblike (črke ali glavne centralne grafike). * Opus musivum: vermiculatum se razteza po celotnem ozadju. * Opus palladianum: tesere so namesto oblikovanja vrstic nepravilno oblikovane. Znan tudi kot 'noro tlakovanje'. * [[Opus sectile]]: glavna oblika (npr. srce, črka, mačka) je sestavljena iz ene same kocke, kot je pozneje v ''[[pietra dura]]''. * Opus classicum: pri kombinaciji vermikulatum s tessellatum ali regulatum. * Opus circumactum: tesere se polagajo v prekrivajočih se polkrogih ali oblikah pahljač. * Mikromoza: z zelo majhnimi kockami, v bizantinskih ikonah in italijanskih ploščah za nakit iz renesanse == Tri tehnike == [[File:Ancient Roman Mosaics Villa Romana La Olmeda 021 Pedrosa De La Vega - Saldaña (Palencia).JPG|thumb|upright|Orodna miza za rimske mozaike v rimski vili La Olmeda v Pedrosa de la Vega, provinca Palencia (Kastilija in Leon, Španija)]] [[File:Maniago Museo 03.jpg|thumb|upright|Posebno kladivo in nakovalo za sekanje mozaičnih ploščic v rabi pri italijanskih izdelovalcih mozaikov]] Obstajajo tri glavne metode: neposredna metoda, posredna metoda in dvojna posredna metoda. === Neposredna metoda === [[Slika:Li Jiang Guesthouse.jpg|right|thumb|250px|"Mozaično dvorišče "neposredne metode", izdelano iz nepravilnih kamenčkov in kamnitih trakov, Li Jiang, Yunnan, (Kitajska)]] Neposredna metoda izdelave mozaika vključuje neposredno polaganje (lepljenje) posameznih teser na podporno površino. Ta metoda je zelo primerna za površine, ki imajo tridimenzionalno obliko, kot so vaze. Uporabljena je bila za zgodovinske evropske stenske in stropne mozaike, ki so sledili premajhnim prikazom glavnih obrisov na steni spodaj, ki se pogosto razkrijejo, ko se mozaik zlomi. Neposredna metoda ustreza malim projektom, ki jih je mogoče prenašati. Druga prednost neposredne metode je, da je nastali mozaik postopoma viden, kar omogoča prilagajanje barve ploščic ali umestitve. Pomanjkljivost neposredne metode je, da mora umetnik delati neposredno na izbrani površini, kar pogosto ni praktično za daljše časovno obdobje, zlasti za velike projekte. Prav tako je težko nadzorovati enakomernost končne površine. To je še posebej pomembno pri ustvarjanju funkcionalne površine, kot so tla ali miza. Sodobna različica neposredne metode, ki se včasih imenuje 'dvojna neposredna', je delo neposredno na mrežo iz steklenih vlaken. Mozaik je lahko zgrajen tako, da je njegova oblika vidna na površini in transportirana do končne lokacije. Na ta način je mogoče opraviti veliko dela, pri čemer se mozaik razreže za pošiljanje in nato ponovno montira za namestitev. Umetniku omogoča udobno delo v studiu in ne na mestu namestitve. === Posredna metoda === Posredna metoda nanašanja teser se pogosto uporablja za zelo velike projekte, projekte s ponavljajočimi se elementi ali za področja, ki potrebujejo specifične oblike. Ploščice se nanesejo z licem navzdol na podložni papir z lepilom, nato pa se prenesejo na stene, tla ali obrtne projekte. Ta metoda je najbolj uporabna za izjemno velike projekte, saj daje izdelovalcu čas za predelavo površin, omogoča hitro cementiranje ploščic na podložni plošči in pomaga zagotoviti, da so sprednje površine mozaičnih ploščic in mozaičnih kosov ploski in v isti ravnini na sprednji strani, tudi pri uporabi ploščic in kosov različnih debelin. Mozaični murali, klopi in mizne plošče so nekateri predmeti, ki so običajno izdelani z uporabo posredne metode, saj nastane bolj gladka in enakomerna površina.<ref>{{navedi splet |url=http://mosaiclegs.com/ |title=Indirect Method Mosaic studio |year=1999 |accessdate=26 October 2011}}</ref> === Dvojna posredna metoda === Dvojna posredna metoda se lahko uporabi, kadar je pomembno videti delo med procesom ustvarjanja, kot se bo pojavilo, ko bo končano. Tesere so nameščene s sprednjo stranjo navzgor na medij (pogosto lepilni papir, lepljivo plast ali mehko apno ali kit), kot se bodo pojavile, ko bo nameščene. Ko je mozaik dokončan, ga postavimo na podoben medij. Kos je nato obrnjen, prvotni osnovni material je skrbno odstranjen in kos nameščen, kot je opisano zgoraj. V primerjavi s posredno metodo je to zapleten sistem za uporabo in zahteva veliko spretnosti s strani izvajalca, da se prepreči poškodovanje dela. Njegova največja prednost je v tem, da izdelovalec neposredno nadzira končni rezultat dela, kar je pomembno npr. ko je vpletena človeška figura. To metodo je leta 1989 ustvaril Maurizio Placuzzi in registriral za industrijsko uporabo (patent št. 0000222556) pod imenom svojega podjetja Sicis International Srl, zdaj Sicis The Art Mosaic Factory Srl. == Glej tudi == * [[Kozmatsko delo]] * [[Spilimbergo|Šola mozaika v Spilimbergu]] * [[Marko Ivan Rupnik]] * [[Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej|Oglejska bazilika]] == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Dunbabin, Katherine M. D. (1999). Mosaics of the Greek and Roman World. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-00230-1. *Lowden, John (1997). Early Christian and Byzantine art. Phaidon.(for the section of Byzantium and Sicily) *Rentetzi, Efthalia (2009). "Un frammento inedito di S. Eufemia a Grado. Il pavimento musivo del Salutatorium". Arte Cristiana (in Italian). pp. 51–52. *Rentetzi, Efthalia (2000). "Le influenze mediobizantine nei mosaici dell'arcone della Passione della Basilica marciana". Arte¦Documento (in Italian). XIV: 50–53. *Smith, D. J. (1983). "5". In Martin Henig. A Handbook of Roman Art. Phaidon. ISBN 0714822140. *Oddo, Giuseppe (2014). Decorazione a motivi geometrici vol. I. p. Blurb. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Mosaics}} * [https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Mosaics Mosaics]] [[Kategorija:Starogrška umetnost]] [[Kategorija:Rimska arhitektura]] [[Kategorija:Italijanska umetnost]] [[Kategorija:Bizantinska umetnost]] [[Kategorija:Mozaik|*]] {{normativna kontrola}} 6z4zbt9vu41em97clwhe7qzimb46hh2 0 122161 6689364 6664690 2026-06-14T19:34:28Z ~2026-34835-85 261647 Ja 6689364 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10141150_b4 | latd = 46 |latm = 11 |lats = 3.84 |latNS = N | longd = 13 |longm = 45 |longs = 6.35 |longEW = E |najdisi=Poljubinj |nadmorska=263,1 |povrsina=7,83 |prebivalstvo=458 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=5220 |posta=Tolmin |obcina=Tolmin |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Poljubinj''' je [[naselje]] z nekaj manj kot 500 prebivalci v [[občina Tolmin|Občini Tolmin]]. Poljubinj je znan tudi kot metropola Posočja. ==Sklici in opombe== [[File:Slap Beri.jpg|320px|right|thumb|Slap Beri pri Poljubinju]] {{sklici}} {{Tolmin}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Tolmin]] jzadiylm0ydpo022mha53bw0g7ptpgc 6689371 6689364 2026-06-14T19:42:07Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-34835-85|~2026-34835-85]] ([[User talk:~2026-34835-85|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-90770-6|~2026-90770-6]] 6664690 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10141150_b4 | latd = 46 |latm = 11 |lats = 3.84 |latNS = N | longd = 13 |longm = 45 |longs = 6.35 |longEW = E |najdisi=Poljubinj |nadmorska=263,1 |povrsina=7,83 |prebivalstvo=458 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=5220 |posta=Tolmin |obcina=Tolmin |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Poljubinj''' je [[naselje]] z nekaj manj kot 500 prebivalci v [[občina Tolmin|Občini Tolmin]]. ==Sklici in opombe== [[File:Slap Beri.jpg|320px|right|thumb|Slap Beri pri Poljubinju]] {{sklici}} {{Tolmin}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Tolmin]] ktofk3kli4be89zcl7szjadbwsyfe8q 0 122190 6689368 6664693 2026-06-14T19:38:41Z ~2026-34835-85 261647 /* */ 6689368 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10141036_b4 | latd = 46 |latm = 9 |lats = 32.42 |latNS = N | longd = 13 |longm = 44 |longs = 59.56 |longEW = E |najdisi=Modrej |slika=Modrej Slovenia 3.jpg |nadmorska=172,6 |povrsina=1,6 |prebivalstvo=3467 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=5216 |posta=Most na Soči |obcina=Tolmin |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Modrej''' je [[naselje]] v [[občina Tolmin|Občini Tolmin]]. Leži ob reki [[Soča|Soči]] in ima približno 3500 prebivalcev. Leži ob hribu Senica, kjer se plazijo medvedi. Je rojstni kraj Luka Božiča. V Modreju živijo najbolj silni nogometaši. ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Tolmin}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Tolmin]] h7sgsgm5ks4mhvu7bxd3zkpravsooew 6689370 6689368 2026-06-14T19:42:03Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-34835-85|~2026-34835-85]] ([[User talk:~2026-34835-85|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-90770-6|~2026-90770-6]] 6664693 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10141036_b4 | latd = 46 |latm = 9 |lats = 32.42 |latNS = N | longd = 13 |longm = 44 |longs = 59.56 |longEW = E |najdisi=Modrej |slika=Modrej Slovenia 3.jpg |nadmorska=172,6 |povrsina=1,6 |prebivalstvo=295 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=5216 |posta=Most na Soči |obcina=Tolmin |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Modrej''' je [[naselje]] v [[občina Tolmin|Občini Tolmin]]. Leži ob reki [[Soča|Soči]] in ima približno 500 prebivalcev (leta 2025 le še okoli 300), nekateri med njimi so aktivni v [[kajak]]aštvu. ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Tolmin}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Tolmin]] oj4jpqjpmybo4ijr6a7ns331xkhy9gr 0 124104 6689156 6689136 2026-06-14T12:02:01Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Lukovnik 6689156 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10118794_b4 | latd = 45 |latm = 54 |lats = 57.61 |latNS = N | longd = 15 |longm = 13 |longs = 29.33 |longEW = E |najdisi=Dol+pri+Šmarjeti |povrsina=0,67 |prebivalstvo=26 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=208,3 |postna=8220 |posta=Šmarješke Toplice |obcina=Šmarješke Toplice |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija |slika=Dol pri Šmarjeti.jpg}} {{drugipomeni3|Dol}} '''Dol pri Šmarjeti''' je [[naselje]] v [[občina Šmarješke Toplice|Občini Šmarješke Toplice]]. Prebivalstvo se večinoma ukvarja s [[Kmetijstvo|kmetijstvom]]. Skozi vas teče potok [[Lukovnik (potok)|Lukovnik]], ki je hudourniškega značaja. Večinski del naselja leži v dolini, ki je obdana z gozdom. Približno na sredi vasi stoji tudi [[kapelica]] z Marijo in Jezusom. Okoli vasi se razptostirajo njive, kjer se gojita po večini pšenica in koruza, veliko je tudi živinoreje. [[Slika:Lukovnik.jpg|sličica|Potok Lukovnik]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/22.htm Zemljevid naselja Dol pri Šmarjeti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211134147/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/22.htm |date=2005-02-11 }} {{Šmarješke Toplice}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Šmarješke Toplice]] aa5iwiuoz4jjqpzki29u6jniqf8xrrs 6689443 6689156 2026-06-15T04:27:13Z Andrejj 94 zbirka 6689443 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10118794_b4 | latd = 45 |latm = 54 |lats = 57.61 |latNS = N | longd = 15 |longm = 13 |longs = 29.33 |longEW = E |najdisi=Dol+pri+Šmarjeti |povrsina=0,67 |prebivalstvo=26 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=208,3 |postna=8220 |posta=Šmarješke Toplice |obcina=Šmarješke Toplice |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija |slika = }} {{drugipomeni3|Dol}} '''Dol pri Šmarjeti''' je [[naselje]] v [[občina Šmarješke Toplice|Občini Šmarješke Toplice]]. Prebivalstvo se večinoma ukvarja s [[Kmetijstvo|kmetijstvom]]. Skozi vas teče potok [[Lukovnik (potok)|Lukovnik]], ki je hudourniškega značaja. Večinski del naselja leži v dolini, ki je obdana z gozdom. Približno na sredi vasi stoji tudi [[kapelica]] z Marijo in Jezusom. Okoli vasi se razptostirajo njive, kjer se gojita po večini pšenica in koruza, veliko je tudi živinoreje. [[Slika:Lukovnik.jpg|sličica|Potok Lukovnik]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/22.htm Zemljevid naselja Dol pri Šmarjeti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211134147/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/22.htm |date=2005-02-11 }} {{Šmarješke Toplice}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Šmarješke Toplice]] 1w350sr1gdjjv5r0rlrh3c9fyih1dsp 0 124109 6689328 6686679 2026-06-14T18:39:37Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 fotografija 6689328 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10118638_b4 | latd = 45 |latm = 55 |lats = 15.42 |latNS = N | longd = 15 |longm = 13 |longs = 28.94 |longEW = E |najdisi=Čelevec |povrsina=1,19 |prebivalstvo=55 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=251,7 |postna=8220 |posta=Šmarješke Toplice |obcina=Šmarješke Toplice |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija |slika=Čelevec (pogled s hriba).jpg}} '''Čelevec''' je [[naselje]] v [[občina Šmarješke Toplice|Občini Šmarješke Toplice]]. Je razdrobljena vas na pobočju vzpetine, ki se dviga nad dolino Laknice in dolino, ki jo tvori potok Lukovnik. Prebivalci se večinsko ukvarjajo s [[Kmetijstvo|kmetijstvom]]. Ob hišah so njive s [[Koruza|koruzo]] in [[Pšenica|pšenico]]. Veliko je tudi vikendov. Na koncu vasi je tudi kapelica Srca Jezusovega. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/13.htm Zemljevid naselja Čelevec] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211141455/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/13.htm |date=2005-02-11 }} {{Šmarješke Toplice}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Šmarješke Toplice]] 2sy0x4vlc7ynanksya6hq380i3dp6h7 6689440 6689328 2026-06-15T04:01:23Z Andrejj 94 zbirka 6689440 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10118638_b4 | latd = 45 |latm = 55 |lats = 15.42 |latNS = N | longd = 15 |longm = 13 |longs = 28.94 |longEW = E |najdisi=Čelevec |povrsina=1,19 |prebivalstvo=55 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=251,7 |postna=8220 |posta=Šmarješke Toplice |obcina=Šmarješke Toplice |pokrajina=Dolenjska |regija = Jugovzhodna Slovenija |slika = }} '''Čelevec''' je [[naselje]] v [[občina Šmarješke Toplice|Občini Šmarješke Toplice]]. Je razdrobljena vas na pobočju vzpetine, ki se dviga nad dolino Laknice in dolino, ki jo tvori potok Lukovnik. Prebivalci se večinsko ukvarjajo s [[Kmetijstvo|kmetijstvom]]. Ob hišah so njive s koruzo in pšenico. Veliko je tudi vikendov. Na koncu vasi je tudi kapelica Srca Jezusovega. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/13.htm Zemljevid naselja Čelevec] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211141455/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/13.htm |date=2005-02-11 }} {{Šmarješke Toplice}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Šmarješke Toplice]] njpcs2q6u0u9zh2iol333l4riyfv8ar 0 127511 6689470 6620832 2026-06-15T06:24:35Z ~2026-34870-21 261657 Drugo ime za morskega psa 6689470 wikitext text/x-wiki 6689471 6689470 2026-06-15T06:26:10Z ~2026-34870-21 261657 6689471 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | name = Morski psi | fossil_range = [[jura (geološka doba)|zgodnja jura]] - recentno | image = Corl0207 (28225976491).jpg | image_caption = [[Carcharhinus amblyrhynchos|Sivi grebenski morski pes]] <br> ''(Carcharhinus amblyrhynchos)'' | display_parents = 2 | taxon = Selachii | authority = | subdivision_ranks = [[Red (biologija)|Redovi]] | subdivision = * '''[[Galeomorphi]]''' ** [[Carcharhiniformes]] (pravi morski psi) ** [[Bullhead shark|Heterodontiformes]] ** [[Carpet shark|Orectolobiformes]] ** [[Lamniformes]] (morski volkovi) ** {{extinct}}[[Synechodontiformes]]? * '''[[Squalomorphi]]''' ** [[Hexanchiformes]] (šesteroškrgarji) ** [[Squaliformes]] (trneži) **{{extinct}}[[Protospinaciformes]] ** [[Echinorhinus|Echinorhiniformes]] **[[Squatiniformes]] (skati)) **[[Pristiophoriformes]] (žagarice) | synonyms = *Pleurotremata *Selachimorpha }} '''Morski psi''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Selachii''''') so skupina [[hrustančnice|rib hrustančnic]], ki jih uvrščamo v podrazred [[Elasmobranchii]] (morski psi in skati). Zaznamuje jih [[endoskelet]] brez [[Rebro|reber]], [[Luska|luske]] z zobci, pet do sedem [[Škrge|škržnih rež]] na vsaki strani ter prsne plavuti, ki niso zraščene z glavo. Sodobni morski psi so razvrščeni v [[Oddelek (taksonomija)|oddelek]] '''Selachii'''<ref>{{Cite book|last=Nelson|first=Joseph Schieser|title=Fishes of the world|date=2016|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-119-17484-4|edition=Fifth|location=Hoboken, New Jersey}}</ref> in so sestrska skupina [[Batomorphi|raž in]] [[Batomorphi|skatov]] (Batomorphi). Nekateri viri izraz »morski pes« uporabljajo tudi za izumrle vrste skupine [[Chondrichthyes|hrustančnic]] (Chondrichthyes) z morfologijo podobno morskim psom, kot so [[Hybodontiformes|hibodonti]]. Obstaja okoli 520 različnih vrst, ki so razdeljene v 9 rodov. Morski psi so razširjeni po vodnih [[biom]]ih na [[zemlja|Zemlji]]. Nekatere [[vrsta (biologija)|vrste]] psov plavajo blizu [[Morska gladina|gladine morja]], druge tisoče metrov globoko, blizu [[obala|obale]] ali daleč na odprtem morju, kar kaže na veliko lastnostno pestrost. == Etimologija == Besedna zveza 'morski pes' se je v slovenščini v pisnih virih pojavila v sredini 20. stoletja in je verjetno [[izposojenka]] hrvaške besede 'morski pas'. Slednji naj bi kot [[kalk]] izviral iz italijanskega 'pescecane'. Do 20. stoletja je kalk nemškega 'Seehund' predstavljal [[Plavutonožci|tjulnja]]. Pomenska motivacija za poimenovanje teh žival temelji na zobovju morskega psa in [[Pes|psa]]. Matej Cigale je leta 1860 v svojem slovarju za slovensko poimenovanje predlagal besedi 'morski volk' in 'požerun'.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor poimenovanja »morski pes«|url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/5801/izvor-poimenovanja-morski-pes|website=Jezikovna svetovalnica|date=2022-04-12|accessdate=2023-10-03|language=sl|publisher=ISJFR ZRC SAZU|last=Furlan|first=Metka}}</ref> == Zgodovina == [[Prazgodovina|Prazgodovinski]] predniki morskih psov so plavali v svetovnih [[ocean]]ih že pred [[milijon]]i let. Začetek [[evolucija|evolucije]] modernega morskega psa se je pričel pred 100 milijoni let in pred 65 milijoni let je Zemljo naseljevala že večina današnjih vrst morskih psov. Do sedaj je izumrl morski pes [[megalodon]]. Živel je pred 5 do 25 milijoni let. Dokaz za njegov obstoj so le velikanski [[zobje]], ker je imel okostje iz hrustanca, ki dokaj hitro razpade. Njegove zobe so našli v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Afrika|Afriki]], [[Amerika|Ameriki]] in v [[Evropa|Evropi]]. [[Stari Grki]] in [[Rimljani]] so mislili, da ti zobje pripadajo zmajem ali velikanskim kačam. Uporabljali so jih kot [[orodje]] za rezanje. Zobje megalodona so bili dolgi do 20 cm, v dolžino je meril okoli 25–31 m, repna [[plavut]] je bila visoka preko 4 m, hrbtna pa 2 m. Tehtal je do 100 [[tona|ton]]. Iz zob, ki so jih našli na različnih krajih, so sestavili [[čeljust]]i, ki so bile široke 2 m in visoke 3 m. Megalodon je največji [[plenilec]], znan do sedaj, ki je kdaj koli živel na Zemlji. Vzrok za njegovo izumrtje še ni točno znan. Nekateri verjamejo, da ga je nadomestil današnji [[beli morski pes]], ki je bolje prilagojen življenjskim pogojem v današnjih oceanih. == Telesna zgradba == Morski psi se od ostalih rib razlikujejo po [[skelet]]u, ki je kot pri [[raža]]h, [[skat]]ih in ostalih hrustančnicah iz [[hrustanec|hrustanca]]. [[Koža]] morskih psov je pokrita z [[luske|luskami]], ki imajo zobce, ribe pa imajo luske gladke. Imajo tudi pet, šest ali sedem škržnih rež na vsaki strani, [[kostnice|ribe kostnice]] pa imajo škržni poklopec. Povprečna življenjska doba morskega psa je okoli 35 let, čeprav ena vrsta psov živi 70 do 100 let. Morski pes raste vse življenje. == Razmnoževanje morskih psov == [[Slika:PortJacksonShark'sEgg20050417c.JPG|thumb|150px|Ovojnica jajca]] Morski psi se razmnožujejo na več načinov, lahko: * ležejo [[jajca]] v ovojnici, kjer se zarodek razvija in so zato oviparni ali jajcerodni.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|edition=2.|title=Biology of sharks and their relatives|url=https://www.worldcat.org/oclc/495780844|publisher=Taylor & Francis Group|date=2012|location=Boca Raton|isbn=978-1-4398-3924-9|oclc=495780844|last=Carrier, Jeffrey C.|last2=Musick, John A.|last3=Heithaus, Michael R.}}</ref> * v telesu nosijo žive [[mladič]]e, ki se hranijo preko placente (posteljice), kar imenujemo viviparnost (ali živorodnost).<ref>{{Navedi knjigo|title=Biologija|last=Tarman|first=Kazimir|publisher=Cankarjeva založba|year=1976|isbn=|location=Ljubljana|page=|cobiss=68917|last2=Dolinar|first2=Ksenija}}</ref><ref name=":0" /> Mladiči se rodijo popolnoma razviti in samostojni ter takoj odplavajo stran od matere (predvideva se, da bi lahko bili v nasprotnem primeru žrtev kanibalizma, ki je precej pogost pri morskih psih).<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=How are shark pups born?|url=https://animals.howstuffworks.com/fish/sharks/shark-pup.htm|website=HowStuffWorks|date=2008-05-05|accessdate=2020-12-08|language=en}}</ref> Viviparnost je pri morskih psih pogostejša kot oviparnost, pojavlja pa se v več različnih načinih.<ref>{{Navedi splet|title=Do sharks lay eggs?|url=https://www.nhm.ac.uk/discover/do-sharks-lay-eggs.html|website=www.nhm.ac.uk|accessdate=2020-12-08|language=en}}</ref> * v telesu nosijo jajca v ovojnici, kjer se mladiči razvijejo in nato rodijo živi. Tak način je kombinacija viviparnosti in oviparnosti ter ga zaradi tega imenujemo oviviparnost.<ref name=":0" /> Samice morskega psa nosijo mladiče oz. jajca od 9 [[mesec]]ev do dveh let, odvisno od vrste psa. == Fizične sposobnosti morskega psa == Morski pes plava s povprečno hitrostjo okrog 3 [[kilometer na uro|km/uro]] vendar pri napadu zelo pospeši in takrat lahko doseže veliko večjo hitrost, npr. mako preko 95 km/uro, vendar le za kratek čas. Njegovi pospeški pa se lahko merijo s pospeški zelo hitrega športnega avta (15 m/s²). Najbolj prilagojen morski pes je morski bik (bull shark), saj lahko živi tako v slani kot v sladki vodi. To mu omogoča poseben organ. === Zobje === [[Slika:Tiger shark teeth.jpg|left|thumb|right|150px|Zobje [[Morski tiger|morskega tigra]]]] Največja sila ugriza je bila izmerjena pri morskemu psu, dolgem 2 m (vrste [[dusky]]), in znaša 60 kg na konico [[zob]]a, kar znaša 3 tone na cm². Popolnoma točne meritve še niso uspeli opraviti. Zobje mu rastejo vse življenje in se menjujejo vsakih 8 do 15 dni. Oblike so različne, kar je odvisno od vrste [[hrana|hrane]], ki jo pes uživa. Trdota zob je enaka trdoti [[jeklo|jekla]]. Večje žrtve pes ne pregrizne, temveč prereže z gibi glave levo in desno. Zobje nekaterih vrst psov so po robovih nazobčani tako, da z lahkoto prerežejo tudi najdebelejšo kožo. Veliki so približno 10 cm. === Velikost === Morski psi so različnih velikosti, največji med njimi pa je [[kitovec]], ki se hrani s [[plankton]]om, dolg pa je kar 16–18 m. Največji ujeti morski kitovec je bil dolg 13 m in je tehtal 15 ton. Najmanjši pes meri 15 cm in tehta le 28 gramov. [[Beli morski pes]] naj bi zrasel do 9 m, največji ujeti pa je meril dobrih 7 m in tehtal 3,5 tone. === Voh === [[Voh]] imajo izredno razvit, saj lahko vonja deset milijonkrat razredčene snovi, na razdaljo preko 400 m. Celo določi lahko, v katero nosnico je prišel močnejši vonj in s tem tudi smer, v kateri je njegov izvor. Razdalja med nosnicama, ki ju ima pes kladvenica na koncih glave, je lahko več kot meter. S pomočjo posebnih kanalov na glavi doseže, da teče voda z vonjem v nosnici. Kladvenice so zato pogosto med prvimi morskimi psi, ki pridejo do [[ladja|ladje]], ko se čez krov mečejo deli rib. Nekatere vrste morskih psov lahko zavohajo vonj v [[zrak]]u in nato plavajo po površini z [[nosnice|nosnicami]] nad vodo. === Vid === Tudi [[oči]] morskega psa so izredno sposobne, saj lahko vidijo tako na blizu kot na daleč, beli morski pes pa lahko prilagodi oči tako, da vidi ostro tudi nad morsko gladino. Psi razlikujejo [[barva|barve]] in si znajo zapomniti obliko predmeta za dolgo časa. Oči morskega psa imajo to posebnost, da lahko vidi tudi v slabi svetlobi, saj ima najboljši sistem za ojačitev svetlobe med živalmi na Zemlji. V očeh ima na tisoče večkotnih ploščic, pokritih s snovjo, ki deluje podobno kot posrebritev zrcala in ima visok odboj svetlobe. Njihove oči se zato svetijo podobno kot [[mačke|mačkine]]. Pri vrstah morskih psov, ki živijo blizu morske površine, so ploščice povezane z vrečkami črnega pigmenta, ki se pri močni svetlobi razporedi po ploščici in tako zmanjša odboj svetlobe. Pes prekrije oči s tanko kožico za zaščito takrat, ko napada na žrtev. === Pobočnica === [[Pobočnica]] morskega psa se razteza na obeh bokih živali in poteka od oči do vrha repne plavuti. Sestavljen je iz množice celic s tankimi nitkami, vse skupaj pa je nameščeno v porah kože in pokrito s [[sluz]]jo. Vsako telo, ki se premika v vodi, povzroči valovanje, ki se širi skozi vodo kot koncentrični krogi na površini vode, če vržemo vanjo kamen. Ko to valovanje doseže bočni organ morskega psa, ta lahko z veliko natančnostjo določi izvor valovanja oz. ribo ali človeka, ki plava. Valovanje je odvisno od velikosti ribe in od njenega stanja. Prav zato se psi v nekaj [[sekunda]]h pojavijo na mestu, kjer je ranjen človek ali ujeta riba, saj je valovanje takrat drugačno, kot je običajno. === Elektroreceptorji === [[Glava]] morskega psa je pokrita s številnimi porami, ki vsebujejo [[elektroreceptor]]je. S tem [[organ (biologija)|organom]] morski pes zazna še tako zelo šibko [[električno polje]], ki ga proizvajajo živa bitja, še posebej takrat, ko se krčijo [[mišica|mišice]] (npr. pri [[plavanje|plavanju]]). Na ta način najde tudi žrtev, ki je skrita in je z očmi ne vidi. Občutljivost tega organa je tako velika, da morski pes zazna baterijo, ki se nam zdi prazna. Ta organ lahko služi tudi da se pes orientira, saj pes med plavanjem oddaja električne valove, ki so različni, odvisni od smeri plavanja glede na zemeljsko magnetno polje. Na ta način deluje ta organ tudi kot nekakšen notranji [[kompas]]. == Obstoj morskega psa == Letno je na svetu manj kot sto napadov na človeka, od teh je približno 5 usodnih. Vsako leto ribiči pobijejo 30–100 milijonov morskih psov, zato 80 [[odstotek|%]] vrst morskih psov grozi [[izumrtje]]. == Glej tudi == * [[Hrustanec morskega psa]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Igor Urh, ''Morski psi'', pridobljeno 18. marca 2007, ob 14.40, [http://www.slovensko-morje.net/sm_staro/morski_psi.htm http://www.slovensko-morje.net] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070607223523/http://www.slovensko-morje.net/sm_staro/morski_psi.htm |date=2007-06-07 }} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Selachimorpha}} {{Wikivrste|Selachimorpha}} * [http://www.sharks.org Shark Research Institute] {{Ikona en}} * [http://www.adoptashark.com Adopt a Shark] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070403175244/http://www.adoptashark.com/ |date=2007-04-03 }} {{Ikona en}} * [http://www.iemanya.org Shark Conservation] {{Ikona en}} * [http://www.whaleshark.org ECOCEAN Whale Shark Photo-identification Library] {{Ikona en}} * [http://www.jostimages.com/galerie/sharks/index.html Fotografije morskih psov] {{Ikona en}} * [http://www.robertosozzani.it/Sharks/cont.html Fotagalerija morskih psov] {{Ikona it}} * [http://www.onewhale.com/sharks.htm Risbe morskih psov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081202022954/http://www.onewhale.com/sharks.htm |date=2008-12-02 }} {{Ikona en}} * [http://www.elasmo-research.org/research/checklist_res.htm Ažurni seznam vseh znanih vrst morskih psov] - To ni uradni seznam, ampak je verjetno novejši od ostalih. {{Ikona en}} * [http://www.sharkresearchcommittee.com/ Shark Research Committee] {{Ikona en}} [[Kategorija:Hrustančnice]] [[Kategorija:Morski psi|*]] {{normativna kontrola}} rhtgdx3mhmjroj36bdy4mwv2cna73im 0 135994 6689391 6686703 2026-06-14T20:51:43Z MaksiKavsek 244409 lit 6689391 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]] '''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}</ref> Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.<ref>Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.</ref> ==Lokacije== Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}</ref> *[[Crngrob]]<ref>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje 20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje</ref><ref>http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič</ref> *[[Barbara rov]] == Glej tudi == * [[Slovensko povojno begunstvo]] *[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]] *[[Pliberška tragedija]] * [[Barbara rov]] * [[Rudnik Pečovnik]] * [[Pokol v Kočevskem Rogu]] *[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]] *[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]] *[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]] * [[OZNA]] == Galerija == <gallery perrow="6"> File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija 46 ° 11 ' 45,67 " , 14 ° 18 ' 21,61 " File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija 46 ° 11 ' 45,53 " , 14 ° 18 ' 16,87 " File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija 46 ° 11' 52,9 " , 14 ° 18 ' 5,61 " File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b </gallery> == Glej tudi == * [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Aplenc|first=Andrej|last2=Jančar|first2=Drago|title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990|publisher=Nova revija|place=Ljubljana|year=1998|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD|cobiss=79178240|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2008|cobiss=240748800|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|last2=Benčina|first2=Anica|title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2019|cobiss=298709504|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo|publisher=Arhiv Republike Slovenije|place=Ljubljana|year=1999|url=https://www.sistory.si/publication/44864|cobiss=103354368|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{cite book|editor-last=Gabrič|editor-first=Aleš|title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|place=Ljubljana|year=1996|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf|cobiss=57087744|language=slovenščina}} * {{Cite web|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}} * {{cite book|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja}} * {{cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=samozaložba|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC}} * {{cite book|last=Korošec|first=Ivan|title=Teharje : krvave arene|publisher=Ilex-Impex|location=Ljubljana|year=1994|cobiss=41121536}} * {{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}} * Mikola, Milko (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}} * Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}} * Mikola, Milko (2008). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}} * {{cite book|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}} * {{cite video|last=Možina|first=Jože|title=Zločin, ki ne zastara : Slovenska Bistrica 1946|publisher=RTV Slovenija|year=2001|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174267587|cobiss=176353539|language=sl}} * {{cite book|last1=Potočnik|first1=Terezija|last2=Friš|first2=Darko|title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945|publisher=[T. Potočnik]|location=Maribor|year=2009|cobiss=17063944|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}} * {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{cite book|editor-last=Punčik|editor-first=Jože|title=Iz arhivov slovenske politične policije|publisher=Veda|place=Ljubljana|year=1996|cobiss=146036|language=slovenščina}} * {{cite book|last1=Tolstoy|first1=Nikolaj|last2=Jeločnik|first2=Nikolaj|last3=Rozman|first3=Branko|title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog|edition=Ponatis|publisher=ZAT|location=Maribor|year=1991|cobiss=23354112}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2012|title=Leto 1945 – korenine in posledice obračuna v Sloveniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEABCJ71|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=83|issue=4|pages=63–83}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2014|title=Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč v Sloveniji (1945–1952)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC1PRB6A|journal=Nasilje vojnih in povojnih dni|language=sl|pages=289–324|cobiss=3194996}} * {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} == Zunanje povezave == *»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]] 359bh7w6az3awrk3kf9l8d9l7shovtn 6689392 6689391 2026-06-14T20:52:45Z MaksiKavsek 244409 tn 6689392 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]] '''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}</ref> Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.<ref>Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.</ref> ==Lokacije== Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}</ref> *[[Crngrob]]<ref>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje 20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje</ref><ref>http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič</ref> *[[Barbara rov]] == Glej tudi == * [[Slovensko povojno begunstvo]] *[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]] *[[Pliberška tragedija]] * [[Barbara rov]] * [[Rudnik Pečovnik]] * [[Pokol v Kočevskem Rogu]] *[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]] *[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]] *[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]] * [[OZNA]] == Galerija == <gallery perrow="6"> File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija 46 ° 11 ' 45,67 " , 14 ° 18 ' 21,61 " File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija 46 ° 11 ' 45,53 " , 14 ° 18 ' 16,87 " File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija 46 ° 11' 52,9 " , 14 ° 18 ' 5,61 " File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b </gallery> == Glej tudi == * [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Aplenc|first=Andrej|last2=Jančar|first2=Drago|title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990|publisher=Nova revija|place=Ljubljana|year=1998|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD|cobiss=79178240|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2008|cobiss=240748800|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|last2=Benčina|first2=Anica|title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2019|cobiss=298709504|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo|publisher=Arhiv Republike Slovenije|place=Ljubljana|year=1999|url=https://www.sistory.si/publication/44864|cobiss=103354368|language=slovenščina}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{cite book|editor-last=Gabrič|editor-first=Aleš|title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|place=Ljubljana|year=1996|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf|cobiss=57087744|language=slovenščina}} * {{Cite web|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}} * {{cite book|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja}} * {{cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=samozaložba|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC}} * {{cite book|last=Korošec|first=Ivan|title=Teharje : krvave arene|publisher=Ilex-Impex|location=Ljubljana|year=1994|cobiss=41121536}} * {{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}} * Mikola, Milko (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}} * Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}} * Mikola, Milko (2008). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}} * {{cite book|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}} * {{cite video|last=Možina|first=Jože|title=Zločin, ki ne zastara : Slovenska Bistrica 1946|publisher=RTV Slovenija|year=2001|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174267587|cobiss=176353539|language=sl}} * {{cite book|last1=Potočnik|first1=Terezija|last2=Friš|first2=Darko|title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945|publisher=[T. Potočnik]|location=Maribor|year=2009|cobiss=17063944|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}} * {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{cite book|editor-last=Pučnik|editor-first=Jože|title=Iz arhivov slovenske politične policije|publisher=Veda|place=Ljubljana|year=1996|cobiss=146036|language=slovenščina}} * {{cite book|last1=Tolstoy|first1=Nikolaj|last2=Jeločnik|first2=Nikolaj|last3=Rozman|first3=Branko|title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog|edition=Ponatis|publisher=ZAT|location=Maribor|year=1991|cobiss=23354112}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2012|title=Leto 1945 – korenine in posledice obračuna v Sloveniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEABCJ71|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=83|issue=4|pages=63–83}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2014|title=Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč v Sloveniji (1945–1952)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC1PRB6A|journal=Nasilje vojnih in povojnih dni|language=sl|pages=289–324|cobiss=3194996}} * {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} == Zunanje povezave == *»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]] 4s7zht5uixtxk8gj2l901hjm3egeu4m 10 145403 6689204 6486500 2026-06-14T14:46:11Z Sporti 5955 np 6689204 wikitext text/x-wiki {{Navpolje zložljive skupine | name = Volitve v Sloveniji | title = [[Volitve v Sloveniji]] | listclass = hlist | group1 = 1990–2020 | state1 = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Lokalne | Državnozborske | Volitve = {{#ifexpr: {{Digits|{{PAGENAME}}}} > 2020 | collapsed | open }} | #default = collapsed }} | list1 = {{Navpolje podskupina | liststyle = color:#ddddff; | group1 = [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniške]] | list1 = * [[Volitve predsednika Predsedstva Socialistične republike Slovenije 1990|{{Barva|#0645ad|1990}}]] * [[Volitve predsednika Republike Slovenije 1992|{{Barva|#0645ad|1992}}]] * 1994 * 1996 * [[Volitve predsednika Republike Slovenije 1997|{{Barva|#0645ad|1997}}]] * 1998 * 2000 * [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2002|{{Barva|#0645ad|2002}}]] * 2004 * 2006 * [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2007|{{Barva|#0645ad|2007}}]] * 2008 * 2009 * 2010 * 2011 * [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2012|{{Barva|#0645ad|2012}}]] * 2014 * [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|{{Barva|#0645ad|2017}}]] * 2018 * 2019 | group2 = V [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] | list2 = * [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|{{Barva|#0645ad|1990}}]] * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|{{Barva|#0645ad|1992}}]] * 1994 * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|{{Barva|#0645ad|1996}}]] * 1997 * 1998 * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|{{Barva|#0645ad|2000}}]] * 2002 * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|{{Barva|#0645ad|2004}}]] * 2006 * 2007 * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|{{Barva|#0645ad|2008}}]] * 2009 * 2010 * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|{{Barva|#0645ad|2011}}]] * 2012 * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|{{Barva|#0645ad|2014}}]] * 2017 * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|{{Barva|#0645ad|2018}}]] * 2019 | group3 = V [[Državni svet Republike Slovenije|državni svet]] | list3 = * 1990 * 1992 * 1994 * 1996 * [[Volitve v Državni svet 1997|{{Barva|#0645ad|1997}}]] * 1998 * 2000 * [[Volitve v Državni svet 2002|{{Barva|#0645ad|2002}}]] * 2004 * 2006 * [[Volitve v Državni svet 2007|{{Barva|#0645ad|2007}}]] * 2008 * 2009 * 2010 * 2011 * 2012 * 2014 * 2017 * 2018 * 2019 | group4 = Lokalne | list4 = * 1990 * 1992 * [[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|{{Barva|#0645ad|1994}}]] * 1996 * 1997 * [[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|{{Barva|#0645ad|1998}}]] * 2000 * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|{{Barva|#0645ad|2002}}]] * 2004 * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|{{Barva|#0645ad|2006}}]] * 2007 * 2008 * 2009 * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|{{Barva|#0645ad|2010}}]] * 2011 * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2012|{{Barva|#0645ad|2012}}]] * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|{{Barva|#0645ad|2014}}]] * 2017 * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|{{Barva|#0645ad|2018}}]] * 2019 | group5 = V [[Evropski parlament]] | list5 = * 1990 * 1992 * 1994 * 1996 * 1997 * 1998 * 2000 * 2002 * [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|{{Barva|#0645ad|2004}}]] * 2006 * 2007 * 2008 * [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|{{Barva|#0645ad|2009}}]] * 2010 * 2011 * 2012 * [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|{{Barva|#0645ad|2014}}]] * 2017 * 2018 * [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|{{Barva|#0645ad|2019}}]] }} | group2 = 2021–{{Barva|#ddddff|2050}} | state2 = {{#switch: {{First word|{{PAGENAME}}}} | Lokalne | Državnozborske | Volitve = {{#ifexpr: {{Digits|{{PAGENAME}}}} > 2020 | open | collapsed }} | #default = collapsed }} | list2 = {{Navpolje podskupina | liststyle = color:#ddddff; | group1 = [[Predsednik Republike Slovenije|Predsedniške]] | list1 = * [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|{{Barva|#0645ad|2022}}]] * 2024 * 2026 | group2 = V [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] | list2 = * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|{{Barva|#0645ad|2022}}]] * 2024 * [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|{{Barva|#0645ad|2026}}]] | group3 = Lokalne | list3 = * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|{{Barva|#0645ad|2022}}]] * 2024 * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|{{Barva|#0645ad|2026}}]] | group4 = V [[Evropski parlament]] | list4 = * 2022 * [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|{{Barva|#0645ad|2024}}]] * 2026 }} | below = [[Predloga:Referendumi v Sloveniji|Referendumi v Sloveniji]] }}<noinclude> [[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]] </noinclude> nhpiv7ekw7hi7u2wzxqqe1lvm49n4ch 0 157780 6689476 5875797 2026-06-15T06:43:42Z ~2026-34870-21 261657 6689476 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Užitna klapavica | image =Mytilus_galloprovincialis_shell.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Mollusca]] (mehkužci) | classis = [[Bivalvia]] (školjke) | ordo = [[Mytiloida]] (klapavice) | familia = [[Mytilidae]] (klapavice) | genus = ''[[Mytilus]]'' | species = '''''M. galloprovincialis''''' | binomial = ''Mytilus galloprovincialis'' | binomial_authority = [[Lamarck]], [[1819]] }} '''Užitna klapavica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mytilus galloprovincialis''''') spada verjetno med najbolj znane [[školjke]] v [[bibavica|bibavičnem]] pasu. Je temnovijolična in velika od 5 do 8 centimetrov ter jo zaradi okusnega mesa tudi gojijo. Živi v manjših skupinah na kamnih in skalah, na katere je trdno pritrjena z Titlerjivimi nitkami, da je ne odtrgajo niti močnejši valovi. Ob [[oseka|oseki]] zapre svoje lupine ter se s tem obvaruje pred izsušitvijo. Tako zadrži dovolj [[voda|vode]] in lahko ostane živa tudi po več dni. Spada med filtratorje, ki s precejanjem vode črpajo hrano iz vode. Vendar s črpanjem vode, se lahko v njih naberejo tudi povzročitelji raznih bolezni, kot recimo [[salmonela|salmoneloze]] in [[tifus]]a, zato moramo klapavice vedno dobro prekuhati. {{Zbirka|Mytilus galloprovincialis}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Klapavice]] [[Kategorija:Favna Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1819]] 1tmxebw0wrupz3yj3i60mxj8etgc767 6689480 6689476 2026-06-15T06:51:49Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-34870-21|~2026-34870-21]] ([[User talk:~2026-34870-21|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:SportiBot|SportiBot]] 5875797 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Užitna klapavica | image =Mytilus_galloprovincialis_shell.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Mollusca]] (mehkužci) | classis = [[Bivalvia]] (školjke) | ordo = [[Mytiloida]] (klapavice) | familia = [[Mytilidae]] (klapavice) | genus = ''[[Mytilus]]'' | species = '''''M. galloprovincialis''''' | binomial = ''Mytilus galloprovincialis'' | binomial_authority = [[Lamarck]], [[1819]] }} '''Užitna klapavica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Mytilus galloprovincialis''''') spada verjetno med najbolj znane [[školjke]] v [[bibavica|bibavičnem]] pasu. Je temnovijolična in velika od 5 do 8 centimetrov ter jo zaradi okusnega mesa tudi gojijo. Živi v večjih skupinah na kamnih in skalah, na katere je trdno pritrjena z bisusnimi nitkami, da je ne odtrgajo niti močnejši valovi. Ob [[oseka|oseki]] zapre svoje lupine ter se s tem obvaruje pred izsušitvijo. Tako zadrži dovolj [[voda|vode]] in lahko ostane živa tudi po več dni. Spada med filtratorje, ki s precejanjem vode črpajo hrano iz vode. Vendar s črpanjem vode, se lahko v njih naberejo tudi povzročitelji raznih bolezni, kot recimo [[salmonela|salmoneloze]] in [[tifus]]a, zato moramo klapavice vedno dobro prekuhati. {{Zbirka|Mytilus galloprovincialis}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Klapavice]] [[Kategorija:Favna Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1819]] sqwh415qbhm7hle2nsj98rs5y8e2z35 0 158877 6689436 6658556 2026-06-15T03:29:15Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Nova_Socialdemokracija_logo.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No permission since 7 June 2026. Odstranjevanje. 6689436 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Nova socialdemokracija | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = | foundation = 12. september 2007 | headquarters = Mihov štradon 13<br>1000 Ljubljana | ideology = [[krščanski socializem]]<br>[[regionalizem]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Programska deklaracija |url=https://nsd.si/program-stranke/|website=nsd.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref><br>[[konservatizem]]<ref name=":0" /> | position = [[centrizem|sredina]] do [[leva sredina]]<ref name=":0" /> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[rdeča]], {{colorbox|#427d47|border=darkgray}} [[zelena]] | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = Vladimir Obrovnik | leader2_title = Predsednica sveta stranke | leader2_name = Jožica Belak | president = [[Andrej Magajna]] | general_secretary = | membership = 700<ref name=":2" /> }} '''Nova socialdemokracija – Krekovi socialisti''' (kratica '''NS''') je [[Slovenija|slovenska]] [[politična stranka]], ki temelji na idejah krščanskega socializma. Predhodnik stranke so bili Krščanski socialisti Slovenije, predsednik je [[Andrej Magajna]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Predstavitev – NOVA SOCIALDEMOKRACIJA|url=https://nsd.si/predstavitev/|accessdate=2022-02-15|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == === Idejna zgodovina === Krščanski socializem izhaja idejno iz krščanskega socialnega gibanja, ki ga je na Slovenskem začel dr. [[Janez Evangelist Krek]]. Njegov izjemni pomen se kaže tudi v tem, da je naredil sintezo med [[socializem|socialističnimi]] idejami, praktičnim socialnim delovanjem in [[etika|etiko]] [[krščanstvo|krščanstva]]. Z izrazom »krščanski« v svojem nazivu poudarjajo navezavo na slovensko krščansko-socialno izročilo ter sodobna spoznanja in prakso socialno usmerjenih kristjanov po svetu, združenih v gibanjih in strankah, katere krovno mednarodno organizacijo predstavlja [[Mednarodna zveza vernih socialistov]] (International League of Religious Socialists). === Zgodovina na Slovenskem === ==== Druga svetovna vojna in osamosvojitev ==== Idejno in strokovno sta na Slovenskem krščansko socialno misel razvijala [[Andrej Gosar]] in [[Edvard Kocbek]]. Med obema vojnama je deloval v tem duhu tudi krščansko-socialistični sindikat [[Jugoslovanska strokovna zveza]]. Do [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] se je uveljavil kot nosilec sodobne gospodarske, socialne in kulturne preobrazbe slovenskega naroda. Leta [[1939]] je skupaj z [[Aleš Stanovnik|Alešem Stanovnikom]] in dr.[[Tomaž Furlan|Tomažem Furlanom]] organiziral odbor za ustanovitev stranke. V [[narodnoosvobodilni boj]] so se krščanski socialisti vključili z namenom izbojevnja osvoboditve in polne politične suverenosti slovenskega naroda ter mu zagotoviti, socialni in kulturni razvoj na ravni razvitih evropskih držav. Po vojni se je krog krščanskega socialnega gibanja ohranjal in širil okrog slovenskih izobražencev, zbranih okrog revije ''2000''. Med slovenskimi škofi ima posebno mesto teološka misel dr. [[Vekoslav Grmič|Vekoslava Grmiča]]. Leta 1991 so se krščanski socialisti tudi politično organizirali in začeli ponovno delovati kot stranka. Ker se le-ta ni (do)registrirala po novem zakonu, so se po letu 1995 posamezniki iz jedra stranke angažirali v družbenem socialnem gibanju. Sodelovali so z različnimi političnimi organizacijami in civilnimi združenji. Leta 2007 je gibanje zopet preraslo v organizirano politično akcijo z registracijo stranke Krščanski socialisti Slovenije. ==== Državna politika ==== Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je stranka nastopila na skupni listi pod okriljem stranke [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS - Zeleni]], h kateri so bili priključeni še [[Demokrati Slovenije|Demokrati Slovenije]], [[Zelena koalicija (Slovenija)|Zelena koalicija]] in [[Zveza za Primorsko]].<ref>{{Navedi splet|title=SMS-Zeleni in DS s pravo alternativo|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/sms-zeleni-in-ds-s-pravo-alternativo-137025|website=zurnal24.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zeleni se znova združujejo in trdijo: "Vsak trn najde cvet"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-se-znova-zdruzujejo-in-trdijo-vsak-trn-najde-cvet/268326|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zveza za Primorsko in SMS - Zeleni podpisali dogovor o sodelovanju na volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/zveza-za-primorsko-in-sms-zeleni-podpisali-dogovor-o-sodelovanju-na-volitvah.html|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref> Skupna lista je na volitvah dobila 0,86 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za Slovenijo|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2011/rezultati/rezultati_slo.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref> V kampanji pred [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A2)|referendumom o varovanju arhivskega gradiva]] leta 2014 so sodelovali kot nasprotniki zakona.<ref>{{Navedi splet|title=V kampanji pred arhivskim referendumom bo sodelovalo osem prijaviteljev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-kampanji-pred-arhivskim-referendumom-bo-sodelovalo-osem-prijaviteljev/336917|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref> Leta 2017 so se vključi tudi v kampanjo pred [[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper|referendumom o drugem tiru]] in znova sodelovali kot nasprotniki.<ref>{{Navedi splet|title=Burno soočenje različnih pogledov na drugi tir|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-2017/burno-soocenje-razlicnih-pogledov-na-drugi-tir/433146|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref> Pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]] se je stranka Krščanski socialisti Slovenije združila z gibanjem Nova prihodnost [[Milan Balažic|Milana Balažica]] ter skupino iz nekdanje Združene levice v stranko Novi socialdemokrati.<ref>{{Navedi splet|title=Novi socialdemokrati z Balažicem in Magajno na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-socialdemokrati-z-balazicem-in-magajno-na-volitve/452335|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref> Kasneje so se zaradi spora s stranko [[Socialni demokrati]] v zvezi z imenom preimenovali v Novo socialdemokracijo, na volitvah pa niso nastopili.<ref>{{Navedi splet|title=SD zaradi imena Balažičevih Novih socialdemokratov toži državo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit/sd-zaradi-imena-balazicevih-novih-socialdemokratov-tozi-drzavo/456747|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je stranka nastopila kot članica skupne liste [[Povežimo Slovenijo]]. Skupni listi ni uspelo prestopiti parlamentarnega praga, dobili so 3,41 % glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Volitve v Državni zbor 2022|accessdate=2023-06-26|website=DVK.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Povežimo Slovenijo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povezimo-slovenijo-na-volitve-z-zavezami-v-dobro-gospodarstva-ljudi-in-narave.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-03-30|language=sl}}</ref> Stranka je istega leta sodelovala v kampanji za tri referendume, in sicer o [[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)|zakonu o RTV Slovenija]], [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|zakonu o vladi]] in [[Referendum o Zakonu o dolgotrajni oskrbi|zakonu o dolgotrajni oskrbi]], pri vseh treh kot nasprotnica zakonov.<ref>{{Navedi splet|title=V kampanjo za tri referendume vstopilo 28 organizatorjev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-kampanjo-za-tri-referendume-vstopilo-28-organizatorjev/645874|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref> Leta 2025 je nato sodelovala kot organizator kampanje pred [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|referendumom o dodatku k pokojnini kulturnikom]], zopet kot nasprotnica zakona.<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 12 prijav organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/dvk-prejel-12-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/742919|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Soočenje zagovornikov in nasprotnikov zakona o dodatkih k pokojninam umetnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/soocenje-zagovornikov-in-nasprotnikov-zakona-o-dodatkih-k-pokojninam-umetnikov/745101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-10|language=sl}}</ref> 27. novembra 2025, ob obletnici rojstva Janeza Evangelista Kreka, je stranka na tiskovni konferenci oznanila nastop na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. O sodelovanju so se želeli pogovarjati s stranko [[Demokrati.]], saj da ta »zagovarja podobna stališča in želi "prebiti linijo bipolarnosti v Sloveniji.«<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Poleg tega je stranka dopolnila ime stranke v ''Nova socialdemokracija – Krekovi socialisti''.<ref>{{Navedi splet|title=Na volitve tudi Nova socialdemokracija z dodatkom Krekovi socialisti v imenu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/na-volitve-tudi-nova-socialdemokracija-z-dodatkom-krekovi-socialisti-v-imenu/765477|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> Do sodelovanja z Demokrati kasneje ni prišlo. == Organi stranke == *'''Predsednik:''' [[Andrej Magajna]] *'''Podpredsednik:''' Vladimir Obrovnik *'''Predsednica sveta:''' Jožica Belak == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 9.532 | 0,86 | {{steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}} | {{steady}} | 11.{{ref|Nastopila na skupni listi SMS Zeleni|a}} | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | colspan=3 align=center|''ni nastopila'' | {{Composition bar|0|90|hex=#d83c16}} | {{steady}} 0 | / | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | colspan=3 align=center|''ni nastopila'' | {{Composition bar|0|90|hex=#d83c16}} | {{steady}} 0 | / | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 40.612 | 3,41 | {{Increase}} 2,55 | {{Composition bar|0|90|hex=#d83c16}} | {{steady}} 0 | 7.{{ref|Nastopila na listi Povežimo Slovenijo|b}} | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | colspan=3 align=center|''ni nastopila'' | {{Composition bar|0|90|hex=#d83c16}} | {{Steady}} 0 | / | style="background:silver" |– |- |} {{note|Skupna lista dveh strank|a}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS - Zeleni]]. {{note|Skupna lista petih strank|b}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi [[Povežimo Slovenijo]]. == Sklici == {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2007]] ork5m0ef6vnhwvipu3eziwcac493tt5 0 160171 6689162 6687754 2026-06-14T12:52:41Z Erardo Galbi 166658 6689162 wikitext text/x-wiki [[File:Friuli-Venezia Giulia in Italy.svg|thumb|right|300px|{{legend|#CC0000|Lega Furlanije - Julijske krajine v Italiji}}]] [[File:Map of region of Friuli-Venezia Giulia, Italy, with provinces-it.svg|thumb|right|300px|Štiri pokrajine dežele: {{legend|#50C878|[[Pokrajina Pordenone]]}} {{legend|#FFD300|[[Pokrajina Videm]]}} {{legend|#8080FF|[[Pokrajina Gorica]]}} {{legend|#FF8000|[[Pokrajina Trst]]}}]] V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] [[Italija|italijanske]] avtonomne [[italijanske dežele|dežele]] [[Furlanija - Julijska krajina]]. V ukinjenih pokrajinah dežele Furlanija - Julijska krajina, ki jih sedaj lahko uporabimo le za namene statistike, se nahaja 215 občin (od januarja 2019): {| class="wikitable" |+ !Št. občin !Pokrajina !Površina<br><small>(km²)</small> !Prebivalci<br><small>(28. 2. 2026)</small> !Gostota<br><small>(preb./km²)</small> !Št. občin s<br>statusom mesta |- |25 |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:467.14}} |{{formatnum:138831}} |{{Pop density|138831|467.14|km2|disp=num}} |6 |- |50 |[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] |{{formatnum:2275.42}} |{{formatnum:311154}} |{{Pop density|311154|2275.42|km2|disp=num}} |8 |- |6 |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:212.51}} |{{formatnum:227748}} |{{Pop density|227748|212.51|km2|disp=num}} |1 |- |134 |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4969.30}} |{{formatnum:515611}} |{{Pop density|515611|4969.30|km2|disp=num}} |13 |} == Seznam == === Občine === :{{legend2|#E5FFE5|Občine, kjer velja zaščita slovenske skupnosti|border=solid 1px #AAAAAA}} :'''pokrajinsko središče''' :‡ status mesta {| class="wikitable sortable" ! Občina ! Pokrajina ! Prebivalci !Površina<br><small>(km²)</small> !Gostota<br><small>(preb./km²)</small> |-bgcolor="E5FFE5" |[[Ahten]] <small>(''Attimis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1861}} |33,24 |{{Pop density|1861|33.24|km2|disp=num}} |- |[[Aiello del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2272}} |13,35 |{{Pop density|2272|13.35|km2|disp=num}} |- |[[Amaro (Italia)|Amaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:841}} |33,26 |{{Pop density|841|33.26|km2|disp=num}} |- |[[Ampezzo (Italia)|Ampezzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1030}} |73,63 |{{Pop density|1030|73.63|km2|disp=num}} |- |[[Andreis]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:282}} |26,95 |{{Pop density|282|26.95|km2|disp=num}} |- |[[Arba]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1309}} |15,31 |{{Pop density|1309|15.31|km2|disp=num}} |- |[[Arta Terme]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2243}} |42,77 |{{Pop density|2243|42.77|km2|disp=num}} |- |[[Aviano]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:9025}} |113,35 |{{Pop density|9025|113.35|km2|disp=num}} |- |[[Azzano Decimo]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15554}} |51,34 |{{Pop density|15554|51.34|km2|disp=num}} |- |[[Bagnaria Arsa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3577}} |19,23 |{{Pop density|3577|19.23|km2|disp=num}} |- |[[Barcis]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:261}} |103,41 |{{Pop density|261|103.41|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Bardo]] <small>(''Lusevera'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:700}} |53,05 |{{Pop density|700|53.05|km2|disp=num}} |- |[[Basiliano]] <small>(nekoč ''Pasian Schiavonesco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5353}} |43,05 |{{Pop density|5353|43.05|km2|disp=num}} |- |[[Bertiolo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2577}} |26,07 |{{Pop density|2577|26.07|km2|disp=num}} |- |[[Bicinicco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1922}} |16,01 |{{Pop density|1922|16.01|km2|disp=num}} |- |[[Bordano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:789}} |14,9 |{{Pop density|789|14.9|km2|disp=num}} |- |[[Brugnera]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:9254}} |29,12 |{{Pop density|9254|29.12|km2|disp=num}} |- |[[Budoia]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2552}} |37,36 |{{Pop density|2552|37.36|km2|disp=num}} |- |[[Buja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6627}} |25,51 |{{Pop density|6627|25.51|km2|disp=num}} |- |[[Buttrio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4039}} |17,78 |{{Pop density|4039|17.78|km2|disp=num}} |- |[[Camino al Tagliamento]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1660}} |22,32 |{{Pop density|1660|22.32|km2|disp=num}} |- |[[Campoformido]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7679}} |21,93 |{{Pop density|7679|21.93|km2|disp=num}} |- |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1210}} |11,02 |{{Pop density|1210|11.02|km2|disp=num}} |- |[[Caneva]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:6504}} |41,79 |{{Pop density|6504|41.79|km2|disp=num}} |- |[[Carlino (Italia)|Carlino]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2790}} |30,23 |{{Pop density|2790|30.23|km2|disp=num}} |- |[[Casarsa della Delizia]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8440}} |20,47 |{{Pop density|8440|20.47|km2|disp=num}} |- |[[Cassacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2911}} |11,68 |{{Pop density|2911|11.68|km2|disp=num}} |- |[[Castelnovo del Friuli]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:913}} |22,48 |{{Pop density|913|22.48|km2|disp=num}} |- |[[Castions di Strada]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3866}} |32,84 |{{Pop density|3866|32.84|km2|disp=num}} |- |[[Cavasso Nuovo]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1606}} |10,6 |{{Pop density|1606|10.6|km2|disp=num}} |- |[[Cavazzo Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1087}} |39,44 |{{Pop density|1087|39.44|km2|disp=num}} |- |[[Cercivento]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:696}} |15,78 |{{Pop density|696|15.78|km2|disp=num}} |- |[[Chions]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:5188}} |33,45 |{{Pop density|5188|33.45|km2|disp=num}} |- |[[Chiopris - Viscone]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:620}} |9,21 |{{Pop density|620|9.21|km2|disp=num}} |- |[[Cimolais]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:421}} |100,86 |{{Pop density|421|100.86|km2|disp=num}} |- |[[Claut]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1005}} |165,91 |{{Pop density|1005|165.91|km2|disp=num}} |- |[[Clauzetto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:390}} |28,31 |{{Pop density|390|28.31|km2|disp=num}} |- |[[Codroipo]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:15806}} |75,22 |{{Pop density|15806|75.22|km2|disp=num}} |- |[[Colloredo di Monte Albano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2231}} |21,75 |{{Pop density|2231|21.75|km2|disp=num}} |- |[[Comeglians]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:532}} |19,41 |{{Pop density|532|19.41|km2|disp=num}} |- |[[Cordenons]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:18203}} |56,34 |{{Pop density|18203|56.34|km2|disp=num}} |- |[[Cordovado]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2748}} |12,02 |{{Pop density|2748|12.02|km2|disp=num}} |- |[[Coseano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2247}} |23,8 |{{Pop density|2247|23.8|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Čedad]] <small>(''Cividale del Friuli'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:11378}} |50,65 |{{Pop density|11378|50.65|km2|disp=num}} |- |[[Čenta, Italija|Čenta]] <small>(''Tarcento'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:9095}} |35,42 |{{Pop density|9095|35.42|km2|disp=num}} |- |[[Červinjan]] <small>(''Cervignano del Friuli'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:13409}} |29,17 |{{Pop density|13409|29.17|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Devin Nabrežina|Devin - Nabrežina]] <small>(''Duino-Aurisina'', nekoč ''Nabresina'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:8586}} |45,31 |{{Pop density|8586|45.31|km2|disp=num}} |- |[[Dignano (Italia)|Dignano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2389}} |27,54 |{{Pop density|2389|27.54|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Doberdob]] <small>(''Doberdò del Lago'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1441}} |27,05 |{{Pop density|1441|27.05|km2|disp=num}} |- |[[Dolenje v Brdih]] <small>(''Dolegna del Collio'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:390}} |12,88 |{{Pop density|390|12.88|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Dolina, Trst|Dolina]] <small>(''San Dorligo della Valle'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:5912}} |24,22 |{{Pop density|5912|24.22|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Dreka]] <small>(''Drenchia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:134}} |12,01 |{{Pop density|134|12.01|km2|disp=num}} |- |[[Dunja, Videm|Dunja]] <small>(''Dogna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:192}} |70,37 |{{Pop density|192|70.37|km2|disp=num}} |- |[[Enemonzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1351}} |23,76 |{{Pop density|1351|23.76|km2|disp=num}} |- |[[Erto - Casso]] <small>(''Erto e Casso'')</small> |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:387}} |52,43 |{{Pop density|387|52.43|km2|disp=num}} |- |[[Fagagna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6279}} |37,19 |{{Pop density|6279|37.19|km2|disp=num}} |- |[[Fanna]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1556}} |10,26 |{{Pop density|1556|10.26|km2|disp=num}} |- |[[Fara ob Soči]] <small>(''Farra d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1752}} |10,25 |{{Pop density|1752|10.25|km2|disp=num}} |- |[[Fiume Veneto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11486}} |35,76 |{{Pop density|11486|35.76|km2|disp=num}} |- |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6408}} |28,80 |{{Pop density|6408|28.80|km2|disp=num}} |- |[[Flaibano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1197}} |17,32 |{{Pop density|1197|17.32|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Fojda]] <small>(''Faedis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3014}} |46,78 |{{Pop density|3014|46.78|km2|disp=num}} |- |[[Foljan - Sredipolje]] <small>(''Fogliano Redipuglia'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:3052}} |7,92 |{{Pop density|3052|7.92|km2|disp=num}} |- |[[Fontanafredda]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11537}} |46,4 |{{Pop density|11537|46.4|km2|disp=num}} |- |[[Forgaria nel Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1826}} |28,94 |{{Pop density|1826|28.94|km2|disp=num}} |- |[[Forni Avoltri]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:642}} |80,75 |{{Pop density|642|80.75|km2|disp=num}} |- |[[Forni di Sopra]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1027}} |81,66 |{{Pop density|1027|81.66|km2|disp=num}} |- |[[Forni di Sotto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:620}} |93,6 |{{Pop density|620|93.6|km2|disp=num}} |- |[[Frisanco]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:645}} |60,99 |{{Pop density|645|60.99|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Garmak]] <small>(''Grimacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:374}} |16,11 |{{Pop density|374|16.11|km2|disp=num}} |- |[[Gonars]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4790}} |19,82 |{{Pop density|4790|19.82|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |'''[[Gorica]]''' <small>(''Gorizia'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:35212}} |41,26 |{{Pop density|35212|41.26|km2|disp=num}} |- |[[Gorjani, Benečija|Gorjani]] <small>(''Montenars'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:558}} |20,59 |{{Pop density|558|20.59|km2|disp=num}} |- |[[Gradež, Gorica|Gradež]] <small>(''Grado'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:8462}} |111,33 |{{Pop density|8462|111.33|km2|disp=num}} |- |[[Gradišče ob Soči]] <small>(''Gradisca d'Isonzo'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:6528}} |11,22 |{{Pop density|6528|11.22|km2|disp=num}} |- |[[Humin]] <small>(''Gemona del Friuli'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:11141}} |56,06 |{{Pop density|11141|56.06|km2|disp=num}} |- |[[Kluže]] <small>(''Chiusaforte'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:703}} |100,2 |{{Pop density|703|100.2|km2|disp=num}} |- |[[Koprivno, Gorica|Koprivno]] <small>(''Capriva del Friuli'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1731}} |6,32 |{{Pop density|1731|6.32|km2|disp=num}} |- |[[Koren, Videm|Koren]] <small>(''Corno di Rosazzo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3269}} |12,62 |{{Pop density|3269|12.62|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Krmin]] <small>(''Cormons'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:7543}} |35,09 |{{Pop density|7543|35.09|km2|disp=num}} |- |[[Latisana]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:13647}} |37,8 |{{Pop density|13647|37.8|km2|disp=num}} |- |[[Lauco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:784}} |34,76 |{{Pop density|784|34.76|km2|disp=num}} |- |[[Lestizza]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3885}} |34,32 |{{Pop density|3885|34.32|km2|disp=num}} |- |[[Lignano Sabbiadoro]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6447}} |15,71 |{{Pop density|6447|15.71|km2|disp=num}} |- |[[Magnano in Riviera]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2366}} |8,34 |{{Pop density|2366|8.34|km2|disp=num}} |- |[[Majano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6051}} |28,28 |{{Pop density|6051|28.28|km2|disp=num}} |- |[[Maniago]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11818}} |69,46 |{{Pop density|11818|69.46|km2|disp=num}} |- |[[Manzano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6581}} |31,04 |{{Pop density|6581|31.04|km2|disp=num}} |- |[[Marano Lagunare]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1963}} |85,8 |{{Pop density|1963|85.8|km2|disp=num}} |- |[[Mariano del Friuli]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1600}} |8,59 |{{Pop density|1600|8.59|km2|disp=num}} |- |[[Martignacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6796}} |26,68 |{{Pop density|6796|26.68|km2|disp=num}} |- |[[Medeja, Gorica|Medeja]] <small>(''Medea'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:970}} |7,36 |{{Pop density|970|7.36|km2|disp=num}} |- |[[Meduno]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1674}} |31,59 |{{Pop density|1674|31.59|km2|disp=num}} |- |[[Mereto di Tomba]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2709}} |27,30 |{{Pop density|2709|27.30|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Milje, Trst|Milje]] <small>(''Muggia'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:13022}} |13,85 |{{Pop density|13022|13.85|km2|disp=num}} |- |[[Mojmak]] <small>(''Moimacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1648}} |11,77 |{{Pop density|1648|11.77|km2|disp=num}} |- |[[Montereale Valcellina]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4517}} |67,88 |{{Pop density|4517|67.88|km2|disp=num}} |- |[[Moraro]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:767}} |3,57 |{{Pop density|767|3.57|km2|disp=num}} |- |[[Morsano al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2865}} |32,54 |{{Pop density|2865|32.54|km2|disp=num}} |- |[[Mortegliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5045}} |30,05 |{{Pop density|5045|30.05|km2|disp=num}} |- |[[Moruzzo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2391}} |17,78 |{{Pop density|2391|17.78|km2|disp=num}} |- |[[Moš]] <small>(''Mossa'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1659}} |6,21 |{{Pop density|1659|6.21|km2|disp=num}} |- |[[Možac]] <small>(''Moggio Udinese'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1814}} |142,44 |{{Pop density|1814|142.44|km2|disp=num}} |- |[[Muzzana del Turgnano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2641}} |24,29 |{{Pop density|2641|24.29|km2|disp=num}} |- |[[Na Bili]] <small>(''Resiutta'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:315}} |20,36 |{{Pop density|315|20.36|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]] <small>(Malborghetto-Valbruna)</small>}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:969}} |124,21 |{{Pop density|969|124.21|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Neme]] <small>(''Nimis'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2778}} |33,9 |{{Pop density|2778|33.9|km2|disp=num}} |- |[[Oglej]] <small>(''Aquileia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3441}} |37,44 |{{Pop density|3441|37.44|km2|disp=num}} |- |[[Osoppo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3006}} |22,4 |{{Pop density|3006|22.4|km2|disp=num}} |- |[[Ovaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2010}} |57,9 |{{Pop density|2010|57.9|km2|disp=num}} |- |[[Pagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5044}} |14,93 |{{Pop density|5044|14.93|km2|disp=num}} |- |[[Palazzolo dello Stella]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3008}} |34,55 |{{Pop density|3008|34.55|km2|disp=num}} |- |[[Palmanova]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5409}} |13,3 |{{Pop density|5409|13.3|km2|disp=num}} |- |[[Paluzza]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2372}} |69,75 |{{Pop density|2372|69.75|km2|disp=num}} |- |[[Pasian di Prato]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:9375}} |15,41 |{{Pop density|9375|15.41|km2|disp=num}} |- |[[Pasiano di Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:7843}} |45,6 |{{Pop density|7843|45.6|km2|disp=num}} |- |[[Paularo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2737}} |84,24 |{{Pop density|2737|84.24|km2|disp=num}} |- |[[Pavia di Udine]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5698}} |34,34 |{{Pop density|5698|34.34|km2|disp=num}} |- |[[Pinzano al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1567}} |21,95 |{{Pop density|1567|21.95|km2|disp=num}} |- |[[Pocenia]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2595}} |23,98 |{{Pop density|2595|23.98|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Podbonesec]] <small>(''Pulfero'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1033}} |48,68 |{{Pop density|1033|48.68|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Podutana]] <small>(''San Leonardo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1161}} |26,91 |{{Pop density|1161|26.91|km2|disp=num}} |- |[[Polcenigo]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3176}} |49,69 |{{Pop density|3176|49.69|km2|disp=num}} |- |[[Porcia]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15251}} |29,53 |{{Pop density|15251|29.53|km2|disp=num}} |- |'''[[Pordenone]]''' ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:50583}} |38,21 |{{Pop density|50583|38.21|km2|disp=num}} |- |[[Porpetto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2650}} |18,05 |{{Pop density|2650|18.05|km2|disp=num}} |- |[[Poulét]] <small>(''Povoletto'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5572}} |38,41 |{{Pop density|5572|38.41|km2|disp=num}} |- |[[Pozzuolo del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6880}} |34,37 |{{Pop density|6880|34.37|km2|disp=num}} |- |[[Pradamano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3536}} |15,91 |{{Pop density|3536|15.91|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Prapotno, Čedad|Prapotno]] <small>(''Prepotto'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:809}} |33,24 |{{Pop density|809|33.24|km2|disp=num}} |- |[[Prata di Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8451}} |22,96 |{{Pop density|8451|22.96|km2|disp=num}} |- |[[Prato Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:927}} |81,72 |{{Pop density|927|81.72|km2|disp=num}} |- |[[Pravisdomini]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3471}} |16,21 |{{Pop density|3471|16.21|km2|disp=num}} |- |[[Precenicco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1484}} |27,23 |{{Pop density|1484|27.23|km2|disp=num}} |- |[[Premarjag]] <small>(''Premariacco'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4187}} |39,89 |{{Pop density|4187|39.89|km2|disp=num}} |- |[[Preone]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:266}} |22,47 |{{Pop density|266|22.47|km2|disp=num}} |- |[[Pušja vas]] <small>(''Venzone'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2230}} |54,55 |{{Pop density|2230|54.55|km2|disp=num}} |- |[[Ragogna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3023}} |22,03 |{{Pop density|3023|22.03|km2|disp=num}} |- |[[Ratenj]] <small>(''Artegna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2877}} |11,22 |{{Pop density|2877|11.22|km2|disp=num}} |- |[[Ravascletto]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:560}} |26,48 |{{Pop density|560|26.48|km2|disp=num}} |- |[[Raveo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:508}} |12,6 |{{Pop density|508|12.6|km2|disp=num}} |- |[[Reana del Rojale]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:5032}} |20,33 |{{Pop density|5032|20.33|km2|disp=num}} |- |[[Remanzacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6066}} |30,99 |{{Pop density|6066|30.99|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Repentabor]] <small>(''Monrupino'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:881}} |12,61 |{{Pop density|881|12.61|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Rezija]] <small>(''Resia'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1091}} |119,31 |{{Pop density|1091|119.31|km2|disp=num}} |- |[[Rigolato]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:502}} |30,77 |{{Pop density|502|30.77|km2|disp=num}} |- |[[Rive d'Arcano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2479}} |22,57 |{{Pop density|2479|22.57|km2|disp=num}} |- |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6403}} |47,43 |{{Pop density|6403|47.43|km2|disp=num}} |- |[[Romanž na Soči]] <small>(''Romans d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:3702}} |15,5 |{{Pop density|3702|15.5|km2|disp=num}} |- |[[Ronchis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2054}} |18,4 |{{Pop density|2054|18.4|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Ronke]] <small>(''Ronchi dei Legionari'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:11960}} |17,11 |{{Pop density|11960|17.11|km2|disp=num}} |- |[[Roveredo in Piano]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:5779}} |15,86 |{{Pop density|5779|15.86|km2|disp=num}} |- |[[Ruda, Videm|Ruda]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2995}} |19,47 |{{Pop density|2995|19.47|km2|disp=num}} |- |[[Sacile]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:19897}} |32,74 |{{Pop density|19897|32.74|km2|disp=num}} |- |[[San Daniele del Friuli]] ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:8072}} |34,78 |{{Pop density|8072|34.78|km2|disp=num}} |- |[[San Giorgio della Richinvelda]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4530}} |48,15 |{{Pop density|4530|48.15|km2|disp=num}} |- |[[San Giorgio di Nogaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7681}} |25,49 |{{Pop density|7681|25.49|km2|disp=num}} |- |{{Brez preloma|[[Sveti Janez na Rinži]] <small>(''San Giovanni al Natisone'')</small>}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:6117}} |24,06 |{{Pop density|6117|24.06|km2|disp=num}} |- |[[San Martino al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1496}} |17,98 |{{Pop density|1496|17.98|km2|disp=num}} |- |[[San Quirino]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:4274}} |51,76 |{{Pop density|4274|51.76|km2|disp=num}} |- |[[San Vito al Tagliamento]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:15011}} |60,88 |{{Pop density|15011|60.88|km2|disp=num}} |- |[[San Vito al Torre]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1333}} |11,58 |{{Pop density|1333|11.58|km2|disp=num}} |- |[[San Vito di Fagagna]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1682}} |8,57 |{{Pop density|1682|8.57|km2|disp=num}} |- |[[Santa Maria la Longa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2417}} |19,6 |{{Pop density|2417|19.6|km2|disp=num}} |- |[[Sappada]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1315}} |62,06 |{{Pop density|1315|62.06|km2|disp=num}} |- |[[Sauris]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:419}} |41,49 |{{Pop density|419|41.49|km2|disp=num}} |- |[[Sedegliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:3937}} |50,53 |{{Pop density|3937|50.53|km2|disp=num}} |- |[[Sequals]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:2221}} |27,7 |{{Pop density|2221|27.7|km2|disp=num}} |- |[[Sesto al Reghena]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:6319}} |40,68 |{{Pop density|6319|40.68|km2|disp=num}} |- |[[Socchieve]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:941}} |66,12 |{{Pop density|941|66.12|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Sovodnje]] <small>(''Savogna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:482}} |22,17 |{{Pop density|482|22.17|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Sovodnje ob Soči]] <small>(''Savogna d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1727}} |16,98 |{{Pop density|1727|16.98|km2|disp=num}} |- |[[Spilimbergo]] ‡ |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:11902}} |71,88 |{{Pop density|11902|71.88|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Srednje, Benečija|Srednje]] <small>(''Stregna'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:398}} |19,69 |{{Pop density|398|19.69|km2|disp=num}} |- |[[Sutrio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1371}} |20,75 |{{Pop density|1371|20.75|km2|disp=num}} |- |[[Škocjan ob Soči]] <small>(''San Canzian d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:6309}} |33,89 |{{Pop density|6309|33.89|km2|disp=num}} |- |[[Šlovrenc ob Soči]] <small>(''San Lorenzo Isontino'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1548}} |4,4 |{{Pop density|1548|4.4|km2|disp=num}} |- |[[Špeter ob Soči]] <small>(''San Pier d'Isonzo'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2019}} |9,03 |{{Pop density|2019|9.03|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Špeter Slovenov]] <small>(''San Pietro al Natisone'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2223}} |23,97 |{{Pop density|2223|23.97|km2|disp=num}} |- |[[Štarancan]] <small>(''Staranzano'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:7199}} |19,66 |{{Pop density|7199|19.66|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Števerjan]] <small>(''San Floriano del Collio'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:798}} |10,63 |{{Pop density|798|10.63|km2|disp=num}} |- |[[Tablja]] <small>(''Pontebba'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1503}} |99,66 |{{Pop density|1503|99.66|km2|disp=num}} |- |[[Talmassons]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4144}} |43,05 |{{Pop density|4144|43.05|km2|disp=num}} |- |[[Taržizem]] <small>(''Tricesimo'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:7609}} |17,68 |{{Pop density|7609|17.68|km2|disp=num}} |- |[[Tavagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:14262}} |15,37 |{{Pop density|14262|15.37|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tavorjana]] <small>(''Torreano'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2213}} |34,99 |{{Pop density|2213|34.99|km2|disp=num}} |- |[[Terzo di Aquileia]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2881}} |28,36 |{{Pop density|2881|28.36|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tipana|Tajpana]] <small>(''Taipana'')</small> |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:679}} |65,44 |{{Pop density|679|65.44|km2|disp=num}} |- |[[Tolmeč]] <small>(''Tolmezzo'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:10570}} |64,62 |{{Pop density|10570|64.62|km2|disp=num}} |- |[[Torviscosa]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2969}} |48,62 |{{Pop density|2969|48.62|km2|disp=num}} |- |[[Tramonti di Sopra]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:358}} |125,15 |{{Pop density|358|125.15|km2|disp=num}} |- |[[Tramonti di Sotto]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:410}} |85,55 |{{Pop density|410|85.55|km2|disp=num}} |- |[[Trasaghis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2298}} |77,85 |{{Pop density|2298|77.85|km2|disp=num}} |- |[[Travesio]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1814}} |28,38 |{{Pop density|1814|28.38|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Trbiž]] <small>(''Tarvisio'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:4577}} |208,36 |{{Pop density|4577|208.36|km2|disp=num}} |- |[[Treppo Grande]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1741}} |11,32 |{{Pop density|1741|11.32|km2|disp=num}} |- |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:784}} |35,59 |{{Pop density|784|35.59|km2|disp=num}} |- |[[Trivignano Udinese]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:1689}} |18,46 |{{Pop density|1689|18.46|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |'''[[Trst]]''' <small>(''Trieste'')</small> ‡ |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:202123}} |85,11 |{{Pop density|202123|85.11|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Tržič, Gorica|Tržič]] <small>(''Monfalcone'')</small> ‡ |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:27041}} |27,9 |{{Pop density|27041|27.9|km2|disp=num}} |- |[[Turjak, Gorica|Turjak]] <small>(''Turriaco'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2780}} |5,18 |{{Pop density|2780|5.18|km2|disp=num}} |- |[[Vajont, Pordenone|Vajont]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1715}} |1,59 |{{Pop density|1715|1.59|km2|disp=num}} |- |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:3967}} |29,68 |{{Pop density|3967|29.68|km2|disp=num}} |- |[[Varmo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2830}} |34,92 |{{Pop density|2830|34.92|km2|disp=num}} |- |[[Verzegnis]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:906}} |39,33 |{{Pop density|906|39.33|km2|disp=num}} |- |[[Videm, Italija|'''Videm''']] <small>(''Udine'')</small> ‡ |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:98287}} |57,17 |{{Pop density|98287|57.17|km2|disp=num}} |- |[[Vileš]] <small>(''Villesse'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:1717}} |12,05 |{{Pop density|1717|12.05|km2|disp=num}} |- |[[Villa Santina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:2222}} |12,99 |{{Pop density|2222|12.99|km2|disp=num}} |- |[[Visco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:775}} |3,52 |{{Pop density|775|3.52|km2|disp=num}} |- |[[Vito d'Asio]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:818}} |53,72 |{{Pop density|818|53.72|km2|disp=num}} |- |[[Vivaro]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:1399}} |37,68 |{{Pop density|1399|37.68|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Zagraj, Gorica|Zagraj]] <small>(''Sagrado'')</small> |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |{{formatnum:2236}} |13,94 |{{Pop density|2236|13.94|km2|disp=num}} |-bgcolor="E5FFE5" |[[Zgonik]] <small>(''Sgonico'')</small> |[[Pokrajina Trst|Trst]] |{{formatnum:2077}} |31,4 |{{Pop density|2077|31.4|km2|disp=num}} |- |[[Zoppola]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |{{formatnum:8419}} |45,54 |{{Pop density|8419|45.54|km2|disp=num}} |- |[[Zuglio]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |{{formatnum:606}} |18,21 |{{Pop density|606|18.21|km2|disp=num}} |} === Nekdanje občine === {| class="wikitable" |+ !Nekdanja občina !Datum ukinitve !Nova občina ali pridružitev !Pokrajina |- |[[Cesclans]] |1. oktober 1871 |[[Cavazzo Carnico]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Mione]] |1. januar 1872 |[[Ovaro]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Castel del Monte Udinese]] |1. februar 1878 |[[Prapotno]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |{{Brez preloma|[[Pontebba Nuova]] <small>(nekoč ''Pontefella'')</small>}} |23. september 1924 |[[Tablja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ločnik, Gorica|Ločnik]] <small>(''Lucinico'')</small> |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |{{Brez preloma|[[Podgora, Gorica|Podgora]] <small>(''Piedimonte del Calvario'', nekoč ''Podgora'')</small>}} |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |[[Štandrež]] <small>(''Sant'Andrea'')</small> |12. januar 1927 |[[Gorica]] |[[Pokrajina Gorica|Gorica]] |- |[[Ipplis]] |15. april 1928 |[[Premarjak]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Perteole]] |15. april 1928 |[[Ruda, Videm|Ruda]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ciseriis]] |29. april 1928 |[[Čenta, Italija|Čenta]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Segnacco]] <small>(nekoč ''Collalto della Soima'')</small> |29. april 1928 |[[Čenta, Italija|Čenta]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Muscoli]] - [[Strassoldo]] |2. maj 1928 |[[Červinjan]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Scodovacca]] |2. maj 1928 |[[Červinjan]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Feletto Umberto]] <small>(nekoč ''Feletto'')</small> |13. maj 1928 |[[Tavagnacco]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Lipalja vas]] <small>(''Laglesie San Leopoldo'')</small> |19. maj 1928 |[[Tablja]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Žabnice]] <small>(''Camporosso in Valcanale'')</small> |15. junij 1928 |[[Trbiž]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |{{Brez preloma|[[Bela Peč, Trbiž|Bela Peč]] <small>(''Fusine in Valromana'', nekoč ''Roccalba'')</small>}} |15. junij 1928 |[[Trbiž]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Rivolto]] <small>(nekoč ''Passariano'')</small> |15. junij 1928 |[[Codroipo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Naborjet]] <small>(''Malborghetto'')</small> |7. avgust 1928 |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]]}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]] <small>(''Duino'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |{{Brez preloma|[[Nabrežina]] <small>(''Aurisina'', nekoč ''Nabresina'')</small>}} |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Mavhinje]] <small>(''Malchina'', nekoč ''Mauchinie'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Šempolaj]] <small>(''San Pelagio'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |[[Slivno, Devin - Nabrežina|Slivno]] <small>(''Slivia'')</small> |9. september 1928 |[[Devin - Nabrežina]] |[[Pokrajina Trst|Trst]] |- |{{Brez preloma|[[Ukve]] - [[Ovčja vas]] <small>(''Ugovizza-Valbruna'', nekoč ''Ucovizza'')</small>}} |7. avgost 1928 |{{Brez preloma|[[Naborjet - Ovčja vas]]}} |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ronec]] <small>(''Rodda'')</small> |24. januar 1929 |[[Podbonesec]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Tarčet]] <small>(''Tarcetta'')</small> |24. januar 1929 |[[Podbonesec]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Vallenoncello]] |27. april 1930 |[[Pordenone]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Joannis]] |2. julij 1931 |[[Aiello del Friuli]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Campolongo al Torre]] |1. januar 2009 |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Tapogliano]] |1. januar 2009 |[[Campolongo - Tapogliano]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Rivignano]] |1. januar 2014 |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Teor]] |1. januar 2014 |[[Rivignano - Teor]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Arzene]] |1. januar 2015 |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Valvasone]] |1. januar 2015 |[[Valvasone - Arzene]] |[[Pordenone (pokrajina)|Pordenone]] |- |[[Fiumicello]] |1. februar 2018 |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Villa Vicentina]] |1. februar 2018 |[[Fiumicello - Villa Vicentina]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Ligosullo]] |1. februar 2018 |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |- |[[Treppo Carnico]] |1. februar 2018 |[[Treppo - Ligosullo]] |[[Pokrajina Videm|Videm]] |} [[Kategorija:Seznami občin v Italiji| Furlanija - Julijska krajina]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini| ]] rmkmur7iikjrvb6kotmb1a76pjit2nh 0 161941 6689196 6675185 2026-06-14T14:37:43Z ~2026-34753-21 261633 /* Seznam del */ 6689196 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrej Rozman - Roza''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[igralec (umetnik)|igralec]] in [[prevajalec]], * [[25. maj]] [[1955]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Leta 1978 je pustil študij [[Slovenistika|slovenistike]], s prijatelji ustanovil ''Pocestno gledališče Predrazpadom'' in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani, s katerimi je premagal strah tedanjih oblasti pred spontanim dogajanjem na ulici. Med letoma 1981 in 1995 je bil vodja alternativnega [[Gledališče Ane Monro|Gledališča Ane Monro]] in začetnik [[Improvizacijsko gledališče|improvizacijskih]] gledaliških tekmovanj v [[Slovenija|Sloveniji]]. Piše [[Parodija|parodične]] in [[Komedija|komične]] [[Pesništvo|pesmi]], [[Pravljica|pravljice]] in gledališke [[Komedija|komedije]] za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije, jih prestavlja v sodobnost ali preprosto prevaja. Marca 2003 je ustanovil ''Rozinteater'' kot najmanjše možno gledališče. Njegova dela so prisotna v mnogih učbenikih in antologijah (''Nasmeh pod solzami'', ''Slovenski smeh'', ''Cvetnik slovenske parodije'', ''Komadi'', ''Drugi komadi'', ''Zlata čebelica'',...) Junija 2017 je v vlogi kenguruja napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]], vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. == Delo == === Poezija === Za ustvarjanje pesmi se je navdušil že zgodaj. V [[gimnazija|gimnaziji]] je bil [[urednik]] glasila in predvsem zagrizen [[Moderna umetnost|modernist]]. Menil je namreč, da je treba v [[slovenska književnost|slovensko književnost]] vnesti [[futurizem]], [[dadaizem]] in [[nadrealizem]]. Ko je bila njegova modernistična poezija na vrhuncu in so prvič izšle njegove pesmi za odrasle v zbirki [[Problemi]]. Ta zbirka je nato čez 14 let izšla kot poezija za otroke v [[Kurirček|Kurirčku]] in tako je postal pesnik za otroke. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. Spreten je predvsem jezikovno. Ta talent prepisuje dednosti in premišljenemu odnosu do jezika. Jezik ima za dejstvo in ne ideal. Pravi, da kaj je prav, ne določajo jezikoslovci, ampak jezik sam, ki se vztrajno razvija, poenostavlja in bogati. Sam skuša ujeti v svoje verze čim bolj resničen jezik neizprosno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. To počne že zaradi dejstva, da veliko piše za gledališče. === Proza === V prozi se poslužuje dveh možnosti. Prva je, da staro preizkušeno zgodbo prestavi v nov jezik, v današnji čas in prostor ter ji tako da nov smisel. Drugi način je kombinacija srečnih naključij, ki jih rojeva improvizacija, in prepuščanje nepredvidljivim možnostim, ki jih ponuja jezik. Sprva ni bil [[Humor|humorist]]. V njegovih zrelih letih ustvarjanja je pisal resna dela, v katerih je hotel povedati resnico sveta, vendar ta niso bila nikjer objavljena. Zato je poskusil z literarnim branjem, ki ni bilo uspešno, dokler ni vsega poskusil na bolj humoren način. == Seznam del == === Knjige === * ''Dvanajst mescev'' (avtorska slikanica - koledar ilustratorke [[Marija Lucija Stupica|Marije Lucije Stupica]], pesmi k slikam: A. Rozman Roza), 1983, 2021? * ''S smetano nad jagode'' (pesmi in kratka proza, zbirka Rob, Lipa 1989) * ''Od talija do torija'' (besedila za Gledališče Ane Monro, ZKOS 1991) * ''Rimanice za predgospodiče'' (pesmi za otroke, DZS 1993) * ''Mihec, duh in uganka'' (pesnitev za otroke (MK, 1996) * ''Je že vredu mama'' (pesmi, [[KUD France Prešeren]] 1997) * ''Skrivnost špurkov'' (fiktivna povest za otroke, MK 1997) * ''Črvive pesmi'' (čebelica, MK 1998) * ''Krava, ki jo je pasel Mihec'' (čebelica, MK 1999) * ''Josip Vandot: Kekec in Pehta'' (priredba za slikanico, MK 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (pesmi za otroke, MK 2001) * ''Balon velikan'' (pravljica, MK 2001) * ''Rdeča žaba, zlat labod'' (slikanica, Educy 2001) * ''Josip Vandot: Kekec in Bedanec'' (priredba za slikanico, MK 2001) * ''Najbolj dolgočasna knjiga na svetu'' (slikanica, DSLU 2002) * ''Uganke'' (čebelica, MK 2002) * ''Josip Vandot: Kekec in Prisank'' (priredba za slikanico, MK 2002) * ''Razmigajmo se v križu'' (pesmi, CZ 2003) * ''Marela'' (čebelica, MK 2005) * ''Tih bot dedi'' (pesmi, KUD France Prešeren 2005) * ''SMS poezija'' (priloga Pila, MK 2006) * ''Mihec gre prvič okrog sveta'' (slikanica, MK 2006) * ''Kako je Oskar postal detektiv/How Oscar Became a Detective'' (kratke zgodbe za otroke, Sodobnost International 2007) * ''Izbrane rozine'' v ''akciji:·pesmi za odrasle od 13. leta naprej'' (2010) * ''Urška. Miniaturka'' (slikanica, 2011) * ''Čofli'' (slikanica, MK 2012) * ''Pesmi iz rimogojnice'' (slikanica, 2013) * ''Živalska kmetija'' (v strip predelana Orwellova [[Živalska farma]]; risar [[Damijan Stepančič]], 2014 * ''Gleda kondor avion'': ''brano delo'' (izbral, uredil in spremno besedo napisal Andrej Koritnik; izbrana bibliografija Matjaž Hočevar; ilustracije Ciril Horjak), 2015 *''Predpravljice in popovedke'', 2015 *''Pesmi iz galerije'', 2018 *''Rimuzine in črkolazen'', 2019 (zbirka pesmi in kratkih zgodb) *''O začaranem žabcu'', 2019 (slikanica) *''Rozimnica: zgodbe, pesmi in uganke'' (2021) *''Dvomovinska lirika'' (2024) *''Ko razsaja rimoza'' (slikanica, 2025) *''Detektiv Oskar in tri opravičila za Ajdo'' (kratka proza; za šolske otroke, 2025) *''Zdravilo za čas: zbrane pesmi za odrasle 1982-2025'', Mladinska knjiga, 2026 (407 str.) === Prevodi v antologijah === * ''The Gigantic Balloon'' (Stories from across the globe, Scholastic 2002) * ''I was scared fearless, or: no admittance exept with strong nerves''(Tales Growing Up into Secrets,An Anthology of Contemporary Slovene Youth Literature, Litterae Slovenicae 2004) * ''Ustrahanka'' (Priče izrasle u tajne; antologija suvremene slovenske književnosti za djecu i mladeNaklada Mlinarec&Plavić 2006) * ''Najubavi bajki. Mladinska knjiga Skopje, Skopje (2011), Kekec in Bedanc - adapt. Andrej Rozman - Roza, Ilustracija Zvonko Čoh, prevod Darko Spasov. === Uprizorjene gledališke igre === [[File:Andrejrozmanroza.jpg|thumb|260px|Andrej Rozman - Roza med predstavo/obredom ''Zaničniško odmaševanje'' (Jaz sem za nič) v produkciji Rozinteatra]] * ''1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže'' (Gledališče Ane Monro,1982) * ''Rdeči žarek ''(Gledališče Ane Monro, 1984) * ''Inspector Shwake'' (Gledališče Ane Monro,1985) * ''George Dandin'' (Gledališče Ane Monro,1986) * ''Krst pri Savici'' (po Prešernu, Gledališče Ane Monro,1987) * ''Zlato jabolko'' (otroška, Gledališče Ane Monro, Plesni teater Ljubljana in CD, 1988) * ''Sanremo'' (Gledališče Ane Monro,1990) * ''Tarzan v epizodi Veliki Mrhovinar'' (Gledališče Ane Monro,1992) * ''Zveza rdečelascev'' (Gledališče Ane Monro,1993) * ''Tartif'' (SMG 1993, r. Vito Taufer) * ''Legenda o poldrugem Slovencu'' (KUD France Kotar Trzin 1993, r. Andrej Zupanc) * ''Lenuh Požeruh'' (otroška, Gledališče Ane Monro in CD,1994) * ''Sluga dveh gospodov'' (po Goldoniju, SLG 1994, r. Franci Križaj) * ''Rupert Marovt'' (KUD France Prešeren 1995) * ''Arabella'' (Café teater 1995, r. Matjaž Pograjc) * ''Kabaret Lucy Jordan'' (Gledališče Ane Monro,1996) * ''Pusti otok'' (Šentjakobsko gledališče 1996) * ''Walter Parsifal'' (otroška, SMG 1997, r. Dario Varga) * ''Globoko grlo'' (KUD France Prešeren 1997) * ''Pika'' (po Astrid Lindgren, SMG 1998, r. Vito Taufer) * ''Ulična predstavitev Slovenije'' (Urad za informiranje RS, Expo 98 Lisbona 1998) * ''Sen kresne noči'' (po Shakespeareju, SMG 1999, r. Vito Taufer) * ''Rigoleta'' (Café teater 1999, r. Branko Djurić) * ''Kekec kontra Rožletova banda'' (KUD France Prešeren 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (otroška, KUD France Prešeren 2000) * ''Hrestač'' (dramatizacija, SNG Mb 2000, r. Diego de Brea) * ''Hamlet'' (prevod in priredba, SMG 2001, r. Dario Varga) * ''Jamska Ivanka'' (priredba, SLG 2001, r. Matjaž Loboda) * ''Drejček in trije Marsovčki'' (dramatizacija, PG Kranj 2001, r. Aleš Novak) * ''Balon Velikon'' (otroška, KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2007*) * ''Gensko spremenjeni Prešeren'' (sam in KUD France Prešeren 2002) * ''Kabareté Simplozij'' (KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2003*) * ''Brucka v Ljubljani'' (KUD France Prešeren 2002, muzikal) * ''Ana Migrena'' (Šentjakobsko gledališče, 2003, r. Miha Golob) * ''Martin Krpan nula tri'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2003) * ''Obuti maček'' (Špas teater 2004, r. Vito Taufer) * ''Pikec Ježek in Gasilko Jež'' (Fru-Fru 2004, r. Fru-Fru) * ''Janko in Metka'' (dramatizacija, Mini teater 2004, r. Robert Waltl) * ''Obisk – od monodrame do cestnega spetktakla'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2004) * ''Ivica i Marica'' (Dječje kazalište Osijek 2005, r. Robert Waltl) * ''Kaj se je zgodilo v sobi sto ali nekaj kapljic baldrijana'' (Grand hotel Union in Kosovelov dom Sežana 2006, r. Gojmir Lešnjak) * ''Umor na slavju'' (Mladinska igralska skupina "Pink rozine" SKD "Jepa-Baško jezero 2006) * ''Skopuh'' – najbolj skopa izvedba (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2006) * ''Tartif'' - Naroden Teatar Štip, Makedonija, 2007 - r. Vlado Cvetanovski, dramaturg Darko Spasov *''Ljubljanski vodnik našel Vodnika'' (2019, hišna predstava Vodnikove domačije z Rozo v vlogi Valentina Vodnika) === Nagrade === * ''[[Zlata ptica]]'' 1984 (za delo v gledališču) * ''[[Severjeva nagrada|Nagrada Staneta Severja]]'' 1986 (za delo v gledališču) * ''[[Levstikova nagrada]]'' 1999 (za otroške pesmi) * ''[[Ježkova nagrada]]'' 2005 * ''[[Župančičeva nagrada]]'' 2009 * ''[[Nagrada Prešernovega sklada]] za književnost'' 2010 * ''[[Večernica (nagrada)|Nagrada večernica]]'' (za leto 2019: ''Rimuzine in črkol == Viri== * [http://www.roza.si Roza in Rozin teater] [osebna spletna stran]. * [https://sigledal.org/geslo/Andrej_Rozman Andrej Rozman.] Sigledal. {{-}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rozman - Roza, Andrej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Roza, Andrej Rozman -]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Roza, Andrej Rozman -]] e2pycjeo9un1kmybe6sh6l1goufdnjj 6689197 6689196 2026-06-14T14:38:48Z ~2026-34753-21 261633 /* Delo */ 6689197 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrej Rozman - Roza''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[igralec (umetnik)|igralec]] in [[prevajalec]], * [[25. maj]] [[1955]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Leta 1978 je pustil študij [[Slovenistika|slovenistike]], s prijatelji ustanovil ''Pocestno gledališče Predrazpadom'' in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani, s katerimi je premagal strah tedanjih oblasti pred spontanim dogajanjem na ulici. Med letoma 1981 in 1995 je bil vodja alternativnega [[Gledališče Ane Monro|Gledališča Ane Monro]] in začetnik [[Improvizacijsko gledališče|improvizacijskih]] gledaliških tekmovanj v [[Slovenija|Sloveniji]]. Piše [[Parodija|parodične]] in [[Komedija|komične]] [[Pesništvo|pesmi]], [[Pravljica|pravljice]] in gledališke [[Komedija|komedije]] za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije, jih prestavlja v sodobnost ali preprosto prevaja. Marca 2003 je ustanovil ''Rozinteater'' kot najmanjše možno gledališče. Njegova dela so prisotna v mnogih učbenikih in antologijah (''Nasmeh pod solzami'', ''Slovenski smeh'', ''Cvetnik slovenske parodije'', ''Komadi'', ''Drugi komadi'', ''Zlata čebelica'',...) Junija 2017 je v vlogi kenguruja napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]], vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. == Delo == === Poezija === Za ustvarjanje pesmi se je navdušil že zgodaj. V [[gimnazija|gimnaziji]] je bil [[urednik]] glasila in predvsem zagrizen [[Moderna umetnost|modernist]]. Menil je namreč, da je treba v [[slovenska književnost|slovensko književnost]] vnesti [[futurizem]], [[dadaizem]] in [[nadrealizem]]. Ko je bila njegova modernistična poezija na vrhuncu in so prvič izšle njegove pesmi za odrasle v zbirki [[Problemi]]. Ta zbirka je nato čez 14 let izšla kot poezija za otroke v [[Kurirček|Kurirčku]] in tako je postal pesnik za otroke. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. Spreten je predvsem jezikovno. Ta talent prepisuje dednosti in premišljenemu odnosu do jezika. Jezik ima za dejstvo in ne ideal. Pravi, da kaj je prav, ne določajo jezikoslovci, ampak jezik sam, ki se vztrajno razvija, poenostavlja in bogati. Sam skuša ujeti v svoje verze čim bolj resničen jezik neizprosno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. To počne že zaradi dejstva, da veliko piše za gledališče. === Proza === V prozi se poslužuje dveh možnosti. Prva je, da staro preizkušeno zgodbo prestavi v nov jezik, v današnji čas in prostor ter ji tako da nov smisel. Drugi način je kombinacija srečnih naključij, ki jih rojeva improvizacija, in prepuščanje nepredvidljivim možnostim, ki jih ponuja jezik. Sprva ni bil [[Humor|humorist]]. V njegovih zrelih letih ustvarjanja je pisal resna dela, v katerih je hotel povedati resnico sveta, vendar ta niso bila nikjer objavljena. Zato je poskusil z literarnim branjem, ki ni bilo uspešno, dokler ni vsega poskusil na bolj humoren način.NATO JE DELAL V POLITIKI IN V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU == Seznam del == === Knjige === * ''Dvanajst mescev'' (avtorska slikanica - koledar ilustratorke [[Marija Lucija Stupica|Marije Lucije Stupica]], pesmi k slikam: A. Rozman Roza), 1983, 2021? * ''S smetano nad jagode'' (pesmi in kratka proza, zbirka Rob, Lipa 1989) * ''Od talija do torija'' (besedila za Gledališče Ane Monro, ZKOS 1991) * ''Rimanice za predgospodiče'' (pesmi za otroke, DZS 1993) * ''Mihec, duh in uganka'' (pesnitev za otroke (MK, 1996) * ''Je že vredu mama'' (pesmi, [[KUD France Prešeren]] 1997) * ''Skrivnost špurkov'' (fiktivna povest za otroke, MK 1997) * ''Črvive pesmi'' (čebelica, MK 1998) * ''Krava, ki jo je pasel Mihec'' (čebelica, MK 1999) * ''Josip Vandot: Kekec in Pehta'' (priredba za slikanico, MK 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (pesmi za otroke, MK 2001) * ''Balon velikan'' (pravljica, MK 2001) * ''Rdeča žaba, zlat labod'' (slikanica, Educy 2001) * ''Josip Vandot: Kekec in Bedanec'' (priredba za slikanico, MK 2001) * ''Najbolj dolgočasna knjiga na svetu'' (slikanica, DSLU 2002) * ''Uganke'' (čebelica, MK 2002) * ''Josip Vandot: Kekec in Prisank'' (priredba za slikanico, MK 2002) * ''Razmigajmo se v križu'' (pesmi, CZ 2003) * ''Marela'' (čebelica, MK 2005) * ''Tih bot dedi'' (pesmi, KUD France Prešeren 2005) * ''SMS poezija'' (priloga Pila, MK 2006) * ''Mihec gre prvič okrog sveta'' (slikanica, MK 2006) * ''Kako je Oskar postal detektiv/How Oscar Became a Detective'' (kratke zgodbe za otroke, Sodobnost International 2007) * ''Izbrane rozine'' v ''akciji:·pesmi za odrasle od 13. leta naprej'' (2010) * ''Urška. Miniaturka'' (slikanica, 2011) * ''Čofli'' (slikanica, MK 2012) * ''Pesmi iz rimogojnice'' (slikanica, 2013) * ''Živalska kmetija'' (v strip predelana Orwellova [[Živalska farma]]; risar [[Damijan Stepančič]], 2014 * ''Gleda kondor avion'': ''brano delo'' (izbral, uredil in spremno besedo napisal Andrej Koritnik; izbrana bibliografija Matjaž Hočevar; ilustracije Ciril Horjak), 2015 *''Predpravljice in popovedke'', 2015 *''Pesmi iz galerije'', 2018 *''Rimuzine in črkolazen'', 2019 (zbirka pesmi in kratkih zgodb) *''O začaranem žabcu'', 2019 (slikanica) *''Rozimnica: zgodbe, pesmi in uganke'' (2021) *''Dvomovinska lirika'' (2024) *''Ko razsaja rimoza'' (slikanica, 2025) *''Detektiv Oskar in tri opravičila za Ajdo'' (kratka proza; za šolske otroke, 2025) *''Zdravilo za čas: zbrane pesmi za odrasle 1982-2025'', Mladinska knjiga, 2026 (407 str.) === Prevodi v antologijah === * ''The Gigantic Balloon'' (Stories from across the globe, Scholastic 2002) * ''I was scared fearless, or: no admittance exept with strong nerves''(Tales Growing Up into Secrets,An Anthology of Contemporary Slovene Youth Literature, Litterae Slovenicae 2004) * ''Ustrahanka'' (Priče izrasle u tajne; antologija suvremene slovenske književnosti za djecu i mladeNaklada Mlinarec&Plavić 2006) * ''Najubavi bajki. Mladinska knjiga Skopje, Skopje (2011), Kekec in Bedanc - adapt. Andrej Rozman - Roza, Ilustracija Zvonko Čoh, prevod Darko Spasov. === Uprizorjene gledališke igre === [[File:Andrejrozmanroza.jpg|thumb|260px|Andrej Rozman - Roza med predstavo/obredom ''Zaničniško odmaševanje'' (Jaz sem za nič) v produkciji Rozinteatra]] * ''1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže'' (Gledališče Ane Monro,1982) * ''Rdeči žarek ''(Gledališče Ane Monro, 1984) * ''Inspector Shwake'' (Gledališče Ane Monro,1985) * ''George Dandin'' (Gledališče Ane Monro,1986) * ''Krst pri Savici'' (po Prešernu, Gledališče Ane Monro,1987) * ''Zlato jabolko'' (otroška, Gledališče Ane Monro, Plesni teater Ljubljana in CD, 1988) * ''Sanremo'' (Gledališče Ane Monro,1990) * ''Tarzan v epizodi Veliki Mrhovinar'' (Gledališče Ane Monro,1992) * ''Zveza rdečelascev'' (Gledališče Ane Monro,1993) * ''Tartif'' (SMG 1993, r. Vito Taufer) * ''Legenda o poldrugem Slovencu'' (KUD France Kotar Trzin 1993, r. Andrej Zupanc) * ''Lenuh Požeruh'' (otroška, Gledališče Ane Monro in CD,1994) * ''Sluga dveh gospodov'' (po Goldoniju, SLG 1994, r. Franci Križaj) * ''Rupert Marovt'' (KUD France Prešeren 1995) * ''Arabella'' (Café teater 1995, r. Matjaž Pograjc) * ''Kabaret Lucy Jordan'' (Gledališče Ane Monro,1996) * ''Pusti otok'' (Šentjakobsko gledališče 1996) * ''Walter Parsifal'' (otroška, SMG 1997, r. Dario Varga) * ''Globoko grlo'' (KUD France Prešeren 1997) * ''Pika'' (po Astrid Lindgren, SMG 1998, r. Vito Taufer) * ''Ulična predstavitev Slovenije'' (Urad za informiranje RS, Expo 98 Lisbona 1998) * ''Sen kresne noči'' (po Shakespeareju, SMG 1999, r. Vito Taufer) * ''Rigoleta'' (Café teater 1999, r. Branko Djurić) * ''Kekec kontra Rožletova banda'' (KUD France Prešeren 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (otroška, KUD France Prešeren 2000) * ''Hrestač'' (dramatizacija, SNG Mb 2000, r. Diego de Brea) * ''Hamlet'' (prevod in priredba, SMG 2001, r. Dario Varga) * ''Jamska Ivanka'' (priredba, SLG 2001, r. Matjaž Loboda) * ''Drejček in trije Marsovčki'' (dramatizacija, PG Kranj 2001, r. Aleš Novak) * ''Balon Velikon'' (otroška, KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2007*) * ''Gensko spremenjeni Prešeren'' (sam in KUD France Prešeren 2002) * ''Kabareté Simplozij'' (KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2003*) * ''Brucka v Ljubljani'' (KUD France Prešeren 2002, muzikal) * ''Ana Migrena'' (Šentjakobsko gledališče, 2003, r. Miha Golob) * ''Martin Krpan nula tri'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2003) * ''Obuti maček'' (Špas teater 2004, r. Vito Taufer) * ''Pikec Ježek in Gasilko Jež'' (Fru-Fru 2004, r. Fru-Fru) * ''Janko in Metka'' (dramatizacija, Mini teater 2004, r. Robert Waltl) * ''Obisk – od monodrame do cestnega spetktakla'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2004) * ''Ivica i Marica'' (Dječje kazalište Osijek 2005, r. Robert Waltl) * ''Kaj se je zgodilo v sobi sto ali nekaj kapljic baldrijana'' (Grand hotel Union in Kosovelov dom Sežana 2006, r. Gojmir Lešnjak) * ''Umor na slavju'' (Mladinska igralska skupina "Pink rozine" SKD "Jepa-Baško jezero 2006) * ''Skopuh'' – najbolj skopa izvedba (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2006) * ''Tartif'' - Naroden Teatar Štip, Makedonija, 2007 - r. Vlado Cvetanovski, dramaturg Darko Spasov *''Ljubljanski vodnik našel Vodnika'' (2019, hišna predstava Vodnikove domačije z Rozo v vlogi Valentina Vodnika) === Nagrade === * ''[[Zlata ptica]]'' 1984 (za delo v gledališču) * ''[[Severjeva nagrada|Nagrada Staneta Severja]]'' 1986 (za delo v gledališču) * ''[[Levstikova nagrada]]'' 1999 (za otroške pesmi) * ''[[Ježkova nagrada]]'' 2005 * ''[[Župančičeva nagrada]]'' 2009 * ''[[Nagrada Prešernovega sklada]] za književnost'' 2010 * ''[[Večernica (nagrada)|Nagrada večernica]]'' (za leto 2019: ''Rimuzine in črkol == Viri== * [http://www.roza.si Roza in Rozin teater] [osebna spletna stran]. * [https://sigledal.org/geslo/Andrej_Rozman Andrej Rozman.] Sigledal. {{-}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rozman - Roza, Andrej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Roza, Andrej Rozman -]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Roza, Andrej Rozman -]] dqmdnskbkceavh2oz7h38c0x738py39 6689198 6689197 2026-06-14T14:39:55Z MZaplotnik 13263 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-34753-21|~2026-34753-21]] ([[User talk:~2026-34753-21|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] 6646464 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrej Rozman - Roza''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[igralec (umetnik)|igralec]] in [[prevajalec]], * [[25. maj]] [[1955]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Leta 1978 je pustil študij [[Slovenistika|slovenistike]], s prijatelji ustanovil ''Pocestno gledališče Predrazpadom'' in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani, s katerimi je premagal strah tedanjih oblasti pred spontanim dogajanjem na ulici. Med letoma 1981 in 1995 je bil vodja alternativnega [[Gledališče Ane Monro|Gledališča Ane Monro]] in začetnik [[Improvizacijsko gledališče|improvizacijskih]] gledaliških tekmovanj v [[Slovenija|Sloveniji]]. Piše [[Parodija|parodične]] in [[Komedija|komične]] [[Pesništvo|pesmi]], [[Pravljica|pravljice]] in gledališke [[Komedija|komedije]] za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije, jih prestavlja v sodobnost ali preprosto prevaja. Marca 2003 je ustanovil ''Rozinteater'' kot najmanjše možno gledališče. Njegova dela so prisotna v mnogih učbenikih in antologijah (''Nasmeh pod solzami'', ''Slovenski smeh'', ''Cvetnik slovenske parodije'', ''Komadi'', ''Drugi komadi'', ''Zlata čebelica'',...) Junija 2017 je v vlogi kenguruja napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]], vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. == Delo == === Poezija === Za ustvarjanje pesmi se je navdušil že zgodaj. V [[gimnazija|gimnaziji]] je bil [[urednik]] glasila in predvsem zagrizen [[Moderna umetnost|modernist]]. Menil je namreč, da je treba v [[slovenska književnost|slovensko književnost]] vnesti [[futurizem]], [[dadaizem]] in [[nadrealizem]]. Ko je bila njegova modernistična poezija na vrhuncu in so prvič izšle njegove pesmi za odrasle v zbirki [[Problemi]]. Ta zbirka je nato čez 14 let izšla kot poezija za otroke v [[Kurirček|Kurirčku]] in tako je postal pesnik za otroke. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. Spreten je predvsem jezikovno. Ta talent prepisuje dednosti in premišljenemu odnosu do jezika. Jezik ima za dejstvo in ne ideal. Pravi, da kaj je prav, ne določajo jezikoslovci, ampak jezik sam, ki se vztrajno razvija, poenostavlja in bogati. Sam skuša ujeti v svoje verze čim bolj resničen jezik neizprosno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. To počne že zaradi dejstva, da veliko piše za gledališče. === Proza === V prozi se poslužuje dveh možnosti. Prva je, da staro preizkušeno zgodbo prestavi v nov jezik, v današnji čas in prostor ter ji tako da nov smisel. Drugi način je kombinacija srečnih naključij, ki jih rojeva improvizacija, in prepuščanje nepredvidljivim možnostim, ki jih ponuja jezik. Sprva ni bil [[Humor|humorist]]. V njegovih zrelih letih ustvarjanja je pisal resna dela, v katerih je hotel povedati resnico sveta, vendar ta niso bila nikjer objavljena. Zato je poskusil z literarnim branjem, ki ni bilo uspešno, dokler ni vsega poskusil na bolj humoren način. == Seznam del == === Knjige === * ''Dvanajst mescev'' (avtorska slikanica - koledar ilustratorke [[Marija Lucija Stupica|Marije Lucije Stupica]], pesmi k slikam: A. Rozman Roza), 1983, 2021? * ''S smetano nad jagode'' (pesmi in kratka proza, zbirka Rob, Lipa 1989) * ''Od talija do torija'' (besedila za Gledališče Ane Monro, ZKOS 1991) * ''Rimanice za predgospodiče'' (pesmi za otroke, DZS 1993) * ''Mihec, duh in uganka'' (pesnitev za otroke (MK, 1996) * ''Je že vredu mama'' (pesmi, [[KUD France Prešeren]] 1997) * ''Skrivnost špurkov'' (fiktivna povest za otroke, MK 1997) * ''Črvive pesmi'' (čebelica, MK 1998) * ''Krava, ki jo je pasel Mihec'' (čebelica, MK 1999) * ''Josip Vandot: Kekec in Pehta'' (priredba za slikanico, MK 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (pesmi za otroke, MK 2001) * ''Balon velikan'' (pravljica, MK 2001) * ''Rdeča žaba, zlat labod'' (slikanica, Educy 2001) * ''Josip Vandot: Kekec in Bedanec'' (priredba za slikanico, MK 2001) * ''Najbolj dolgočasna knjiga na svetu'' (slikanica, DSLU 2002) * ''Uganke'' (čebelica, MK 2002) * ''Josip Vandot: Kekec in Prisank'' (priredba za slikanico, MK 2002) * ''Razmigajmo se v križu'' (pesmi, CZ 2003) * ''Marela'' (čebelica, MK 2005) * ''Tih bot dedi'' (pesmi, KUD France Prešeren 2005) * ''SMS poezija'' (priloga Pila, MK 2006) * ''Mihec gre prvič okrog sveta'' (slikanica, MK 2006) * ''Kako je Oskar postal detektiv/How Oscar Became a Detective'' (kratke zgodbe za otroke, Sodobnost International 2007) * ''Izbrane rozine'' v ''akciji:·pesmi za odrasle od 13. leta naprej'' (2010) * ''Urška. Miniaturka'' (slikanica, 2011) * ''Čofli'' (slikanica, MK 2012) * ''Pesmi iz rimogojnice'' (slikanica, 2013) * ''Živalska kmetija'' (v strip predelana Orwellova [[Živalska farma]]; risar [[Damijan Stepančič]], 2014 * ''Gleda kondor avion'': ''brano delo'' (izbral, uredil in spremno besedo napisal Andrej Koritnik; izbrana bibliografija Matjaž Hočevar; ilustracije Ciril Horjak), 2015 *''Predpravljice in popovedke'', 2015 *''Pesmi iz galerije'', 2018 *''Rimuzine in črkolazen'', 2019 (zbirka pesmi in kratkih zgodb) *''O začaranem žabcu'', 2019 (slikanica) *''Rozimnica: zgodbe, pesmi in uganke'' (2021) *''Dvomovinska lirika'' (2024) *''Ko razsaja rimoza'' (slikanica, 2025) *''Detektiv Oskar in tri opravičila za Ajdo'' (kratka proza; za šolske otroke, 2025) *''Zdravilo za čas: zbrane pesmi za odrasle 1982-2025'', Mladinska knjiga, 2026 (407 str.) === Prevodi v antologijah === * ''The Gigantic Balloon'' (Stories from across the globe, Scholastic 2002) * ''I was scared fearless, or: no admittance exept with strong nerves''(Tales Growing Up into Secrets,An Anthology of Contemporary Slovene Youth Literature, Litterae Slovenicae 2004) * ''Ustrahanka'' (Priče izrasle u tajne; antologija suvremene slovenske književnosti za djecu i mladeNaklada Mlinarec&Plavić 2006) * ''Najubavi bajki. Mladinska knjiga Skopje, Skopje (2011), Kekec in Bedanc - adapt. Andrej Rozman - Roza, Ilustracija Zvonko Čoh, prevod Darko Spasov. === Uprizorjene gledališke igre === [[File:Andrejrozmanroza.jpg|thumb|260px|Andrej Rozman - Roza med predstavo/obredom ''Zaničniško odmaševanje'' (Jaz sem za nič) v produkciji Rozinteatra]] * ''1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže'' (Gledališče Ane Monro,1982) * ''Rdeči žarek ''(Gledališče Ane Monro, 1984) * ''Inspector Shwake'' (Gledališče Ane Monro,1985) * ''George Dandin'' (Gledališče Ane Monro,1986) * ''Krst pri Savici'' (po Prešernu, Gledališče Ane Monro,1987) * ''Zlato jabolko'' (otroška, Gledališče Ane Monro, Plesni teater Ljubljana in CD, 1988) * ''Sanremo'' (Gledališče Ane Monro,1990) * ''Tarzan v epizodi Veliki Mrhovinar'' (Gledališče Ane Monro,1992) * ''Zveza rdečelascev'' (Gledališče Ane Monro,1993) * ''Tartif'' (SMG 1993, r. Vito Taufer) * ''Legenda o poldrugem Slovencu'' (KUD France Kotar Trzin 1993, r. Andrej Zupanc) * ''Lenuh Požeruh'' (otroška, Gledališče Ane Monro in CD,1994) * ''Sluga dveh gospodov'' (po Goldoniju, SLG 1994, r. Franci Križaj) * ''Rupert Marovt'' (KUD France Prešeren 1995) * ''Arabella'' (Café teater 1995, r. Matjaž Pograjc) * ''Kabaret Lucy Jordan'' (Gledališče Ane Monro,1996) * ''Pusti otok'' (Šentjakobsko gledališče 1996) * ''Walter Parsifal'' (otroška, SMG 1997, r. Dario Varga) * ''Globoko grlo'' (KUD France Prešeren 1997) * ''Pika'' (po Astrid Lindgren, SMG 1998, r. Vito Taufer) * ''Ulična predstavitev Slovenije'' (Urad za informiranje RS, Expo 98 Lisbona 1998) * ''Sen kresne noči'' (po Shakespeareju, SMG 1999, r. Vito Taufer) * ''Rigoleta'' (Café teater 1999, r. Branko Djurić) * ''Kekec kontra Rožletova banda'' (KUD France Prešeren 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (otroška, KUD France Prešeren 2000) * ''Hrestač'' (dramatizacija, SNG Mb 2000, r. Diego de Brea) * ''Hamlet'' (prevod in priredba, SMG 2001, r. Dario Varga) * ''Jamska Ivanka'' (priredba, SLG 2001, r. Matjaž Loboda) * ''Drejček in trije Marsovčki'' (dramatizacija, PG Kranj 2001, r. Aleš Novak) * ''Balon Velikon'' (otroška, KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2007*) * ''Gensko spremenjeni Prešeren'' (sam in KUD France Prešeren 2002) * ''Kabareté Simplozij'' (KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2003*) * ''Brucka v Ljubljani'' (KUD France Prešeren 2002, muzikal) * ''Ana Migrena'' (Šentjakobsko gledališče, 2003, r. Miha Golob) * ''Martin Krpan nula tri'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2003) * ''Obuti maček'' (Špas teater 2004, r. Vito Taufer) * ''Pikec Ježek in Gasilko Jež'' (Fru-Fru 2004, r. Fru-Fru) * ''Janko in Metka'' (dramatizacija, Mini teater 2004, r. Robert Waltl) * ''Obisk – od monodrame do cestnega spetktakla'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2004) * ''Ivica i Marica'' (Dječje kazalište Osijek 2005, r. Robert Waltl) * ''Kaj se je zgodilo v sobi sto ali nekaj kapljic baldrijana'' (Grand hotel Union in Kosovelov dom Sežana 2006, r. Gojmir Lešnjak) * ''Umor na slavju'' (Mladinska igralska skupina "Pink rozine" SKD "Jepa-Baško jezero 2006) * ''Skopuh'' – najbolj skopa izvedba (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2006) * ''Tartif'' - Naroden Teatar Štip, Makedonija, 2007 - r. Vlado Cvetanovski, dramaturg Darko Spasov *''Ljubljanski vodnik našel Vodnika'' (2019, hišna predstava Vodnikove domačije z Rozo v vlogi Valentina Vodnika) === Nagrade === * ''[[Zlata ptica]]'' 1984 (za delo v gledališču) * ''[[Severjeva nagrada|Nagrada Staneta Severja]]'' 1986 (za delo v gledališču) * ''[[Levstikova nagrada]]'' 1999 (za otroške pesmi) * ''[[Ježkova nagrada]]'' 2005 * ''[[Župančičeva nagrada]]'' 2009 * ''[[Nagrada Prešernovega sklada]] za književnost'' 2010 * ''[[Večernica (nagrada)|Nagrada večernica]]'' (za leto 2019: ''Rimuzine in črkolazen'') *[[Levstikova nagrada|''Levstikova nagrada'']] (2021, za življenjsko delo) == Viri== * [http://www.roza.si Roza in Rozin teater] [osebna spletna stran]. * [https://sigledal.org/geslo/Andrej_Rozman Andrej Rozman.] Sigledal. {{-}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rozman - Roza, Andrej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Roza, Andrej Rozman -]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Roza, Andrej Rozman -]] iyk2l25774onybo7jbm04tsjuwfdyso 6689200 6689198 2026-06-14T14:41:19Z ~2026-34753-21 261633 /* Življenje */ 6689200 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrej Rozman - Roza''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[igralec (umetnik)|igralec]] in [[prevajalec]], * [[25. maj]] [[1955]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Leta 1978 je pustil študij [[Slovenistika|slovenistike]], s prijatelji ustanovil ''Pocestno gledališče Predrazpadom'' in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani, s katerimi je premagal strah tedanjih oblasti pred spontanim dogajanjem na ulici. Med letoma 1981 in 1995 je bil vodja alternativnega [[Gledališče Ane Monro|Gledališča Ane Monro]] in začetnik [[Improvizacijsko gledališče|improvizacijskih]] gledaliških tekmovanj v [[Slovenija|Sloveniji]]. Piše [[Parodija|parodične]] in [[Komedija|komične]] [[Pesništvo|pesmi]], [[Pravljica|pravljice]] in gledališke [[Komedija|komedije]] za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije, jih prestavlja v sodobnost ali preprosto prevaja. Marca 2003 je ustanovil ''Rozinteater'' kot najmanjše možno gledališče. Njegova dela so prisotna v mnogih učbenikih in antologijah (''Nasmeh pod solzami'', ''Slovenski smeh'', ''Cvetnik slovenske parodije'', ''Komadi'', ''Drugi komadi'', ''Zlata čebelica'',...) Junija 2017 je v vlogi kenguruja napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]], vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. Naučite se urejati Izbrani članki V novicah Naključna stran Zadnje spremembe Skupnost Pomoč Pod lipo Portal skupnosti Stik z nami Denarni prispevki Vsebina skrij Uvod Življenje Delo Poezija Proza Seznam del Knjige Prevodi v antologijah Uprizorjene gledališke igre Nagrade Viri Andrej Rozman - Roza Stran Pogovor Preberi Uredi stran Uredi kodo Zgodovina Orodja skrij Splošno Kaj se povezuje sem Povezane spremembe Trajna povezava Podatki o strani Navedba članka Pridobi skrajšani URL Uporabljaj stari razčlenjevalnik Uredi medjezikovne povezave Razširi vse Tiskanje/izvoz Ustvari e-knjigo Prenesi kot PDF Različica za tisk V drugih projektih Wikimedijina zbirka Wikivir Predmet v Wikipodatkih Videz skrij Besedilo Majhna Standard Velika Širina Standardno Široko Barva (beta) Samodejno Svetlo Temno Iz Wikipedije, proste enciklopedije Andrej Rozman - Roza Portret Rojstvo 25. maj 1955 (71 let) Ljubljana Državljanstvo Slovenija Poklic pisatelj, dramatik, prevajalec, pesnik, igralec, otroški pisatelj Andrej Rozman - Roza, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec, * 25. maj 1955, Ljubljana. Življenje Leta 1978 je pustil študij slovenistike, s prijatelji ustanovil Pocestno gledališče Predrazpadom in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani, s katerimi je premagal strah tedanjih oblasti pred spontanim dogajanjem na ulici. Med letoma 1981 in 1995 je bil vodja alternativnega Gledališča Ane Monro in začetnik improvizacijskih gledaliških tekmovanj v Sloveniji. Piše parodične in komične pesmi, pravljice in gledališke komedije za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije, jih prestavlja v sodobnost ali preprosto prevaja. Marca 2003 je ustanovil Rozinteater kot najmanjše možno gledališče. Njegova dela so prisotna v mnogih učbenikih in antologijah (Nasmeh pod solzami, Slovenski smeh, Cvetnik slovenske parodije, Komadi, Drugi komadi, Zlata čebelica,...) Junija 2017 je v vlogi kenguruja napovedal kandidaturo za predsednika Republike Slovenije, vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. Delo Poezija Za ustvarjanje pesmi se je navdušil že zgodaj. V gimnaziji je bil urednik glasila in predvsem zagrizen modernist. Menil je namreč, da je treba v slovensko književnost vnesti futurizem, dadaizem in nadrealizem. Ko je bila njegova modernistična poezija na vrhuncu in so prvič izšle njegove pesmi za odrasle v zbirki Problemi. Ta zbirka je nato čez 14 let izšla kot poezija za otroke v Kurirčku in tako je postal pesnik za otroke. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. Spreten je predvsem jezikovno. Ta talent prepisuje dednosti in premišljenemu odnosu do jezika. Jezik ima za dejstvo in ne ideal. Pravi, da kaj je prav, ne določajo jezikoslovci, ampak jezik sam, ki se vztrajno razvija, poenostavlja in bogati. Sam skuša ujeti v svoje verze čim bolj resničen jezik neizprosno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. To počne že zaradi dejstva, da veliko piše za gledališče. Proza V prozi se poslužuje dveh možnosti. Prva je, da staro preizkušeno zgodbo prestavi v nov jezik, v današnji čas in prostor ter ji tako da nov smisel. Drugi način je kombinacija srečnih naključij, ki jih rojeva improvizacija, in prepuščanje nepredvidljivim možnostim, ki jih ponuja jezik. Sprva ni bil humorist. V njegovih zrelih letih ustvarjanja je pisal resna dela, v katerih je hotel povedati resnico sveta, vendar ta niso bila nikjer objavljena. Zato je poskusil z literarnim branjem, ki ni bilo uspešno, dokler ni vsega poskusil na bolj humoren način. Seznam del Knjige Dvanajst mescev (avtorska slikanica - koledar ilustratorke Marije Lucije Stupica, pesmi k slikam: A. Rozman Roza), 1983, 2021? S smetano nad jagode (pesmi in kratka proza, zbirka Rob, Lipa 1989) Od talija do torija (besedila za Gledališče Ane Monro, ZKOS 1991) Rimanice za predgospodiče (pesmi za otroke, DZS 1993) Mihec, duh in uganka (pesnitev za otroke (MK, 1996) Je že vredu mama (pesmi, KUD France Prešeren 1997) Skrivnost špurkov (fiktivna povest za otroke, MK 1997) Črvive pesmi (čebelica, MK 1998) Krava, ki jo je pasel Mihec (čebelica, MK 1999) Josip Vandot: Kekec in Pehta (priredba za slikanico, MK 2000) Mali rimski cirkus (pesmi za otroke, MK 2001) Balon velikan (pravljica, MK 2001) Rdeča žaba, zlat labod (slikanica, Educy 2001) Josip Vandot: Kekec in Bedanec (priredba za slikanico, MK 2001) Najbolj dolgočasna knjiga na svetu (slikanica, DSLU 2002) Uganke (čebelica, MK 2002) Josip Vandot: Kekec in Prisank (priredba za slikanico, MK 2002) Razmigajmo se v križu (pesmi, CZ 2003) Marela (čebelica, MK 2005) Tih bot dedi (pesmi, KUD France Prešeren 2005) SMS poezija (priloga Pila, MK 2006) Mihec gre prvič okrog sveta (slikanica, MK 2006) Kako je Oskar postal detektiv/How Oscar Became a Detective (kratke zgodbe za otroke, Sodobnost International 2007) Izbrane rozine v akciji:·pesmi za odrasle od 13. leta naprej (2010) Urška. Miniaturka (slikanica, 2011) Čofli (slikanica, MK 2012) Pesmi iz rimogojnice (slikanica, 2013) Živalska kmetija (v strip predelana Orwellova Živalska farma; risar Damijan Stepančič, 2014 Gleda kondor avion: brano delo (izbral, uredil in spremno besedo napisal Andrej Koritnik; izbrana bibliografija Matjaž Hočevar; ilustracije Ciril Horjak), 2015 Predpravljice in popovedke, 2015 Pesmi iz galerije, 2018 Rimuzine in črkolazen, 2019 (zbirka pesmi in kratkih zgodb) O začaranem žabcu, 2019 (slikanica) Rozimnica: zgodbe, pesmi in uganke (2021) Dvomovinska lirika (2024) Ko razsaja rimoza (slikanica, 2025) Detektiv Oskar in tri opravičila za Ajdo (kratka proza; za šolske otroke, 2025) Zdravilo za čas: zbrane pesmi za odrasle 1982-2025, Mladinska knjiga, 2026 (407 str.) Prevodi v antologijah The Gigantic Balloon (Stories from across the globe, Scholastic 2002) I was scared fearless, or: no admittance exept with strong nerves(Tales Growing Up into Secrets,An Anthology of Contemporary Slovene Youth Literature, Litterae Slovenicae 2004) Ustrahanka (Priče izrasle u tajne; antologija suvremene slovenske književnosti za djecu i mladeNaklada Mlinarec&Plavić 2006) Najubavi bajki. Mladinska knjiga Skopje, Skopje (2011), Kekec in Bedanc - adapt. Andrej Rozman - Roza, Ilustracija Zvonko Čoh, prevod Darko Spasov. Uprizorjene gledališke igre Andrej Rozman - Roza med predstavo/obredom Zaničniško odmaševanje (Jaz sem za nič) v produkciji Rozinteatra 1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže (Gledališče Ane Monro,1982) Rdeči žarek (Gledališče Ane Monro, 1984) Inspector Shwake (Gledališče Ane Monro,1985) George Dandin (Gledališče Ane Monro,1986) Krst pri Savici (po Prešernu, Gledališče Ane Monro,1987) Zlato jabolko (otroška, Gledališče Ane Monro, Plesni teater Ljubljana in CD, 1988) Sanremo (Gledališče Ane Monro,1990) Tarzan v epizodi Veliki Mrhovinar (Gledališče Ane Monro,1992) Zveza rdečelascev (Gledališče Ane Monro,1993) Tartif (SMG 1993, r. Vito Taufer) Legenda o poldrugem Slovencu (KUD France Kotar Trzin 1993, r. Andrej Zupanc) Lenuh Požeruh (otroška, Gledališče Ane Monro in CD,1994) Sluga dveh gospodov (po Goldoniju, SLG 1994, r. Franci Križaj) Rupert Marovt (KUD France Prešeren 1995) Arabella (Café teater 1995, r. Matjaž Pograjc) Kabaret Lucy Jordan (Gledališče Ane Monro,1996) Pusti otok (Šentjakobsko gledališče 1996) Walter Parsifal (otroška, SMG 1997, r. Dario Varga) Globoko grlo (KUD France Prešeren 1997) Pika (po Astrid Lindgren, SMG 1998, r. Vito Taufer) Ulična predstavitev Slovenije (Urad za informiranje RS, Expo 98 Lisbona 1998) Sen kresne noči (po Shakespeareju, SMG 1999, r. Vito Taufer) Rigoleta (Café teater 1999, r. Branko Djurić) Kekec kontra Rožletova banda (KUD France Prešeren 2000) Mali rimski cirkus (otroška, KUD France Prešeren 2000) Hrestač (dramatizacija, SNG Mb 2000, r. Diego de Brea) Hamlet (prevod in priredba, SMG 2001, r. Dario Varga) Jamska Ivanka (priredba, SLG 2001, r. Matjaž Loboda) Drejček in trije Marsovčki (dramatizacija, PG Kranj 2001, r. Aleš Novak) Balon Velikon (otroška, KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2007*) Gensko spremenjeni Prešeren (sam in KUD France Prešeren 2002) Kabareté Simplozij (KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2003*) Brucka v Ljubljani (KUD France Prešeren 2002, muzikal) Ana Migrena (Šentjakobsko gledališče, 2003, r. Miha Golob) Martin Krpan nula tri (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2003) Obuti maček (Špas teater 2004, r. Vito Taufer) Pikec Ježek in Gasilko Jež (Fru-Fru 2004, r. Fru-Fru) Janko in Metka (dramatizacija, Mini teater 2004, r. Robert Waltl) Obisk – od monodrame do cestnega spetktakla (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2004) Ivica i Marica (Dječje kazalište Osijek 2005, r. Robert Waltl) Kaj se je zgodilo v sobi sto ali nekaj kapljic baldrijana (Grand hotel Union in Kosovelov dom Sežana 2006, r. Gojmir Lešnjak) Umor na slavju (Mladinska igralska skupina "Pink rozine" SKD "Jepa-Baško jezero 2006) Skopuh – najbolj skopa izvedba (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2006) Tartif - Naroden Teatar Štip, Makedonija, 2007 - r. Vlado Cvetanovski, dramaturg Darko Spasov Ljubljanski vodnik našel Vodnika (2019, hišna predstava Vodnikove domačije z Rozo v vlogi Valentina Vodnika) Nagrade Zlata ptica 1984 (za delo v gledališču) Nagrada Staneta Severja 1986 (za delo v gledališču) Levstikova nagrada 1999 (za otroške pesmi) Ježkova nagrada 2005 Župančičeva nagrada 2009 Nagrada Prešernovega sklada za književnost 2010 Nagrada večernica (za leto 2019: Rimuzine in črkolazen) Levstikova nagrada (2021, za življenjsko delo) Viri Roza in Rozin teater [osebna spletna stran]. Andrej Rozman. Sigledal. ppu Župančičevi nagrajenci ppu Ježkovi nagrajenci ppu Levstikovi nagrajenci ppu Prejemniki nagrade Prešernovega sklada ppu Prejemniki večernice Spletne zbirke normativne kontrole Uredite to na Wikipodatkih [uredi] Kategorije: Rojeni leta 1955Živeči ljudjeSlovenski pisateljiSlovenski pesnikiSlovenski dramatikiSlovenski igralciJežkovi nagrajenciLevstikovi nagrajenciNagrajenci Prešernovega skladaSeverjevi nagrajenci Čas zadnje spremembe strani: 16:39, 14. junij 2026. Stran je bila upodobljena s Parsoidom. Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej Pogoje uporabe. Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije Wikimedia Foundation Inc. == Delo == === Poezija === Za ustvarjanje pesmi se je navdušil že zgodaj. V [[gimnazija|gimnaziji]] je bil [[urednik]] glasila in predvsem zagrizen [[Moderna umetnost|modernist]]. Menil je namreč, da je treba v [[slovenska književnost|slovensko književnost]] vnesti [[futurizem]], [[dadaizem]] in [[nadrealizem]]. Ko je bila njegova modernistična poezija na vrhuncu in so prvič izšle njegove pesmi za odrasle v zbirki [[Problemi]]. Ta zbirka je nato čez 14 let izšla kot poezija za otroke v [[Kurirček|Kurirčku]] in tako je postal pesnik za otroke. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. Spreten je predvsem jezikovno. Ta talent prepisuje dednosti in premišljenemu odnosu do jezika. Jezik ima za dejstvo in ne ideal. Pravi, da kaj je prav, ne določajo jezikoslovci, ampak jezik sam, ki se vztrajno razvija, poenostavlja in bogati. Sam skuša ujeti v svoje verze čim bolj resničen jezik neizprosno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. To počne že zaradi dejstva, da veliko piše za gledališče. === Proza === V prozi se poslužuje dveh možnosti. Prva je, da staro preizkušeno zgodbo prestavi v nov jezik, v današnji čas in prostor ter ji tako da nov smisel. Drugi način je kombinacija srečnih naključij, ki jih rojeva improvizacija, in prepuščanje nepredvidljivim možnostim, ki jih ponuja jezik. Sprva ni bil [[Humor|humorist]]. V njegovih zrelih letih ustvarjanja je pisal resna dela, v katerih je hotel povedati resnico sveta, vendar ta niso bila nikjer objavljena. Zato je poskusil z literarnim branjem, ki ni bilo uspešno, dokler ni vsega poskusil na bolj humoren način. == Seznam del == === Knjige === * ''Dvanajst mescev'' (avtorska slikanica - koledar ilustratorke [[Marija Lucija Stupica|Marije Lucije Stupica]], pesmi k slikam: A. Rozman Roza), 1983, 2021? * ''S smetano nad jagode'' (pesmi in kratka proza, zbirka Rob, Lipa 1989) * ''Od talija do torija'' (besedila za Gledališče Ane Monro, ZKOS 1991) * ''Rimanice za predgospodiče'' (pesmi za otroke, DZS 1993) * ''Mihec, duh in uganka'' (pesnitev za otroke (MK, 1996) * ''Je že vredu mama'' (pesmi, [[KUD France Prešeren]] 1997) * ''Skrivnost špurkov'' (fiktivna povest za otroke, MK 1997) * ''Črvive pesmi'' (čebelica, MK 1998) * ''Krava, ki jo je pasel Mihec'' (čebelica, MK 1999) * ''Josip Vandot: Kekec in Pehta'' (priredba za slikanico, MK 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (pesmi za otroke, MK 2001) * ''Balon velikan'' (pravljica, MK 2001) * ''Rdeča žaba, zlat labod'' (slikanica, Educy 2001) * ''Josip Vandot: Kekec in Bedanec'' (priredba za slikanico, MK 2001) * ''Najbolj dolgočasna knjiga na svetu'' (slikanica, DSLU 2002) * ''Uganke'' (čebelica, MK 2002) * ''Josip Vandot: Kekec in Prisank'' (priredba za slikanico, MK 2002) * ''Razmigajmo se v križu'' (pesmi, CZ 2003) * ''Marela'' (čebelica, MK 2005) * ''Tih bot dedi'' (pesmi, KUD France Prešeren 2005) * ''SMS poezija'' (priloga Pila, MK 2006) * ''Mihec gre prvič okrog sveta'' (slikanica, MK 2006) * ''Kako je Oskar postal detektiv/How Oscar Became a Detective'' (kratke zgodbe za otroke, Sodobnost International 2007) * ''Izbrane rozine'' v ''akciji:·pesmi za odrasle od 13. leta naprej'' (2010) * ''Urška. Miniaturka'' (slikanica, 2011) * ''Čofli'' (slikanica, MK 2012) * ''Pesmi iz rimogojnice'' (slikanica, 2013) * ''Živalska kmetija'' (v strip predelana Orwellova [[Živalska farma]]; risar [[Damijan Stepančič]], 2014 * ''Gleda kondor avion'': ''brano delo'' (izbral, uredil in spremno besedo napisal Andrej Koritnik; izbrana bibliografija Matjaž Hočevar; ilustracije Ciril Horjak), 2015 *''Predpravljice in popovedke'', 2015 *''Pesmi iz galerije'', 2018 *''Rimuzine in črkolazen'', 2019 (zbirka pesmi in kratkih zgodb) *''O začaranem žabcu'', 2019 (slikanica) *''Rozimnica: zgodbe, pesmi in uganke'' (2021) *''Dvomovinska lirika'' (2024) *''Ko razsaja rimoza'' (slikanica, 2025) *''Detektiv Oskar in tri opravičila za Ajdo'' (kratka proza; za šolske otroke, 2025) *''Zdravilo za čas: zbrane pesmi za odrasle 1982-2025'', Mladinska knjiga, 2026 (407 str.) === Prevodi v antologijah === * ''The Gigantic Balloon'' (Stories from across the globe, Scholastic 2002) * ''I was scared fearless, or: no admittance exept with strong nerves''(Tales Growing Up into Secrets,An Anthology of Contemporary Slovene Youth Literature, Litterae Slovenicae 2004) * ''Ustrahanka'' (Priče izrasle u tajne; antologija suvremene slovenske književnosti za djecu i mladeNaklada Mlinarec&Plavić 2006) * ''Najubavi bajki. Mladinska knjiga Skopje, Skopje (2011), Kekec in Bedanc - adapt. Andrej Rozman - Roza, Ilustracija Zvonko Čoh, prevod Darko Spasov. === Uprizorjene gledališke igre === [[File:Andrejrozmanroza.jpg|thumb|260px|Andrej Rozman - Roza med predstavo/obredom ''Zaničniško odmaševanje'' (Jaz sem za nič) v produkciji Rozinteatra]] * ''1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže'' (Gledališče Ane Monro,1982) * ''Rdeči žarek ''(Gledališče Ane Monro, 1984) * ''Inspector Shwake'' (Gledališče Ane Monro,1985) * ''George Dandin'' (Gledališče Ane Monro,1986) * ''Krst pri Savici'' (po Prešernu, Gledališče Ane Monro,1987) * ''Zlato jabolko'' (otroška, Gledališče Ane Monro, Plesni teater Ljubljana in CD, 1988) * ''Sanremo'' (Gledališče Ane Monro,1990) * ''Tarzan v epizodi Veliki Mrhovinar'' (Gledališče Ane Monro,1992) * ''Zveza rdečelascev'' (Gledališče Ane Monro,1993) * ''Tartif'' (SMG 1993, r. Vito Taufer) * ''Legenda o poldrugem Slovencu'' (KUD France Kotar Trzin 1993, r. Andrej Zupanc) * ''Lenuh Požeruh'' (otroška, Gledališče Ane Monro in CD,1994) * ''Sluga dveh gospodov'' (po Goldoniju, SLG 1994, r. Franci Križaj) * ''Rupert Marovt'' (KUD France Prešeren 1995) * ''Arabella'' (Café teater 1995, r. Matjaž Pograjc) * ''Kabaret Lucy Jordan'' (Gledališče Ane Monro,1996) * ''Pusti otok'' (Šentjakobsko gledališče 1996) * ''Walter Parsifal'' (otroška, SMG 1997, r. Dario Varga) * ''Globoko grlo'' (KUD France Prešeren 1997) * ''Pika'' (po Astrid Lindgren, SMG 1998, r. Vito Taufer) * ''Ulična predstavitev Slovenije'' (Urad za informiranje RS, Expo 98 Lisbona 1998) * ''Sen kresne noči'' (po Shakespeareju, SMG 1999, r. Vito Taufer) * ''Rigoleta'' (Café teater 1999, r. Branko Djurić) * ''Kekec kontra Rožletova banda'' (KUD France Prešeren 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (otroška, KUD France Prešeren 2000) * ''Hrestač'' (dramatizacija, SNG Mb 2000, r. Diego de Brea) * ''Hamlet'' (prevod in priredba, SMG 2001, r. Dario Varga) * ''Jamska Ivanka'' (priredba, SLG 2001, r. Matjaž Loboda) * ''Drejček in trije Marsovčki'' (dramatizacija, PG Kranj 2001, r. Aleš Novak) * ''Balon Velikon'' (otroška, KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2007*) * ''Gensko spremenjeni Prešeren'' (sam in KUD France Prešeren 2002) * ''Kabareté Simplozij'' (KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2003*) * ''Brucka v Ljubljani'' (KUD France Prešeren 2002, muzikal) * ''Ana Migrena'' (Šentjakobsko gledališče, 2003, r. Miha Golob) * ''Martin Krpan nula tri'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2003) * ''Obuti maček'' (Špas teater 2004, r. Vito Taufer) * ''Pikec Ježek in Gasilko Jež'' (Fru-Fru 2004, r. Fru-Fru) * ''Janko in Metka'' (dramatizacija, Mini teater 2004, r. Robert Waltl) * ''Obisk – od monodrame do cestnega spetktakla'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2004) * ''Ivica i Marica'' (Dječje kazalište Osijek 2005, r. Robert Waltl) * ''Kaj se je zgodilo v sobi sto ali nekaj kapljic baldrijana'' (Grand hotel Union in Kosovelov dom Sežana 2006, r. Gojmir Lešnjak) * ''Umor na slavju'' (Mladinska igralska skupina "Pink rozine" SKD "Jepa-Baško jezero 2006) * ''Skopuh'' – najbolj skopa izvedba (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2006) * ''Tartif'' - Naroden Teatar Štip, Makedonija, 2007 - r. Vlado Cvetanovski, dramaturg Darko Spasov *''Ljubljanski vodnik našel Vodnika'' (2019, hišna predstava Vodnikove domačije z Rozo v vlogi Valentina Vodnika) === Nagrade === * ''[[Zlata ptica]]'' 1984 (za delo v gledališču) * ''[[Severjeva nagrada|Nagrada Staneta Severja]]'' 1986 (za delo v gledališču) * ''[[Levstikova nagrada]]'' 1999 (za otroške pesmi) * ''[[Ježkova nagrada]]'' 2005 * ''[[Župančičeva nagrada]]'' 2009 * ''[[Nagrada Prešernovega sklada]] za književnost'' 2010 * ''[[Večernica (nagrada)|Nagrada večernica]]'' (za leto 2019: ''Rimuzine in črkolazen'') *[[Levstikova nagrada|''Levstikova nagrada'']] (2021, za življenjsko delo) == Viri== * [http://www.roza.si Roza in Rozin teater] [osebna spletna stran]. * [https://sigledal.org/geslo/Andrej_Rozman Andrej Rozman.] Sigledal. {{-}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rozman - Roza, Andrej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Roza, Andrej Rozman -]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Roza, Andrej Rozman -]] alq5pbv1e3okylh3206n5gl2i7g784e 6689201 6689200 2026-06-14T14:42:14Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-34753-21|~2026-34753-21]] ([[User talk:~2026-34753-21|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:MZaplotnik|MZaplotnik]] 6646464 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrej Rozman - Roza''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[igralec (umetnik)|igralec]] in [[prevajalec]], * [[25. maj]] [[1955]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Leta 1978 je pustil študij [[Slovenistika|slovenistike]], s prijatelji ustanovil ''Pocestno gledališče Predrazpadom'' in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani, s katerimi je premagal strah tedanjih oblasti pred spontanim dogajanjem na ulici. Med letoma 1981 in 1995 je bil vodja alternativnega [[Gledališče Ane Monro|Gledališča Ane Monro]] in začetnik [[Improvizacijsko gledališče|improvizacijskih]] gledaliških tekmovanj v [[Slovenija|Sloveniji]]. Piše [[Parodija|parodične]] in [[Komedija|komične]] [[Pesništvo|pesmi]], [[Pravljica|pravljice]] in gledališke [[Komedija|komedije]] za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije, jih prestavlja v sodobnost ali preprosto prevaja. Marca 2003 je ustanovil ''Rozinteater'' kot najmanjše možno gledališče. Njegova dela so prisotna v mnogih učbenikih in antologijah (''Nasmeh pod solzami'', ''Slovenski smeh'', ''Cvetnik slovenske parodije'', ''Komadi'', ''Drugi komadi'', ''Zlata čebelica'',...) Junija 2017 je v vlogi kenguruja napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]], vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. == Delo == === Poezija === Za ustvarjanje pesmi se je navdušil že zgodaj. V [[gimnazija|gimnaziji]] je bil [[urednik]] glasila in predvsem zagrizen [[Moderna umetnost|modernist]]. Menil je namreč, da je treba v [[slovenska književnost|slovensko književnost]] vnesti [[futurizem]], [[dadaizem]] in [[nadrealizem]]. Ko je bila njegova modernistična poezija na vrhuncu in so prvič izšle njegove pesmi za odrasle v zbirki [[Problemi]]. Ta zbirka je nato čez 14 let izšla kot poezija za otroke v [[Kurirček|Kurirčku]] in tako je postal pesnik za otroke. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. Spreten je predvsem jezikovno. Ta talent prepisuje dednosti in premišljenemu odnosu do jezika. Jezik ima za dejstvo in ne ideal. Pravi, da kaj je prav, ne določajo jezikoslovci, ampak jezik sam, ki se vztrajno razvija, poenostavlja in bogati. Sam skuša ujeti v svoje verze čim bolj resničen jezik neizprosno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. To počne že zaradi dejstva, da veliko piše za gledališče. === Proza === V prozi se poslužuje dveh možnosti. Prva je, da staro preizkušeno zgodbo prestavi v nov jezik, v današnji čas in prostor ter ji tako da nov smisel. Drugi način je kombinacija srečnih naključij, ki jih rojeva improvizacija, in prepuščanje nepredvidljivim možnostim, ki jih ponuja jezik. Sprva ni bil [[Humor|humorist]]. V njegovih zrelih letih ustvarjanja je pisal resna dela, v katerih je hotel povedati resnico sveta, vendar ta niso bila nikjer objavljena. Zato je poskusil z literarnim branjem, ki ni bilo uspešno, dokler ni vsega poskusil na bolj humoren način. == Seznam del == === Knjige === * ''Dvanajst mescev'' (avtorska slikanica - koledar ilustratorke [[Marija Lucija Stupica|Marije Lucije Stupica]], pesmi k slikam: A. Rozman Roza), 1983, 2021? * ''S smetano nad jagode'' (pesmi in kratka proza, zbirka Rob, Lipa 1989) * ''Od talija do torija'' (besedila za Gledališče Ane Monro, ZKOS 1991) * ''Rimanice za predgospodiče'' (pesmi za otroke, DZS 1993) * ''Mihec, duh in uganka'' (pesnitev za otroke (MK, 1996) * ''Je že vredu mama'' (pesmi, [[KUD France Prešeren]] 1997) * ''Skrivnost špurkov'' (fiktivna povest za otroke, MK 1997) * ''Črvive pesmi'' (čebelica, MK 1998) * ''Krava, ki jo je pasel Mihec'' (čebelica, MK 1999) * ''Josip Vandot: Kekec in Pehta'' (priredba za slikanico, MK 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (pesmi za otroke, MK 2001) * ''Balon velikan'' (pravljica, MK 2001) * ''Rdeča žaba, zlat labod'' (slikanica, Educy 2001) * ''Josip Vandot: Kekec in Bedanec'' (priredba za slikanico, MK 2001) * ''Najbolj dolgočasna knjiga na svetu'' (slikanica, DSLU 2002) * ''Uganke'' (čebelica, MK 2002) * ''Josip Vandot: Kekec in Prisank'' (priredba za slikanico, MK 2002) * ''Razmigajmo se v križu'' (pesmi, CZ 2003) * ''Marela'' (čebelica, MK 2005) * ''Tih bot dedi'' (pesmi, KUD France Prešeren 2005) * ''SMS poezija'' (priloga Pila, MK 2006) * ''Mihec gre prvič okrog sveta'' (slikanica, MK 2006) * ''Kako je Oskar postal detektiv/How Oscar Became a Detective'' (kratke zgodbe za otroke, Sodobnost International 2007) * ''Izbrane rozine'' v ''akciji:·pesmi za odrasle od 13. leta naprej'' (2010) * ''Urška. Miniaturka'' (slikanica, 2011) * ''Čofli'' (slikanica, MK 2012) * ''Pesmi iz rimogojnice'' (slikanica, 2013) * ''Živalska kmetija'' (v strip predelana Orwellova [[Živalska farma]]; risar [[Damijan Stepančič]], 2014 * ''Gleda kondor avion'': ''brano delo'' (izbral, uredil in spremno besedo napisal Andrej Koritnik; izbrana bibliografija Matjaž Hočevar; ilustracije Ciril Horjak), 2015 *''Predpravljice in popovedke'', 2015 *''Pesmi iz galerije'', 2018 *''Rimuzine in črkolazen'', 2019 (zbirka pesmi in kratkih zgodb) *''O začaranem žabcu'', 2019 (slikanica) *''Rozimnica: zgodbe, pesmi in uganke'' (2021) *''Dvomovinska lirika'' (2024) *''Ko razsaja rimoza'' (slikanica, 2025) *''Detektiv Oskar in tri opravičila za Ajdo'' (kratka proza; za šolske otroke, 2025) *''Zdravilo za čas: zbrane pesmi za odrasle 1982-2025'', Mladinska knjiga, 2026 (407 str.) === Prevodi v antologijah === * ''The Gigantic Balloon'' (Stories from across the globe, Scholastic 2002) * ''I was scared fearless, or: no admittance exept with strong nerves''(Tales Growing Up into Secrets,An Anthology of Contemporary Slovene Youth Literature, Litterae Slovenicae 2004) * ''Ustrahanka'' (Priče izrasle u tajne; antologija suvremene slovenske književnosti za djecu i mladeNaklada Mlinarec&Plavić 2006) * ''Najubavi bajki. Mladinska knjiga Skopje, Skopje (2011), Kekec in Bedanc - adapt. Andrej Rozman - Roza, Ilustracija Zvonko Čoh, prevod Darko Spasov. === Uprizorjene gledališke igre === [[File:Andrejrozmanroza.jpg|thumb|260px|Andrej Rozman - Roza med predstavo/obredom ''Zaničniško odmaševanje'' (Jaz sem za nič) v produkciji Rozinteatra]] * ''1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže'' (Gledališče Ane Monro,1982) * ''Rdeči žarek ''(Gledališče Ane Monro, 1984) * ''Inspector Shwake'' (Gledališče Ane Monro,1985) * ''George Dandin'' (Gledališče Ane Monro,1986) * ''Krst pri Savici'' (po Prešernu, Gledališče Ane Monro,1987) * ''Zlato jabolko'' (otroška, Gledališče Ane Monro, Plesni teater Ljubljana in CD, 1988) * ''Sanremo'' (Gledališče Ane Monro,1990) * ''Tarzan v epizodi Veliki Mrhovinar'' (Gledališče Ane Monro,1992) * ''Zveza rdečelascev'' (Gledališče Ane Monro,1993) * ''Tartif'' (SMG 1993, r. Vito Taufer) * ''Legenda o poldrugem Slovencu'' (KUD France Kotar Trzin 1993, r. Andrej Zupanc) * ''Lenuh Požeruh'' (otroška, Gledališče Ane Monro in CD,1994) * ''Sluga dveh gospodov'' (po Goldoniju, SLG 1994, r. Franci Križaj) * ''Rupert Marovt'' (KUD France Prešeren 1995) * ''Arabella'' (Café teater 1995, r. Matjaž Pograjc) * ''Kabaret Lucy Jordan'' (Gledališče Ane Monro,1996) * ''Pusti otok'' (Šentjakobsko gledališče 1996) * ''Walter Parsifal'' (otroška, SMG 1997, r. Dario Varga) * ''Globoko grlo'' (KUD France Prešeren 1997) * ''Pika'' (po Astrid Lindgren, SMG 1998, r. Vito Taufer) * ''Ulična predstavitev Slovenije'' (Urad za informiranje RS, Expo 98 Lisbona 1998) * ''Sen kresne noči'' (po Shakespeareju, SMG 1999, r. Vito Taufer) * ''Rigoleta'' (Café teater 1999, r. Branko Djurić) * ''Kekec kontra Rožletova banda'' (KUD France Prešeren 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (otroška, KUD France Prešeren 2000) * ''Hrestač'' (dramatizacija, SNG Mb 2000, r. Diego de Brea) * ''Hamlet'' (prevod in priredba, SMG 2001, r. Dario Varga) * ''Jamska Ivanka'' (priredba, SLG 2001, r. Matjaž Loboda) * ''Drejček in trije Marsovčki'' (dramatizacija, PG Kranj 2001, r. Aleš Novak) * ''Balon Velikon'' (otroška, KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2007*) * ''Gensko spremenjeni Prešeren'' (sam in KUD France Prešeren 2002) * ''Kabareté Simplozij'' (KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2003*) * ''Brucka v Ljubljani'' (KUD France Prešeren 2002, muzikal) * ''Ana Migrena'' (Šentjakobsko gledališče, 2003, r. Miha Golob) * ''Martin Krpan nula tri'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2003) * ''Obuti maček'' (Špas teater 2004, r. Vito Taufer) * ''Pikec Ježek in Gasilko Jež'' (Fru-Fru 2004, r. Fru-Fru) * ''Janko in Metka'' (dramatizacija, Mini teater 2004, r. Robert Waltl) * ''Obisk – od monodrame do cestnega spetktakla'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2004) * ''Ivica i Marica'' (Dječje kazalište Osijek 2005, r. Robert Waltl) * ''Kaj se je zgodilo v sobi sto ali nekaj kapljic baldrijana'' (Grand hotel Union in Kosovelov dom Sežana 2006, r. Gojmir Lešnjak) * ''Umor na slavju'' (Mladinska igralska skupina "Pink rozine" SKD "Jepa-Baško jezero 2006) * ''Skopuh'' – najbolj skopa izvedba (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2006) * ''Tartif'' - Naroden Teatar Štip, Makedonija, 2007 - r. Vlado Cvetanovski, dramaturg Darko Spasov *''Ljubljanski vodnik našel Vodnika'' (2019, hišna predstava Vodnikove domačije z Rozo v vlogi Valentina Vodnika) === Nagrade === * ''[[Zlata ptica]]'' 1984 (za delo v gledališču) * ''[[Severjeva nagrada|Nagrada Staneta Severja]]'' 1986 (za delo v gledališču) * ''[[Levstikova nagrada]]'' 1999 (za otroške pesmi) * ''[[Ježkova nagrada]]'' 2005 * ''[[Župančičeva nagrada]]'' 2009 * ''[[Nagrada Prešernovega sklada]] za književnost'' 2010 * ''[[Večernica (nagrada)|Nagrada večernica]]'' (za leto 2019: ''Rimuzine in črkolazen'') *[[Levstikova nagrada|''Levstikova nagrada'']] (2021, za življenjsko delo) == Viri== * [http://www.roza.si Roza in Rozin teater] [osebna spletna stran]. * [https://sigledal.org/geslo/Andrej_Rozman Andrej Rozman.] Sigledal. {{-}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rozman - Roza, Andrej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Roza, Andrej Rozman -]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Roza, Andrej Rozman -]] iyk2l25774onybo7jbm04tsjuwfdyso 6689202 6689201 2026-06-14T14:43:40Z ~2026-34753-21 261633 /* Življenje */ 6689202 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrej Rozman - Roza''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[igralec (umetnik)|igralec]] in [[prevajalec]], * [[25. maj]] [[1955]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Leta 1978 je pustil študij [[Slovenistika|slovenistike]], s prijatelji ustanovil ''Pocestno gledališče Predrazpadom'' in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani, s katerimi je premagal strah tedanjih oblasti pred spontanim dogajanjem na ulici. Med letoma 1981 in 1995 je bil vodja alternativnega [[Gledališče Ane Monro|Gledališča Ane Monro]] in začetnik [[Improvizacijsko gledališče|improvizacijskih]] gledaliških tekmovanj v [[Slovenija|Sloveniji]]. Piše [[Parodija|parodične]] in [[Komedija|komične]] [[Pesništvo|pesmi]], [[Pravljica|pravljice]] in gledališke [[Komedija|komedije]] za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije, jih prestavlja v sodobnost ali preprosto prevaja. Marca 2003 je ustanovil ''Rozinteater'' kot najmanjše možno gledališče. Njegova dela so prisotna v mnogih učbenikih in antologijah (''Nasmeh pod solzami'', ''Slovenski smeh'', ''Cvetnik slovenske parodije'', ''Komadi'', ''Drugi komadi'', ''Zlata čebelica'',...) Junija 2017 je v vlogi kenguruja napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]], vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil.in tudi kaaal je rad == Delo == === Poezija === Za ustvarjanje pesmi se je navdušil že zgodaj. V [[gimnazija|gimnaziji]] je bil [[urednik]] glasila in predvsem zagrizen [[Moderna umetnost|modernist]]. Menil je namreč, da je treba v [[slovenska književnost|slovensko književnost]] vnesti [[futurizem]], [[dadaizem]] in [[nadrealizem]]. Ko je bila njegova modernistična poezija na vrhuncu in so prvič izšle njegove pesmi za odrasle v zbirki [[Problemi]]. Ta zbirka je nato čez 14 let izšla kot poezija za otroke v [[Kurirček|Kurirčku]] in tako je postal pesnik za otroke. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. Spreten je predvsem jezikovno. Ta talent prepisuje dednosti in premišljenemu odnosu do jezika. Jezik ima za dejstvo in ne ideal. Pravi, da kaj je prav, ne določajo jezikoslovci, ampak jezik sam, ki se vztrajno razvija, poenostavlja in bogati. Sam skuša ujeti v svoje verze čim bolj resničen jezik neizprosno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. To počne že zaradi dejstva, da veliko piše za gledališče. === Proza === V prozi se poslužuje dveh možnosti. Prva je, da staro preizkušeno zgodbo prestavi v nov jezik, v današnji čas in prostor ter ji tako da nov smisel. Drugi način je kombinacija srečnih naključij, ki jih rojeva improvizacija, in prepuščanje nepredvidljivim možnostim, ki jih ponuja jezik. Sprva ni bil [[Humor|humorist]]. V njegovih zrelih letih ustvarjanja je pisal resna dela, v katerih je hotel povedati resnico sveta, vendar ta niso bila nikjer objavljena. Zato je poskusil z literarnim branjem, ki ni bilo uspešno, dokler ni vsega poskusil na bolj humoren način. == Seznam del == === Knjige === * ''Dvanajst mescev'' (avtorska slikanica - koledar ilustratorke [[Marija Lucija Stupica|Marije Lucije Stupica]], pesmi k slikam: A. Rozman Roza), 1983, 2021? * ''S smetano nad jagode'' (pesmi in kratka proza, zbirka Rob, Lipa 1989) * ''Od talija do torija'' (besedila za Gledališče Ane Monro, ZKOS 1991) * ''Rimanice za predgospodiče'' (pesmi za otroke, DZS 1993) * ''Mihec, duh in uganka'' (pesnitev za otroke (MK, 1996) * ''Je že vredu mama'' (pesmi, [[KUD France Prešeren]] 1997) * ''Skrivnost špurkov'' (fiktivna povest za otroke, MK 1997) * ''Črvive pesmi'' (čebelica, MK 1998) * ''Krava, ki jo je pasel Mihec'' (čebelica, MK 1999) * ''Josip Vandot: Kekec in Pehta'' (priredba za slikanico, MK 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (pesmi za otroke, MK 2001) * ''Balon velikan'' (pravljica, MK 2001) * ''Rdeča žaba, zlat labod'' (slikanica, Educy 2001) * ''Josip Vandot: Kekec in Bedanec'' (priredba za slikanico, MK 2001) * ''Najbolj dolgočasna knjiga na svetu'' (slikanica, DSLU 2002) * ''Uganke'' (čebelica, MK 2002) * ''Josip Vandot: Kekec in Prisank'' (priredba za slikanico, MK 2002) * ''Razmigajmo se v križu'' (pesmi, CZ 2003) * ''Marela'' (čebelica, MK 2005) * ''Tih bot dedi'' (pesmi, KUD France Prešeren 2005) * ''SMS poezija'' (priloga Pila, MK 2006) * ''Mihec gre prvič okrog sveta'' (slikanica, MK 2006) * ''Kako je Oskar postal detektiv/How Oscar Became a Detective'' (kratke zgodbe za otroke, Sodobnost International 2007) * ''Izbrane rozine'' v ''akciji:·pesmi za odrasle od 13. leta naprej'' (2010) * ''Urška. Miniaturka'' (slikanica, 2011) * ''Čofli'' (slikanica, MK 2012) * ''Pesmi iz rimogojnice'' (slikanica, 2013) * ''Živalska kmetija'' (v strip predelana Orwellova [[Živalska farma]]; risar [[Damijan Stepančič]], 2014 * ''Gleda kondor avion'': ''brano delo'' (izbral, uredil in spremno besedo napisal Andrej Koritnik; izbrana bibliografija Matjaž Hočevar; ilustracije Ciril Horjak), 2015 *''Predpravljice in popovedke'', 2015 *''Pesmi iz galerije'', 2018 *''Rimuzine in črkolazen'', 2019 (zbirka pesmi in kratkih zgodb) *''O začaranem žabcu'', 2019 (slikanica) *''Rozimnica: zgodbe, pesmi in uganke'' (2021) *''Dvomovinska lirika'' (2024) *''Ko razsaja rimoza'' (slikanica, 2025) *''Detektiv Oskar in tri opravičila za Ajdo'' (kratka proza; za šolske otroke, 2025) *''Zdravilo za čas: zbrane pesmi za odrasle 1982-2025'', Mladinska knjiga, 2026 (407 str.) === Prevodi v antologijah === * ''The Gigantic Balloon'' (Stories from across the globe, Scholastic 2002) * ''I was scared fearless, or: no admittance exept with strong nerves''(Tales Growing Up into Secrets,An Anthology of Contemporary Slovene Youth Literature, Litterae Slovenicae 2004) * ''Ustrahanka'' (Priče izrasle u tajne; antologija suvremene slovenske književnosti za djecu i mladeNaklada Mlinarec&Plavić 2006) * ''Najubavi bajki. Mladinska knjiga Skopje, Skopje (2011), Kekec in Bedanc - adapt. Andrej Rozman - Roza, Ilustracija Zvonko Čoh, prevod Darko Spasov. === Uprizorjene gledališke igre === [[File:Andrejrozmanroza.jpg|thumb|260px|Andrej Rozman - Roza med predstavo/obredom ''Zaničniško odmaševanje'' (Jaz sem za nič) v produkciji Rozinteatra]] * ''1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže'' (Gledališče Ane Monro,1982) * ''Rdeči žarek ''(Gledališče Ane Monro, 1984) * ''Inspector Shwake'' (Gledališče Ane Monro,1985) * ''George Dandin'' (Gledališče Ane Monro,1986) * ''Krst pri Savici'' (po Prešernu, Gledališče Ane Monro,1987) * ''Zlato jabolko'' (otroška, Gledališče Ane Monro, Plesni teater Ljubljana in CD, 1988) * ''Sanremo'' (Gledališče Ane Monro,1990) * ''Tarzan v epizodi Veliki Mrhovinar'' (Gledališče Ane Monro,1992) * ''Zveza rdečelascev'' (Gledališče Ane Monro,1993) * ''Tartif'' (SMG 1993, r. Vito Taufer) * ''Legenda o poldrugem Slovencu'' (KUD France Kotar Trzin 1993, r. Andrej Zupanc) * ''Lenuh Požeruh'' (otroška, Gledališče Ane Monro in CD,1994) * ''Sluga dveh gospodov'' (po Goldoniju, SLG 1994, r. Franci Križaj) * ''Rupert Marovt'' (KUD France Prešeren 1995) * ''Arabella'' (Café teater 1995, r. Matjaž Pograjc) * ''Kabaret Lucy Jordan'' (Gledališče Ane Monro,1996) * ''Pusti otok'' (Šentjakobsko gledališče 1996) * ''Walter Parsifal'' (otroška, SMG 1997, r. Dario Varga) * ''Globoko grlo'' (KUD France Prešeren 1997) * ''Pika'' (po Astrid Lindgren, SMG 1998, r. Vito Taufer) * ''Ulična predstavitev Slovenije'' (Urad za informiranje RS, Expo 98 Lisbona 1998) * ''Sen kresne noči'' (po Shakespeareju, SMG 1999, r. Vito Taufer) * ''Rigoleta'' (Café teater 1999, r. Branko Djurić) * ''Kekec kontra Rožletova banda'' (KUD France Prešeren 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (otroška, KUD France Prešeren 2000) * ''Hrestač'' (dramatizacija, SNG Mb 2000, r. Diego de Brea) * ''Hamlet'' (prevod in priredba, SMG 2001, r. Dario Varga) * ''Jamska Ivanka'' (priredba, SLG 2001, r. Matjaž Loboda) * ''Drejček in trije Marsovčki'' (dramatizacija, PG Kranj 2001, r. Aleš Novak) * ''Balon Velikon'' (otroška, KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2007*) * ''Gensko spremenjeni Prešeren'' (sam in KUD France Prešeren 2002) * ''Kabareté Simplozij'' (KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2003*) * ''Brucka v Ljubljani'' (KUD France Prešeren 2002, muzikal) * ''Ana Migrena'' (Šentjakobsko gledališče, 2003, r. Miha Golob) * ''Martin Krpan nula tri'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2003) * ''Obuti maček'' (Špas teater 2004, r. Vito Taufer) * ''Pikec Ježek in Gasilko Jež'' (Fru-Fru 2004, r. Fru-Fru) * ''Janko in Metka'' (dramatizacija, Mini teater 2004, r. Robert Waltl) * ''Obisk – od monodrame do cestnega spetktakla'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2004) * ''Ivica i Marica'' (Dječje kazalište Osijek 2005, r. Robert Waltl) * ''Kaj se je zgodilo v sobi sto ali nekaj kapljic baldrijana'' (Grand hotel Union in Kosovelov dom Sežana 2006, r. Gojmir Lešnjak) * ''Umor na slavju'' (Mladinska igralska skupina "Pink rozine" SKD "Jepa-Baško jezero 2006) * ''Skopuh'' – najbolj skopa izvedba (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2006) * ''Tartif'' - Naroden Teatar Štip, Makedonija, 2007 - r. Vlado Cvetanovski, dramaturg Darko Spasov *''Ljubljanski vodnik našel Vodnika'' (2019, hišna predstava Vodnikove domačije z Rozo v vlogi Valentina Vodnika) === Nagrade === * ''[[Zlata ptica]]'' 1984 (za delo v gledališču) * ''[[Severjeva nagrada|Nagrada Staneta Severja]]'' 1986 (za delo v gledališču) * ''[[Levstikova nagrada]]'' 1999 (za otroške pesmi) * ''[[Ježkova nagrada]]'' 2005 * ''[[Župančičeva nagrada]]'' 2009 * ''[[Nagrada Prešernovega sklada]] za književnost'' 2010 * ''[[Večernica (nagrada)|Nagrada večernica]]'' (za leto 2019: ''Rimuzine in črkolazen'') *[[Levstikova nagrada|''Levstikova nagrada'']] (2021, za življenjsko delo) == Viri== * [http://www.roza.si Roza in Rozin teater] [osebna spletna stran]. * [https://sigledal.org/geslo/Andrej_Rozman Andrej Rozman.] Sigledal. {{-}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rozman - Roza, Andrej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Roza, Andrej Rozman -]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Roza, Andrej Rozman -]] f7a1g4973b9yi1109472ilgb84hgz1f 6689203 6689202 2026-06-14T14:44:08Z ~2026-34753-21 261633 /* Življenje */ 6689203 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrej Rozman - Roza''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[igralec (umetnik)|igralec]] in [[prevajalec]], * [[25. maj]] [[1955]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Leta 1978 je pustil študij [[Slovenistika|slovenistike]], s prijatelji ustanovil ''Pocestno gledališče Predrazpadom'' in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani, s katerimi je premagal strah tedanjih oblasti pred spontanim dogajanjem na ulici. Med letoma 1981 in 1995 je bil vodja alternativnega [[Gledališče Ane Monro|Gledališča Ane Monro]] in začetnik [[Improvizacijsko gledališče|improvizacijskih]] gledaliških tekmovanj v [[Slovenija|Sloveniji]]. Piše [[Parodija|parodične]] in [[Komedija|komične]] [[Pesništvo|pesmi]], [[Pravljica|pravljice]] in gledališke [[Komedija|komedije]] za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije, jih prestavlja v sodobnost ali preprosto prevaja. Marca 2003 je ustanovil ''Rozinteater'' kot najmanjše možno gledališče. Njegova dela so prisotna v mnogih učbenikih in antologijah (''Nasmeh pod solzami'', ''Slovenski smeh'', ''Cvetnik slovenske parodije'', ''Komadi'', ''Drugi komadi'', ''Zlata čebelica'',...) Junija 2017 je v vlogi kenguruja napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]], vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil.in tudi kakal je rad == Delo == === Poezija === Za ustvarjanje pesmi se je navdušil že zgodaj. V [[gimnazija|gimnaziji]] je bil [[urednik]] glasila in predvsem zagrizen [[Moderna umetnost|modernist]]. Menil je namreč, da je treba v [[slovenska književnost|slovensko književnost]] vnesti [[futurizem]], [[dadaizem]] in [[nadrealizem]]. Ko je bila njegova modernistična poezija na vrhuncu in so prvič izšle njegove pesmi za odrasle v zbirki [[Problemi]]. Ta zbirka je nato čez 14 let izšla kot poezija za otroke v [[Kurirček|Kurirčku]] in tako je postal pesnik za otroke. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. Spreten je predvsem jezikovno. Ta talent prepisuje dednosti in premišljenemu odnosu do jezika. Jezik ima za dejstvo in ne ideal. Pravi, da kaj je prav, ne določajo jezikoslovci, ampak jezik sam, ki se vztrajno razvija, poenostavlja in bogati. Sam skuša ujeti v svoje verze čim bolj resničen jezik neizprosno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. To počne že zaradi dejstva, da veliko piše za gledališče. === Proza === V prozi se poslužuje dveh možnosti. Prva je, da staro preizkušeno zgodbo prestavi v nov jezik, v današnji čas in prostor ter ji tako da nov smisel. Drugi način je kombinacija srečnih naključij, ki jih rojeva improvizacija, in prepuščanje nepredvidljivim možnostim, ki jih ponuja jezik. Sprva ni bil [[Humor|humorist]]. V njegovih zrelih letih ustvarjanja je pisal resna dela, v katerih je hotel povedati resnico sveta, vendar ta niso bila nikjer objavljena. Zato je poskusil z literarnim branjem, ki ni bilo uspešno, dokler ni vsega poskusil na bolj humoren način. == Seznam del == === Knjige === * ''Dvanajst mescev'' (avtorska slikanica - koledar ilustratorke [[Marija Lucija Stupica|Marije Lucije Stupica]], pesmi k slikam: A. Rozman Roza), 1983, 2021? * ''S smetano nad jagode'' (pesmi in kratka proza, zbirka Rob, Lipa 1989) * ''Od talija do torija'' (besedila za Gledališče Ane Monro, ZKOS 1991) * ''Rimanice za predgospodiče'' (pesmi za otroke, DZS 1993) * ''Mihec, duh in uganka'' (pesnitev za otroke (MK, 1996) * ''Je že vredu mama'' (pesmi, [[KUD France Prešeren]] 1997) * ''Skrivnost špurkov'' (fiktivna povest za otroke, MK 1997) * ''Črvive pesmi'' (čebelica, MK 1998) * ''Krava, ki jo je pasel Mihec'' (čebelica, MK 1999) * ''Josip Vandot: Kekec in Pehta'' (priredba za slikanico, MK 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (pesmi za otroke, MK 2001) * ''Balon velikan'' (pravljica, MK 2001) * ''Rdeča žaba, zlat labod'' (slikanica, Educy 2001) * ''Josip Vandot: Kekec in Bedanec'' (priredba za slikanico, MK 2001) * ''Najbolj dolgočasna knjiga na svetu'' (slikanica, DSLU 2002) * ''Uganke'' (čebelica, MK 2002) * ''Josip Vandot: Kekec in Prisank'' (priredba za slikanico, MK 2002) * ''Razmigajmo se v križu'' (pesmi, CZ 2003) * ''Marela'' (čebelica, MK 2005) * ''Tih bot dedi'' (pesmi, KUD France Prešeren 2005) * ''SMS poezija'' (priloga Pila, MK 2006) * ''Mihec gre prvič okrog sveta'' (slikanica, MK 2006) * ''Kako je Oskar postal detektiv/How Oscar Became a Detective'' (kratke zgodbe za otroke, Sodobnost International 2007) * ''Izbrane rozine'' v ''akciji:·pesmi za odrasle od 13. leta naprej'' (2010) * ''Urška. Miniaturka'' (slikanica, 2011) * ''Čofli'' (slikanica, MK 2012) * ''Pesmi iz rimogojnice'' (slikanica, 2013) * ''Živalska kmetija'' (v strip predelana Orwellova [[Živalska farma]]; risar [[Damijan Stepančič]], 2014 * ''Gleda kondor avion'': ''brano delo'' (izbral, uredil in spremno besedo napisal Andrej Koritnik; izbrana bibliografija Matjaž Hočevar; ilustracije Ciril Horjak), 2015 *''Predpravljice in popovedke'', 2015 *''Pesmi iz galerije'', 2018 *''Rimuzine in črkolazen'', 2019 (zbirka pesmi in kratkih zgodb) *''O začaranem žabcu'', 2019 (slikanica) *''Rozimnica: zgodbe, pesmi in uganke'' (2021) *''Dvomovinska lirika'' (2024) *''Ko razsaja rimoza'' (slikanica, 2025) *''Detektiv Oskar in tri opravičila za Ajdo'' (kratka proza; za šolske otroke, 2025) *''Zdravilo za čas: zbrane pesmi za odrasle 1982-2025'', Mladinska knjiga, 2026 (407 str.) === Prevodi v antologijah === * ''The Gigantic Balloon'' (Stories from across the globe, Scholastic 2002) * ''I was scared fearless, or: no admittance exept with strong nerves''(Tales Growing Up into Secrets,An Anthology of Contemporary Slovene Youth Literature, Litterae Slovenicae 2004) * ''Ustrahanka'' (Priče izrasle u tajne; antologija suvremene slovenske književnosti za djecu i mladeNaklada Mlinarec&Plavić 2006) * ''Najubavi bajki. Mladinska knjiga Skopje, Skopje (2011), Kekec in Bedanc - adapt. Andrej Rozman - Roza, Ilustracija Zvonko Čoh, prevod Darko Spasov. === Uprizorjene gledališke igre === [[File:Andrejrozmanroza.jpg|thumb|260px|Andrej Rozman - Roza med predstavo/obredom ''Zaničniško odmaševanje'' (Jaz sem za nič) v produkciji Rozinteatra]] * ''1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže'' (Gledališče Ane Monro,1982) * ''Rdeči žarek ''(Gledališče Ane Monro, 1984) * ''Inspector Shwake'' (Gledališče Ane Monro,1985) * ''George Dandin'' (Gledališče Ane Monro,1986) * ''Krst pri Savici'' (po Prešernu, Gledališče Ane Monro,1987) * ''Zlato jabolko'' (otroška, Gledališče Ane Monro, Plesni teater Ljubljana in CD, 1988) * ''Sanremo'' (Gledališče Ane Monro,1990) * ''Tarzan v epizodi Veliki Mrhovinar'' (Gledališče Ane Monro,1992) * ''Zveza rdečelascev'' (Gledališče Ane Monro,1993) * ''Tartif'' (SMG 1993, r. Vito Taufer) * ''Legenda o poldrugem Slovencu'' (KUD France Kotar Trzin 1993, r. Andrej Zupanc) * ''Lenuh Požeruh'' (otroška, Gledališče Ane Monro in CD,1994) * ''Sluga dveh gospodov'' (po Goldoniju, SLG 1994, r. Franci Križaj) * ''Rupert Marovt'' (KUD France Prešeren 1995) * ''Arabella'' (Café teater 1995, r. Matjaž Pograjc) * ''Kabaret Lucy Jordan'' (Gledališče Ane Monro,1996) * ''Pusti otok'' (Šentjakobsko gledališče 1996) * ''Walter Parsifal'' (otroška, SMG 1997, r. Dario Varga) * ''Globoko grlo'' (KUD France Prešeren 1997) * ''Pika'' (po Astrid Lindgren, SMG 1998, r. Vito Taufer) * ''Ulična predstavitev Slovenije'' (Urad za informiranje RS, Expo 98 Lisbona 1998) * ''Sen kresne noči'' (po Shakespeareju, SMG 1999, r. Vito Taufer) * ''Rigoleta'' (Café teater 1999, r. Branko Djurić) * ''Kekec kontra Rožletova banda'' (KUD France Prešeren 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (otroška, KUD France Prešeren 2000) * ''Hrestač'' (dramatizacija, SNG Mb 2000, r. Diego de Brea) * ''Hamlet'' (prevod in priredba, SMG 2001, r. Dario Varga) * ''Jamska Ivanka'' (priredba, SLG 2001, r. Matjaž Loboda) * ''Drejček in trije Marsovčki'' (dramatizacija, PG Kranj 2001, r. Aleš Novak) * ''Balon Velikon'' (otroška, KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2007*) * ''Gensko spremenjeni Prešeren'' (sam in KUD France Prešeren 2002) * ''Kabareté Simplozij'' (KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2003*) * ''Brucka v Ljubljani'' (KUD France Prešeren 2002, muzikal) * ''Ana Migrena'' (Šentjakobsko gledališče, 2003, r. Miha Golob) * ''Martin Krpan nula tri'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2003) * ''Obuti maček'' (Špas teater 2004, r. Vito Taufer) * ''Pikec Ježek in Gasilko Jež'' (Fru-Fru 2004, r. Fru-Fru) * ''Janko in Metka'' (dramatizacija, Mini teater 2004, r. Robert Waltl) * ''Obisk – od monodrame do cestnega spetktakla'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2004) * ''Ivica i Marica'' (Dječje kazalište Osijek 2005, r. Robert Waltl) * ''Kaj se je zgodilo v sobi sto ali nekaj kapljic baldrijana'' (Grand hotel Union in Kosovelov dom Sežana 2006, r. Gojmir Lešnjak) * ''Umor na slavju'' (Mladinska igralska skupina "Pink rozine" SKD "Jepa-Baško jezero 2006) * ''Skopuh'' – najbolj skopa izvedba (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2006) * ''Tartif'' - Naroden Teatar Štip, Makedonija, 2007 - r. Vlado Cvetanovski, dramaturg Darko Spasov *''Ljubljanski vodnik našel Vodnika'' (2019, hišna predstava Vodnikove domačije z Rozo v vlogi Valentina Vodnika) === Nagrade === * ''[[Zlata ptica]]'' 1984 (za delo v gledališču) * ''[[Severjeva nagrada|Nagrada Staneta Severja]]'' 1986 (za delo v gledališču) * ''[[Levstikova nagrada]]'' 1999 (za otroške pesmi) * ''[[Ježkova nagrada]]'' 2005 * ''[[Župančičeva nagrada]]'' 2009 * ''[[Nagrada Prešernovega sklada]] za književnost'' 2010 * ''[[Večernica (nagrada)|Nagrada večernica]]'' (za leto 2019: ''Rimuzine in črkolazen'') *[[Levstikova nagrada|''Levstikova nagrada'']] (2021, za življenjsko delo) == Viri== * [http://www.roza.si Roza in Rozin teater] [osebna spletna stran]. * [https://sigledal.org/geslo/Andrej_Rozman Andrej Rozman.] Sigledal. {{-}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rozman - Roza, Andrej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Roza, Andrej Rozman -]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Roza, Andrej Rozman -]] cygrkw0ell3cex33ds90qex6wlowqxv 6689205 6689203 2026-06-14T14:47:27Z MZaplotnik 13263 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-34753-21|~2026-34753-21]] ([[User talk:~2026-34753-21|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6646464 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrej Rozman - Roza''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[igralec (umetnik)|igralec]] in [[prevajalec]], * [[25. maj]] [[1955]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Leta 1978 je pustil študij [[Slovenistika|slovenistike]], s prijatelji ustanovil ''Pocestno gledališče Predrazpadom'' in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani, s katerimi je premagal strah tedanjih oblasti pred spontanim dogajanjem na ulici. Med letoma 1981 in 1995 je bil vodja alternativnega [[Gledališče Ane Monro|Gledališča Ane Monro]] in začetnik [[Improvizacijsko gledališče|improvizacijskih]] gledaliških tekmovanj v [[Slovenija|Sloveniji]]. Piše [[Parodija|parodične]] in [[Komedija|komične]] [[Pesništvo|pesmi]], [[Pravljica|pravljice]] in gledališke [[Komedija|komedije]] za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije, jih prestavlja v sodobnost ali preprosto prevaja. Marca 2003 je ustanovil ''Rozinteater'' kot najmanjše možno gledališče. Njegova dela so prisotna v mnogih učbenikih in antologijah (''Nasmeh pod solzami'', ''Slovenski smeh'', ''Cvetnik slovenske parodije'', ''Komadi'', ''Drugi komadi'', ''Zlata čebelica'',...) Junija 2017 je v vlogi kenguruja napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]], vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. == Delo == === Poezija === Za ustvarjanje pesmi se je navdušil že zgodaj. V [[gimnazija|gimnaziji]] je bil [[urednik]] glasila in predvsem zagrizen [[Moderna umetnost|modernist]]. Menil je namreč, da je treba v [[slovenska književnost|slovensko književnost]] vnesti [[futurizem]], [[dadaizem]] in [[nadrealizem]]. Ko je bila njegova modernistična poezija na vrhuncu in so prvič izšle njegove pesmi za odrasle v zbirki [[Problemi]]. Ta zbirka je nato čez 14 let izšla kot poezija za otroke v [[Kurirček|Kurirčku]] in tako je postal pesnik za otroke. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. Spreten je predvsem jezikovno. Ta talent prepisuje dednosti in premišljenemu odnosu do jezika. Jezik ima za dejstvo in ne ideal. Pravi, da kaj je prav, ne določajo jezikoslovci, ampak jezik sam, ki se vztrajno razvija, poenostavlja in bogati. Sam skuša ujeti v svoje verze čim bolj resničen jezik neizprosno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. To počne že zaradi dejstva, da veliko piše za gledališče. === Proza === V prozi se poslužuje dveh možnosti. Prva je, da staro preizkušeno zgodbo prestavi v nov jezik, v današnji čas in prostor ter ji tako da nov smisel. Drugi način je kombinacija srečnih naključij, ki jih rojeva improvizacija, in prepuščanje nepredvidljivim možnostim, ki jih ponuja jezik. Sprva ni bil [[Humor|humorist]]. V njegovih zrelih letih ustvarjanja je pisal resna dela, v katerih je hotel povedati resnico sveta, vendar ta niso bila nikjer objavljena. Zato je poskusil z literarnim branjem, ki ni bilo uspešno, dokler ni vsega poskusil na bolj humoren način. == Seznam del == === Knjige === * ''Dvanajst mescev'' (avtorska slikanica - koledar ilustratorke [[Marija Lucija Stupica|Marije Lucije Stupica]], pesmi k slikam: A. Rozman Roza), 1983, 2021? * ''S smetano nad jagode'' (pesmi in kratka proza, zbirka Rob, Lipa 1989) * ''Od talija do torija'' (besedila za Gledališče Ane Monro, ZKOS 1991) * ''Rimanice za predgospodiče'' (pesmi za otroke, DZS 1993) * ''Mihec, duh in uganka'' (pesnitev za otroke (MK, 1996) * ''Je že vredu mama'' (pesmi, [[KUD France Prešeren]] 1997) * ''Skrivnost špurkov'' (fiktivna povest za otroke, MK 1997) * ''Črvive pesmi'' (čebelica, MK 1998) * ''Krava, ki jo je pasel Mihec'' (čebelica, MK 1999) * ''Josip Vandot: Kekec in Pehta'' (priredba za slikanico, MK 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (pesmi za otroke, MK 2001) * ''Balon velikan'' (pravljica, MK 2001) * ''Rdeča žaba, zlat labod'' (slikanica, Educy 2001) * ''Josip Vandot: Kekec in Bedanec'' (priredba za slikanico, MK 2001) * ''Najbolj dolgočasna knjiga na svetu'' (slikanica, DSLU 2002) * ''Uganke'' (čebelica, MK 2002) * ''Josip Vandot: Kekec in Prisank'' (priredba za slikanico, MK 2002) * ''Razmigajmo se v križu'' (pesmi, CZ 2003) * ''Marela'' (čebelica, MK 2005) * ''Tih bot dedi'' (pesmi, KUD France Prešeren 2005) * ''SMS poezija'' (priloga Pila, MK 2006) * ''Mihec gre prvič okrog sveta'' (slikanica, MK 2006) * ''Kako je Oskar postal detektiv/How Oscar Became a Detective'' (kratke zgodbe za otroke, Sodobnost International 2007) * ''Izbrane rozine'' v ''akciji:·pesmi za odrasle od 13. leta naprej'' (2010) * ''Urška. Miniaturka'' (slikanica, 2011) * ''Čofli'' (slikanica, MK 2012) * ''Pesmi iz rimogojnice'' (slikanica, 2013) * ''Živalska kmetija'' (v strip predelana Orwellova [[Živalska farma]]; risar [[Damijan Stepančič]], 2014 * ''Gleda kondor avion'': ''brano delo'' (izbral, uredil in spremno besedo napisal Andrej Koritnik; izbrana bibliografija Matjaž Hočevar; ilustracije Ciril Horjak), 2015 *''Predpravljice in popovedke'', 2015 *''Pesmi iz galerije'', 2018 *''Rimuzine in črkolazen'', 2019 (zbirka pesmi in kratkih zgodb) *''O začaranem žabcu'', 2019 (slikanica) *''Rozimnica: zgodbe, pesmi in uganke'' (2021) *''Dvomovinska lirika'' (2024) *''Ko razsaja rimoza'' (slikanica, 2025) *''Detektiv Oskar in tri opravičila za Ajdo'' (kratka proza; za šolske otroke, 2025) *''Zdravilo za čas: zbrane pesmi za odrasle 1982-2025'', Mladinska knjiga, 2026 (407 str.) === Prevodi v antologijah === * ''The Gigantic Balloon'' (Stories from across the globe, Scholastic 2002) * ''I was scared fearless, or: no admittance exept with strong nerves''(Tales Growing Up into Secrets,An Anthology of Contemporary Slovene Youth Literature, Litterae Slovenicae 2004) * ''Ustrahanka'' (Priče izrasle u tajne; antologija suvremene slovenske književnosti za djecu i mladeNaklada Mlinarec&Plavić 2006) * ''Najubavi bajki. Mladinska knjiga Skopje, Skopje (2011), Kekec in Bedanc - adapt. Andrej Rozman - Roza, Ilustracija Zvonko Čoh, prevod Darko Spasov. === Uprizorjene gledališke igre === [[File:Andrejrozmanroza.jpg|thumb|260px|Andrej Rozman - Roza med predstavo/obredom ''Zaničniško odmaševanje'' (Jaz sem za nič) v produkciji Rozinteatra]] * ''1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže'' (Gledališče Ane Monro,1982) * ''Rdeči žarek ''(Gledališče Ane Monro, 1984) * ''Inspector Shwake'' (Gledališče Ane Monro,1985) * ''George Dandin'' (Gledališče Ane Monro,1986) * ''Krst pri Savici'' (po Prešernu, Gledališče Ane Monro,1987) * ''Zlato jabolko'' (otroška, Gledališče Ane Monro, Plesni teater Ljubljana in CD, 1988) * ''Sanremo'' (Gledališče Ane Monro,1990) * ''Tarzan v epizodi Veliki Mrhovinar'' (Gledališče Ane Monro,1992) * ''Zveza rdečelascev'' (Gledališče Ane Monro,1993) * ''Tartif'' (SMG 1993, r. Vito Taufer) * ''Legenda o poldrugem Slovencu'' (KUD France Kotar Trzin 1993, r. Andrej Zupanc) * ''Lenuh Požeruh'' (otroška, Gledališče Ane Monro in CD,1994) * ''Sluga dveh gospodov'' (po Goldoniju, SLG 1994, r. Franci Križaj) * ''Rupert Marovt'' (KUD France Prešeren 1995) * ''Arabella'' (Café teater 1995, r. Matjaž Pograjc) * ''Kabaret Lucy Jordan'' (Gledališče Ane Monro,1996) * ''Pusti otok'' (Šentjakobsko gledališče 1996) * ''Walter Parsifal'' (otroška, SMG 1997, r. Dario Varga) * ''Globoko grlo'' (KUD France Prešeren 1997) * ''Pika'' (po Astrid Lindgren, SMG 1998, r. Vito Taufer) * ''Ulična predstavitev Slovenije'' (Urad za informiranje RS, Expo 98 Lisbona 1998) * ''Sen kresne noči'' (po Shakespeareju, SMG 1999, r. Vito Taufer) * ''Rigoleta'' (Café teater 1999, r. Branko Djurić) * ''Kekec kontra Rožletova banda'' (KUD France Prešeren 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (otroška, KUD France Prešeren 2000) * ''Hrestač'' (dramatizacija, SNG Mb 2000, r. Diego de Brea) * ''Hamlet'' (prevod in priredba, SMG 2001, r. Dario Varga) * ''Jamska Ivanka'' (priredba, SLG 2001, r. Matjaž Loboda) * ''Drejček in trije Marsovčki'' (dramatizacija, PG Kranj 2001, r. Aleš Novak) * ''Balon Velikon'' (otroška, KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2007*) * ''Gensko spremenjeni Prešeren'' (sam in KUD France Prešeren 2002) * ''Kabareté Simplozij'' (KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2003*) * ''Brucka v Ljubljani'' (KUD France Prešeren 2002, muzikal) * ''Ana Migrena'' (Šentjakobsko gledališče, 2003, r. Miha Golob) * ''Martin Krpan nula tri'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2003) * ''Obuti maček'' (Špas teater 2004, r. Vito Taufer) * ''Pikec Ježek in Gasilko Jež'' (Fru-Fru 2004, r. Fru-Fru) * ''Janko in Metka'' (dramatizacija, Mini teater 2004, r. Robert Waltl) * ''Obisk – od monodrame do cestnega spetktakla'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2004) * ''Ivica i Marica'' (Dječje kazalište Osijek 2005, r. Robert Waltl) * ''Kaj se je zgodilo v sobi sto ali nekaj kapljic baldrijana'' (Grand hotel Union in Kosovelov dom Sežana 2006, r. Gojmir Lešnjak) * ''Umor na slavju'' (Mladinska igralska skupina "Pink rozine" SKD "Jepa-Baško jezero 2006) * ''Skopuh'' – najbolj skopa izvedba (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2006) * ''Tartif'' - Naroden Teatar Štip, Makedonija, 2007 - r. Vlado Cvetanovski, dramaturg Darko Spasov *''Ljubljanski vodnik našel Vodnika'' (2019, hišna predstava Vodnikove domačije z Rozo v vlogi Valentina Vodnika) === Nagrade === * ''[[Zlata ptica]]'' 1984 (za delo v gledališču) * ''[[Severjeva nagrada|Nagrada Staneta Severja]]'' 1986 (za delo v gledališču) * ''[[Levstikova nagrada]]'' 1999 (za otroške pesmi) * ''[[Ježkova nagrada]]'' 2005 * ''[[Župančičeva nagrada]]'' 2009 * ''[[Nagrada Prešernovega sklada]] za književnost'' 2010 * ''[[Večernica (nagrada)|Nagrada večernica]]'' (za leto 2019: ''Rimuzine in črkolazen'') *[[Levstikova nagrada|''Levstikova nagrada'']] (2021, za življenjsko delo) == Viri== * [http://www.roza.si Roza in Rozin teater] [osebna spletna stran]. * [https://sigledal.org/geslo/Andrej_Rozman Andrej Rozman.] Sigledal. {{-}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rozman - Roza, Andrej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Roza, Andrej Rozman -]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Roza, Andrej Rozman -]] iyk2l25774onybo7jbm04tsjuwfdyso 6689206 6689205 2026-06-14T14:49:56Z ~2026-34753-21 261633 /* Življenje */ 6689206 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrej Rozman - Roza''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[igralec (umetnik)|igralec]] in [[prevajalec]], * [[25. maj]] [[1955]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Leta 1978 je pustil študij [[Slovenistika|slovenistike]], s prijatelji ustanovil ''Pocestno gledališče Predrazpadom'' in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani, s katerimi je premagal strah tedanjih oblasti pred spontanim dogajanjem na ulici. Med letoma 1981 in 1995 je bil vodja alternativnega [[Gledališče Ane Monro|Gledališča Ane Monro]] in začetnik [[Improvizacijsko gledališče|improvizacijskih]] gledaliških tekmovanj v [[Slovenija|Sloveniji]]. Piše [[Parodija|parodične]] in [[Komedija|komične]] [[Pesništvo|pesmi]], [[Pravljica|pravljice]] in gledališke [[Komedija|komedije]] za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije, jih prestavlja v sodobnost ali preprosto prevaja. Marca 2003 je ustanovil ''Rozinteater'' kot najmanjše možno gledališče. Njegova dela so prisotna v mnogih učbenikih in antologijah (''Nasmeh pod solzami'', ''Slovenski smeh'', ''Cvetnik slovenske parodije'', ''Komadi'', ''Drugi komadi'', ''Zlata čebelica'',...) Junija 2017 je v vlogi kenguruja napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]], vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil.bil je zdravnik in poštar pa tudi politik == Delo == === Poezija === Za ustvarjanje pesmi se je navdušil že zgodaj. V [[gimnazija|gimnaziji]] je bil [[urednik]] glasila in predvsem zagrizen [[Moderna umetnost|modernist]]. Menil je namreč, da je treba v [[slovenska književnost|slovensko književnost]] vnesti [[futurizem]], [[dadaizem]] in [[nadrealizem]]. Ko je bila njegova modernistična poezija na vrhuncu in so prvič izšle njegove pesmi za odrasle v zbirki [[Problemi]]. Ta zbirka je nato čez 14 let izšla kot poezija za otroke v [[Kurirček|Kurirčku]] in tako je postal pesnik za otroke. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. Spreten je predvsem jezikovno. Ta talent prepisuje dednosti in premišljenemu odnosu do jezika. Jezik ima za dejstvo in ne ideal. Pravi, da kaj je prav, ne določajo jezikoslovci, ampak jezik sam, ki se vztrajno razvija, poenostavlja in bogati. Sam skuša ujeti v svoje verze čim bolj resničen jezik neizprosno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. To počne že zaradi dejstva, da veliko piše za gledališče. === Proza === V prozi se poslužuje dveh možnosti. Prva je, da staro preizkušeno zgodbo prestavi v nov jezik, v današnji čas in prostor ter ji tako da nov smisel. Drugi način je kombinacija srečnih naključij, ki jih rojeva improvizacija, in prepuščanje nepredvidljivim možnostim, ki jih ponuja jezik. Sprva ni bil [[Humor|humorist]]. V njegovih zrelih letih ustvarjanja je pisal resna dela, v katerih je hotel povedati resnico sveta, vendar ta niso bila nikjer objavljena. Zato je poskusil z literarnim branjem, ki ni bilo uspešno, dokler ni vsega poskusil na bolj humoren način. == Seznam del == === Knjige === * ''Dvanajst mescev'' (avtorska slikanica - koledar ilustratorke [[Marija Lucija Stupica|Marije Lucije Stupica]], pesmi k slikam: A. Rozman Roza), 1983, 2021? * ''S smetano nad jagode'' (pesmi in kratka proza, zbirka Rob, Lipa 1989) * ''Od talija do torija'' (besedila za Gledališče Ane Monro, ZKOS 1991) * ''Rimanice za predgospodiče'' (pesmi za otroke, DZS 1993) * ''Mihec, duh in uganka'' (pesnitev za otroke (MK, 1996) * ''Je že vredu mama'' (pesmi, [[KUD France Prešeren]] 1997) * ''Skrivnost špurkov'' (fiktivna povest za otroke, MK 1997) * ''Črvive pesmi'' (čebelica, MK 1998) * ''Krava, ki jo je pasel Mihec'' (čebelica, MK 1999) * ''Josip Vandot: Kekec in Pehta'' (priredba za slikanico, MK 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (pesmi za otroke, MK 2001) * ''Balon velikan'' (pravljica, MK 2001) * ''Rdeča žaba, zlat labod'' (slikanica, Educy 2001) * ''Josip Vandot: Kekec in Bedanec'' (priredba za slikanico, MK 2001) * ''Najbolj dolgočasna knjiga na svetu'' (slikanica, DSLU 2002) * ''Uganke'' (čebelica, MK 2002) * ''Josip Vandot: Kekec in Prisank'' (priredba za slikanico, MK 2002) * ''Razmigajmo se v križu'' (pesmi, CZ 2003) * ''Marela'' (čebelica, MK 2005) * ''Tih bot dedi'' (pesmi, KUD France Prešeren 2005) * ''SMS poezija'' (priloga Pila, MK 2006) * ''Mihec gre prvič okrog sveta'' (slikanica, MK 2006) * ''Kako je Oskar postal detektiv/How Oscar Became a Detective'' (kratke zgodbe za otroke, Sodobnost International 2007) * ''Izbrane rozine'' v ''akciji:·pesmi za odrasle od 13. leta naprej'' (2010) * ''Urška. Miniaturka'' (slikanica, 2011) * ''Čofli'' (slikanica, MK 2012) * ''Pesmi iz rimogojnice'' (slikanica, 2013) * ''Živalska kmetija'' (v strip predelana Orwellova [[Živalska farma]]; risar [[Damijan Stepančič]], 2014 * ''Gleda kondor avion'': ''brano delo'' (izbral, uredil in spremno besedo napisal Andrej Koritnik; izbrana bibliografija Matjaž Hočevar; ilustracije Ciril Horjak), 2015 *''Predpravljice in popovedke'', 2015 *''Pesmi iz galerije'', 2018 *''Rimuzine in črkolazen'', 2019 (zbirka pesmi in kratkih zgodb) *''O začaranem žabcu'', 2019 (slikanica) *''Rozimnica: zgodbe, pesmi in uganke'' (2021) *''Dvomovinska lirika'' (2024) *''Ko razsaja rimoza'' (slikanica, 2025) *''Detektiv Oskar in tri opravičila za Ajdo'' (kratka proza; za šolske otroke, 2025) *''Zdravilo za čas: zbrane pesmi za odrasle 1982-2025'', Mladinska knjiga, 2026 (407 str.) === Prevodi v antologijah === * ''The Gigantic Balloon'' (Stories from across the globe, Scholastic 2002) * ''I was scared fearless, or: no admittance exept with strong nerves''(Tales Growing Up into Secrets,An Anthology of Contemporary Slovene Youth Literature, Litterae Slovenicae 2004) * ''Ustrahanka'' (Priče izrasle u tajne; antologija suvremene slovenske književnosti za djecu i mladeNaklada Mlinarec&Plavić 2006) * ''Najubavi bajki. Mladinska knjiga Skopje, Skopje (2011), Kekec in Bedanc - adapt. Andrej Rozman - Roza, Ilustracija Zvonko Čoh, prevod Darko Spasov. === Uprizorjene gledališke igre === [[File:Andrejrozmanroza.jpg|thumb|260px|Andrej Rozman - Roza med predstavo/obredom ''Zaničniško odmaševanje'' (Jaz sem za nič) v produkciji Rozinteatra]] * ''1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže'' (Gledališče Ane Monro,1982) * ''Rdeči žarek ''(Gledališče Ane Monro, 1984) * ''Inspector Shwake'' (Gledališče Ane Monro,1985) * ''George Dandin'' (Gledališče Ane Monro,1986) * ''Krst pri Savici'' (po Prešernu, Gledališče Ane Monro,1987) * ''Zlato jabolko'' (otroška, Gledališče Ane Monro, Plesni teater Ljubljana in CD, 1988) * ''Sanremo'' (Gledališče Ane Monro,1990) * ''Tarzan v epizodi Veliki Mrhovinar'' (Gledališče Ane Monro,1992) * ''Zveza rdečelascev'' (Gledališče Ane Monro,1993) * ''Tartif'' (SMG 1993, r. Vito Taufer) * ''Legenda o poldrugem Slovencu'' (KUD France Kotar Trzin 1993, r. Andrej Zupanc) * ''Lenuh Požeruh'' (otroška, Gledališče Ane Monro in CD,1994) * ''Sluga dveh gospodov'' (po Goldoniju, SLG 1994, r. Franci Križaj) * ''Rupert Marovt'' (KUD France Prešeren 1995) * ''Arabella'' (Café teater 1995, r. Matjaž Pograjc) * ''Kabaret Lucy Jordan'' (Gledališče Ane Monro,1996) * ''Pusti otok'' (Šentjakobsko gledališče 1996) * ''Walter Parsifal'' (otroška, SMG 1997, r. Dario Varga) * ''Globoko grlo'' (KUD France Prešeren 1997) * ''Pika'' (po Astrid Lindgren, SMG 1998, r. Vito Taufer) * ''Ulična predstavitev Slovenije'' (Urad za informiranje RS, Expo 98 Lisbona 1998) * ''Sen kresne noči'' (po Shakespeareju, SMG 1999, r. Vito Taufer) * ''Rigoleta'' (Café teater 1999, r. Branko Djurić) * ''Kekec kontra Rožletova banda'' (KUD France Prešeren 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (otroška, KUD France Prešeren 2000) * ''Hrestač'' (dramatizacija, SNG Mb 2000, r. Diego de Brea) * ''Hamlet'' (prevod in priredba, SMG 2001, r. Dario Varga) * ''Jamska Ivanka'' (priredba, SLG 2001, r. Matjaž Loboda) * ''Drejček in trije Marsovčki'' (dramatizacija, PG Kranj 2001, r. Aleš Novak) * ''Balon Velikon'' (otroška, KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2007*) * ''Gensko spremenjeni Prešeren'' (sam in KUD France Prešeren 2002) * ''Kabareté Simplozij'' (KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2003*) * ''Brucka v Ljubljani'' (KUD France Prešeren 2002, muzikal) * ''Ana Migrena'' (Šentjakobsko gledališče, 2003, r. Miha Golob) * ''Martin Krpan nula tri'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2003) * ''Obuti maček'' (Špas teater 2004, r. Vito Taufer) * ''Pikec Ježek in Gasilko Jež'' (Fru-Fru 2004, r. Fru-Fru) * ''Janko in Metka'' (dramatizacija, Mini teater 2004, r. Robert Waltl) * ''Obisk – od monodrame do cestnega spetktakla'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2004) * ''Ivica i Marica'' (Dječje kazalište Osijek 2005, r. Robert Waltl) * ''Kaj se je zgodilo v sobi sto ali nekaj kapljic baldrijana'' (Grand hotel Union in Kosovelov dom Sežana 2006, r. Gojmir Lešnjak) * ''Umor na slavju'' (Mladinska igralska skupina "Pink rozine" SKD "Jepa-Baško jezero 2006) * ''Skopuh'' – najbolj skopa izvedba (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2006) * ''Tartif'' - Naroden Teatar Štip, Makedonija, 2007 - r. Vlado Cvetanovski, dramaturg Darko Spasov *''Ljubljanski vodnik našel Vodnika'' (2019, hišna predstava Vodnikove domačije z Rozo v vlogi Valentina Vodnika) === Nagrade === * ''[[Zlata ptica]]'' 1984 (za delo v gledališču) * ''[[Severjeva nagrada|Nagrada Staneta Severja]]'' 1986 (za delo v gledališču) * ''[[Levstikova nagrada]]'' 1999 (za otroške pesmi) * ''[[Ježkova nagrada]]'' 2005 * ''[[Župančičeva nagrada]]'' 2009 * ''[[Nagrada Prešernovega sklada]] za književnost'' 2010 * ''[[Večernica (nagrada)|Nagrada večernica]]'' (za leto 2019: ''Rimuzine in črkolazen'') *[[Levstikova nagrada|''Levstikova nagrada'']] (2021, za življenjsko delo) == Viri== * [http://www.roza.si Roza in Rozin teater] [osebna spletna stran]. * [https://sigledal.org/geslo/Andrej_Rozman Andrej Rozman.] Sigledal. {{-}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rozman - Roza, Andrej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Roza, Andrej Rozman -]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Roza, Andrej Rozman -]] 43yqeqz4f756fsap5r2so8cy9k94pvk 6689211 6689206 2026-06-14T14:55:48Z MZaplotnik 13263 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-34753-21|~2026-34753-21]] ([[User talk:~2026-34753-21|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:MZaplotnik|MZaplotnik]] 6646464 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrej Rozman - Roza''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[igralec (umetnik)|igralec]] in [[prevajalec]], * [[25. maj]] [[1955]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Leta 1978 je pustil študij [[Slovenistika|slovenistike]], s prijatelji ustanovil ''Pocestno gledališče Predrazpadom'' in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani, s katerimi je premagal strah tedanjih oblasti pred spontanim dogajanjem na ulici. Med letoma 1981 in 1995 je bil vodja alternativnega [[Gledališče Ane Monro|Gledališča Ane Monro]] in začetnik [[Improvizacijsko gledališče|improvizacijskih]] gledaliških tekmovanj v [[Slovenija|Sloveniji]]. Piše [[Parodija|parodične]] in [[Komedija|komične]] [[Pesništvo|pesmi]], [[Pravljica|pravljice]] in gledališke [[Komedija|komedije]] za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije, jih prestavlja v sodobnost ali preprosto prevaja. Marca 2003 je ustanovil ''Rozinteater'' kot najmanjše možno gledališče. Njegova dela so prisotna v mnogih učbenikih in antologijah (''Nasmeh pod solzami'', ''Slovenski smeh'', ''Cvetnik slovenske parodije'', ''Komadi'', ''Drugi komadi'', ''Zlata čebelica'',...) Junija 2017 je v vlogi kenguruja napovedal kandidaturo za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]], vendar ni zbral dovolj podpisov, da bi jo lahko uradno vložil. == Delo == === Poezija === Za ustvarjanje pesmi se je navdušil že zgodaj. V [[gimnazija|gimnaziji]] je bil [[urednik]] glasila in predvsem zagrizen [[Moderna umetnost|modernist]]. Menil je namreč, da je treba v [[slovenska književnost|slovensko književnost]] vnesti [[futurizem]], [[dadaizem]] in [[nadrealizem]]. Ko je bila njegova modernistična poezija na vrhuncu in so prvič izšle njegove pesmi za odrasle v zbirki [[Problemi]]. Ta zbirka je nato čez 14 let izšla kot poezija za otroke v [[Kurirček|Kurirčku]] in tako je postal pesnik za otroke. Njegov osrednji motiv je ugajati, a biti hkrati pošten in iskren do svojega pogleda na svet. Spreten je predvsem jezikovno. Ta talent prepisuje dednosti in premišljenemu odnosu do jezika. Jezik ima za dejstvo in ne ideal. Pravi, da kaj je prav, ne določajo jezikoslovci, ampak jezik sam, ki se vztrajno razvija, poenostavlja in bogati. Sam skuša ujeti v svoje verze čim bolj resničen jezik neizprosno od vseh papirnatih izrazov in stavčnih skladenj. To počne že zaradi dejstva, da veliko piše za gledališče. === Proza === V prozi se poslužuje dveh možnosti. Prva je, da staro preizkušeno zgodbo prestavi v nov jezik, v današnji čas in prostor ter ji tako da nov smisel. Drugi način je kombinacija srečnih naključij, ki jih rojeva improvizacija, in prepuščanje nepredvidljivim možnostim, ki jih ponuja jezik. Sprva ni bil [[Humor|humorist]]. V njegovih zrelih letih ustvarjanja je pisal resna dela, v katerih je hotel povedati resnico sveta, vendar ta niso bila nikjer objavljena. Zato je poskusil z literarnim branjem, ki ni bilo uspešno, dokler ni vsega poskusil na bolj humoren način. == Seznam del == === Knjige === * ''Dvanajst mescev'' (avtorska slikanica - koledar ilustratorke [[Marija Lucija Stupica|Marije Lucije Stupica]], pesmi k slikam: A. Rozman Roza), 1983, 2021? * ''S smetano nad jagode'' (pesmi in kratka proza, zbirka Rob, Lipa 1989) * ''Od talija do torija'' (besedila za Gledališče Ane Monro, ZKOS 1991) * ''Rimanice za predgospodiče'' (pesmi za otroke, DZS 1993) * ''Mihec, duh in uganka'' (pesnitev za otroke (MK, 1996) * ''Je že vredu mama'' (pesmi, [[KUD France Prešeren]] 1997) * ''Skrivnost špurkov'' (fiktivna povest za otroke, MK 1997) * ''Črvive pesmi'' (čebelica, MK 1998) * ''Krava, ki jo je pasel Mihec'' (čebelica, MK 1999) * ''Josip Vandot: Kekec in Pehta'' (priredba za slikanico, MK 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (pesmi za otroke, MK 2001) * ''Balon velikan'' (pravljica, MK 2001) * ''Rdeča žaba, zlat labod'' (slikanica, Educy 2001) * ''Josip Vandot: Kekec in Bedanec'' (priredba za slikanico, MK 2001) * ''Najbolj dolgočasna knjiga na svetu'' (slikanica, DSLU 2002) * ''Uganke'' (čebelica, MK 2002) * ''Josip Vandot: Kekec in Prisank'' (priredba za slikanico, MK 2002) * ''Razmigajmo se v križu'' (pesmi, CZ 2003) * ''Marela'' (čebelica, MK 2005) * ''Tih bot dedi'' (pesmi, KUD France Prešeren 2005) * ''SMS poezija'' (priloga Pila, MK 2006) * ''Mihec gre prvič okrog sveta'' (slikanica, MK 2006) * ''Kako je Oskar postal detektiv/How Oscar Became a Detective'' (kratke zgodbe za otroke, Sodobnost International 2007) * ''Izbrane rozine'' v ''akciji:·pesmi za odrasle od 13. leta naprej'' (2010) * ''Urška. Miniaturka'' (slikanica, 2011) * ''Čofli'' (slikanica, MK 2012) * ''Pesmi iz rimogojnice'' (slikanica, 2013) * ''Živalska kmetija'' (v strip predelana Orwellova [[Živalska farma]]; risar [[Damijan Stepančič]], 2014 * ''Gleda kondor avion'': ''brano delo'' (izbral, uredil in spremno besedo napisal Andrej Koritnik; izbrana bibliografija Matjaž Hočevar; ilustracije Ciril Horjak), 2015 *''Predpravljice in popovedke'', 2015 *''Pesmi iz galerije'', 2018 *''Rimuzine in črkolazen'', 2019 (zbirka pesmi in kratkih zgodb) *''O začaranem žabcu'', 2019 (slikanica) *''Rozimnica: zgodbe, pesmi in uganke'' (2021) *''Dvomovinska lirika'' (2024) *''Ko razsaja rimoza'' (slikanica, 2025) *''Detektiv Oskar in tri opravičila za Ajdo'' (kratka proza; za šolske otroke, 2025) *''Zdravilo za čas: zbrane pesmi za odrasle 1982-2025'', Mladinska knjiga, 2026 (407 str.) === Prevodi v antologijah === * ''The Gigantic Balloon'' (Stories from across the globe, Scholastic 2002) * ''I was scared fearless, or: no admittance exept with strong nerves''(Tales Growing Up into Secrets,An Anthology of Contemporary Slovene Youth Literature, Litterae Slovenicae 2004) * ''Ustrahanka'' (Priče izrasle u tajne; antologija suvremene slovenske književnosti za djecu i mladeNaklada Mlinarec&Plavić 2006) * ''Najubavi bajki. Mladinska knjiga Skopje, Skopje (2011), Kekec in Bedanc - adapt. Andrej Rozman - Roza, Ilustracija Zvonko Čoh, prevod Darko Spasov. === Uprizorjene gledališke igre === [[File:Andrejrozmanroza.jpg|thumb|260px|Andrej Rozman - Roza med predstavo/obredom ''Zaničniško odmaševanje'' (Jaz sem za nič) v produkciji Rozinteatra]] * ''1492 ali Ali lahko predvojna striptizeta danes še sploh kaj pokaže'' (Gledališče Ane Monro,1982) * ''Rdeči žarek ''(Gledališče Ane Monro, 1984) * ''Inspector Shwake'' (Gledališče Ane Monro,1985) * ''George Dandin'' (Gledališče Ane Monro,1986) * ''Krst pri Savici'' (po Prešernu, Gledališče Ane Monro,1987) * ''Zlato jabolko'' (otroška, Gledališče Ane Monro, Plesni teater Ljubljana in CD, 1988) * ''Sanremo'' (Gledališče Ane Monro,1990) * ''Tarzan v epizodi Veliki Mrhovinar'' (Gledališče Ane Monro,1992) * ''Zveza rdečelascev'' (Gledališče Ane Monro,1993) * ''Tartif'' (SMG 1993, r. Vito Taufer) * ''Legenda o poldrugem Slovencu'' (KUD France Kotar Trzin 1993, r. Andrej Zupanc) * ''Lenuh Požeruh'' (otroška, Gledališče Ane Monro in CD,1994) * ''Sluga dveh gospodov'' (po Goldoniju, SLG 1994, r. Franci Križaj) * ''Rupert Marovt'' (KUD France Prešeren 1995) * ''Arabella'' (Café teater 1995, r. Matjaž Pograjc) * ''Kabaret Lucy Jordan'' (Gledališče Ane Monro,1996) * ''Pusti otok'' (Šentjakobsko gledališče 1996) * ''Walter Parsifal'' (otroška, SMG 1997, r. Dario Varga) * ''Globoko grlo'' (KUD France Prešeren 1997) * ''Pika'' (po Astrid Lindgren, SMG 1998, r. Vito Taufer) * ''Ulična predstavitev Slovenije'' (Urad za informiranje RS, Expo 98 Lisbona 1998) * ''Sen kresne noči'' (po Shakespeareju, SMG 1999, r. Vito Taufer) * ''Rigoleta'' (Café teater 1999, r. Branko Djurić) * ''Kekec kontra Rožletova banda'' (KUD France Prešeren 2000) * ''Mali rimski cirkus'' (otroška, KUD France Prešeren 2000) * ''Hrestač'' (dramatizacija, SNG Mb 2000, r. Diego de Brea) * ''Hamlet'' (prevod in priredba, SMG 2001, r. Dario Varga) * ''Jamska Ivanka'' (priredba, SLG 2001, r. Matjaž Loboda) * ''Drejček in trije Marsovčki'' (dramatizacija, PG Kranj 2001, r. Aleš Novak) * ''Balon Velikon'' (otroška, KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2007*) * ''Gensko spremenjeni Prešeren'' (sam in KUD France Prešeren 2002) * ''Kabareté Simplozij'' (KUD France Prešeren 2002 in Rozinteater 2003*) * ''Brucka v Ljubljani'' (KUD France Prešeren 2002, muzikal) * ''Ana Migrena'' (Šentjakobsko gledališče, 2003, r. Miha Golob) * ''Martin Krpan nula tri'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2003) * ''Obuti maček'' (Špas teater 2004, r. Vito Taufer) * ''Pikec Ježek in Gasilko Jež'' (Fru-Fru 2004, r. Fru-Fru) * ''Janko in Metka'' (dramatizacija, Mini teater 2004, r. Robert Waltl) * ''Obisk – od monodrame do cestnega spetktakla'' (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2004) * ''Ivica i Marica'' (Dječje kazalište Osijek 2005, r. Robert Waltl) * ''Kaj se je zgodilo v sobi sto ali nekaj kapljic baldrijana'' (Grand hotel Union in Kosovelov dom Sežana 2006, r. Gojmir Lešnjak) * ''Umor na slavju'' (Mladinska igralska skupina "Pink rozine" SKD "Jepa-Baško jezero 2006) * ''Skopuh'' – najbolj skopa izvedba (KUD France Prešeren in Rozinteater* 2006) * ''Tartif'' - Naroden Teatar Štip, Makedonija, 2007 - r. Vlado Cvetanovski, dramaturg Darko Spasov *''Ljubljanski vodnik našel Vodnika'' (2019, hišna predstava Vodnikove domačije z Rozo v vlogi Valentina Vodnika) === Nagrade === * ''[[Zlata ptica]]'' 1984 (za delo v gledališču) * ''[[Severjeva nagrada|Nagrada Staneta Severja]]'' 1986 (za delo v gledališču) * ''[[Levstikova nagrada]]'' 1999 (za otroške pesmi) * ''[[Ježkova nagrada]]'' 2005 * ''[[Župančičeva nagrada]]'' 2009 * ''[[Nagrada Prešernovega sklada]] za književnost'' 2010 * ''[[Večernica (nagrada)|Nagrada večernica]]'' (za leto 2019: ''Rimuzine in črkolazen'') *[[Levstikova nagrada|''Levstikova nagrada'']] (2021, za življenjsko delo) == Viri== * [http://www.roza.si Roza in Rozin teater] [osebna spletna stran]. * [https://sigledal.org/geslo/Andrej_Rozman Andrej Rozman.] Sigledal. {{-}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JezkoviNagrajenci}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}{{Večernica}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rozman - Roza, Andrej}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Roza, Andrej Rozman -]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Roza, Andrej Rozman -]] iyk2l25774onybo7jbm04tsjuwfdyso 0 168715 6689215 6580783 2026-06-14T15:05:35Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox, Barbus meridionalis 6689215 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Pohra | image = BARBEL. (Barbus meridionalis ) - Flickr - gailhampshire.jpg | image_width = 240px | status = NT | status_system = IUCN3.1 |status_ref=<ref name="iucn">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Barbus meridionalis'' |volume=2024 |page=e.T2567A137226182 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T2567A137226182.en |access-date=2025-04-21}}</ref> | taxon = Barbus meridionalis | display_parents = 3 | authority = [[Antoine Risso|A. Risso]], 1827 | synonyms = |status_ref=<ref name="iucn">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Barbus meridionalis'' |volume=2024 |article-number=e.T2567A137226182 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T2567A137226182.en |access-date=27 January 2025}}</ref> }} '''Pohra''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Barbus meridionalis''''') je sladkovodna riba [[žarkoplavutarice|žarkoplavutarica]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]]. Po telesni zgradbi je podobna [[navadna mrena|mreni]]. Ima veliko, vendar fragmentirano območje razširjenosti v [[Evropa|Evropi]], saj živi le v zgornjih delih rek in potokih. Večina ljudi meni da je bolj okusna kot mrena, vendar je zelo majhna. ==Sklici== {{sklici}} {{Taxonbar|from=Q617967}} [[Kategorija:Pravi krapovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1827]] {{fish-stub}} d0j1y8ektzwsddmr2bw3lgunaiojfo2 0 168728 6689217 1192699 2026-06-14T15:06:27Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6689217 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Pohra]] {{R from scientific name|fish}} 99d6kwz500svh5ojx7n6zf9ubhfo81y 0 172131 6689181 6661028 2026-06-14T13:25:05Z Erardo Galbi 166658 6689181 wikitext text/x-wiki {{slog}} V seznamu so našteta [[naselje|naselja]] 137 [[italijanske občine|občin]] v [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]]. Na prvem mestu je navedeno uradno [[italijanščina|italijansko]] poimenovanje in nato v oklepaju [[slovenščina|slovensko]]. Kjer ni navedeno slovensko ime, naselje ni slovensko, oziroma se intervjuvani domačini več ne spomnijo slovenskega poimenovanja. Nekatera naselja imajo dve obliki slovenskega imena, lokalno in knjižno. Za primerjavo glej tudi [[Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine|Seznam slovenskih zemljepisnih imen (toponimov) Furlanije - Julijske krajine]]. ==Občina Aiello del Friuli== Aiello del Friuli, Joannis, Uttano, Novacco ==Občina Amaro== Amaro ==Občina Ampezzo== Ampezzo, Oltris, Voltois ==Občina [[Aquileia]] (Oglej)== Aquileia ([[Oglej]]), Beligna, Belvedere, Monastero, Viola ==Občina Arta Terme== Arta Terme, Avosacco, Cabia, Cedarchis, Lavoreit, Lovea, Piano d'Arta, Piedim, Plan di Cochess, Rinch, Rivalpo, Rosa dei Venti, Valle ==Občina Artegna (Ratenj)== Artegna ==Občina [[Attimis]] (Ahten)== Attimis ([[Ahten]]), Forame (Malina), Partistagno, Porzus (Porčinj), Racchiuso, Subit (Subid) ==Občina Bagnaria Arsa== Bagnaria Arsa, Campolonghetto, Castions delle Mura, Privano, Sevegliano ==Občina Basiliano== Basagliapenta, Basiliano, Blessano, Orgnano, Variano, Villaorba, Vissandone ==Občina Bertiolo== Bertiolo, Pozzecco, Sterpo, Virco ==Občina Bicinicco== Bicinicco, Cuccana, Felettis, Griis ==Občina Bordano== Bordano, Interneppo ==Občina Buja== Arba, Arrio, Avilla, [[Buja]], Ca' Martino, Campo Garzolino, Caspigello, Codesio, Collosomano, Madonna, Monte, Ontegnano, Sala, Saletti, San Floreano, Santo Stefano, Solaris, Sopramonte, Sottocolle, Sottocostoia, Strambons, Tomba, Tonzolano, Urbignacco, Ursinins Grande, Ursinins Piccolo ==Občina Buttrio== [[Buttrio]], Caminetto, Camino, Vicinale ==Občina Camino al Tagliamento== Bugnins, [[Camino al Tagliamento]], Glaunicco, Gorizzo, Pieve di Rosa, San Vidotto, Straccis ==Občina Campoformido== Basaldella, Bressa, [[Campoformido]], Villa Primavera == Občina [[Campolongo Tapogliano]] == Campolongo al Torre, Cavenzano, San Leonardo, Tapogliano ==Občina Carlino== Carlino ==Občina Cassacco== Cassacco, Conoglano, Martinazzo, Montegnacco, Raspano ==Občina Castions di Strada== Castions di Strada, Morsano di Strada ==Občina Cavazzo Carnico== Cavazzo Carnico, Cesclans, Mena, Somplago ==Občina Cercivento== Cercivento di Sopra, Cercivento di Sotto ==Občina Cervignano del Friuli (Červinjan)== Borgo Fornasir, Case Gortani, Cervignano del Friuli ([[Červinjan]]), Muscoli, Pradiziolo, San Gallo, Scodovacca, Strassoldo ==Občina Chiopris - Viscone== Chiopris, Viscone ==Občina Chiusaforte== Casasola, Chiout Cali, Chiout Micheli, Chiusaforte ([[Kluže]]), Patocco, Pianatti, Piani di là, Piani di qua, Piani di sotto, Raccolana ([[Reklanica]]), Roveredo, Saletto, Sella Nevea ([[Na Žlebeh]]), Sotmedons, Stretti, Villanova ==Občina Cividale del Friuli (Čedad)== Carraria, Cividale del Friuli ([[Čedad]]), Gagliano, Grupignano, Fornalis, Purgessimo ([[Prešnje]]), Rualis, Rubignacco, San Giorgio, Sanguarzo ([[Šenčur]]), Spessa ==Občina Codroipo== Beano, Biauzzo, [[Codroipo]], Goricizza, Iutizzo, Lonca, Muscletto, Passariano, Pozzo, Rividischia, Rivolto, San Martino, San Pietro, Zompicchia ==Občina Colloredo di Monte Albano== Caporiacco, Colloredo di Monte Albano, Mels ==Občina Comeglians== Calgaretto, Comeglians, Maranzanis, Mieli, Noiaretto, Povolaro, Runchia, Tualis ==Občina Corno di Rosazzo (Koren)== Corno di Rosazzo ([[Koren, Videm|Koren]]) ==Občina Coseano== Barazzetto, Cisterna, Coseanetto, Coseano, Maseris, Nogaredo ==Občina Dignano== Bonzicco, Carpacco, Dignano, Vidulis ==Občina [[Dunja, Videm|Dogna]] (Dunja)== Balador, Chioutdipuppe, Chioutmartin, Chioutpupin, Chioutzuquin, Piccolcolle, Plagnis, Porto, Prerit, Prerit di Sopra, Roncheschin, Saletto, Vidali, Visocco ==Občina Drenchia (Dreka)== Clabuzzaro ([[Briec|Brieg]], Breg), Crai (Kraj), Cras (Kras), Drenchia Inferiore (Dolenja [[Dreka]]), Drenchia Superiore (Gorenja [[Dreka]]), Lase (Laze), Malinsche (Malinsko), Obenetto (Dubenije), Obranche (Obranki), Oznebrida (Očne Bardo), Paciuch (Pacuh), Peternel (Peternel), Prapotnizza (Praponca), San Volfango (Svet Štuoblank, Štoblank), Trinco (Trinko), Trusgne (Trušnje), Zavart (Zavart), Zuodar (Cuoder, Coder). ==Občina Enemonzo== Colza, Enemonzo, Esemon di Sotto, Fresis, Maiaso, Quinis, Tartinis ==Občina Faedis (Fojda)== Campeglio, Canal del ferro ([[Podvile]]), Canal di Grivò ([[Podklap]]), Canebola ([[Čanebola]]), Clap ([[Podrata]]), Colloredo di Soffumbergo, Costalunga (Vila), Costapiana ([[Raune]]), Faedis ([[Fojda]]), Raschiacco, Ronchis, Stremiz (Garmovščica), Valle di Soffumbergo (Podcierkuo, Pod cerkvo) ==Občina Fagagna== Battaglia, Ciconicco, Fagagna, Madrisio, San Giovanni in Colle, Villalta ==Občina [[Fiumicello - Villa Vicentina]]== Borgo Candelettis, Borgo Malborghetto, Borgo Pacco, Borgo Sandrigo, Capo di Sopra, Fiumicello, Papariano, San Antonio, San Lorenzo, San Valentino, Villa Vicentina ==Občina Flaibano== Flaibano, S. Odorico al Tagliamento ==Občina Forgaria nel Friuli== Cornino, Flagogna, [[Forgaria nel Friuli]] (furlansko: ''Forgjarie'', lokalno ''Forgjaria''), Monte Prat, San Rocco ==Občina Forni Avoltri== Collina, Collinetta, Forni Avoltri, Frassenetto, Sigilletto ==Občina Forni di Sopra== Andrazza, Cella, Forni di Sopra, Vico ==Občina Forni di Sotto== Baselia, Forni di Sotto, Tredolo ==Občina Gemona del Friuli (Gumin, Humin)== Campagnola, Campolessi, Gemona del Friuli ([[Humin]], [[Gumin]]), Godo, Gois, Maniaglia, Ospedaletto, Piovega, Stalis, Taboga, Taviele ==Občina Gonars== Bordiga, Fauglis, Gonars, Ontagnano ==Občina Grimacco (Garmak)== Arbida ([[Arbida]]), Brida Inferiore ([[Dolenje Bardo]]), Brida Superiore ([[Gorenje Bardo]]), Canalaz ([[Kanalac]]), Clodig ([[Hlodič]]), Costne ([[Hostno]]), Dolina (Vodopivac), Grimacco Inferiore (Mali Garmak), Grimacco Superiore (Veliki Garmak), Liessa (Lesa), Lombai (Lombaj), Plataz (Platac), Podlach (Podlak), Rucchin (Zaločilo, Rukin), Scale (Skale), Seuza (Seucè, Selce), Slapovicco (Slapovik), Sverinaz (Zverinac), Topolò (Topoluove, Topolovo), Ville di Mezzo ==Občina Latisana== Bevazzana, Gorgo, Latisana, Latisana Marittima, Latisanotta, Pertegada ==Občina Lauco== Allegnidis, Avaglio, Buttea, Lauco, Trava, Vinaio ==Občina Lestizza== Galleriano, Lestizza, Nespoledo, Santa Maria, Sclaunicco, Villacaccia ==Občina Lignano Sabbiadoro== [[Lignano Sabbiadoro]] ==Občina Lusevera (Bardo)== Cesariis ([[Podbardo]]), Lusevera ([[Bardo]]), Micottis (Sedlišča, Mekota), Musi ([[Mužac]]), Pers (Breg), Pradielis (Ter), Vedronza (Njivica), Villanova (Zavarh) ==Občina Magnano in Riviera== Magnano in Riviera ==Občina Majano== Casasola, Comerzo, Farla, Majano, Pers, S. Eliseo, S. Salvatore, S. Tomaso, Susans, Tiveriacco ==Občina Malborghetto Valbruna (Naborjet - Ovčja vas)== Bagni di Lusnizza (Lužnice), Cucco (Kuk), Malborghetto ([[Naborjet]]), Santa Caterina ([[Šenkatríja]]), Ugovizza ([[Ukve]]), Valbruna ([[Naborjet - Ovčja vas|Ovčja ves]]) ==Občina Manzano== Case, Manzano, Manzinello, Oleis, Rosazzo, San Lorenzo, San Nicolò, Soleschiano ==Občina Marano Lagunare== Marano Lagunare ==Občina Martignacco== Ceresetto, Faugnacco, Martignacco, Nogaredo di Prato, Torreano ==Občina Mereto di Tomba== Mereto di Tomba, Pantianicco, Plasencis, San Marco, Savalons, Tomba ==Občina Moggio Udinese (Možac)== Bevorchians, Campiolo, Dordolla, Grauzaria, Moggessa, Moggio Udinese ([[Možac]]), Monticello, Ovedasso, Pradis-Chiaranda, Stavoli ==Občina Moimacco== Bottenicco, Moimacco ==Občina [[Gorjani, Videm|Montenars]] (Gorjani)== Capovilla, Cologna, Cretto (Ovše), Flaipano (Fejplan), Frattins (Fratiči), Iòuf, Isola, [[Montenars]] (Montenare), Plazzariis ==Občina Mortegliano== Chiasiellis, Lavariano, [[Mortegliano]] ==Občina Moruzzo== Alnicco, Brazzacco, Modotto, Moruzzo, Santa Margherita del Gruagno ==Občina Muzzana del Turgnano== Casali Franceschinis, Muzzana del Turgnano ==Občina Nimis (Neme)== Cergneu ([[Černjeja]]), Chialminis ([[Vizont]]), Monteprato ([[Karnice]]), Nimis ([[Neme]]), Nongruella ([[Orenjena]]), Pecolle ([[Dobje]]), Ramandolo (Romandol), Tamar ([[Tamor]]), Torlano, Vallemontana ([[Konolič]]) ==Občina Osoppo== Osoppo, Pineta, Rivoli ==Občina Ovaro== Agrons, Cella, Chialina, Clavais, Cludinico, Entrampo, Lenzone, Liariis, Luincis, Luint, Mione, Muina, Ovaro, Ovasta ==Občina Pagnacco== Castellerio, Fontanabona, Lazzacco, Modoletto, Pagnacco, Plaino, Zampis ==Občina Palazzolo dello Stella== Modeano, Palazzolo dello Stella, Piancada, Polesan ==Občina Palmanova== Jalmicco, [[Palmanova]], San Marco, Sottoselva ==Občina Paluzza== Casteons, Cleulis, Naunina, Paluzza, Rivo, Timau ==Občina Pasian di Prato== Colloredo di Prato, Pasian di Prato, Passons ==Občina Paularo== Casaso, Chiaulis, Dierico, Misincinis, Paularo, Ravinis, Rio, Salino, Trelli, Villamezzo ==Občina Pavia di Udine== Chiasottis, Cortello, Lauzacco, Lumignacco, Moretto, Pavia di Udine, Percoto, Persereano, Popereacco, Risano, Ronchi, Selvuzzis ==Občina Pocenia== Pocenia, Paradiso di Pocenia, Roveredo, Torsa ==Občina Pontebba (Tablja)== Aupa, Pietratagliata, Pontebba ([[Tablja]]), Laglesie San Leopoldo ([[Lipalja vas]]), Studena Alta, Studena Bassa ==Občina Porpetto== Castello, Corgnolo, Pampaluna, Porpetto, Villalta ==Občina Povoletto== Bellazoia, Belvedere, Grions del Torre, Magredis, Marsure di Sopra, Marsure di Sotto, Povoletto, Primulacco, Ravosa, Salt, Savorgnano del Torre, Siacco ==Občina Pozzuolo del Friuli== Cargnacco, Carpeneto, Pozzuolo del Friuli, Sammardenchia, Terenzano, Zugliano ==Občina Pradamano== Lovaria, Pradamano ==Občina Prato Carnico== Avausa, Croce, Osais, Pesariis, Pieria, Pradumbli, Prato Carnico, Prico, Sostasio, Truia ==Občina Precenicco== Precenicco, Titiano ==Občina [[Premarjag|Premariacco]] (Premarjag)== Azzano, Firmano, Ipplis, Leproso, Orsaria, Paderno, Premariacco ==Občina Preone== Preone ==Občina Prepotto (Prapotno)== Albana (Ibana), Berda (Budoži), Brischis, Bodigoi (Budgoji), Bordon (Bordoni), Bucovizza (Bukovica), Cauz (Kalc), Castelmonte ([[Stara gora nad Čedadom|Stara gora]]), Cialla (Čela), Ciubiz (Čubci), Cladrecis (Selce), Codromaz (Kodermaci), Cosson (Košoni), Covacevizza (Kovačevica), Craoretto, Cras (Kras), Fragelis, Marcolino (Lajšče), Molino Vecchio, Novacuzzo, Oborza (Oborče), Podresca (Podarskije), Poianis, Ponte Miscecco (Podmišček), Potclanz (Podklanac), Prepotischis (Muci), Prepotto (Prapotno), Salamant (Salamanti), San Pietro di Chiazzacco (Teje), Stregna di Prepotto (Srednje), Tercimonte (Tarčmun, Trčmun) ==Občina Pulfero (Podbonesec)== Antro ([[Landar]]), Biacis (Bijače), Bisonta (Bizonta), Brischis ([[Brišča]]), Brocchiana (Bročana), Buttera (Butere), Calla (Kal), Cedarmas (Čedarmaci), Cicigolis (Ščigle), Clavora (Klavore), Clin (Klin), Coceanzi (Kočjanci), Coliessa (Koleše), Comugnaro, Cranzove (Krancove), Cras (Kras), Domenis (Domejži), Dorbolò (Dorboli), Erbezzo ([[Arbeč]]), Flormi (Flormi), Goregnavas (Gorenja vas), Ialig (Jalči), Iuretig (Juretiči), Jerep (Jerebi), Lacove (Lahovo), Lasiz (Laze), Linder (Linder), Loch (Log), Marseu (Marseli), Medves (Medveži), Mersino (Marsin), Montefosca (Čarni varh), Oballa (Obala), Oriecuia (Orehovlje), Ossiach (Ošjak), Paceida (Pačejda), Parmirzi (Par Mirci), Pegliano (Ofijan), Perovizza (Perovica), Pocovaz (Pokovac), Podvarschis (Podvaršč), Pozzera (Pocere), Pulfero ([[Podbonesec]]), Puller (Pulerji), Rodda (Ronac), Scubina (Skubini), Sosgne (Šošnje), Spagnut (Španjud), Specognis (Špehonje), Spignon (Varh), Stonder (Štonderji), Stupizza (Štupica), Sturam (Šturmi), Tarcetta ([[Tarčet]]), Tuomaz (Tomac), Uodgnach (Uodnjak, Vodnjak) , Zapatocco (Zapatok), Zeiaz (Zejci), Zorza (Žorži) ==Občina Ragogna== Muris, Pignano, Ragogna, San Giacomo, San Pietro, Villuzza ==Občina Ravascletto== Ravascletto, Salars, Zovello ==Občina Raveo== Esemon di Sopra, Raveo ==Občina Reana del Rojale== Cortale, Qualso, Reana, Remugnano, Ribis, Rizzolo, Valle, Vergnacco, Zompitta ==Občina Remanzacco== Cerneglons, Orzano, Remanzacco, Selvis, Ziracco ==Občina Resia (Rezija)== Gniva ([[Njiva, Rezija|Njiva]]), Oseacco ([[Osojane]]), Prato di Resia ([[Ravanca]]), Resia ([[Rezija]]), [[San Giorgio]] ([[Bilä]]), Stolvizza ([[Solbica]]), Uccea ([[Učja]]) ==Občina Resiutta (Na Beli)== Cros, Povici di Sopra, Povici di Sotto, Resiutta ([[Na Bili|Na Beli]]) ==Občina Rigolato== Givigliana, Gracco, Ludaria, Magnanins, Rigolato, Stalis, Tors, Valpicetto, Vuezzis ==Občina Rive d'Arcano== Rive d'Arcano == Občina Rivignano Teor == Ariis, Flambruzzo, Rivignano, Sella, Sivigliano, Teor ==Občina Ronchis== Fraforeano , Ronchis ==Občina Ruda== Alture, Cortona, Mortesins, Perteole, Ruda, Saciletto, San Nicolò ==Občina San Daniele del Friuli== Aonedis, Cimano, San Daniele del Friuli, Villanova ==Občina San Giorgio di Nogaro== Chiarisacco, Galli, Porto Nogaro, San Giorgio di Nogaro, Villanova, Zellina, Zuccola ==Občina San Giovanni al Natisone== Bolzano, Dolegnano, Medeuzza, San Giovanni al Natisone (Sveti Janez na Rinži), Villanova del Judrio ==[[Občina San Leonardo]] (Podutana)== Altana (Utana), Camugna (Kamunja), Cemur (Čemur), Cernizza (Čarnìca), Cisgne (Čišnje), Cosizza (Kozca, Kozica), Clastra (Hlastra, Hlasta), [[Cravero (Kravar)]], [[Crostù (Hrastovije)]], Dolegna (Dolenjane), Grabbia (Grobje), Iainich (Jagnjed), Iesizza (Jesičje), Iessegna (Jesenje), Merso di Sopra (Gorenja Mjersa), Merso di Sotto (Dolenja Mjersa), Osgnetto (Ošnije), Ovizza (Ovica), Picig (Pičič, Picič), Picon (Pikon), Podcravero (Podkravar), Postacco (Puoštak), Precot (Prehod), San Leonardo (Sveti Lenart, [[Podutana]]), Seuza (Seucè, Selce), Scrutto (Škrutove), Ussivizza (Ušivca), Zabrida (Zabardo), Zamir (Zamjer) ==Občina San Pietro al Natisone ([[Špeter Slovenov]])== Altovizza (Atovca), Azzida (Ažla), Becis (Bečje), Biarzo (Bjarč), Cedron (Čedron), Clenia (Klenje), Cocevaro (Kočebar, Kočevar), Correda (Koreda), Costa (Kuosta, Hosta), Mezzana (Mečana), Oculis (Nokule), Podar (Podar), Ponteacco ([[Petjag]]), Puoie (Puoje, Polje), San Pietro al Natisone ([[Špeter Slovenov|Špeter]]), Sorzento ([[Sarženta]]), Sottovernassino (Podbarnas), Tarpezzo (Tarpeč), Tiglio (Lipa), Vernassino (Gorenj Barnas), Vernasso (Barnas) ==Občina San Vito al Torre== Crauglio, Nogaredo al Torre, San Vito al Torre ==Občina San Vito di Fagagna== Ruscletto, San Vito di Fagagna, Silvella ==Občina Santa Maria la Longa== Mereto di Capitolo, Ronchiettis, Santa Maria la Longa, Santo Stefano Udinese, Tissano == Občina Sappada == Sappada ==Občina Sauris== Field/Velt, La Màina, Latéis, Sàuris di Sopra, Sàuris di Sotto ==Občina Savogna di Cividale (Sovodnje)== Barza (Barca), Brizza di Sopra (Gorenje Barce), Brizza di Sotto (Dolenje Barce), Cepletischis (Čeplešišče), Dus (Dus), Franz (Franci), Gabrovizza (Gàbruca, Gàbrovica), Iellina (Jelina), Ieronizza (Jeronišče), Losaz (Ložac), Masseris (Mašera), Montemaggiore ([[Matajur]]), Pechinie di Sopra (Gorenje Pečnije), Pechinie di Sotto (Dolenje Pečnije), Polava (Polava), Savogna ([[Sovodnje]]), Stefenig (Štefnič), Tercimonte (Tarčmun, Trčmun) ==Občina Sedegliano== Gradisca, Grions, Pannellia, Redenzicco, Rivis, San Lorenzo, Sedegliano Coderno, Turrida ==Občina Socchieve== Caprizi, Dilignìdis, Feltrone, Lungis, Mediis, Nonta, Priuso, Socchieve, Viaso == Občina Stregna (Srednje, Sriednje) == Baiar (Bajar), Cernetig (Černetiči), Clinaz ([[Klinci]]), Cobilza (Kobilce), Dughe (Duge), Gnidovizza (Gnjìdovca), Melina (Malina), Oblizza (Oblica), [[Podgora (razločitev)|Podgora]] (Podgora), Polizza (Police), Ponte Clinaz (Klinški màlin), Postregna (Podsrednje), Presserie (Preserje), Raune ([[Ravne (razločitev)|Ravne]]), Saligoi (Šalguje, Šaligoji), Stregna ([[Srednje, Benečija|Srednje]], Sriednje), Tribil Inferiore (Dolenji Tarbilj), Tribil Superiore (Gorenji Tarbilj), Varch (Varh), Zamir (Zamir) ==Občina Sutrio== Nojaris, Priola, Sutrio ==Občina Taipana (Tajpana)== Cornappo ([[Karnahta]]), Debellis ([[Debeliši]]), Monteaperta ([[Viškorša]]), Montemaggiore ([[Matajur]]), Ponte Sambo, Platischis ([[Plestišča]]), Prossenicco ([[Prosnid]]), Taipana ([[Tipana|Tajpana]]) ==Občina Talmassons== Flambro, Flumignano, Sant'Andrat, Talmassons ==Občina Tarcento (Čenta)== Bulfons, Ciseriis ([[Čežarje]]), Coia ([[Kujija]]), Collalto, Collerumiz, Loneriacco, Molinis, Sammardenchia ([[Šmardeča]]), Sedilis ([[Sedila]]), Segnacco, Stella ([[Štela]]), Tarcento ([[Čenta]]), Zomeais ([[Žumaje]]) ==Občina Tarvisio (Trbiž)== Camporosso in Valcanale ([[Žabnice]]), Cave del Predil ([[Rabelj, Italija|Rabelj]]), Coccau ([[Kokova]]), Fusine in Val Romana ([[Bela Peč, Italija|Bela peč]]), Rutte ([[Rute]]), Tarvisio ([[Trbiž]]) ==Občina Tavagnacco== Adegliacco, Branco, Cavalicco, Colugna, Feletto Umberto, Molin Nuovo, Tavagnacco ==Občina [[Terzo di Aquileia]]== San Martino, Terzo di Aquileia ==Občina [[Tolmeč|Tolmezzo]] (Tolmeč)== Cadunea, Caneva, Casanova, Cazzaso, Fusea, Illegio, Imponzo, Terzo, Lorenzaso, Tolmezzo ==Občina [[Tavorjana|Torreano]] (Tavorjana)== Borgo Burelli, Canalutto (Skrila), Costa (Podgrad), Laurini, Masaròlis (Mažarola), Mòntina, Prestènto, Reànt (Drejan), Ronchis, Sottoplòvia, Tàmoris (Tamora), Togliano, Torreano (Tavorjana) ==Občina Torviscosa== Malisana, Torviscosa ==Občina Trasaghis== Alesso, Avasinis, Braulins, Oncedis, Peonis, Trasaghis ==Občina [[Treppo - Ligosullo]]== [[Ligosullo]], Murzalis, Glerii, Siaio, Tausia, Treppo Carnico, Zenodis ==Občina Treppo Grande== Treppo Grande ==Občina [[Taržizem|Tricesimo]] (Taržizem)== Adorgnano, Ara Grande, Ara Piccola, Braidamatta, Colgallo, Felettano, Fraelacco, Laipacco, Leonacco, Tricesimo ([[Taržizem|Taržìzem]]) ==Občina Trivignano Udinese== Clauiano, Melarolo, Merlana, Trivignano Udinese ==Občina Udine (Videm)== Baldasseria, Beivars, Chiavris, Cormor, Cussignacco, Gervasutta, Godia, Laipacco, Molin Nuovo, Paderno, Paparotti, Rizzi, San Domenico, San Gottardo, Sant'Osvaldo, San Ulderico, [[Udine]] ([[Videm, Italija|Videm]], Viden), Villaggio del Sole ==Občina Varmo== Belgrado, Canussio, Cornazzai, Gradiscutta, Madrisio, Romans, Roveredo, Santa Marizza, Varmo ==Občina [[Pušja vas|Venzone]] (Pušja vas)== Pioverno, Portis, Carnia, Venzone (Pušja vas) ==Občina Verzegnis== Chiaicis, Chiaulis, Intissans, Verzegnis, Villa ==Občina Villa Santina== Invillino, Villa Santina ==Občina Visco== Visco ([[Višek]]) ==Občina Zuglio== Fielis, Formeaso, Sezza, Zuglio ==Viri== [[Pavle Merkù]]: Slovenska krajevna imena v Italiji, Mladika, Trst 1999. [1] stran 11: ''…moramo biti pozorni na situacijo v skrajno zahodnih deželah (Rezija in Benečija), kjer bi knjiženje v nekaterih primerih preoblikovalo krajevna imena do nespoznavnosti; to velja zlasti za primer današnjega'' á < ə ''v rezijanskem in terskem narečju in nekaj redkih drugih pojavov; ko bi namreč reducirali krajevno ime'' Bárdo ''v'' Brdo, ''bi pri izvedenih imenskih oblikah'' bárski, Bárjan, Bárščica ''izpustitev naglašenega samoglasnika jemala prav Barjanom in vsem Terjanom, a prav tako tudi nam, možnost, da v časopisu ali radiu spoznamo prav ta kraj; to je situacija, ki je slovenisti v Ljubljani ne morejo razumeti; zahtevati v takem primeru prilagoditev Bárda vsem slovenskim Brdom bi pomenilo odsekati za vselej živo vejo od slovenskega debla;...'' [[Kategorija:Seznami naselij v Italiji|Videmska pokrajina]] [[Kategorija:Pokrajina Videm]] 0e64y669k52hgt9e366w9bzkji5w9hn 0 178216 6689232 6602539 2026-06-14T15:23:39Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox, družina Gobionidae 6689232 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Psevdorazbora | fossil_range = | image = Pseudorasbora parva(edited version).jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = IUCN>{{cite iucn |author=Bogutskaya, N. |year=2022 |title=''Pseudorasbora parva'' |volume=2022 |article-number=e.T166136A156742842 |doi=10.2305/IUCN.UK.2022-1.RLTS.T166136A156742842.en |access-date=20 June 2024}}</ref> | taxon = Pseudorasbora parva | display_parents = 3 | authority = ([[Coenraad Jacob Temminck|Temminck]] & [[Hermann Schlegel|Schlegel]], 1846) | synonyms = {{Species list | Leuciscus parvus | Temminck & Schlegel, 1846 | Leuciscus pusillus | Temminck & Schlegel, 1846 | Micraspius mianowskii | [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1869 | Pseudorasbora altipinna | [[John Treadwell Nichols|Nichols]], 1925 | Pseudorasbora depressirostris | Nichols, 1925 | Pseudorasbora fowleri | Nichols, 1925 | Pseudorasbora monstrosa | Nichols, 1925 | Pseudorasbora parva parvula | Nichols, 1929 | Pseudorasbora parva tenuis | Nichols, 1929 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus"/> }} '''Psevdorazbora''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pseudorasbora parva''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Gobionidae]], red Cypriniformes ([[krapovci]]).<ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Pseudorasbora|access-date=2 March 2025}}</ref> ==Opis== Psevdorazbora je majhna riba, dolga med 8 in 8,5&nbsp;cm (izjemoma tudi do 11&nbsp;cm). Na prvi pogled je podobna [[zelenika|zeleniki]] ali [[rdečeoka|rdečeoki]]. Ima podolgovato, rahlo sploščeno [[telo]], ki je v prvi polovici nekoliko dvignjenjo. Hrbet te ribe je temno rjave barve, ostali deli telesa pa so srebrne barve. Po sredini bokov poteka od vrha ust do repne [[plavut]]i temnejša proga. Plavuti so rumenkaste barve, po hrbtni in predrepni plavuti se pojavljajo temnejše pege. Samci imajo pod očmi številne izrastke, na čeljustih pa drobne roževinaste tvorbe. Psevdorazbore imajo relativno majhno glavo z velikimi [[oči|očmi]] in izrazito nadstojnimi usti. Ribe živijo do 4 leta, spolno pa dozorijo že v prvem letu starosti. [[Drst]]ijo se od začetka junija do začetka avgusta, samica pa odloži okoli 3.000 [[ikre|iker]] na [[kamen]]je ali na veje, vendar ne vseh naenkrat. Ikre do izvalitve čuva samec. Psevdorazbore se hranijo z [[mikroorganizmi]], [[ličinke|ličinkami]] vodnih [[žuželke|žuželk]] in z nekaterimi rastlinami, občasno pa napada in grize tudi druge ribe. == Razširjenost in uporabnost == Psevdorazbore živijo v tekočih in stoječih vodah, njihova domovina pa je [[Azija]], kjer je avtohtona v nekaterih toplejših vodah in rekah, ki se izlivajo v [[Črno morje]]. Razširjena je tudi na [[Japonska|Japonskem]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], v [[Koreja|Koreji]], na [[Tajvan]]u, pa tudi v [[porečje|porečju]] [[Amur]]ja, [[Suifun]]a, [[Tumen-ul]]a, [[Yalu]]ja ter [[Liao|Liaa]]. Od tam so to ribjo vrsto razneli tudi drugam po svetu, v [[Slovenija|Sloveniji]] pa so jo prvič izsledili leta 1986, ko so en primerek ujeli v [[potok]]u [[Jasenek]], ki se izliva v [[Hudinja (reka)|Hudinjo]]. Danes poseljuje [[ribnik]]e pri [[Rače|Račah]] in [[Čatež]]u, ter mrtvice v okolici [[Gornja Radgona|Gornje Radgone]]. Nekaj primerkov so ulovili tudi v [[Vipava (reka)|Vipavi]]. Najdena je bila tudi v Borovškem ribnku pri [[Ptuj]]u. Najdena tudi v Lagunah v Ormožu Je izjemno agresivna riba, ki med ribogojci ni priljubljena. Nima nobene gospodarske vrednosti. == Sklici== {{Commons category|Pseudorasbora parva}} {{Reflist}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} {{Taxonbar|from=Q583540}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Gobionidae]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1846]] 5hquhx0v9youtd93fvesrod177zz2az 0 178288 6689245 4904589 2026-06-14T15:38:12Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6689245 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Sabljarka | image = Pelecus cultratus1.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Pelecus cultratus'' |volume=2024 |article-number=e.T16494A135091168 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T16494A135091168.en |access-date=28 February 2025}}</ref> | taxon = Pelecus cultratus | parent_authority = [[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835 | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) | synonyms = *''Clupea ziga'' <small>Wulff, 1765</small> *''Cyprinus cultratus'' <small>Linnaeus, 1758</small> | synonyms_ref = <ref>{{cite WoRMS |author=Nicholas Bailly |year=2008 |title=''Pelecus cultratus'' (Linnaeus, 1758) |id=282185 |access-date=12 March 2010}}</ref> }} '''Sabljarka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pelecus cultratus''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravi krapovci|pravih krapovcev]]. ==Opis== Sabljarka ima bočno sploščeno telo, po katerem poteka jasno vida [[pobočnica]], ki se začne pri repni plavuti in se nadaljuje po spodnjem delu trupa, nato pa pred prsno plavutjo zavije navzgor in se konča na višini [[oči]]. Na trbuhu ima značilen greben, ki daje videz ribe, ki spominja na [[sablja|sabljo]]. Na majhni glavi ima velike oči in značilno nadstojna [[usta]]. Prsne [[plavut]]i so dolge in koničaste, predrepna plavut je dolga, hrbtna pa je pomaknjena precej nazaj in se začenja šele na nasprotni strani predrepne plavuti. Hrbet te ribe je olivno rjave barve, boki so srebrni, trbuh pa bele barve. Povprečno zraste od 20 do 30&nbsp;cm, izjemoma pa lahko doseže celo dolžino med 50 in 60&nbsp;cm. Spolno dozori med tretjim in petim letom starosti, samica pa odloži do 30.000 [[ikre|iker]], ki prosto plavajo po [[voda|vodi]]. Značilno za ribe, ki imajo nadstojna usta je pobiranje hrane, ki plava na vodni gladini, poleg tega pa se sabljarke, predvsem tiste, ki živijo v [[somornica|somornici]], harnijo tudi z manjšimi ribami. Mlade sabljarke se hranijo s [[plankton]]om in drugimi mikroskopskimi organizmi. ==Razširjenost in uporabnost== Sabljarke so ribe, ki živijo v jatah, lahko pa živijo v povsem sladkih vodah ali pa v somornici. Te ribe so razširjene v baltiških državah, večja populacija pa je razširjena v [[reka]]h, ki se izlivajo v [[Črno morje]], [[Kaspijsko jezero]] in [[Aralsko morje]]. Občasno jo najdemo tudi v rekah [[Donava|Donavskega]] porečja. V [[Slovenija|Sloveniji]] so jo prvič ujeli leta 1982 v reki [[Mura|Muri]]. Kjer je populacija sabljark velika predstavljajo gospodarsko pomembne ribe, ki jih lovijo z mrežami, ponekod pa iz njihovih [[luske|lusk]] izdelujejo tudi umetne [[biser]]e. Potencialno jih ogroža onesnaževanje rek. V Sloveniji je ta ribja vrsta izjemno redka, zaradi česar je tudi zavarovana in je ni dovoljeno loviti. ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} *{{FishBase|Pelecus|cultratus|year=2012}} {{Taxonbar|from=Q198568}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Pravi krapovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] cw7qvetxnyaiyyj7gzcxd08xc5yn7zs 6689248 6689245 2026-06-14T15:41:30Z Pinky sl 2932 klenovci 6689248 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Sabljarka | image = Pelecus cultratus1.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Pelecus cultratus'' |volume=2024 |article-number=e.T16494A135091168 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T16494A135091168.en |access-date=28 February 2025}}</ref> | taxon = Pelecus cultratus | parent_authority = [[Louis Agassiz|Agassiz]], 1835 | display_parents = 3 | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) | synonyms = *''Clupea ziga'' <small>Wulff, 1765</small> *''Cyprinus cultratus'' <small>Linnaeus, 1758</small> | synonyms_ref = <ref>{{cite WoRMS |author=Nicholas Bailly |year=2008 |title=''Pelecus cultratus'' (Linnaeus, 1758) |id=282185 |access-date=12 March 2010}}</ref> }} '''Sabljarka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pelecus cultratus''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae). ==Opis== Sabljarka ima bočno sploščeno telo, po katerem poteka jasno vida [[pobočnica]], ki se začne pri repni plavuti in se nadaljuje po spodnjem delu trupa, nato pa pred prsno plavutjo zavije navzgor in se konča na višini [[oči]]. Na trbuhu ima značilen greben, ki daje videz ribe, ki spominja na [[sablja|sabljo]]. Na majhni glavi ima velike oči in značilno nadstojna [[usta]]. Prsne [[plavut]]i so dolge in koničaste, predrepna plavut je dolga, hrbtna pa je pomaknjena precej nazaj in se začenja šele na nasprotni strani predrepne plavuti. Hrbet te ribe je olivno rjave barve, boki so srebrni, trbuh pa bele barve. Povprečno zraste od 20 do 30&nbsp;cm, izjemoma pa lahko doseže celo dolžino med 50 in 60&nbsp;cm. Spolno dozori med tretjim in petim letom starosti, samica pa odloži do 30.000 [[ikre|iker]], ki prosto plavajo po [[voda|vodi]]. Značilno za ribe, ki imajo nadstojna usta je pobiranje hrane, ki plava na vodni gladini, poleg tega pa se sabljarke, predvsem tiste, ki živijo v [[somornica|somornici]], harnijo tudi z manjšimi ribami. Mlade sabljarke se hranijo s [[plankton]]om in drugimi mikroskopskimi organizmi. ==Razširjenost in uporabnost== Sabljarke so ribe, ki živijo v jatah, lahko pa živijo v povsem sladkih vodah ali pa v somornici. Te ribe so razširjene v baltiških državah, večja populacija pa je razširjena v [[reka]]h, ki se izlivajo v [[Črno morje]], [[Kaspijsko jezero]] in [[Aralsko morje]]. Občasno jo najdemo tudi v rekah [[Donava|Donavskega]] porečja. V [[Slovenija|Sloveniji]] so jo prvič ujeli leta 1982 v reki [[Mura|Muri]]. Kjer je populacija sabljark velika predstavljajo gospodarsko pomembne ribe, ki jih lovijo z mrežami, ponekod pa iz njihovih [[luske|lusk]] izdelujejo tudi umetne [[biser]]e. Potencialno jih ogroža onesnaževanje rek. V Sloveniji je ta ribja vrsta izjemno redka, zaradi česar je tudi zavarovana in je ni dovoljeno loviti. ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} *{{FishBase|Pelecus|cultratus|year=2012}} {{Taxonbar|from=Q198568}} [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 9e6phuoy6u7qpejm0fb2kksqd175t3x 0 178289 6689249 1302339 2026-06-14T15:42:05Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6689249 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Sabljarka]] {{R from scientific name|fish}} srk1oq6md2ju63vbh1d7gyxqi6w89g9 0 182481 6689547 6562097 2026-06-15T09:25:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689547 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Nataša Barbara Gračner|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]|children=1}} '''Nataša Barbara Gračner''', [[slovenci|slovenska]] [[igralec (umetnik)|igralka]] in [[režiser]]ka, * [[1. marec]] [[1969]], [[Ljubljana]] Je prvakinja [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]].<ref>{{Navedi splet|title=Igralci lahko manipuliramo z občinstvom|url=https://val202.rtvslo.si/2020/01/sopotnik-39/|website=Val 202|accessdate=2020-04-10|date=12. februar 2020|publisher=|first=Danila|last=Hradil Kuplen}}</ref> Monodrama ''Jamski človek'', ki jo je režirala, je imela 743 ponovitev.<ref>{{Navedi splet|title=Jamski človek - SiTi Teater BTC|url=https://www.sititeater.si/predstave-siti-teatra-btc/jamski_clovek/|website=www.sititeater.si|accessdate=2020-04-10|archive-date=2019-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20191215071215/https://www.sititeater.si/predstave-siti-teatra-btc/jamski_clovek/|url-status=dead}}</ref> Leta 2025 je prejela [[Borštnikov prstan]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/najmocneje-me-nagovori-clovek-ki-mi-odpre-srce|title=Najmočneje me nagovori človek, ki mi odpre srce|date=14. 6. 2025|accessdate=15. 6. 2025|website=www.delo.si}}</ref> == Gledališče == Leta [[1991]] je zaključila študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nataša Barbara Gračner :: Vertigo|url=http://www.vertigo.si/igralci/natasa-barbara-gracner.html|website=www.vertigo.si|accessdate=2020-04-10}}</ref> Po diplomi je imela redko srečo, da je lahko izbirala med ponudbami več gledaliških hiš. Izbrala je [[Slovensko mladinsko gledališče]], saj jo je tja povabil režiser [[Eduard Miler]], ki jo je s svojo predstavo v Gledališču Glej spreobrnil iz mlade sovražnice gledališča v bodočo igralko. Leta [[1998]] je po sedmih letih postala članica [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Nataša Barbara Gračner|url=https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=14|website=SNG Drama Ljubljana|accessdate=2019-11-16|language=sl|archive-date=2020-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923194935/https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=14|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=»Jaz sem vedno jaz.« Nataša? Barbara? Gračner.|url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/jaz-sem-vedno-jaz-natasa-barbara-gracner.html|website=www.delo.si|date=2013-11-08|accessdate=2020-04-10|language=sl-si|first=Patricija Maličev, foto Jure|last=Eržen}}</ref> Je izredna profesorica za področje dramske igre in umetniške besede na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]].<ref>{{Navedi splet|title=Katedra za dramsko igro|url=https://www.agrft.uni-lj.si/sl/node/235|website=www.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-04-10|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zasebno == Z bivšim možem [[Branko Šturbej|Brankom Šturbejem]] ima sina.<ref>{{Navedi splet|title=Po predstavi v sinov objem|url=https://www.slovenskenovice.si/suzy/po-predstavi-v-sinov-objem-108753|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-11-19|accessdate=2020-04-10|language=sl-si|first=A.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ljubezen počila: Nataša Barbara in Brane imata mlajše|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/ljubezen-pocila-natasa-barbara-brane-imata-mlajse|website=www.slovenskenovice.si|date=2014-04-22|accessdate=2020-04-10|language=sl-si|first=T.|last=L|archive-date=2018-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180113140318/http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/ljubezen-pocila-natasa-barbara-brane-imata-mlajse|url-status=dead}}</ref> == Filmografija == === Filmi === * [[Ivan (film, 2017)|Ivan]] (2017): socialna delavka * Všečkana (2015, kratki): Anjina mama * [[Razredni sovražnik]] (2013): Zdenka * [[Zapelji me]] (2014): Lukova mama * [[Osebna prtljaga]] (2009): Mojca * [[Ljubljana je ljubljena]] (2005): Anita * [[Delo osvobaja]] (2004): Vera * [[Blues za Saro]] (1998): Sara * [[Triptih Agate Schwarzkobler (film)|Triptih Agate Schwarzkobler]] (1997, TV): Agata * [[Gala (TV igra)|Gala]] (1997, TV): Eva * [[Carmen (film, 1996)|Carmen]] (1996): Carmen * [[Rabljeva freska]] (1995): Eva === TV serije === * [[Jezero (TV-serija)|Jezero]] (2019) == Nagrade in priznanja == === Gledališče === *2025 [[Borštnikov prstan]]<ref>{{navedi novice |title=Borštnikov prstan si bo nadela Nataša Barbara Gračner |work=MMC RTV-SLO |date=2025-05-23 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/borstnikov-prstan-si-bo-nadela-natasa-barbara-gracner/746661 |access-date=2025-05-23}}</ref> *2019 [[Borštnikova nagrada]] - Emmi, Ali: strah ti pojé dušo *2016 [[Župančičeva nagrada]] Mesta Ljubljane za vrhunske stvaritve zadnjih dveh let - Madame Clawdia Chauchat, Čarobna gora; Duša, Jugoslavija, moja dežela; Madeleine, V republiki sreče<ref>{{Navedi splet|title=Župančičeva nagrada za življenjsko delo Venu Tauferju|url=https://www.delo.si/kultura/razno/zupanciceva-nagrada-za-zivljenjsko-delo-venu-tauferju.html|website=www.delo.si|date=2016-06-07|accessdate=2020-04-10|language=sl-si|first=V. U.|last=STA}}</ref> *2013 Borštnikova nagrada - Mati, Mati *2012 Borštnikova nagrada - Baronica Castelli-Glembay, Gospoda Glembajevi *2012 [[Severjeva nagrada]] - Jelena Nikolajevna Krivcova, Malomeščani in Baronica Castelli-Glembay, Gospoda Glembajevi *2006 Nagrada Prešernovega sklada - Katerina Ivanovna Verhovceva, Brati Karamazovi in Nuria, En španski komad *2003 Borštnikova nagrada - Helene, Pred sončnim vzhodom *2001 Borštnikova nagrada - Mlada ženska, Noži v kurah *2000 Borštnikova nagrada - Nastasja Filipovna, Idiot. 13 skic iz romana *2000 Žlahtna komedijantka - Rozala,Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 9. Dnevi komedije v Celju *1993 Borštnikova nagrada - Susn 1, Susn SMG *1991 Borštnikova nagrada za mlado igralko - Lucinda, Življenje podeželskih plejbojev AGRFT <small>Vir<ref name=":1" /></small> === Film === * 2013 [[Festival slovenskega filma|vesna]] za stransko vlogo - Zdenka, ''[[Razredni sovražnik]]'' ([[2013]]), 16. Festival slovenskega filma, [[Portorož]] * 2005 vesna za glavno vlogo - Vera, ''[[Delo osvobaja]]'' ([[2004]]) in Anita, ''[[Ljubljana je ljubljena]]'' ([[2005]]), 8. Festival slovenskega filma, [[Portorož]] <small>Vir<ref name=":1" /></small> ==Sklici== {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{IMDb-ime|0333503}} *[https://bsf.si/sl/ime/natasa-barbara-gracner/ Nataša Barbara Gračner] v Bazi slovenskih filmov *[https://sigledal.org/geslo/Nata%C5%A1a_Barbara_Gra%C4%8Dner Nataša Barbara Gračner] na portalu Sigledal {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{Prejemniki Borštnikovega prstana}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Gračner, Nataša Barbara}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] 97oav4uhwkl7vsanctppi6ceak574ah 0 184683 6689170 6499242 2026-06-14T13:07:11Z Neka oseba 238731 6689170 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Druga liga |logo = [[Slika:Druga_liga.png|200px]] |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]] |number of teams = 16 |promotion = [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga]] |relegation = [[Tretja slovenska nogometna liga|3.SNL]] |current champions = [[NK Brinje Grosuplje]] <br> 1. naslov |most successful club = [[NK Rudar Velenje]] <br> 3 naslovi, [[Nogometni klub Aluminij|NK Aluminij]] 3 naslovi, [[Nogometni klub Triglav Kranj|NK Triglav]] 3 naslovi |most caps = [[Denis Topolovec]] (339) |top goalscorer = [[Matej Poplatnik]] (72) |tv = Sportklub |website = [http://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=237 nzs.si] |current = [[Druga slovenska nogometna liga 2026/27|Druga liga 2026/27]] }} '''Druga slovenska nogometna liga,''' krajše tudi '''2. SNL''' je drugi najvišji kakovostni razred [[Nogometni klub|klub]]skega [[nogomet]]a v [[Republika Slovenija|Sloveniji]]. Liga je bila ustanovljena leta 1991, v njej nastopa 16 ekip. Tekmovanje upravlja [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]. ==Format== V svoji uvodni sezoni [[Druga slovenska nogometna liga 1991–92|1991–92]] je bila 2. SNL razdeljena na dve regionalni skupini (Vzhod in Zahod), pri čemer sta oba zmagovalca neposredno napredovala v [[Prva slovenska nogometna liga|PrvoLigo]]. Leta 1992 je bila ustanovljena enotna liga, v kateri je 16 klubov igralo po sistemu vsak z vsakim, kar je trajalo do leta 2003. Običajno sta napredovala dva kluba, medtem ko se je število izpadlih razlikovalo glede na število divizij v [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]. Leta 2003 je bila liga zmanjšana na dvanajst ekip, pri čemer je le prvak neposredno napredoval v PrvoLigo, za drugouvrščeno ekipo pa je bil uveden dodatni kvalifikacijski obračun za napredovanje. Leta 2005 je bila liga še dodatno zmanjšana na deset ekip, ki igrajo po sistemu trojnega kroga vsak z vsakim. Leta 2017 se je tekmovanje vrnilo k staremu sistemu s 16 klubi, ki je bil v uporabi med letoma 1992 in 2003. Vsak klub igra proti vsakemu drugemu dvakrat, enkrat doma in enkrat v gosteh, kar skupno znaša 30 krogov. Ekipe dobijo tri točke za zmago, eno točko za neodločen izid in nobene točke za poraz. Zmagovalec napreduje v PrvoLigo, drugouvrščena ekipa se uvrsti v kvalifikacije za napredovanje, zadnji dve ekipi pa izpadeta v 3. SNL. == Klubi == {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" width=55% ! Ekipa ! Lokacija ! Stadion ! Kapaciteta |- |[[Nogometni klub Aluminij|Aluminij]] |[[Kidričevo]] |Športni park Aluminij |1,200 |- |[[Nogometno društvo Beltinci|Beltinci]] |[[Beltinci]] |Športni park Beltinci |1,346 |- |[[ND Bilje|Bilje]] |[[Bilje, Miren - Kostanjevica|Bilje]] |Stadion V dolinci |300 |- |[[NK Bistrica|Bistrica]] |[[Slovenska Bistrica]] |Športni park Slovenska Bistrica |964 |- |[[Nogometni klub Brinje|Brinje]] |[[Grosuplje]] |Stadion Brinje |489 |- |[[FC Drava Ptuj|Drava]] |[[Ptuj]] |Mestni stadion Ptuj |1,592 |- |[[Dravinja]] |[[Slovenske Konjice]] |Stadion Dobrava |1,200 |- |[[Nogometno društvo Gorica|Gorica]] |[[Nova Gorica]] |Športni Park Nova Gorica |3,100 |- |[[Nogometno društvo Ilirija|Ilirija 1911]] |[[Ljubljana]] |Športni park Ilirija |1,000 |- |[[NK Jadran Dekani|Jadran Dekani]] |[[Dekani]] |Igrišče Ivan Gregorič |400 |- |[[NK Krka|Krka]] |[[Novo mesto]] |Portoval |760 |- |[[Nogometni klub Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |[[Velenje]] |Mestni Stadion Ob Jezeru |1,864 |- |[[Nogometni klub Slovan|Slovan]] |[[Ljubljana]] |Športni park Kodeljevo |1,370 |- |[[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]] |[[Sežana]] |Stadion Rajko Štolfa |1,310 |- |[[NK Tolmin|Tolmin]] |[[Tolmin]] |Športni park Brajda |500 |- |[[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |[[Kranj]] |Stadion Stanko Mlakar |2,060 |} ==Prvaki== {| class="wikitable" | colspan=2 align=center| '''Sezona''' ! Prvak ! Podprvak ! Tretji |- | rowspan="2"|[[1991–92 Slovenian Second League|1991–92]] |Vzhod | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- |Zahod | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[Nogometno društvo Ilirija|Ilirija]] |- | colspan=2|[[1992–93 Slovenian Second League|1992–93]] | [[NK Jadran|Jadran Dekani]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |- | colspan=2|[[1993–94 Slovenian Second League|1993–94]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |[[NK Korotan Prevalje|Korotan Prevalje]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- | colspan=2|[[1994–95 Slovenian Second League|1994–95]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[1995–96 Slovenian Second League|1995–96]] | [[NK Ljubljana|Železničar Ljubljana]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[ND Črnuče|Črnuče]] |- | colspan=2|[[1996–97 Slovenian Second League|1996–97]] | [[NK Slavija Vevče|Vevče]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] |- | colspan=2|[[1997–98 Slovenian Second League|1997–98]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[FC Koper|Koper]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | colspan=2|[[1998–99 Slovenian Second League|1998–99]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Pohorje|Pohorje]] | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] |- | colspan=2|[[1999–2000 Slovenian Second League|1999–2000]] | [[FC Koper|Koper]] | [[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] |- | colspan=2|[[2000–01 Slovenian Second League|2000–01]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2001–02 Slovenian Second League|2001–02]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2002–03 Slovenian Second League|2002–03]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2003–04 Slovenian Second League|2003–04]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[2004–05 Slovenian Second League|2004–05]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Svoboda|Svoboda]] |- | colspan=2|[[2005–06 Slovenian Second League|2005–06]] | [[NK Interblock|Factor]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2006–07 Slovenian Second League|2006–07]] | [[NK Ivančna Gorica|Livar]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Krško|Krško]] |- | colspan=2|[[2007–08 Slovenian Second League|2007–08]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] |- | colspan=2|[[2008–09 Slovenian Second League|2008–09]] | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2009–10 Slovenian Second League|2009–10]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2010–11 Slovenian Second League|2010–11]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Interblock|Interblock]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] |- | colspan=2|[[2011–12 Slovenian Second League|2011–12]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Šenčur|Šenčur]] |- | colspan=2|[[2012–13 Slovenian Second League|2012–13]] | [[NK Zavrč|Zavrč]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan=2|[[2013–14 Slovenian Second League|2013–14]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2014–15 Slovenian Second League|2014–15]] | [[NK Krško|Krško]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] |- | colspan=2|[[2015–16 Slovenian Second League|2015–16]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] |- | colspan=2|[[2016–17 Slovenian Second League|2016–17]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Ankaran|Ankaran]] |- | colspan="2" |[[2017–18 Slovenian Second League|2017–18]] | [[NŠ Mura|Mura]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2018–19 Slovenian Second League|2018–19]] | [[NK Bravo|Bravo]] | [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] |- | colspan="2" |[[2019–20 Slovenian Second League|2019–20]] | colspan="3" align=center |Sezona je bila prekinjena in kasneje preklicana zaradi epidemije COVID-19.<ref>{{cite web |title=Zadeva: Zaključek tekmovanja v 2. Slovenski nogometni ligi v sezoni 2019/2020 |url=https://www.nzs.si/Doc/Info/2020/16-20_Zakljucek%20tekmovanja%20v%202SNL%20v%20TL1920.pdf |publisher=nzs.si |access-date=28 July 2020 |language=sl |date=11 May 2020}}</ref> [[FC Koper|Koper]] in [[ND Gorica|Gorica]], prvo in drugouvrščeni ekipi, sta napredovali v PrvoLigo. |- | colspan="2" |[[2020–21 Slovenian Second League|2020–21]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2021–22 Slovenian Second League|2021–22]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan="2" |[[2022–23 Slovenian Second League|2022–23]] | [[NK Rogaška|Rogaška]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] |- | colspan="2" |2023–24 | [[Nogometni klub Primorje|Primorje]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] | [[ND Beltinci|Beltinci]] |- | colspan="2" |2024/25 |[[NK Aluminij|Aluminij]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |[[ND Gorica|Gorica]] |- |2025/26 | |[[NK Brinje Grosuplje]] |[[NK Nafta Lendava]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- |2026/27 | | | | |} == Glej tudi == * [[Prva slovenska nogometna liga]] * [[3.SNL]] == Zunanje povezave == * [http://www.nzs.si/index.php?pgi=765 Druga slovenska nogometna liga] na nzs.si {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Druga slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] <references /> a8flzwu2maj8eoxyetlpbs6o03mn3rb 6689185 6689170 2026-06-14T13:41:19Z Neka oseba 238731 6689185 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Druga liga |logo = [[Slika:Druga_liga.png|200px]] |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]] |number of teams = 16 |promotion = [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga]] |relegation = [[Tretja slovenska nogometna liga|3.SNL]] |current champions = [[NK Brinje Grosuplje]] <br> 1. naslov |most successful club = [[NK Rudar Velenje]] <br> 3 naslovi, [[Nogometni klub Aluminij|NK Aluminij]] 3 naslovi, [[Nogometni klub Triglav Kranj|NK Triglav]] 3 naslovi |most caps = [[Denis Topolovec]] (339) |top goalscorer = [[Matej Poplatnik]] (72) |tv = Sportklub |website = [http://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=237 nzs.si] |current = [[Druga slovenska nogometna liga 2026/27|Druga liga 2026/27]] }} '''Druga slovenska nogometna liga,''' krajše tudi '''2. SNL''' je drugi najvišji kakovostni razred [[Nogometni klub|klub]]skega [[nogomet]]a v [[Republika Slovenija|Sloveniji]]. Liga je bila ustanovljena leta 1991, v njej nastopa 16 ekip. Tekmovanje upravlja [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]. ==Format== V svoji uvodni sezoni [[Druga slovenska nogometna liga 1991–92|1991–92]] je bila 2. SNL razdeljena na dve regionalni skupini (Vzhod in Zahod), pri čemer sta oba zmagovalca neposredno napredovala v [[Prva slovenska nogometna liga|PrvoLigo]]. Leta 1992 je bila ustanovljena enotna liga, v kateri je 16 klubov igralo po sistemu vsak z vsakim, kar je trajalo do leta 2003. Običajno sta napredovala dva kluba, medtem ko se je število izpadlih razlikovalo glede na število divizij v [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]. Leta 2003 je bila liga zmanjšana na dvanajst ekip, pri čemer je le prvak neposredno napredoval v PrvoLigo, za drugouvrščeno ekipo pa je bil uveden dodatni kvalifikacijski obračun za napredovanje. Leta 2005 je bila liga še dodatno zmanjšana na deset ekip, ki igrajo po sistemu trojnega kroga vsak z vsakim. Leta 2017 se je tekmovanje vrnilo k staremu sistemu s 16 klubi, ki je bil v uporabi med letoma 1992 in 2003. Vsak klub igra proti vsakemu drugemu dvakrat, enkrat doma in enkrat v gosteh, kar skupno znaša 30 krogov. Ekipe dobijo tri točke za zmago, eno točko za neodločen izid in nobene točke za poraz. Zmagovalec napreduje v PrvoLigo, drugouvrščena ekipa se uvrsti v kvalifikacije za napredovanje, zadnji dve ekipi pa izpadeta v 3. SNL. == Zgodovina == Druga slovenska nogometna liga je uradno nastala z osamosvojitvijo in sezono 1991/92, a je bila tedaj to pravzaprav območna članska liga, ki se je igrala v povsem enakem formatu kot v sezonah pred tem. Liga je bila razdeljena na vzhod in zahod, v vsaki skupini pa je nastopalo 14 klubov. V prvo ligo sta dokaj suvereno napredovala mariborski [[NK Železničar Maribor|Železničar]] in novomeški Studio D, iz tekmovanja pa je zaradi formiranja enotne lige izpadlo kar 15 klubov. V dodatnih kvalifikacijah za obstanek je sežanski [[NK Tabor Sežana|Tabor]] ugnal [[NK Veržej|Veržej]], pravila pa so velevala tudi, da najslabši štirje klubi izpadejo direktno v četrti rang. V drugi sezoni se je liga že igrala po klasičnem formatu s 16 klubi, kakršen je v veljavi še danes, med elito pa sta tedaj napredovala [[ND Jadran Dekani|Jadran Dekani]] in [[NK Primorje|Primorje]], ki sta izpadla leto pred tem. V sezoni 1993/94 se je po napetem boju prvaku Kočevju na poti v prvo ligo prvič pridružil tudi predstavnik Koroške, prevaljski Korotan, iz lige pa je s predzadnjim mesto nekoliko presenetljivo izpadel kranjski [[NK Triglav|Triglav]]. V naslednji sezoni je zaradi krčenja prve lige iz druge neposredno izpadlo kar šest klubov, tudi bivša prvoligaša Slovan in Elan, napredoval pa ni nihče. [[NK Šmartno|Šmartno]] in [[NK Nafta|Nafta]] sta sicer nastopila v kvalifikacijah, a sta bila tam brez realnih možnosti. Po osnovnih pravilih bi moral izpasti tudi mariborski [[NK Železničar Maribor|Železničar]], ki je izgubil kvalifikacijski dvoboj za obstanek s Šentjurjem, a je zaradi prostih mest na koncu vseeno ostal v ligi. V sezoni 1995/96 se je ob problemih v Radečah prvič pripetilo, da je kakšna ekipa izstopila sredi tekmovanja, tako da je izpadel zgolj en klub. Zanimivo je bilo tudi zgoraj, saj Nogometna zveza Slovenije prvaku ljubljanskemu Železničarju ni dovolila napredovati, medtem ko je drugouvrščena Nafta izgubila kvalifikacije s Korotanom, tako da je na koncu ob precejšnjih protestih ostalih administrativno napredoval Koper, ki je dosegel šele šesto mesto. Ljubljana je nato sredi naslednje sezone izstopila, med elito pa so se po združitvi s Slovanom uvrstile Vevče. Drugouvrščeni drugoligaš je bil tudi to pot neuspešen v kvalifikacijah, saj je Drava izgubila proti Beltincem. Sezona 1997/98 pri vrhu ni prinesla večjih pretresov ali presenečanj, saj sta si prvi dve mesti in napredovanje hitro zagotovila favorizirana Koper in Triglav. Priložnost za igranje med najboljšimi sta zaradi širitve [[1. SNL]] dobila še Železničar Maribor in [[NK Domžale|Domžale]], pri čemer pa so bile v kvalifikacijah proti prvoligašu uspešne zgolj slednje. Izpadel ni nihče, [[NK Trbovlje|Rudar Trbovlje]] in [[NK Črnuče|Factor Črnuče]], moštvo nastalo s prenosom tekmovalnih pravic s Črnuč na Ježico, pa sta svoj status rešila v kvalifikacijah z drugourščenimi iz tretjih lig. Oba kluba sta nato iz tekmovanja izpadla naslednje leto, ko sta se med elito prvič v zgodovini uvrstila [[NK Dravograd|Dravograd]] in Pohorje, ki je sezono končalo na drugem mestu po zaslugi boljšega izkupička z medsebojnih tekem proti mariborskemu Železničarju. V sezoni 1999/00 se je Kopru, za katerega je bila to že tretja uvrstitev v prvo ligo v nekaj letih, pridružil sosednji Tabor, iz tekmovanja pa je med drugim precej presenetljivo izpadla ptujska Drava. Sezono za tem je spomladi spet igralo zgolj 15 klubov, saj je izstopil Šentjur, na poti v prvo ligo pa se je prvaku Triglavu pridružilo Šmartno. Posledično bi morali v tretjo ligo izpasti zgolj trije klubi, a so se Brda temu izognila tako, da so se združila z Renčami. V sezoni 2001/02 je naslov prvaka osvojil Dravograd, z drugim mesto pa si je povratek med najboljše zagotovila še šišenska Ljubljana, ki je pred sezono prevzela tekmovalne pravice tretjeligaškega prvaka Komende. Z zadnjim mestom je iz druge lige prvič v zgodovini izpadel novomeški Elan. Sezona 2002/03, ko sta napredovala Domžale in Drava, je prinesla nove administrativne zaplete, saj je NZS uvedla dodatne kriterije glede obveznih mladinskih selekcij. Zaradi tega je bil iz lige izključen Jadran Hrpelje-Kozina, po odlični sezoni pa je na koncu izstopilo še moštvo Grosupelj. Poleg tega zveza drugourščenim tretjeligašem ni dovolila, da bi zapolnili prazna mesta, zaradi česar je bila liga posledično skrčena na zgolj 12 klubov. Od leta 2003 dalje se je tako igral trikrožni sistem s 33 krogu, pri čemer pa so klubi v prvi sezoni odigrali zgolj 32 tekem, saj je spomladi izstopil sežanski Tabor. Zaradi uvedbe licenciranja so bile nove težave tudi na vrhu, velenjski Rudar je možnost napredovanja zavrnil, med najboljše pa sta se za zeleno mizo uvrstila Zagorje in Bela krajina, ki je pred tem izgubila kvalifikacije proti Dravi. V sezoni 2004/05 sta suvereno napredovala velenjski Rudar in Nafta, ki ji zaradi licenčnih težav številnih prvoligašev ni bilo potrebno igrati kvalifikacij. Zaradi pomanjkanja klubov je bila liga po sezoni skrčena na 10 moštev, kar je ob trikrožnem sistemu pomenilo zgolj 27 krogov. Prihodnje leto si je po hudem boju z Dravinjo in dokaj sumljivem razpletu medsebojne tekme naslov zagotovil ježiški Factor, medtem ko so Konjičani v dodatnih kvalifikacijah klonili proti Beli krajini. Iz lige je poleg Dravograda kljub velikim načrtom presenetljivo izpadla ljubljanska Svoboda. V sezoni 2006/07 se je med elito nepričakovano prebil Livar, drugo mesto pa je osvojila Bonifika, ki je nato pričakovano izgubila proti Interblocku. Leta 2008 se je razplet tekmovanja zopet odvijal v pisarnah, saj je Zavrč samovoljno izstopil, tako da je do obstanka naknadno prišel tudi predzadnji Triglav. Naslov je osvojil Rudar Velenje, Bonifika pa je bila še enkrat neuspešna v kvalifikacijah. Klub je naslednjo sezono izstopil iz lige, pričakovano pa je napredovala ljubljanska Olimpija, ki je spomladi strla Aluminij. V sezoni 2009/10 se je v prvo ligo po enoletnem premoru vrnilo Primorje, drugo mesto pa si je z minimalno prednostjo pred Aluminijem zagotovil Triglav. Kranjčani so nato v kvalifikacijah pripravili prijetno presenečenje, saj so kot drugoligaš izločili favorizirani Interblock. Sezona 2010/11 je prinesla nove licenčne in administrativne težave, rezultat česar je bil, da je na koncu v prvo ligo napredovala celo četrtouvrščena Mura. Čeprav si je na igrišču zagotovila odlično peto mesto, je morala tekmovanje zapustiti obubožana Drava, posledično pa je v nasprotju s tekmovalnim pravilnikom v ligi ostalo tudi zadnjeuvrščeno Šmartno. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi prihodnjo sezono, ko je zaradi razpustitve članskega moštva iz tekmovanja izstopil četrti Interblock. Naslov je sicer spet osvojil Aluminij, z drugim mestom in zmago v kvalifikacijah pa bi moral napredovati tudi Dob, a so v klubu to možnost zavrnili. Leta 2013 je Dob še drugič zavrnil napredovanje, tako da je poleg prvaka Zavrča na koncu napredovala tretjeuvrščena Krka. V sezoni 2013/14 so po novi zavrnitvi prvaka Doba napredovale sosednje Radomlje, kvalifikacij pa tudi tokrat ni bilo. Prihodnje leto je po napetem boju slavilo Krško, ki je zgolj za točko ugnalo drugouvrščeni Aluminij. Slednji je nato kljub vodstvu izgubil kvalifikacije proti Gorici. V sezoni 2015/16 so svoj drugi naslov osvojile Radomlje, medtem ko je Aluminij spet izgubil v kvalifikacijah, a vseeno napredoval, saj je njegov tekmec Zavrč ostal brez licence. Slednji je tekom naslednje sezone izstopil iz tekmovanja, naslov in napredovanje v prvo ligo pa si je zagotovil Triglav. Po težavah prvoligaša Kopra bi moral še enkrat več napredovati Dob, a je ta to možnost še četrtič zavrnil. V prvo ligo je tako nepričakovano napredoval tretjeuvrščeni Ankaran, čeprav slednji objektivno prav tako ni izpolnjeval pogojev. Sezono 2017/18 sta obeležila širitev na 16 klubov ter povratek na stari dvokrožni sistem tekmovanja s 30 krogi. V pestri konkurenci številnih nekdanjih prvoligašev je naslov osvojila Mura, medtem ko je Drava v kvalifikacijah prvo ligo neuspešno naskakovala proti Triglavu. Sezono za tem sta se v prvo ligo uvrstila Bravo in Tabor, ki je v dodatnih kvalifikacijah presenetil Gorico. Sledili sta dve neregularni in nedokončani sezoni, ko so klubi vseeno napredovali in izpadali, pri čemer leta 2020 prvaka uradno niso razglasili, leto kasneje pa so Radomlje osvojile tako imenovano ligo za prvaka, ki so jo uvedli sredi sezone. Leta 2022 je svoj prvi drugoligaški naslov osvojila Gorica, drugouvrščeni Triglav je v kvalifikacijah izgubil proti Taboru, iz tekmovanja pa je izpadla Drava. == Klubi == {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" width=55% ! Ekipa ! Lokacija ! Stadion ! Kapaciteta |- |[[Nogometni klub Aluminij|Aluminij]] |[[Kidričevo]] |Športni park Aluminij |1,200 |- |[[Nogometno društvo Beltinci|Beltinci]] |[[Beltinci]] |Športni park Beltinci |1,346 |- |[[ND Bilje|Bilje]] |[[Bilje, Miren - Kostanjevica|Bilje]] |Stadion V dolinci |300 |- |[[NK Bistrica|Bistrica]] |[[Slovenska Bistrica]] |Športni park Slovenska Bistrica |964 |- |[[Nogometni klub Brinje|Brinje]] |[[Grosuplje]] |Stadion Brinje |489 |- |[[FC Drava Ptuj|Drava]] |[[Ptuj]] |Mestni stadion Ptuj |1,592 |- |[[Dravinja]] |[[Slovenske Konjice]] |Stadion Dobrava |1,200 |- |[[Nogometno društvo Gorica|Gorica]] |[[Nova Gorica]] |Športni Park Nova Gorica |3,100 |- |[[Nogometno društvo Ilirija|Ilirija 1911]] |[[Ljubljana]] |Športni park Ilirija |1,000 |- |[[NK Jadran Dekani|Jadran Dekani]] |[[Dekani]] |Igrišče Ivan Gregorič |400 |- |[[NK Krka|Krka]] |[[Novo mesto]] |Portoval |760 |- |[[Nogometni klub Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |[[Velenje]] |Mestni Stadion Ob Jezeru |1,864 |- |[[Nogometni klub Slovan|Slovan]] |[[Ljubljana]] |Športni park Kodeljevo |1,370 |- |[[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]] |[[Sežana]] |Stadion Rajko Štolfa |1,310 |- |[[NK Tolmin|Tolmin]] |[[Tolmin]] |Športni park Brajda |500 |- |[[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |[[Kranj]] |Stadion Stanko Mlakar |2,060 |} ==Prvaki== {| class="wikitable" | colspan=2 align=center| '''Sezona''' ! Prvak ! Podprvak ! Tretji |- | rowspan="2"|[[1991–92 Slovenian Second League|1991–92]] |Vzhod | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- |Zahod | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[Nogometno društvo Ilirija|Ilirija]] |- | colspan=2|[[1992–93 Slovenian Second League|1992–93]] | [[NK Jadran|Jadran Dekani]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |- | colspan=2|[[1993–94 Slovenian Second League|1993–94]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |[[NK Korotan Prevalje|Korotan Prevalje]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- | colspan=2|[[1994–95 Slovenian Second League|1994–95]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[1995–96 Slovenian Second League|1995–96]] | [[NK Ljubljana|Železničar Ljubljana]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[ND Črnuče|Črnuče]] |- | colspan=2|[[1996–97 Slovenian Second League|1996–97]] | [[NK Slavija Vevče|Vevče]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] |- | colspan=2|[[1997–98 Slovenian Second League|1997–98]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[FC Koper|Koper]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | colspan=2|[[1998–99 Slovenian Second League|1998–99]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Pohorje|Pohorje]] | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] |- | colspan=2|[[1999–2000 Slovenian Second League|1999–2000]] | [[FC Koper|Koper]] | [[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] |- | colspan=2|[[2000–01 Slovenian Second League|2000–01]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2001–02 Slovenian Second League|2001–02]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2002–03 Slovenian Second League|2002–03]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2003–04 Slovenian Second League|2003–04]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[2004–05 Slovenian Second League|2004–05]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Svoboda|Svoboda]] |- | colspan=2|[[2005–06 Slovenian Second League|2005–06]] | [[NK Interblock|Factor]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2006–07 Slovenian Second League|2006–07]] | [[NK Ivančna Gorica|Livar]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Krško|Krško]] |- | colspan=2|[[2007–08 Slovenian Second League|2007–08]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] |- | colspan=2|[[2008–09 Slovenian Second League|2008–09]] | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2009–10 Slovenian Second League|2009–10]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2010–11 Slovenian Second League|2010–11]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Interblock|Interblock]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] |- | colspan=2|[[2011–12 Slovenian Second League|2011–12]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Šenčur|Šenčur]] |- | colspan=2|[[2012–13 Slovenian Second League|2012–13]] | [[NK Zavrč|Zavrč]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan=2|[[2013–14 Slovenian Second League|2013–14]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2014–15 Slovenian Second League|2014–15]] | [[NK Krško|Krško]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] |- | colspan=2|[[2015–16 Slovenian Second League|2015–16]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] |- | colspan=2|[[2016–17 Slovenian Second League|2016–17]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Ankaran|Ankaran]] |- | colspan="2" |[[2017–18 Slovenian Second League|2017–18]] | [[NŠ Mura|Mura]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2018–19 Slovenian Second League|2018–19]] | [[NK Bravo|Bravo]] | [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] |- | colspan="2" |[[2019–20 Slovenian Second League|2019–20]] | colspan="3" align=center |Sezona je bila prekinjena in kasneje preklicana zaradi epidemije COVID-19.<ref>{{cite web |title=Zadeva: Zaključek tekmovanja v 2. Slovenski nogometni ligi v sezoni 2019/2020 |url=https://www.nzs.si/Doc/Info/2020/16-20_Zakljucek%20tekmovanja%20v%202SNL%20v%20TL1920.pdf |publisher=nzs.si |access-date=28 July 2020 |language=sl |date=11 May 2020}}</ref> [[FC Koper|Koper]] in [[ND Gorica|Gorica]], prvo in drugouvrščeni ekipi, sta napredovali v PrvoLigo. |- | colspan="2" |[[2020–21 Slovenian Second League|2020–21]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2021–22 Slovenian Second League|2021–22]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan="2" |[[2022–23 Slovenian Second League|2022–23]] | [[NK Rogaška|Rogaška]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] |- | colspan="2" |2023–24 | [[Nogometni klub Primorje|Primorje]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] | [[ND Beltinci|Beltinci]] |- | colspan="2" |2024/25 |[[NK Aluminij|Aluminij]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |[[ND Gorica|Gorica]] |- |2025/26 | |[[NK Brinje Grosuplje]] |[[NK Nafta Lendava]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- |2026/27 | | | | |} == Glej tudi == * [[Prva slovenska nogometna liga]] * [[3.SNL]] == Zunanje povezave == * [http://www.nzs.si/index.php?pgi=765 Druga slovenska nogometna liga] na nzs.si {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Druga slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] <references /> 5c6a8lum5nuoyq2l9lwfms39z55johg 6689307 6689185 2026-06-14T17:29:24Z Neka oseba 238731 6689307 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Druga liga |logo = [[Slika:Druga_liga.png|200px]] |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]] |number of teams = 16 |promotion = [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga]] |relegation = [[Tretja slovenska nogometna liga|3.SNL]] |current champions = [[NK Brinje Grosuplje]] <br> 1. naslov |most successful club = [[NK Rudar Velenje]] <br> 3 naslovi, [[Nogometni klub Aluminij|NK Aluminij]] 3 naslovi, [[Nogometni klub Triglav Kranj|NK Triglav]] 3 naslovi |most caps = [[Denis Topolovec]] (339) |top goalscorer = [[Matej Poplatnik]] (72) |tv = Sportklub |website = [http://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=237 nzs.si] |current = [[Druga slovenska nogometna liga 2026/27|Druga liga 2026/27]] }} '''Druga slovenska nogometna liga,''' krajše tudi '''2. SNL''' je drugi najvišji kakovostni razred [[Nogometni klub|klub]]skega [[nogomet]]a v [[Republika Slovenija|Sloveniji]]. Liga je bila ustanovljena leta 1991, v njej nastopa 16 ekip. Tekmovanje upravlja [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]. ==Format== V svoji uvodni sezoni [[Druga slovenska nogometna liga 1991–92|1991–92]] je bila 2. SNL razdeljena na dve regionalni skupini (Vzhod in Zahod), pri čemer sta oba zmagovalca neposredno napredovala v [[Prva slovenska nogometna liga|PrvoLigo]]. Leta 1992 je bila ustanovljena enotna liga, v kateri je 16 klubov igralo po sistemu vsak z vsakim, kar je trajalo do leta 2003. Običajno sta napredovala dva kluba, medtem ko se je število izpadlih razlikovalo glede na število divizij v [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]. Leta 2003 je bila liga zmanjšana na dvanajst ekip, pri čemer je le prvak neposredno napredoval v PrvoLigo, za drugouvrščeno ekipo pa je bil uveden dodatni kvalifikacijski obračun za napredovanje. Leta 2005 je bila liga še dodatno zmanjšana na deset ekip, ki igrajo po sistemu trojnega kroga vsak z vsakim. Leta 2017 se je tekmovanje vrnilo k staremu sistemu s 16 klubi, ki je bil v uporabi med letoma 1992 in 2003. Vsak klub igra proti vsakemu drugemu dvakrat, enkrat doma in enkrat v gosteh, kar skupno znaša 30 krogov. Ekipe dobijo tri točke za zmago, eno točko za neodločen izid in nobene točke za poraz. Zmagovalec napreduje v PrvoLigo, drugouvrščena ekipa se uvrsti v kvalifikacije za napredovanje, zadnji dve ekipi pa izpadeta v 3. SNL. == Zgodovina == Druga slovenska nogometna liga je uradno nastala z osamosvojitvijo in sezono 1991/92, a je bila tedaj to pravzaprav območna članska liga, ki se je igrala v povsem enakem formatu kot v sezonah pred tem. Liga je bila razdeljena na vzhod in zahod, v vsaki skupini pa je nastopalo 14 klubov. V prvo ligo sta dokaj suvereno napredovala mariborski [[NK Železničar Maribor|Železničar]] in novomeški Studio D, iz tekmovanja pa je zaradi formiranja enotne lige izpadlo kar 15 klubov. V dodatnih kvalifikacijah za obstanek je sežanski [[NK Tabor Sežana|Tabor]] ugnal [[NK Veržej|Veržej]], pravila pa so velevala tudi, da najslabši štirje klubi izpadejo direktno v četrti rang. V drugi sezoni se je liga že igrala po klasičnem formatu s 16 klubi, kakršen je v veljavi še danes, med elito pa sta tedaj napredovala [[ND Jadran Dekani|Jadran Dekani]] in [[NK Primorje|Primorje]], ki sta izpadla leto pred tem. V sezoni 1993/94 se je po napetem boju prvaku Kočevju na poti v prvo ligo prvič pridružil tudi predstavnik Koroške, prevaljski Korotan, iz lige pa je s predzadnjim mesto nekoliko presenetljivo izpadel kranjski [[NK Triglav|Triglav]]. V naslednji sezoni je zaradi krčenja prve lige iz druge neposredno izpadlo kar šest klubov, tudi bivša prvoligaša Slovan in Elan, napredoval pa ni nihče. [[NK Šmartno|Šmartno]] in [[NK Nafta|Nafta]] sta sicer nastopila v kvalifikacijah, a sta bila tam brez realnih možnosti. Po osnovnih pravilih bi moral izpasti tudi mariborski [[NK Železničar Maribor|Železničar]], ki je izgubil kvalifikacijski dvoboj za obstanek s Šentjurjem, a je zaradi prostih mest na koncu vseeno ostal v ligi. V sezoni 1995/96 se je ob problemih v Radečah prvič pripetilo, da je kakšna ekipa izstopila sredi tekmovanja, tako da je izpadel zgolj en klub. Zanimivo je bilo tudi zgoraj, saj Nogometna zveza Slovenije prvaku ljubljanskemu Železničarju ni dovolila napredovati, medtem ko je drugouvrščena Nafta izgubila kvalifikacije s Korotanom, tako da je na koncu ob precejšnjih protestih ostalih administrativno napredoval Koper, ki je dosegel šele šesto mesto. Ljubljana je nato sredi naslednje sezone izstopila, med elito pa so se po združitvi s Slovanom uvrstile Vevče. Drugouvrščeni drugoligaš je bil tudi to pot neuspešen v kvalifikacijah, saj je Drava izgubila proti Beltincem. Sezona 1997/98 pri vrhu ni prinesla večjih pretresov ali presenečanj, saj sta si prvi dve mesti in napredovanje hitro zagotovila favorizirana Koper in Triglav. Priložnost za igranje med najboljšimi sta zaradi širitve [[1. SNL]] dobila še Železničar Maribor in [[NK Domžale|Domžale]], pri čemer pa so bile v kvalifikacijah proti prvoligašu uspešne zgolj slednje. Izpadel ni nihče, [[NK Trbovlje|Rudar Trbovlje]] in [[NK Črnuče|Factor Črnuče]], moštvo nastalo s prenosom tekmovalnih pravic s Črnuč na Ježico, pa sta svoj status rešila v kvalifikacijah z drugourščenimi iz tretjih lig. Oba kluba sta nato iz tekmovanja izpadla naslednje leto, ko sta se med elito prvič v zgodovini uvrstila [[NK Dravograd|Dravograd]] in Pohorje, ki je sezono končalo na drugem mestu po zaslugi boljšega izkupička z medsebojnih tekem proti mariborskemu Železničarju. V sezoni 1999/00 se je Kopru, za katerega je bila to že tretja uvrstitev v prvo ligo v nekaj letih, pridružil sosednji Tabor, iz tekmovanja pa je med drugim precej presenetljivo izpadla ptujska Drava. Sezono za tem je spomladi spet igralo zgolj 15 klubov, saj je izstopil Šentjur, na poti v prvo ligo pa se je prvaku Triglavu pridružilo Šmartno. Posledično bi morali v tretjo ligo izpasti zgolj trije klubi, a so se Brda temu izognila tako, da so se združila z Renčami. V sezoni 2001/02 je naslov prvaka osvojil Dravograd, z drugim mesto pa si je povratek med najboljše zagotovila še šišenska Ljubljana, ki je pred sezono prevzela tekmovalne pravice tretjeligaškega prvaka Komende. Z zadnjim mestom je iz druge lige prvič v zgodovini izpadel novomeški Elan. Sezona 2002/03, ko sta napredovala Domžale in Drava, je prinesla nove administrativne zaplete, saj je NZS uvedla dodatne kriterije glede obveznih mladinskih selekcij. Zaradi tega je bil iz lige izključen Jadran Hrpelje-Kozina, po odlični sezoni pa je na koncu izstopilo še moštvo Grosupelj. Poleg tega zveza drugourščenim tretjeligašem ni dovolila, da bi zapolnili prazna mesta, zaradi česar je bila liga posledično skrčena na zgolj 12 klubov. Od leta 2003 dalje se je tako igral trikrožni sistem s 33 krogu, pri čemer pa so klubi v prvi sezoni odigrali zgolj 32 tekem, saj je spomladi izstopil sežanski Tabor. Zaradi uvedbe licenciranja so bile nove težave tudi na vrhu, velenjski Rudar je možnost napredovanja zavrnil, med najboljše pa sta se za zeleno mizo uvrstila Zagorje in Bela krajina, ki je pred tem izgubila kvalifikacije proti Dravi. V sezoni 2004/05 sta suvereno napredovala velenjski Rudar in Nafta, ki ji zaradi licenčnih težav številnih prvoligašev ni bilo potrebno igrati kvalifikacij. Zaradi pomanjkanja klubov je bila liga po sezoni skrčena na 10 moštev, kar je ob trikrožnem sistemu pomenilo zgolj 27 krogov. Prihodnje leto si je po hudem boju z Dravinjo in dokaj sumljivem razpletu medsebojne tekme naslov zagotovil ježiški Factor, medtem ko so Konjičani v dodatnih kvalifikacijah klonili proti Beli krajini. Iz lige je poleg Dravograda kljub velikim načrtom presenetljivo izpadla ljubljanska Svoboda. V sezoni 2006/07 se je med elito nepričakovano prebil Livar, drugo mesto pa je osvojila Bonifika, ki je nato pričakovano izgubila proti Interblocku. Leta 2008 se je razplet tekmovanja zopet odvijal v pisarnah, saj je Zavrč samovoljno izstopil, tako da je do obstanka naknadno prišel tudi predzadnji Triglav. Naslov je osvojil Rudar Velenje, Bonifika pa je bila še enkrat neuspešna v kvalifikacijah. Klub je naslednjo sezono izstopil iz lige, pričakovano pa je napredovala ljubljanska Olimpija, ki je spomladi strla Aluminij. V sezoni 2009/10 se je v prvo ligo po enoletnem premoru vrnilo Primorje, drugo mesto pa si je z minimalno prednostjo pred Aluminijem zagotovil Triglav. Kranjčani so nato v kvalifikacijah pripravili prijetno presenečenje, saj so kot drugoligaš izločili favorizirani Interblock. Sezona 2010/11 je prinesla nove licenčne in administrativne težave, rezultat česar je bil, da je na koncu v prvo ligo napredovala celo četrtouvrščena Mura. Čeprav si je na igrišču zagotovila odlično peto mesto, je morala tekmovanje zapustiti obubožana Drava, posledično pa je v nasprotju s tekmovalnim pravilnikom v ligi ostalo tudi zadnjeuvrščeno Šmartno. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi prihodnjo sezono, ko je zaradi razpustitve članskega moštva iz tekmovanja izstopil četrti Interblock. Naslov je sicer spet osvojil Aluminij, z drugim mestom in zmago v kvalifikacijah pa bi moral napredovati tudi Dob, a so v klubu to možnost zavrnili. Leta 2013 je Dob še drugič zavrnil napredovanje, tako da je poleg prvaka Zavrča na koncu napredovala tretjeuvrščena Krka. V sezoni 2013/14 so po novi zavrnitvi prvaka Doba napredovale sosednje Radomlje, kvalifikacij pa tudi tokrat ni bilo. Prihodnje leto je po napetem boju slavilo Krško, ki je zgolj za točko ugnalo drugouvrščeni Aluminij. Slednji je nato kljub vodstvu izgubil kvalifikacije proti Gorici. V sezoni 2015/16 so svoj drugi naslov osvojile Radomlje, medtem ko je Aluminij spet izgubil v kvalifikacijah, a vseeno napredoval, saj je njegov tekmec Zavrč ostal brez licence. Slednji je tekom naslednje sezone izstopil iz tekmovanja, naslov in napredovanje v prvo ligo pa si je zagotovil Triglav. Po težavah prvoligaša Kopra bi moral še enkrat več napredovati Dob, a je ta to možnost še četrtič zavrnil. V prvo ligo je tako nepričakovano napredoval tretjeuvrščeni Ankaran, čeprav slednji objektivno prav tako ni izpolnjeval pogojev. Sezono 2017/18 sta obeležila širitev na 16 klubov ter povratek na stari dvokrožni sistem tekmovanja s 30 krogi. V pestri konkurenci številnih nekdanjih prvoligašev je naslov osvojila Mura, medtem ko je Drava v kvalifikacijah prvo ligo neuspešno naskakovala proti Triglavu. Sezono za tem sta se v prvo ligo uvrstila Bravo in Tabor, ki je v dodatnih kvalifikacijah presenetil Gorico. Sledili sta dve neregularni in nedokončani sezoni, ko so klubi vseeno napredovali in izpadali, pri čemer leta 2020 prvaka uradno niso razglasili, leto kasneje pa so Radomlje osvojile tako imenovano ligo za prvaka, ki so jo uvedli sredi sezone. Leta 2022 je svoj prvi drugoligaški naslov osvojila Gorica, drugouvrščeni Triglav je v kvalifikacijah izgubil proti Taboru, iz tekmovanja pa je izpadla Drava. == Klubi == {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: center;" ! width="140" |Klub ! width="140" |Mesto v 2025-26 ! width="140" |Naslov prvaka 2. SNL ! width="140" |Stadion ! width="200" |Kapaciteta |- | [[NK Bistrica]] | 6. mesto | |[[Športni park Slovenska Bistrica]] | 964 |- | [[NK Vrhnika]] | bgcolor="gold" |'''[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]], 1. mesto''' | |Športni park Vrhnika | |- | [[NK Primorje]] | bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|10|[[Prva slovenska nogometna liga|1. SNL]], 9. mesto}}''' | 2. |[[Mestni stadion Ajdovščina]] | 1.630 |- | [[Nogometno društvo Gorica|ND Gorica]] | 15. mesto | | | |- | [[NK Maribor|NK Beltinci]] | 4.mesto | |[[Športni park Beltinci]] | 1.346 |- | [[MND Tabor Sežana|NK Tabor Sežana]] | 5. mesto | 1. |[[Stadion Rajko Štolfa]] | 1.200 |- | [[NK Triglav Kranj]] | 3. mesto | 3. |[[ŠC Stanko Mlakar]] | 1.560 |- | [[Nogometni klub Rudar Velenje|NK Rudar Velenje]] | 8. mesto | 3. |Mestni stadion Ob jezeru | 2.341 |- | [[NK Jadran Dekani]] | 10. mesto | |[[Športni park Dekani]] | 500 |- | [[ND Bilje]] | 9. mesto | |[[Stadion v Dolinci|Stadion v dolinci]] | 500 |- | [[NK Brežice 1919|NK Brežice]] | bgcolor="Silver" |'''[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]], 2. mesto''' | |[[Stadion Brežice]] |800 |- |[[NK Krško Posavje|NK Krško]] |14. mesto |1, |[[Stadion Matije Gubca]] |1.470 |- |[[NK Krka]] |12, mesto | |[[Portoval]] |760 |- |[[ND Ilirija 1911]] |13. mesto | |[[Športni park Ilirija]] |1.300 |- |[[ND Dravinja]] |7. mesto | |[[Stadion Dobrava]] |1.200 |- |[[NK Slovan]] |11. mesto | |[[Športni park Kodeljevo]] |1.370 |} ==Prvaki== {| class="wikitable" | colspan=2 align=center| '''Sezona''' ! Prvak ! Podprvak ! Tretji |- | rowspan="2"|[[1991–92 Slovenian Second League|1991–92]] |Vzhod | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- |Zahod | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[Nogometno društvo Ilirija|Ilirija]] |- | colspan=2|[[1992–93 Slovenian Second League|1992–93]] | [[NK Jadran|Jadran Dekani]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |- | colspan=2|[[1993–94 Slovenian Second League|1993–94]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |[[NK Korotan Prevalje|Korotan Prevalje]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- | colspan=2|[[1994–95 Slovenian Second League|1994–95]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[1995–96 Slovenian Second League|1995–96]] | [[NK Ljubljana|Železničar Ljubljana]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[ND Črnuče|Črnuče]] |- | colspan=2|[[1996–97 Slovenian Second League|1996–97]] | [[NK Slavija Vevče|Vevče]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] |- | colspan=2|[[1997–98 Slovenian Second League|1997–98]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[FC Koper|Koper]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | colspan=2|[[1998–99 Slovenian Second League|1998–99]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Pohorje|Pohorje]] | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] |- | colspan=2|[[1999–2000 Slovenian Second League|1999–2000]] | [[FC Koper|Koper]] | [[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] |- | colspan=2|[[2000–01 Slovenian Second League|2000–01]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2001–02 Slovenian Second League|2001–02]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2002–03 Slovenian Second League|2002–03]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2003–04 Slovenian Second League|2003–04]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[2004–05 Slovenian Second League|2004–05]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Svoboda|Svoboda]] |- | colspan=2|[[2005–06 Slovenian Second League|2005–06]] | [[NK Interblock|Factor]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2006–07 Slovenian Second League|2006–07]] | [[NK Ivančna Gorica|Livar]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Krško|Krško]] |- | colspan=2|[[2007–08 Slovenian Second League|2007–08]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] |- | colspan=2|[[2008–09 Slovenian Second League|2008–09]] | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2009–10 Slovenian Second League|2009–10]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2010–11 Slovenian Second League|2010–11]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Interblock|Interblock]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] |- | colspan=2|[[2011–12 Slovenian Second League|2011–12]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Šenčur|Šenčur]] |- | colspan=2|[[2012–13 Slovenian Second League|2012–13]] | [[NK Zavrč|Zavrč]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan=2|[[2013–14 Slovenian Second League|2013–14]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2014–15 Slovenian Second League|2014–15]] | [[NK Krško|Krško]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] |- | colspan=2|[[2015–16 Slovenian Second League|2015–16]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] |- | colspan=2|[[2016–17 Slovenian Second League|2016–17]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Ankaran|Ankaran]] |- | colspan="2" |[[2017–18 Slovenian Second League|2017–18]] | [[NŠ Mura|Mura]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2018–19 Slovenian Second League|2018–19]] | [[NK Bravo|Bravo]] | [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] |- | colspan="2" |[[2019–20 Slovenian Second League|2019–20]] | colspan="3" align=center |Sezona je bila prekinjena in kasneje preklicana zaradi epidemije COVID-19.<ref>{{cite web |title=Zadeva: Zaključek tekmovanja v 2. Slovenski nogometni ligi v sezoni 2019/2020 |url=https://www.nzs.si/Doc/Info/2020/16-20_Zakljucek%20tekmovanja%20v%202SNL%20v%20TL1920.pdf |publisher=nzs.si |access-date=28 July 2020 |language=sl |date=11 May 2020}}</ref> [[FC Koper|Koper]] in [[ND Gorica|Gorica]], prvo in drugouvrščeni ekipi, sta napredovali v PrvoLigo. |- | colspan="2" |[[2020–21 Slovenian Second League|2020–21]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2021–22 Slovenian Second League|2021–22]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan="2" |[[2022–23 Slovenian Second League|2022–23]] | [[NK Rogaška|Rogaška]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] |- | colspan="2" |2023–24 | [[Nogometni klub Primorje|Primorje]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] | [[ND Beltinci|Beltinci]] |- | colspan="2" |2024/25 |[[NK Aluminij|Aluminij]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |[[ND Gorica|Gorica]] |- |2025/26 | |[[NK Brinje Grosuplje]] |[[NK Nafta Lendava]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- |2026/27 | | | | |} == Glej tudi == * [[Prva slovenska nogometna liga]] * [[3.SNL]] == Zunanje povezave == * [http://www.nzs.si/index.php?pgi=765 Druga slovenska nogometna liga] na nzs.si {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Druga slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] <references /> t362tuse8cpvdnzj0lwowbewshpfxp5 6689483 6689307 2026-06-15T06:54:50Z Neka oseba 238731 6689483 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Druga liga |logo = [[Slika:Druga_liga.png|200px]] |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]] |number of teams = 16 |promotion = [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga]] |relegation = [[Tretja slovenska nogometna liga|3.SNL]] |current champions = [[NK Brinje Grosuplje]] <br> 1. naslov |most successful club = [[NK Rudar Velenje]] <br> 3 naslovi, [[Nogometni klub Aluminij|NK Aluminij]] 3 naslovi, [[Nogometni klub Triglav Kranj|NK Triglav]] 3 naslovi |most caps = [[Denis Topolovec]] (339) |top goalscorer = [[Matej Poplatnik]] (72) |tv = Sportklub |website = [http://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=237 nzs.si] |current = [[Druga slovenska nogometna liga 2026/27|Druga liga 2026/27]] }} '''Druga slovenska nogometna liga,''' krajše tudi '''2. SNL''' je drugi najvišji kakovostni razred [[Nogometni klub|klub]]skega [[nogomet]]a v [[Republika Slovenija|Sloveniji]]. Liga je bila ustanovljena leta 1991, v njej nastopa 16 ekip. Tekmovanje upravlja [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]. ==Format== V svoji uvodni sezoni [[Druga slovenska nogometna liga 1991–92|1991–92]] je bila 2. SNL razdeljena na dve regionalni skupini (Vzhod in Zahod), pri čemer sta oba zmagovalca neposredno napredovala v [[Prva slovenska nogometna liga|PrvoLigo]]. Leta 1992 je bila ustanovljena enotna liga, v kateri je 16 klubov igralo po sistemu vsak z vsakim, kar je trajalo do leta 2003. Običajno sta napredovala dva kluba, medtem ko se je število izpadlih razlikovalo glede na število divizij v [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]. Leta 2003 je bila liga zmanjšana na dvanajst ekip, pri čemer je le prvak neposredno napredoval v PrvoLigo, za drugouvrščeno ekipo pa je bil uveden dodatni kvalifikacijski obračun za napredovanje. Leta 2005 je bila liga še dodatno zmanjšana na deset ekip, ki igrajo po sistemu trojnega kroga vsak z vsakim. Leta 2017 se je tekmovanje vrnilo k staremu sistemu s 16 klubi, ki je bil v uporabi med letoma 1992 in 2003. Vsak klub igra proti vsakemu drugemu dvakrat, enkrat doma in enkrat v gosteh, kar skupno znaša 30 krogov. Ekipe dobijo tri točke za zmago, eno točko za neodločen izid in nobene točke za poraz. Zmagovalec napreduje v PrvoLigo, drugouvrščena ekipa se uvrsti v kvalifikacije za napredovanje, zadnji dve ekipi pa izpadeta v 3. SNL. == Zgodovina == Druga slovenska nogometna liga je uradno nastala z osamosvojitvijo in sezono 1991/92, a je bila tedaj to pravzaprav območna članska liga, ki se je igrala v povsem enakem formatu kot v sezonah pred tem. Liga je bila razdeljena na vzhod in zahod, v vsaki skupini pa je nastopalo 14 klubov. V prvo ligo sta dokaj suvereno napredovala mariborski [[NK Železničar Maribor|Železničar]] in novomeški Studio D, iz tekmovanja pa je zaradi formiranja enotne lige izpadlo kar 15 klubov. V dodatnih kvalifikacijah za obstanek je sežanski [[NK Tabor Sežana|Tabor]] ugnal [[NK Veržej|Veržej]], pravila pa so velevala tudi, da najslabši štirje klubi izpadejo direktno v četrti rang. V drugi sezoni se je liga že igrala po klasičnem formatu s 16 klubi, kakršen je v veljavi še danes, med elito pa sta tedaj napredovala [[ND Jadran Dekani|Jadran Dekani]] in [[NK Primorje|Primorje]], ki sta izpadla leto pred tem. V sezoni 1993/94 se je po napetem boju prvaku Kočevju na poti v prvo ligo prvič pridružil tudi predstavnik Koroške, prevaljski Korotan, iz lige pa je s predzadnjim mesto nekoliko presenetljivo izpadel kranjski [[NK Triglav|Triglav]]. V naslednji sezoni je zaradi krčenja prve lige iz druge neposredno izpadlo kar šest klubov, tudi bivša prvoligaša Slovan in Elan, napredoval pa ni nihče. [[NK Šmartno|Šmartno]] in [[NK Nafta|Nafta]] sta sicer nastopila v kvalifikacijah, a sta bila tam brez realnih možnosti. Po osnovnih pravilih bi moral izpasti tudi mariborski [[NK Železničar Maribor|Železničar]], ki je izgubil kvalifikacijski dvoboj za obstanek s Šentjurjem, a je zaradi prostih mest na koncu vseeno ostal v ligi. V sezoni 1995/96 se je ob problemih v Radečah prvič pripetilo, da je kakšna ekipa izstopila sredi tekmovanja, tako da je izpadel zgolj en klub. Zanimivo je bilo tudi zgoraj, saj Nogometna zveza Slovenije prvaku ljubljanskemu Železničarju ni dovolila napredovati, medtem ko je drugouvrščena Nafta izgubila kvalifikacije s Korotanom, tako da je na koncu ob precejšnjih protestih ostalih administrativno napredoval Koper, ki je dosegel šele šesto mesto. Ljubljana je nato sredi naslednje sezone izstopila, med elito pa so se po združitvi s Slovanom uvrstile Vevče. Drugouvrščeni drugoligaš je bil tudi to pot neuspešen v kvalifikacijah, saj je Drava izgubila proti Beltincem. Sezona 1997/98 pri vrhu ni prinesla večjih pretresov ali presenečanj, saj sta si prvi dve mesti in napredovanje hitro zagotovila favorizirana Koper in Triglav. Priložnost za igranje med najboljšimi sta zaradi širitve [[1. SNL]] dobila še Železničar Maribor in [[NK Domžale|Domžale]], pri čemer pa so bile v kvalifikacijah proti prvoligašu uspešne zgolj slednje. Izpadel ni nihče, [[NK Trbovlje|Rudar Trbovlje]] in [[NK Črnuče|Factor Črnuče]], moštvo nastalo s prenosom tekmovalnih pravic s Črnuč na Ježico, pa sta svoj status rešila v kvalifikacijah z drugourščenimi iz tretjih lig. Oba kluba sta nato iz tekmovanja izpadla naslednje leto, ko sta se med elito prvič v zgodovini uvrstila [[NK Dravograd|Dravograd]] in Pohorje, ki je sezono končalo na drugem mestu po zaslugi boljšega izkupička z medsebojnih tekem proti mariborskemu Železničarju. V sezoni 1999/00 se je Kopru, za katerega je bila to že tretja uvrstitev v prvo ligo v nekaj letih, pridružil sosednji Tabor, iz tekmovanja pa je med drugim precej presenetljivo izpadla ptujska Drava. Sezono za tem je spomladi spet igralo zgolj 15 klubov, saj je izstopil Šentjur, na poti v prvo ligo pa se je prvaku Triglavu pridružilo Šmartno. Posledično bi morali v tretjo ligo izpasti zgolj trije klubi, a so se Brda temu izognila tako, da so se združila z Renčami. V sezoni 2001/02 je naslov prvaka osvojil Dravograd, z drugim mesto pa si je povratek med najboljše zagotovila še šišenska Ljubljana, ki je pred sezono prevzela tekmovalne pravice tretjeligaškega prvaka Komende. Z zadnjim mestom je iz druge lige prvič v zgodovini izpadel novomeški Elan. Sezona 2002/03, ko sta napredovala Domžale in Drava, je prinesla nove administrativne zaplete, saj je NZS uvedla dodatne kriterije glede obveznih mladinskih selekcij. Zaradi tega je bil iz lige izključen Jadran Hrpelje-Kozina, po odlični sezoni pa je na koncu izstopilo še moštvo Grosupelj. Poleg tega zveza drugourščenim tretjeligašem ni dovolila, da bi zapolnili prazna mesta, zaradi česar je bila liga posledično skrčena na zgolj 12 klubov. Od leta 2003 dalje se je tako igral trikrožni sistem s 33 krogu, pri čemer pa so klubi v prvi sezoni odigrali zgolj 32 tekem, saj je spomladi izstopil sežanski Tabor. Zaradi uvedbe licenciranja so bile nove težave tudi na vrhu, velenjski Rudar je možnost napredovanja zavrnil, med najboljše pa sta se za zeleno mizo uvrstila Zagorje in Bela krajina, ki je pred tem izgubila kvalifikacije proti Dravi. V sezoni 2004/05 sta suvereno napredovala velenjski Rudar in Nafta, ki ji zaradi licenčnih težav številnih prvoligašev ni bilo potrebno igrati kvalifikacij. Zaradi pomanjkanja klubov je bila liga po sezoni skrčena na 10 moštev, kar je ob trikrožnem sistemu pomenilo zgolj 27 krogov. Prihodnje leto si je po hudem boju z Dravinjo in dokaj sumljivem razpletu medsebojne tekme naslov zagotovil ježiški Factor, medtem ko so Konjičani v dodatnih kvalifikacijah klonili proti Beli krajini. Iz lige je poleg Dravograda kljub velikim načrtom presenetljivo izpadla ljubljanska Svoboda. V sezoni 2006/07 se je med elito nepričakovano prebil Livar, drugo mesto pa je osvojila Bonifika, ki je nato pričakovano izgubila proti Interblocku. Leta 2008 se je razplet tekmovanja zopet odvijal v pisarnah, saj je Zavrč samovoljno izstopil, tako da je do obstanka naknadno prišel tudi predzadnji Triglav. Naslov je osvojil Rudar Velenje, Bonifika pa je bila še enkrat neuspešna v kvalifikacijah. Klub je naslednjo sezono izstopil iz lige, pričakovano pa je napredovala ljubljanska Olimpija, ki je spomladi strla Aluminij. V sezoni 2009/10 se je v prvo ligo po enoletnem premoru vrnilo Primorje, drugo mesto pa si je z minimalno prednostjo pred Aluminijem zagotovil Triglav. Kranjčani so nato v kvalifikacijah pripravili prijetno presenečenje, saj so kot drugoligaš izločili favorizirani Interblock. Sezona 2010/11 je prinesla nove licenčne in administrativne težave, rezultat česar je bil, da je na koncu v prvo ligo napredovala celo četrtouvrščena Mura. Čeprav si je na igrišču zagotovila odlično peto mesto, je morala tekmovanje zapustiti obubožana Drava, posledično pa je v nasprotju s tekmovalnim pravilnikom v ligi ostalo tudi zadnjeuvrščeno Šmartno. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi prihodnjo sezono, ko je zaradi razpustitve članskega moštva iz tekmovanja izstopil četrti Interblock. Naslov je sicer spet osvojil Aluminij, z drugim mestom in zmago v kvalifikacijah pa bi moral napredovati tudi Dob, a so v klubu to možnost zavrnili. Leta 2013 je Dob še drugič zavrnil napredovanje, tako da je poleg prvaka Zavrča na koncu napredovala tretjeuvrščena Krka. V sezoni 2013/14 so po novi zavrnitvi prvaka Doba napredovale sosednje Radomlje, kvalifikacij pa tudi tokrat ni bilo. Prihodnje leto je po napetem boju slavilo Krško, ki je zgolj za točko ugnalo drugouvrščeni Aluminij. Slednji je nato kljub vodstvu izgubil kvalifikacije proti Gorici. V sezoni 2015/16 so svoj drugi naslov osvojile Radomlje, medtem ko je Aluminij spet izgubil v kvalifikacijah, a vseeno napredoval, saj je njegov tekmec Zavrč ostal brez licence. Slednji je tekom naslednje sezone izstopil iz tekmovanja, naslov in napredovanje v prvo ligo pa si je zagotovil Triglav. Po težavah prvoligaša Kopra bi moral še enkrat več napredovati Dob, a je ta to možnost še četrtič zavrnil. V prvo ligo je tako nepričakovano napredoval tretjeuvrščeni Ankaran, čeprav slednji objektivno prav tako ni izpolnjeval pogojev. Sezono 2017/18 sta obeležila širitev na 16 klubov ter povratek na stari dvokrožni sistem tekmovanja s 30 krogi. V pestri konkurenci številnih nekdanjih prvoligašev je naslov osvojila Mura, medtem ko je Drava v kvalifikacijah prvo ligo neuspešno naskakovala proti Triglavu. Sezono za tem sta se v prvo ligo uvrstila Bravo in Tabor, ki je v dodatnih kvalifikacijah presenetil Gorico. Sledili sta dve neregularni in nedokončani sezoni, ko so klubi vseeno napredovali in izpadali, pri čemer leta 2020 prvaka uradno niso razglasili, leto kasneje pa so Radomlje osvojile tako imenovano ligo za prvaka, ki so jo uvedli sredi sezone. Leta 2022 je svoj prvi drugoligaški naslov osvojila Gorica, drugouvrščeni Triglav je v kvalifikacijah izgubil proti Taboru, iz tekmovanja pa je izpadla Drava. == Klubi == {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: center;" ! width="140" |Klub ! width="140" |Mesto v 2025-26 ! width="140" |Naslov prvaka 2. SNL ! width="140" |Stadion ! width="200" |Kapaciteta |- | [[NK Bistrica]] | 6. mesto | |[[Športni park Slovenska Bistrica]] | 964 |- | [[NK Vrhnika]] | bgcolor="DDFFDD" |'''[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]], 1. mesto''' | |Športni park Vrhnika |500 |- | [[NK Primorje]] | bgcolor="FFE4E1" |'''{{sort|10|[[Prva slovenska nogometna liga|1. SNL]], 9. mesto}}''' | 2. |[[Mestni stadion Ajdovščina]] | 1.630 |- | [[Nogometno društvo Gorica|ND Gorica]] | 15. mesto |1. |[[Športni park Nova Gorica]], |3.066 |- | [[NK Beltinci|NK Beltinci]] | 4.mesto | |[[Športni park Beltinci]] | 1.346 |- | [[MND Tabor Sežana|NK Tabor Sežana]] | 5. mesto | 1. |[[Stadion Rajko Štolfa]] | 1.200 |- | [[NK Triglav Kranj]] | 3. mesto | 3. |[[ŠC Stanko Mlakar]] | 1.560 |- | [[Nogometni klub Rudar Velenje|NK Rudar Velenje]] | 8. mesto | 3. |[[Mestni stadion Ob jezeru]] | 2.341 |- | [[NK Jadran Dekani]] | 10. mesto | |[[Športni park Dekani]] | 500 |- | [[ND Bilje]] | 9. mesto | |[[Stadion v Dolinci|Stadion v dolinci]] | 500 |- | [[NK Brežice 1919|NK Brežice]] | bgcolor="DDFFDD" |'''[[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]], 2. mesto''' | |[[Stadion Brežice]] |800 |- |[[NK Krško Posavje|NK Krško]] |14. mesto |1, |[[Stadion Matije Gubca]] |1.470 |- |[[NK Krka]] |12, mesto | |[[Portoval]] |760 |- |[[ND Ilirija 1911]] |13. mesto | |[[Športni park Ilirija]] |1.300 |- |[[ND Dravinja]] |7. mesto | |[[Stadion Dobrava]] |1.200 |- |[[NK Slovan]] |11. mesto | |[[Športni park Kodeljevo]] |1.370 |} ==Prvaki== {| class="wikitable" | colspan=2 align=center| '''Sezona''' ! Prvak ! Podprvak ! Tretji |- | rowspan="2"|[[1991–92 Slovenian Second League|1991–92]] |Vzhod | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- |Zahod | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[Nogometno društvo Ilirija|Ilirija]] |- | colspan=2|[[1992–93 Slovenian Second League|1992–93]] | [[NK Jadran|Jadran Dekani]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |- | colspan=2|[[1993–94 Slovenian Second League|1993–94]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |[[NK Korotan Prevalje|Korotan Prevalje]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- | colspan=2|[[1994–95 Slovenian Second League|1994–95]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[1995–96 Slovenian Second League|1995–96]] | [[NK Ljubljana|Železničar Ljubljana]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[ND Črnuče|Črnuče]] |- | colspan=2|[[1996–97 Slovenian Second League|1996–97]] | [[NK Slavija Vevče|Vevče]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] |- | colspan=2|[[1997–98 Slovenian Second League|1997–98]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[FC Koper|Koper]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | colspan=2|[[1998–99 Slovenian Second League|1998–99]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Pohorje|Pohorje]] | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] |- | colspan=2|[[1999–2000 Slovenian Second League|1999–2000]] | [[FC Koper|Koper]] | [[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] |- | colspan=2|[[2000–01 Slovenian Second League|2000–01]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2001–02 Slovenian Second League|2001–02]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2002–03 Slovenian Second League|2002–03]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2003–04 Slovenian Second League|2003–04]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[2004–05 Slovenian Second League|2004–05]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Svoboda|Svoboda]] |- | colspan=2|[[2005–06 Slovenian Second League|2005–06]] | [[NK Interblock|Factor]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2006–07 Slovenian Second League|2006–07]] | [[NK Ivančna Gorica|Livar]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Krško|Krško]] |- | colspan=2|[[2007–08 Slovenian Second League|2007–08]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] |- | colspan=2|[[2008–09 Slovenian Second League|2008–09]] | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2009–10 Slovenian Second League|2009–10]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2010–11 Slovenian Second League|2010–11]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Interblock|Interblock]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] |- | colspan=2|[[2011–12 Slovenian Second League|2011–12]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Šenčur|Šenčur]] |- | colspan=2|[[2012–13 Slovenian Second League|2012–13]] | [[NK Zavrč|Zavrč]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan=2|[[2013–14 Slovenian Second League|2013–14]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2014–15 Slovenian Second League|2014–15]] | [[NK Krško|Krško]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] |- | colspan=2|[[2015–16 Slovenian Second League|2015–16]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] |- | colspan=2|[[2016–17 Slovenian Second League|2016–17]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Ankaran|Ankaran]] |- | colspan="2" |[[2017–18 Slovenian Second League|2017–18]] | [[NŠ Mura|Mura]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2018–19 Slovenian Second League|2018–19]] | [[NK Bravo|Bravo]] | [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] |- | colspan="2" |[[2019–20 Slovenian Second League|2019–20]] | colspan="3" align=center |Sezona je bila prekinjena in kasneje preklicana zaradi epidemije COVID-19.<ref>{{cite web |title=Zadeva: Zaključek tekmovanja v 2. Slovenski nogometni ligi v sezoni 2019/2020 |url=https://www.nzs.si/Doc/Info/2020/16-20_Zakljucek%20tekmovanja%20v%202SNL%20v%20TL1920.pdf |publisher=nzs.si |access-date=28 July 2020 |language=sl |date=11 May 2020}}</ref> [[FC Koper|Koper]] in [[ND Gorica|Gorica]], prvo in drugouvrščeni ekipi, sta napredovali v PrvoLigo. |- | colspan="2" |[[2020–21 Slovenian Second League|2020–21]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2021–22 Slovenian Second League|2021–22]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan="2" |[[2022–23 Slovenian Second League|2022–23]] | [[NK Rogaška|Rogaška]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] |- | colspan="2" |2023–24 | [[Nogometni klub Primorje|Primorje]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] | [[ND Beltinci|Beltinci]] |- | colspan="2" |2024/25 |[[NK Aluminij|Aluminij]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |[[ND Gorica|Gorica]] |- |2025/26 | |[[NK Brinje Grosuplje]] |[[NK Nafta Lendava]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- |2026/27 | | | | |} == Glej tudi == * [[Prva slovenska nogometna liga]] * [[3.SNL]] == Zunanje povezave == * [http://www.nzs.si/index.php?pgi=765 Druga slovenska nogometna liga] na nzs.si {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Druga slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] <references /> bghzg84nluof50vmxddyc03547vrib5 0 185818 6689190 4921849 2026-06-14T14:17:58Z Erardo Galbi 166658 /* */ 6689190 wikitext text/x-wiki [[Slika:Rumelia map.jpg|right|thumb|250px|Karta Rumelije leta 1801]] '''Rumelija''' ({{Jezik-tr|Rumeli}}, »Dežela Rimljanov«; {{Jezik-gr|Ρούμελη|Roúmeli}}; {{Jezik-bg|Румелия|Rumelija}}) je turško ime, ki se je od [[15. stoletje|15. stoletja]] uporabljalo za ozemlje [[Otomansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] na južnem [[Balkan]]u. Naziv »Rumeli«, ki v dobesednem prevodu pomeni »dežela Rimljanov«, se je prvotno nanašal na celotno ozemlje [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] in so ga v [[11. stoletje|11.]] in [[12. stoletje|12. stoletju]] uporabljali tudi za [[Anatolija|Anatolijo]]. == Geografija == Rumelija je obsegala antične province [[Konstantinopel]], [[Solun]], [[Trakija|Trakijo]], [[Makedonija|Makedonijo]] in [[Mezija|Mezijo]], današnjo osrednjo [[Grčija|Grčijo]] in evropski del [[Turčija|Turčije]]. Na severu je mejila na reko [[Donava|Donavo]], na zahodu na [[Albanija|Albanijo]] in na jugu na Moreo ([[Peloponez]]). Naziv Rumelija se je nazadnje uporabljal samo za province v osrednji Albaniji in severozahodni Makedoniji z glavnim mestom [[Bitola]]. Po reformah Osmanskega cesarstva v letih [[1870]]-[[1875]] se ime Rumelija ni več nanašalo na nobeno državno upravno enoto. [[Vzhodna Rumelija]] je z berlinsko pogodbo leta [[1878]] postala samostojna provinca Osmanskega cesarstva, [[6. september|6. septembra]] [[1885]] pa se je po krvavi revoluciji združila z Bolgarijo. V sodobni Turčiji se za evropski del države (province Edirne, Kırklareli, Tekirdağ in zahodni del province Istanbul) namesto naziva Rumelija praviloma uporablja naziv Trakija (turško: Trakya), v zgodovinskem kontekstu pa še vedno staro ime Rumelija. Turki regijo imenujejo tudi Vzhodna Trakija ali Turška Trakija. V Grčiji se naziv Ρούμελη (Roumeli) že od turških časov nanaša samo na osrednjo Grčijo brez Peloponeza. == Uprava == Prvi [[beglerbeg]] Rumelije je bil Lala Shahin Paşa, ''lala'' (vzgojitelj oziroma hišni učitelj) [[sultan]]a [[Murat I.|Murata I.]] Za administrativno središče pokrajine je leta [[1362]] izbral Plovdiv (Filibe, Philippopolis). Leta [[1382]] so glavno mesto preselili v [[Sofija|Sofijo]]. Najbolj znani rumelijski beglerbegi so bili: * Şahabettin Paşa (Sa'd ed-din Paşa) ([[1436]]) * Sokollu Mehmet Paşa ([[Mehmed Paša Sokolović]]), po poreklu iz [[Bosna|Bosne]] ([[1551]]-[[1555]]) * Pertev Paşa, po poreklu iz [[Hercegovina|Hercegovine]] ([[1555]]-?) * Yeğen Paşa ([[17. stoletje]]) * Ali Paşa ([[1741]]-[[1822]]) * Yorgancıoğlu Paşa ([[1905]]) == Viri == * [[Encyclopædia Britannica]], 11. izdaja, 1911, ki je v javni lasti {{hist-stub}} [[Kategorija:Osmansko cesarstvo]] [[Kategorija:Osmanska Grčija]] {{normativna kontrola}} jtolutgpvu4revh4fkdjw6dr1ocuyov 0 188227 6689176 6228746 2026-06-14T13:11:50Z ~2026-32552-67 260877 /* Priimek */ 6689176 wikitext text/x-wiki '''Marx''' je lahko: == Priimek == * [[Adolf Bernhard Marx]] (1799–1866), nemški skladatelj, muzikolog in glasbeni kritik * [[bratje Marx]], družina ameriških vudvilskih in filmskih igralcev: :* [[Chico Marx]] (Leonard) (1887–1961) :* [[Harpo Marx]] (Adolph, Arthur) (1888–1964) :* [[Groucho Marx]] (Julius Henry) (1890–1977) :* [[Gummo Marx]] (Milton) (1892–1977) :* [[Zeppo Marx]] (Herbert) (1901–1979) :* [[Barbara Marx]] (1927–2017), model, žena Zeppa :* [[Minnie Marx]] (1865–1929), ameriška filmska igralka, mati bratov Marx in sestra [[Al Shean|Ala Sheana]] :* [[Sam Marx]] (1861–1933), ameriški vudvilski igralec, oče bratov Marx * [[Alena Marx]] (2000–), švicarska slalomska kanuistka * [[Charles Marx]] (1903–1946), luksemburški zdravnik, politik in minister * [[Christy Marx]] (1952–), ameriška pisateljica, fotografinja in televizijska scenaristka * [[Eleanor Marx]] (1855–1898), nemška marksistka, pisateljica, politična aktivistka in prevajalka, šesta hči Karla * Franz Marx (1889–1960), nemški slikar * [[Franz Marx]] (1903–1985), nemški politik * Franz Marx (1943–2021), južnoafriški filmski producent in scenarist * [[Franz Marx (rokoborec)|Franz Marx]] (1963–), avstrijski rokoborec * [[:de:Friedrich Marx (Autor)|Friedrich Marx]] (1830–1905), avstrijski pesnik * [[Gary Marx]] (''Mark Frederick Pearman''), angleški rock glasbenik, kitarist in pisec besedil, ustanovni član skupin [[The Sisters of Mercy]] in [[Ghost Dance]] * [[Gary A. Marx]]/Marks (angleško-)ameriški politolog ([[Gary Marks]]) * [[Gary T. Marx]] (1938–), ameriški sociolog in univerzitetni profesor ([[MIT]]) * [[Jeff Marx]] (1970–), ameriški skladatelj in pisec besedil muzikalov * [[Hellmuth Marx]] (1915–2002), avstrijski kipar * [[Jenny Marx]] (1814–1881), nemška socialistka, žena [[Karl Marx|Karla Marxa]] * Jenny Marx ml. (1844–1883), politična aktivistka * [[Joseph Marx]] (1882–1964), avstrijski skladatelj, glasbeni pedagog in glasbeni kritik * [[Karl Marx]] (1818–1883), nemški filozof, pisatelj, ekonomist in politični časnikar * [[Karl Marx (skladatelj)|Karl Marx]] (1897–1985), nemški skladatelj, dirigent in glasbeni pedagog * [[Laura Marx]] (1845–1911), socialistka in revolucionarka * [[Leo Marx]] (1919–2022), ameriški univerzitetni profesor zgodovine in filozofije znanosti * [[Leslie Marx]] (1967-), ameriška mečevalka in ekonomistka * [[Louis Marx]] (1896–1982), ameriški izdelovalec igrač in poslovnež * [[Michael Marx]] (1958–), ameriški mečevalec * [[Paul Marx]] (1968–), britanski televizijski scenarist *[[Peter Marx]] (1956–2022), nemški politik (NPD) *[[Reinhard Marx]] (1953–), nemški nadškof ([[Nadškofija München in Freising|Műnchen in Freising]]) in kardinal * [[Richard Marx]] (1963–), ameriški pop/rock pevec, pisec besedil, glasbenik in glasbeni producent * [[Robert F. Marx]] (1936–2019), ameriški zgodovinar, potapljaški pionir in podvodni arheolog * [[Roberto Burle Marx]] (1909–1994), brazilski krajinski arhitekt, slikar, ekolog in prirodoslovec * [[Samuel Marx]] (1902–1992), ameriški pisatelj, filmski producent in scenarist * [[Thorben Marx]] (1981–), nemški nogometaš, član kluba [[Arminia Bielefeld]] * [[Wilhelm Marx]] (1863–1946), nemški pravnik, politik in kancler (1923–25/1926–28) == Osebno ime == * [[Marx Dormoy]] (1888–1941), francoski socialist in politik == Drugo == * [[2807 Karl Marx]], asteroid poimenovan po Karlu Marxu == Glej tudi == * [[Marcks]] * [[Marks]] {{Priimek}} h5dkchxcvnf0cvp2hz2085fec0mo0wl 6689177 6689176 2026-06-14T13:12:32Z ~2026-32552-67 260877 6689177 wikitext text/x-wiki '''Marx''' je lahko: == Priimek == * [[Adolf Bernhard Marx]] (1799–1866), nemški skladatelj, muzikolog in glasbeni kritik * [[Alena Marx]] (2000–), švicarska slalomska kanuistka * [[bratje Marx]], družina ameriških vudvilskih in filmskih igralcev: :* [[Chico Marx]] (Leonard) (1887–1961) :* [[Harpo Marx]] (Adolph, Arthur) (1888–1964) :* [[Groucho Marx]] (Julius Henry) (1890–1977) :* [[Gummo Marx]] (Milton) (1892–1977) :* [[Zeppo Marx]] (Herbert) (1901–1979) :* [[Barbara Marx]] (1927–2017), model, žena Zeppa :* [[Minnie Marx]] (1865–1929), ameriška filmska igralka, mati bratov Marx in sestra [[Al Shean|Ala Sheana]] :* [[Sam Marx]] (1861–1933), ameriški vudvilski igralec, oče bratov Marx * [[Charles Marx]] (1903–1946), luksemburški zdravnik, politik in minister * [[Christy Marx]] (1952–), ameriška pisateljica, fotografinja in televizijska scenaristka * [[Eleanor Marx]] (1855–1898), nemška marksistka, pisateljica, politična aktivistka in prevajalka, šesta hči Karla * Franz Marx (1889–1960), nemški slikar * [[Franz Marx]] (1903–1985), nemški politik * Franz Marx (1943–2021), južnoafriški filmski producent in scenarist * [[Franz Marx (rokoborec)|Franz Marx]] (1963–), avstrijski rokoborec * [[:de:Friedrich Marx (Autor)|Friedrich Marx]] (1830–1905), avstrijski pesnik * [[Gary Marx]] (''Mark Frederick Pearman''), angleški rock glasbenik, kitarist in pisec besedil, ustanovni član skupin [[The Sisters of Mercy]] in [[Ghost Dance]] * [[Gary A. Marx]]/Marks (angleško-)ameriški politolog ([[Gary Marks]]) * [[Gary T. Marx]] (1938–), ameriški sociolog in univerzitetni profesor ([[MIT]]) * [[Jeff Marx]] (1970–), ameriški skladatelj in pisec besedil muzikalov * [[Hellmuth Marx]] (1915–2002), avstrijski kipar * [[Jenny Marx]] (1814–1881), nemška socialistka, žena [[Karl Marx|Karla Marxa]] * Jenny Marx ml. (1844–1883), politična aktivistka * [[Joseph Marx]] (1882–1964), avstrijski skladatelj, glasbeni pedagog in glasbeni kritik * [[Karl Marx]] (1818–1883), nemški filozof, pisatelj, ekonomist in politični časnikar * [[Karl Marx (skladatelj)|Karl Marx]] (1897–1985), nemški skladatelj, dirigent in glasbeni pedagog * [[Laura Marx]] (1845–1911), socialistka in revolucionarka * [[Leo Marx]] (1919–2022), ameriški univerzitetni profesor zgodovine in filozofije znanosti * [[Leslie Marx]] (1967-), ameriška mečevalka in ekonomistka * [[Louis Marx]] (1896–1982), ameriški izdelovalec igrač in poslovnež * [[Michael Marx]] (1958–), ameriški mečevalec * [[Paul Marx]] (1968–), britanski televizijski scenarist *[[Peter Marx]] (1956–2022), nemški politik (NPD) *[[Reinhard Marx]] (1953–), nemški nadškof ([[Nadškofija München in Freising|Műnchen in Freising]]) in kardinal * [[Richard Marx]] (1963–), ameriški pop/rock pevec, pisec besedil, glasbenik in glasbeni producent * [[Robert F. Marx]] (1936–2019), ameriški zgodovinar, potapljaški pionir in podvodni arheolog * [[Roberto Burle Marx]] (1909–1994), brazilski krajinski arhitekt, slikar, ekolog in prirodoslovec * [[Samuel Marx]] (1902–1992), ameriški pisatelj, filmski producent in scenarist * [[Thorben Marx]] (1981–), nemški nogometaš, član kluba [[Arminia Bielefeld]] * [[Wilhelm Marx]] (1863–1946), nemški pravnik, politik in kancler (1923–25/1926–28) == Osebno ime == * [[Marx Dormoy]] (1888–1941), francoski socialist in politik == Drugo == * [[2807 Karl Marx]], asteroid poimenovan po Karlu Marxu == Glej tudi == * [[Marcks]] * [[Marks]] {{Priimek}} l3pf8vcoja2iay0v3fn4q6cdpvujz00 6689273 6689177 2026-06-14T16:55:09Z Yerpo 8417 /* Priimek */ slog 6689273 wikitext text/x-wiki '''Marx''' je lahko: == Priimek == * [[Adolf Bernhard Marx]] (1799–1866), nemški skladatelj, muzikolog in glasbeni kritik * [[Alena Marx]] (*2000), švicarska slalomska kanuistka * [[bratje Marx]], družina ameriških vudvilskih in filmskih igralcev: :* [[Chico Marx]] (Leonard) (1887–1961) :* [[Harpo Marx]] (Adolph, Arthur) (1888–1964) :* [[Groucho Marx]] (Julius Henry) (1890–1977) :* [[Gummo Marx]] (Milton) (1892–1977) :* [[Zeppo Marx]] (Herbert) (1901–1979) :* [[Barbara Marx]] (1927–2017), model, žena Zeppa :* [[Minnie Marx]] (1865–1929), ameriška filmska igralka, mati bratov Marx in sestra [[Al Shean|Ala Sheana]] :* [[Sam Marx]] (1861–1933), ameriški vudvilski igralec, oče bratov Marx * [[Charles Marx]] (1903–1946), luksemburški zdravnik, politik in minister * [[Christy Marx]] (*1952), ameriška pisateljica, fotografinja in televizijska scenaristka * [[Eleanor Marx]] (1855–1898), nemška marksistka, pisateljica, politična aktivistka in prevajalka, šesta hči Karla * Franz Marx (1889–1960), nemški slikar * [[Franz Marx]] (1903–1985), nemški politik * Franz Marx (1943–2021), južnoafriški filmski producent in scenarist * [[Franz Marx (rokoborec)|Franz Marx]] (*1963), avstrijski rokoborec * [[:de:Friedrich Marx (Autor)|Friedrich Marx]] (1830–1905), avstrijski pesnik * [[Gary Marx]] (''Mark Frederick Pearman''), angleški rock glasbenik, kitarist in pisec besedil, ustanovni član skupin [[The Sisters of Mercy]] in [[Ghost Dance]] * [[Gary A. Marx]]/Marks (angleško-)ameriški politolog ([[Gary Marks]]) * [[Gary T. Marx]] (*1938), ameriški sociolog in univerzitetni profesor ([[MIT]]) * [[Jeff Marx]] (*1970), ameriški skladatelj in pisec besedil muzikalov * [[Hellmuth Marx]] (1915–2002), avstrijski kipar * [[Jenny Marx]] (1814–1881), nemška socialistka, žena [[Karl Marx|Karla Marxa]] * Jenny Marx ml. (1844–1883), politična aktivistka * [[Joseph Marx]] (1882–1964), avstrijski skladatelj, glasbeni pedagog in glasbeni kritik * [[Karl Marx]] (1818–1883), nemški filozof, pisatelj, ekonomist in politični časnikar * [[Karl Marx (skladatelj)|Karl Marx]] (1897–1985), nemški skladatelj, dirigent in glasbeni pedagog * [[Laura Marx]] (1845–1911), socialistka in revolucionarka * [[Leo Marx]] (1919–2022), ameriški univerzitetni profesor zgodovine in filozofije znanosti * [[Leslie Marx]] (*1967), ameriška mečevalka in ekonomistka * [[Louis Marx]] (1896–1982), ameriški izdelovalec igrač in poslovnež * [[Michael Marx]] (*1958), ameriški mečevalec * [[Paul Marx]] (*1968), britanski televizijski scenarist *[[Peter Marx]] (1956–2022), nemški politik (NPD) *[[Reinhard Marx]] (*1953), nemški nadškof ([[Nadškofija München in Freising|Műnchen in Freising]]) in kardinal * [[Richard Marx]] (*1963), ameriški pop/rock pevec, pisec besedil, glasbenik in glasbeni producent * [[Robert F. Marx]] (1936–2019), ameriški zgodovinar, potapljaški pionir in podvodni arheolog * [[Roberto Burle Marx]] (1909–1994), brazilski krajinski arhitekt, slikar, ekolog in prirodoslovec * [[Samuel Marx]] (1902–1992), ameriški pisatelj, filmski producent in scenarist * [[Thorben Marx]] (*1981), nemški nogometaš, član kluba [[Arminia Bielefeld]] * [[Wilhelm Marx]] (1863–1946), nemški pravnik, politik in kancler (1923–25/1926–28) == Osebno ime == * [[Marx Dormoy]] (1888–1941), francoski socialist in politik == Drugo == * [[2807 Karl Marx]], asteroid, poimenovan po Karlu Marxu == Glej tudi == * [[Marcks]] * [[Marks]] {{Priimek}} fdcg1o1qy69nel31o6jw8ndpr4pgq1t 0 192534 6689214 6664839 2026-06-14T15:03:45Z Yerpo 8417 /* Etnične skupine */ slo 6689214 wikitext text/x-wiki {{short description|avtonomna Ruske federacije}} {{Infobox settlement | name = Republika Čuvašija | subdivision_type = Republika | settlement_type = [[Republike Rusije|Republika]] | image_flag = Flag of Chuvashia.svg | image_map = Map of Russia (2014–2022) - Chuvashia (disputed Crimea).svg | pushpin_map = European Russia | pushpin_relief = 1 <!-- | mapframe = yes | mapframe-wikidata = yes | mapframe-zoom = 4 | mapframe-height = 250 | mapframe-stroke-width = 1 --> | subdivision_name = [[Rusija]] | coordinates = {{coord|55|33|N|47|06|E|type:adm1st_region:RU|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | subdivision_type2 = [[Federalna okrožja Rusije|Federalno okrožje]]<ref name="FederalDistrict">{{Cite Russian law|ru_entity=Президент Российской Федерации|ru_type=Указ|ru_number=849|ru_date=13 мая 2000 г.|ru_title=О полномочном представителе Президента Российской Федерации в федеральном округе|ru_effective_date=13 мая 2000 г|ru_published_in="Собрание законодательства РФ", No.&nbsp;20, ст. 2112|ru_published_date=15 мая 2000 г|ru_amendment_type=Указа|ru_amendment_number|ru_amendment_date=19 января 2010 г|ru_amendment_title|en_entity=President of the Russian Federation|en_type=Decree|en_number=849|en_date=May 13, 2000|en_title=On the Plenipotentiary Representative of the President of the Russian Federation in a Federal District|en_effective_date=May 13, 2000|en_url|en_amendment_type=Decree|en_amendment_number|en_amendment_date=January 19, 2010|en_amendment_title}}</ref> | subdivision_name2 = [[Privolško federalno okrožje|Privolško]] | subdivision_type3 = [[Ekonomske regije Rusije|Ekonomska regija]]<ref name="EconomicRegion">{{Cite Russian law|ru_entity=Госстандарт Российской Федерации|ru_number=ОК 024-95|ru_date=27 декабря 1995 г.|ru_title=Общероссийский классификатор экономических регионов. 2.&nbsp;Экономические районы|ru_amendment_type=Изменения|ru_amendment_number=5/2001 ОКЭР|en_entity=[[Gosstandart]] of the Russian Federation|en_number=OK 024-95|en_date=December 27, 1995|en_title=Russian Classification of Economic Regions. 2.&nbsp;Economic Regions|en_amendment_type=Amendment|en_amendment_number=5/2001 OKER}}</ref> | subdivision_name3 = [[Volško-vjatska ekonomska regija|Volško-vjatska]] | leader_title = [[Predsednik Republike Čuvašija|Predsednik]]<ref name="HeadTitle">Ustava Republike Čuvašija, Člen&nbsp;68</ref> | leader_name = [[Oleg Nikolajev]]<ref>{{Cite web|url=https://www.newsru.com/russia/29jan2020/ignatiev.html|title=Putin dismissed the head of Chuvashia, Mikhail Ignatiev, in connection with a loss of confidence|date=2020-01-29|language=ru|website=NewsRU|access-date=2020-01-29}}</ref> | total_type = Skupaj | area_total_km2 = 18.343 | population_rank = 39. | population_density_km2 = auto | population_as_of = popis 2021 | population_total = 1186909 | population_footnotes = <ref name=2021census>{{cite web|title=Оценка численности постоянного населения по субъектам Российской Федерации|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/tab-5_VPN-2020.xlsx|publisher=[[Zvezna državna statistična služba]]|accessdate=1 September 2022}}</ref> | timezone1 = [[Jekaterinburški čas|MSK+2]]<ref>{{cite web |url=http://pravo.gov.ru/proxy/ips/?docbody=&prevDoc=102483854&backlink=1&&nd=102148085 |script-title=ru:"Об исчислении времени". Официальный интернет-портал правовой информации |language=ru |access-date=19 January 2019 |archive-date=June 22, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200622151333/http://pravo.gov.ru/proxy/ips/?docbody=&prevDoc=102483854&backlink=1&&nd=102148085 |url-status=live }}</ref> | blank_name = [[OKTMO]] ID | blank_info = 97000000 | native_name = {{native name|cv|Чӑваш Республики — Чӑваш Ен}}<br>{{native name|ru|Чувашская Республика — Чувашия}} | image_shield = Coat of arms of Chuvashia.svg | iso_code = RU-CU | registration_plate = 21, 121 | utc_offset = +3 | anthem = {{lang|cv|[[Himna Republike Čuvašija|Чӑваш Республикин патшалӑх гимнӗ]]}}<br />{{transliteration|cv|Çăvaş Respublikin patşalăh gimnĕ}} ([[čuvaščina]])<br />"Himna Republike Čuvašija"<ref name="Anthem">Zkon #12</ref><br />{{center|[[File:Anthem of Chuvashia.ogg]]}} | flag_size = 120px | shield_size = 85px | flag_link = Zastava Republike Čuvašija | shield_link = Grb Republike Čuvašija | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Čeboksari]]<ref name="Capital">Ustava Republike Čuvašija, Člen&nbsp;67.2</ref> | population_urban = 63,9% | population_rural = 36,1% | blank_name_sec1 = Uradni jeziki | blank_info_sec1 = [[čuvaščina]]<ref name="Languages">Ustava Republike Čuvašija, Člen&nbsp;8</ref>{{* }}[[ruščina]]<ref name="Russian">Uradni jezik v vsej Ruski federaciji glede na Člen&nbsp;68,1 of the [[Ustava Rusije]].</ref> | area_footnotes = | mapsize = 300px | government_type = [[Državni svet Republike Čuvašija|Državni svet]]<ref name="Legislature">Ustava Republike Čuvašija, Člen&nbsp;77</ref> | website = {{URL|http://www.cap.ru|cap.ru}} }} '''Čuvašija''' (uradno '''Republika Čuvašija'''){{efn|{{langx|ru|Чувашия|Čuvašija}}, {{IPA|ru|tɕʊˈvaʂɨjə|IPA}}; {{langx|cv|Чӑваш Ен|Çăvaş Yen}}, {{IPA|cv|tɕə̹̆ˈʋaʂ jɛn|IPA}}}} je avtonomna [[republika]] [[Rusija|Ruske federacije]] v [[Privolško federalno okrožje|Privolškem federalnem okrožju]]. Na zahodu meji z [[Niženovgorodska oblast|Niženovgorodsko oblastjo]], na severu z republiko [[Marij El]]om, na vzhodu z republiko [[Mordvinija|Mordvinijo]] in na jugu z [[Uljanovska oblast|Uljanovsko oblastjo]]. Ustanovljena je bila 24. junija 1920. [[Glavno mesto]] republike je [[tipi naselij v Rusiji|mesto]] [[Čeboksari]]. Po popisu prebivalstva leta 2010 je bilo njeno prebivalstvo&nbsp;1.251.619.<ref name="2010Census">{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> Je domovina [[Čuvaši|Čuvašev.]] == Geografija == Republika Čuvašija se nahaja v osrednjem delu [[Evropska Rusija|evropske Rusije]], v središču [[Volško-vjatska ekonomska regija|Volško-vjatske ekonomske regije]], večinoma zahodno od [[Volga|reke Volge]], v [[Volško višavje|Volškem višavju]]. Na zahodu meji na [[Niženovgorodska oblast|Niženovgorodsko oblast]], na severu na [[Marij El|republiko Marij El]], na vzhodu in jugovzhodu na [[Tatarstan|republiko Tatarstan]], na jugozahodu na [[Mordvinija|republiko Mordovijo]] in na jugu na [[Uljanovska oblast|Uljanovsko oblast]]. V republiki je več kot dva tisoč rek – med največjimi so Volga, [[Sura (reka)|Sura]] in [[Civil]] – ter okoli štiristo jezer. Del akumulacijskih jezer v dolini reke Volge leži na severu republike, reka Sura pa teče proti Volgi vzdolž večjega dela zahodne meje republike. Podnebje je zmerno [[celinsko podnebje|celinsko]], s povprečnimi temperaturami od −13 °C v januarju do +19 °C v juliju. Letna [[Padavine|količina padavin]] se giblje med 450 in 700 milimetri, vendar se od leta do leta precej razlikuje. Naravni viri vključujejo [[Sadra|sadro]], pesek, [[Glina|glino]], nahajališča [[Sapropel|sapropela]], [[fosforit|fosforita]] in [[Šota|šote]]. Obstajajo nahajališča [[Olje|nafte]] in [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]], vendar njihovo izkoriščanje še ni doseglo komercialne ravni. Gozdovi, ki so večinoma na jugu ob reki Suri, pokrivajo približno 30% ozemlja.<ref name="USPC">{{cite web|title=Economic Overview of the Republic of Chuvashia |publisher=United States Peace Corps Business Development Volunteers in Chuvashia |author=Steven Brown and Olin Lagon |url=http://www.bisnis.doc.gov/bisnis/bisdoc/0106Chuvashia.htm |date=June 2001 |access-date=August 9, 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20050704084704/http://www.bisnis.doc.gov/bisnis/bisdoc/0106Chuvashia.htm |archive-date=July 4, 2005 }}</ref> == Zgodovina == [[File:Map chuvashia.png|thumb|Zemljevid Čuvaške republike]] Predniki Čuvašev so bili [[Prabolgari]] in [[Sabiri]], [[Onoguri|onogursk]]<nowiki/>o-turška plemena, ki so v 5. do 8. stoletju živela na [[Kavkaz|Severnem Kavkazu]]. V 7. in 8. stoletju se je del Bolgarov preselil na [[Balkan]], kjer so skupaj z [[Južni Slovani|južnimi Slovani]] ustanovili državo, iz katere se je razvila današnja [[Bolgarija]]. Drugi del se je preselil v območje srednje Volge (glej [[Volška Bolgarija|Volška Bolgarij]]<nowiki/>a), kjer je bolgarsko prebivalstvo, ki ni sprejelo [[Islam|islama]], postopoma oblikovalo čuvaški narod.<ref name="USPC" /> Med mongolsko invazijo na Volško Bolgarijo so se stepski Sabiri umaknili proti severu, kjer so živela plemena [[Povolški Finci|Povolških Fincev]], kot so [[Mordvinci]] in [[Marijci]]. Čuvaši verjamejo, da izvirajo iz teh Sabirov, ki so se sčasoma pomešali z Marijci. Leta 1242 so postali vazali [[Zlata horda|Zlate horde]]. Kasnejši [[Mongolsko cesarstvo|mongolski]] in [[Tatari|tatarski]] vladarji se niso vmešavali v njihovo vsakdanje življenje, dokler so vsako leto plačevali davek [[Saraj (mesto)|Saraju]]. Ko je Zlata horda začela slabeti, so oblast nad tem območjem skušali prevzeti murze [[Volški Tatari#Nokratski Tatari|Nokartski tatarov]]. Med osvajalno vojno [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivana Groznega]] proti [[Kazanski kanat|Kazanskemu kanatu]], sta avgusta 1552 čuvaški knez Orsaj in marijski knez [[Akpar Tokari]] v mestu [[Alatir]] ob [[Sura (reka)|reki Suri]] prisegla zvestobo [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Med letoma 1650 in 1850 je [[Ruska pravoslavna cerkev]] pošiljala misijonarje, ki so govorili [[čuvaščina|čuvaško]], da bi Čuvaše spreobrnili v pravoslavno vero. Ti misijonarji so tudi pomagali razviti pisano obliko čuvaškega jezika. Večina Čuvašev, ki so ostali na tem območju, je sprejela pravoslavno krščanstvo, nekateri pa so ostali [[Poganstvo|pogani]]. 15. maja 1917 so se Čuvaši pridružili gibanju [[Idel-Ural]]. Decembra istega leta so sodelovali pri ustanovitvi kratkotrajne [[Država Idel-Ural|države Idel-Ural]], potem ko so se s [[Tatarstan|tatarskimi]] predstavniki dogovorili, da bo vzhodna meja Čuvašije potekala na reki [[Svijaga|Svijagi]]. Med letoma 1918 in 1919 je območje zajela [[ruska državljanska vojna]], ki se je končala z zmago [[Boljševiki|boljševikov]]. Da bi si pridobil podporo lokalnega prebivalstva, je Lenin ukazal ustanovitev čuvaške države znotraj [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske SFSR]]. 24. junija 1920 je bila ustanovljena [[Čuvaška avtonomna oblast]], ki se je aprila 1925 preoblikovala v [[Čuvaška ASSR|Čuvaško ASSR]]. == Politika == [[File:Cheboksary Government House.jpg|thumb|Sedež vlade Čuvaške republike]] [[File:New Cheboksary Government House.jpg|thumb|Rezidenca predsednika Čuvaške republike]] Do leta 2012 je imela Čuvaška republika uradni status države. V ustavi Čuvašije (različica 6 z dne 13. septembra 2011 št. 46) je bilo zapisano: »Čuvaška republika je republika (država) v sestavi Ruske federacije.« V [[Sovjetska zveza|sovjetskem]] obdobju je bila najvišja oblast v [[Republike Rusije|republiki]] razdeljena med tri osebe: prvega sekretarja čuvaškega komiteja Komunistične partije (ki je imel v resnici največjo oblast), predsednika sovjeta (zakonodajna oblast) in predsednika izvršnega odbora republike (izvršilna oblast). Po letu 1991 je Komunistična partija izgubila vso oblast. Upravljanje republike je prevzel vodja republiške uprave, kasneje pa guverner, ki je bil imenovan ali izvoljen, skupaj z izvoljenim regionalnim parlamentom. Ustava Republike Čuvašije je temeljni zakon regije. [[Državni svet Republike Čuvašije]] je stalni regionalni zakonodajni (predstavniški) organ republike. Najvišji izvršni organ je vlada republike, ki vključuje teritorialne izvršne organe, kot so okrožne uprave, odbori in komisije, ki skrbijo za razvoj in vsakodnevno delovanje. == Demografija == [[File:Unbaptized Chuvash people.jpg|thumb|Nekrščeni Čuvaši leta 1870]] [[File:Baptized Chuvash people.jpg|thumb|Krščeni Čuvaši leta 1870]] Čeprav republika ni velika, spada med bolj gosto poseljene regije v Ruski federaciji.{{citation needed|datum=August 2019}} Število prebivalcev glede na leto popisa: {{ru-census|p2010=1.251.619|p2002=1.313.754|p1989=1.336.066}} Glavno in največje mesto Čuvašije je [[Čeboksari]], ki je imel leta 2010 približno 464.000 prebivalcev. Mesto leži večinoma na južnem bregu reke Volge v severnem delu republike. V drugi polovici 20. stoletja je bil dodan tudi del na severnem bregu. Čeboksari leži približno 650 kilometrov vzhodno od [[Moscow|Moskve]]. Nedaleč proti vzhodu leži drugo največje mesto, [[Novočeboksarsk]], ki je imel leta 2010 okoli 124.000 prebivalcev. == Etnične skupine == Po popisu prebivalstva iz leta 2021 [[Čuvaši]] predstavljajo 63,7% prebivalstva republike. Druge skupine so [[Rusi]] (30,7%), [[Tatari]] (2,7%), [[Mordvinci]] (0,7%) in številne manjše skupine, vendar vsaka predstavlja manj kot 0,5 % prebivalstva.<ref name="census2021">{{cite web|title=Национальный состав населения|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx|publisher=[[Zvezna državna statistična služba]]|accessdate=30 December 2022}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: right;" |-bgcolor="#e0e0e0" ! rowspan="2" | Etnične<br />skupine ! colspan="2" | Popis 1926 ! colspan="2" | Popis 1939 ! colspan="2" | Popis 1959 ! colspan="2" | Popis 1970 ! colspan="2" | Popis 1979 ! colspan="2" | Popis 1989 ! colspan="2" | Popis 2002 ! colspan="2" | Popis 2010<ref name="2010Census" /> ! colspan="2" | Popis 2021<ref name="census2021" /> |-bgcolor="#e0e0e0" ! Število ! % ! Število ! % ! Število ! % ! Število ! % ! Število ! % ! Število ! % ! Število ! % ! Število ! % ! Število ! % |- | align="left"|[[Čuvaši]] | 667.695 |74,6% | 777.202 | 72,2% | 770.351 | 70,2% | 856.246 |70,0% | 887.738 |68,4% | 906.922 |67,8% | 889.268 |67,7% | 814.750 |67,7% | 684.930 | 63,7% |- | align="left"|[[Rusi]] | 178.890 |20,0% | 241.386 |22,4% | 263.692 |24,0% | 299.241 |24,5% | 338.150 |26,0% | 357.120 |26,7% | 348.515 |26,5% | 323.274 |26,9% | 329.991 | 30,7% |- | align="left"|[[Tatari]] | 22.635 |2,5% | 29.007 |2,7% | 31.357 |2,9% | 36.217 |3,0% | 37.573 |2,9% | 35.689 |2,7% | 36.379 |2,8% | 34.214 |2,8% | 29.092 | 2,7% |- |align="left"| [[Mordvini]] | 23.958 |2,7% | 22.512 |2,1% |23.863 |2,2% | 21.041 |1,7% | 20.276 |1,6% | 18.686 |1,4% | 15.993 |1,2% | 13.014 |1,1% | 7.707 | 0,7% |- | align="left"|Drugi | 1.301 |0,1% | 6.703 |0,6% | 8.596 |0,7% | 10.930 |0,9% | 14.874 |1,3% | 19.606 |1,4% | 23.599 |1,8% | 18.298 |1,6% | 23.085 | 2,2% |- | align="left" colspan="19"| ¹ <small>112.104 ljudje so bili registrirani iz uradnih zbirk in niso imeli priložnosti, da se opredelijo o etnični pripadnosti. Ocenjuje se, da je delež etničnih skupin v tej skupini enak kot v skupini, ki se je opredelila.</small><ref>{{Cite web|url=http://www.perepis-2010.ru/news/detail.php?ID=6936|title=Впн-2010|access-date=December 22, 2011|archive-date=December 25, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225111852/http://www.gks.ru/free_doc/new_site/perepis2010/croc/perepis_itogi1612.htm|url-status=usurped}}</ref> |} === Religija === {{Bar box |title=Religija v Čuvašiji (2012, Sreda Arena Atlas)<ref name="2012ArenaAtlas">[http://sreda.org/en/arena "Arena: Atlas of Religions and Nationalities in Russia"]. Sreda, 2012.</ref><ref name="2012Arena-religion-maps">[http://c2.kommersant.ru/ISSUES.PHOTO/OGONIOK/2012/034/ogcyhjk2.jpg 2012 Arena Atlas Religion Maps]. "Ogonek", № 34 (5243), 27/08/2012. Retrieved 21/04/2017. [https://web.archive.org/web/20170421154615/http://c2.kommersant.ru/ISSUES.PHOTO/OGONIOK/2012/034/ogcyhjk2.jpg Archived].</ref> |float=right |bars= {{Bar percent|[[Ruska pravoslavna cerkev|Puski pravoslavci]]|DarkOrchid|64.7}} {{Bar percent|Drugi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavci]]|MediumOrchid|4.2}} {{Bar percent|Drugi [[Krščanstvo|kristjani]]|DeepSkyBlue|2.7}} {{Bar percent|[[Islam]]|Green|3.5}} {{Bar percent|[[Staroverstvo]] in druga avtohtona verovanja|Red|1.2}} {{Bar percent|Duhovni, vendar brez vere|DarkSlateGray|14.2}} {{Bar percent|[[Ateizem]] in [[brezverstvo]]|Black|7.7}} {{Bar percent|Drugo ali neopredeljeno|Gray|1.8}} }} Po raziskavi iz leta 2012,<ref name="2012ArenaAtlas"/> se 64,7% prebivalcev Čuvašije opredeljuje za pripadnike [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]]. Približno 4% je pravoslavnih kristjanov, vendar niso člani cerkve. Okoli 3% prebivalcev (večinoma [[Tatari]]) so [[islam|muslimani]], 3% pa je [[Krščanstvo|kristjanov]] brez cerkvene pripadnosti. Približno 1% pa sledi tradicionalni čuvaški veri. Poleg tega se 24% prebivalstva opredeljuje kot »duhovne, vendar brez vere«, 1% je [[Ateizem|ateistov]], 2,3% pa pripada drugim religijam ali na vprašanje ni odgovorilo.<ref name="2012ArenaAtlas"/> Veronauk je v šolah obvezen. Približno 76,9% je vključenih na ortodoksne študije, 16% na sekularne študije, 15,7% na študij svetovnih religij in 1,4% na islamske študije.<ref>{{Cite web|url=http://www.regnum.ru/news/1333093.html|title = Всё больше чувашских школьников предпочитают изучать светскую этику}}</ref> ==Opombe== {{Notelist}} ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== *{{Cite book |last=Нестеров |first=В.&nbsp;А. |script-title=ru:Населённые пункты Чувашской АССР. 1917–1981 годы: Справочник об административно-территориальном делении |orig-year=1981 |year=1981 |publisher=Чувашское книжное издательство |language=ru }} *{{RussiaBasicLawRef|cu}} *{{Cite Russian law |ru_entity=Государственный Совет Чувашской Республики |ru_type=Закон |ru_number=12 |ru_date=14 июля 1997 г. |ru_title=О государственных символах Чувашской Республики |ru_effective_date=со дня официального опубликования |ru_published_in="Чаваш ен", No.30 |ru_published_date=26 июля&nbsp;– 2 августа 1997 г |ru_url= |ru_amendment_type=Закона |ru_amendment_number=59 |ru_amendment_date=30 июля 2013 г. |ru_amendment_title=О внесении изменений в Закон Чувашской Республики "О государственных символах Чувашской Республики" |en_entity=State Council of the Chuvash Republic |en_type=Law |en_number=12 |en_date=July&nbsp;14, 1997 |en_title=On the State Symbols of the Chuvash Republic |en_effective_date=the day of the official publication |en_url= |en_amendment_type=Law |en_amendment_number=59 |en_amendment_date=July&nbsp;30, 2013 |en_amendment_title=On Amending the Law of the Chuvash Republic "On the State Symbols of the Chuvash Republic" }} * {{Cite journal |last=Salmin |first=Anton K. |date=2020 |url=http://salmin-ak.ru/userfile/pdf/2020/2020TheHistory.pdf |title=The History of the Chuvash People in Ethnographic Facts |pages=1–2 |journal=Journal Tourism Studies & Practices |issue=2: Geplat: Caderno Suplementar |issn=2316-1493 |access-date=May 2, 2023 |archive-date=January 6, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240106085900/http://salmin-ak.ru/userfile/pdf/2020/2020TheHistory.pdf |url-status=dead }} ==Nadaljnje branje== *{{Cite journal |last=Vovina |first=Olessia P. |date=December 2000 |title=Building the road to the temple: Religion and national revival in the Chuvash Republic |url=https://archive.org/details/sim_nationalities-papers_2000-12_28_4/page/694 |journal=[[Nationalities Papers]] |volume=28 |issue=4 |pages=695–706 |doi=10.1080/00905990020009683 |s2cid=153834810 }} *{{Cite web|url=http://nasledie.nbchr.ru/|script-title=ru:Культурное наследие Чувашии|publisher=Национальная библиотека Чувашской Республики|language=ru|access-date=February 6, 2012}} ==Zunanje povezave== *{{Commons category-inline}} *[http://gov.cap.ru/hierarhy_cap.asp?page=./103 Official website of the Chuvash Republic] *[https://web.archive.org/web/20050411073733/http://crwflags.com/fotw/flags/ru-cu.html About flag and coat of arms of the Chuvash Republic] *[https://web.archive.org/web/20120116144521/http://news.chuvashia.net/ Chuvashia news] {{razdelitev Rusije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čuvašija}} [[Kategorija:Avtonomne republike Ruske federacije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1920]] [[Kategorija:Čuvašija| ]] 6xni2h0jpy61upfjxaatccnxaf8za1d 6689216 6689214 2026-06-14T15:05:57Z Yerpo 8417 pp 6689216 wikitext text/x-wiki {{short description|avtonomna Ruske federacije}} {{Infobox settlement | name = Republika Čuvašija | subdivision_type = Republika | settlement_type = [[Republike Rusije|Republika]] | image_flag = Flag of Chuvashia.svg | image_map = Map of Russia (2014–2022) - Chuvashia (disputed Crimea).svg | pushpin_map = European Russia | pushpin_relief = 1 <!-- | mapframe = yes | mapframe-wikidata = yes | mapframe-zoom = 4 | mapframe-height = 250 | mapframe-stroke-width = 1 --> | subdivision_name = [[Rusija]] | coordinates = {{coord|55|33|N|47|06|E|type:adm1st_region:RU|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | subdivision_type2 = [[Federalna okrožja Rusije|Federalno okrožje]]<ref name="FederalDistrict">{{Cite Russian law|ru_entity=Президент Российской Федерации|ru_type=Указ|ru_number=849|ru_date=13 мая 2000 г.|ru_title=О полномочном представителе Президента Российской Федерации в федеральном округе|ru_effective_date=13 мая 2000 г|ru_published_in="Собрание законодательства РФ", No.&nbsp;20, ст. 2112|ru_published_date=15 мая 2000 г|ru_amendment_type=Указа|ru_amendment_number|ru_amendment_date=19 января 2010 г|ru_amendment_title|en_entity=President of the Russian Federation|en_type=Decree|en_number=849|en_date=May 13, 2000|en_title=On the Plenipotentiary Representative of the President of the Russian Federation in a Federal District|en_effective_date=May 13, 2000|en_url|en_amendment_type=Decree|en_amendment_number|en_amendment_date=January 19, 2010|en_amendment_title}}</ref> | subdivision_name2 = [[Privolško federalno okrožje|Privolško]] | subdivision_type3 = [[Ekonomske regije Rusije|Ekonomska regija]]<ref name="EconomicRegion">{{Cite Russian law|ru_entity=Госстандарт Российской Федерации|ru_number=ОК 024-95|ru_date=27 декабря 1995 г.|ru_title=Общероссийский классификатор экономических регионов. 2.&nbsp;Экономические районы|ru_amendment_type=Изменения|ru_amendment_number=5/2001 ОКЭР|en_entity=[[Gosstandart]] of the Russian Federation|en_number=OK 024-95|en_date=December 27, 1995|en_title=Russian Classification of Economic Regions. 2.&nbsp;Economic Regions|en_amendment_type=Amendment|en_amendment_number=5/2001 OKER}}</ref> | subdivision_name3 = [[Volško-vjatska ekonomska regija|Volško-vjatska]] | leader_title = [[Predsednik Republike Čuvašija|Predsednik]]<ref name="HeadTitle">Ustava Republike Čuvašija, Člen&nbsp;68</ref> | leader_name = [[Oleg Nikolajev]]<ref>{{Cite web|url=https://www.newsru.com/russia/29jan2020/ignatiev.html|title=Putin dismissed the head of Chuvashia, Mikhail Ignatiev, in connection with a loss of confidence|date=2020-01-29|language=ru|website=NewsRU|access-date=2020-01-29}}</ref> | total_type = Skupaj | area_total_km2 = 18.343 | population_rank = 39. | population_density_km2 = auto | population_as_of = popis 2021 | population_total = 1186909 | population_footnotes = <ref name=2021census>{{cite web|title=Оценка численности постоянного населения по субъектам Российской Федерации|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/tab-5_VPN-2020.xlsx|publisher=[[Zvezna državna statistična služba]]|accessdate=1 September 2022}}</ref> | timezone1 = [[Jekaterinburški čas|MSK+2]]<ref>{{cite web |url=http://pravo.gov.ru/proxy/ips/?docbody=&prevDoc=102483854&backlink=1&&nd=102148085 |script-title=ru:"Об исчислении времени". Официальный интернет-портал правовой информации |language=ru |access-date=19 January 2019 |archive-date=June 22, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200622151333/http://pravo.gov.ru/proxy/ips/?docbody=&prevDoc=102483854&backlink=1&&nd=102148085 |url-status=live }}</ref> | blank_name = [[OKTMO]] ID | blank_info = 97000000 | native_name = {{native name|cv|Чӑваш Республики — Чӑваш Ен}}<br>{{native name|ru|Чувашская Республика — Чувашия}} | image_shield = Coat of arms of Chuvashia.svg | iso_code = RU-CU | registration_plate = 21, 121 | utc_offset = +3 | anthem = {{lang|cv|[[Himna Republike Čuvašija|Чӑваш Республикин патшалӑх гимнӗ]]}}<br />{{transliteration|cv|Çăvaş Respublikin patşalăh gimnĕ}} ([[čuvaščina]])<br />"Himna Republike Čuvašija"<ref name="Anthem">Zkon #12</ref><br />{{center|[[File:Anthem of Chuvashia.ogg]]}} | flag_size = 120px | shield_size = 85px | flag_link = Zastava Republike Čuvašija | shield_link = Grb Republike Čuvašija | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Čeboksari]]<ref name="Capital">Ustava Republike Čuvašija, Člen&nbsp;67.2</ref> | population_urban = 63,9% | population_rural = 36,1% | blank_name_sec1 = Uradni jeziki | blank_info_sec1 = [[čuvaščina]]<ref name="Languages">Ustava Republike Čuvašija, Člen&nbsp;8</ref>{{* }}[[ruščina]]<ref name="Russian">Uradni jezik v vsej Ruski federaciji glede na Člen&nbsp;68,1 of the [[Ustava Rusije]].</ref> | area_footnotes = | mapsize = 300px | government_type = [[Državni svet Republike Čuvašije|Državni svet]]<ref name="Legislature">Ustava Republike Čuvašija, Člen&nbsp;77</ref> | website = {{URL|http://www.cap.ru|cap.ru}} }} '''Čuvašija''' (uradno '''Republika Čuvašija'''){{efn|{{langx|ru|Чувашия|Čuvašija}}, {{IPA|ru|tɕʊˈvaʂɨjə|IPA}}; {{langx|cv|Чӑваш Ен|Çăvaş Yen}}, {{IPA|cv|tɕə̹̆ˈʋaʂ jɛn|IPA}}}} je avtonomna [[republika]] [[Rusija|Ruske federacije]] v [[Privolško federalno okrožje|Privolškem federalnem okrožju]]. Na zahodu meji z [[Niženovgorodska oblast|Niženovgorodsko oblastjo]], na severu z republiko [[Marij El]]om, na vzhodu z republiko [[Mordvinija|Mordvinijo]] in na jugu z [[Uljanovska oblast|Uljanovsko oblastjo]]. Ustanovljena je bila 24. junija 1920. [[Glavno mesto]] republike je [[tipi naselij v Rusiji|mesto]] [[Čeboksari]]. Po popisu prebivalstva leta 2010 je bilo njeno prebivalstvo&nbsp;1.251.619.<ref name="2010Census">{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> Je domovina [[Čuvaši|Čuvašev.]] == Geografija == Republika Čuvašija se nahaja v osrednjem delu [[Evropska Rusija|evropske Rusije]], v središču [[Volško-vjatska ekonomska regija|Volško-vjatske ekonomske regije]], večinoma zahodno od [[Volga|reke Volge]], v [[Volško višavje|Volškem višavju]]. Na zahodu meji na [[Niženovgorodska oblast|Niženovgorodsko oblast]], na severu na [[Marij El|republiko Marij El]], na vzhodu in jugovzhodu na [[Tatarstan|republiko Tatarstan]], na jugozahodu na [[Mordvinija|republiko Mordovijo]] in na jugu na [[Uljanovska oblast|Uljanovsko oblast]]. V republiki je več kot dva tisoč rek – med največjimi so Volga, [[Sura (reka)|Sura]] in [[Civil]] – ter okoli štiristo jezer. Del akumulacijskih jezer v dolini reke Volge leži na severu republike, reka Sura pa teče proti Volgi vzdolž večjega dela zahodne meje republike. Podnebje je zmerno [[celinsko podnebje|celinsko]], s povprečnimi temperaturami od −13 °C v januarju do +19 °C v juliju. Letna [[Padavine|količina padavin]] se giblje med 450 in 700 milimetri, vendar se od leta do leta precej razlikuje. Naravni viri vključujejo [[Sadra|sadro]], pesek, [[Glina|glino]], nahajališča [[Sapropel|sapropela]], [[fosforit|fosforita]] in [[Šota|šote]]. Obstajajo nahajališča [[Olje|nafte]] in [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]], vendar njihovo izkoriščanje še ni doseglo komercialne ravni. Gozdovi, ki so večinoma na jugu ob reki Suri, pokrivajo približno 30% ozemlja.<ref name="USPC">{{cite web|title=Economic Overview of the Republic of Chuvashia |publisher=United States Peace Corps Business Development Volunteers in Chuvashia |author=Steven Brown and Olin Lagon |url=http://www.bisnis.doc.gov/bisnis/bisdoc/0106Chuvashia.htm |date=June 2001 |access-date=August 9, 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20050704084704/http://www.bisnis.doc.gov/bisnis/bisdoc/0106Chuvashia.htm |archive-date=July 4, 2005 }}</ref> == Zgodovina == [[File:Map chuvashia.png|thumb|Zemljevid Čuvaške republike|levo]] Predniki Čuvašev so bili [[Prabolgari]] in [[Sabiri]], [[Onoguri|onogursk]]<nowiki/>o-turška plemena, ki so v 5. do 8. stoletju živela na [[Kavkaz|Severnem Kavkazu]]. V 7. in 8. stoletju se je del Bolgarov preselil na [[Balkan]], kjer so skupaj z [[Južni Slovani|južnimi Slovani]] ustanovili državo, iz katere se je razvila današnja [[Bolgarija]]. Drugi del se je preselil v območje srednje Volge (glej [[Volška Bolgarija|Volška Bolgarij]]<nowiki/>a), kjer je bolgarsko prebivalstvo, ki ni sprejelo [[Islam|islama]], postopoma oblikovalo čuvaški narod.<ref name="USPC" /> Med mongolsko invazijo na Volško Bolgarijo so se stepski Sabiri umaknili proti severu, kjer so živela plemena [[Povolški Finci|Povolških Fincev]], kot so [[Mordvinci]] in [[Marijci]]. Čuvaši verjamejo, da izvirajo iz teh Sabirov, ki so se sčasoma pomešali z Marijci. Leta 1242 so postali vazali [[Zlata horda|Zlate horde]]. Kasnejši [[Mongolsko cesarstvo|mongolski]] in [[Tatari|tatarski]] vladarji se niso vmešavali v njihovo vsakdanje življenje, dokler so vsako leto plačevali davek [[Saraj (mesto)|Saraju]]. Ko je Zlata horda začela slabeti, so oblast nad tem območjem skušali prevzeti murze [[Volški Tatari#Nokratski Tatari|Nokartski tatarov]]. Med osvajalno vojno [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivana Groznega]] proti [[Kazanski kanat|Kazanskemu kanatu]], sta avgusta 1552 čuvaški knez Orsaj in marijski knez [[Akpar Tokari]] v mestu [[Alatir]] ob [[Sura (reka)|reki Suri]] prisegla zvestobo [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]]. Med letoma 1650 in 1850 je [[Ruska pravoslavna cerkev]] pošiljala misijonarje, ki so govorili [[čuvaščina|čuvaško]], da bi Čuvaše spreobrnili v pravoslavno vero. Ti misijonarji so tudi pomagali razviti pisano obliko čuvaškega jezika. Večina Čuvašev, ki so ostali na tem območju, je sprejela pravoslavno krščanstvo, nekateri pa so ostali [[Poganstvo|pogani]]. 15. maja 1917 so se Čuvaši pridružili gibanju [[Idel-Ural]]. Decembra istega leta so sodelovali pri ustanovitvi kratkotrajne [[Država Idel-Ural|države Idel-Ural]], potem ko so se s [[Tatarstan|tatarskimi]] predstavniki dogovorili, da bo vzhodna meja Čuvašije potekala na reki [[Svijaga|Svijagi]]. Med letoma 1918 in 1919 je območje zajela [[ruska državljanska vojna]], ki se je končala z zmago [[Boljševiki|boljševikov]]. Da bi si pridobil podporo lokalnega prebivalstva, je Lenin ukazal ustanovitev čuvaške države znotraj [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske SFSR]]. 24. junija 1920 je bila ustanovljena [[Čuvaška avtonomna oblast]], ki se je aprila 1925 preoblikovala v [[Čuvaška ASSR|Čuvaško ASSR]]. == Politika == [[File:Cheboksary Government House.jpg|thumb|Sedež vlade Čuvaške republike|levo]]Do leta 2012 je imela Čuvaška republika uradni status države. V ustavi Čuvašije (različica 6 z dne 13. septembra 2011 št. 46) je bilo zapisano: »Čuvaška republika je republika (država) v sestavi Ruske federacije.« V [[Sovjetska zveza|sovjetskem]] obdobju je bila najvišja oblast v [[Republike Rusije|republiki]] razdeljena med tri osebe: prvega sekretarja čuvaškega komiteja Komunistične partije (ki je imel v resnici največjo oblast), predsednika sovjeta (zakonodajna oblast) in predsednika izvršnega odbora republike (izvršilna oblast). Po letu 1991 je Komunistična partija izgubila vso oblast. Upravljanje republike je prevzel vodja republiške uprave, kasneje pa guverner, ki je bil imenovan ali izvoljen, skupaj z izvoljenim regionalnim parlamentom. Ustava Republike Čuvašije je temeljni zakon regije. [[Državni svet Republike Čuvašije]] je stalni regionalni zakonodajni (predstavniški) organ republike. Najvišji izvršni organ je vlada republike, ki vključuje teritorialne izvršne organe, kot so okrožne uprave, odbori in komisije, ki skrbijo za razvoj in vsakodnevno delovanje. == Demografija == [[File:Unbaptized Chuvash people.jpg|thumb|Nekrščeni Čuvaši leta 1870]] [[File:Baptized Chuvash people.jpg|thumb|Krščeni Čuvaši leta 1870]] Čeprav republika ni velika, spada med bolj gosto poseljene regije v Ruski federaciji.{{citation needed|datum=August 2019}} Število prebivalcev glede na leto popisa: {{ru-census|p2010=1.251.619|p2002=1.313.754|p1989=1.336.066}} Glavno in največje mesto Čuvašije je [[Čeboksari]], ki je imel leta 2010 približno 464.000 prebivalcev. Mesto leži večinoma na južnem bregu reke Volge v severnem delu republike. V drugi polovici 20. stoletja je bil dodan tudi del na severnem bregu. Čeboksari leži približno 650 kilometrov vzhodno od [[Moscow|Moskve]]. Nedaleč proti vzhodu leži drugo največje mesto, [[Novočeboksarsk]], ki je imel leta 2010 okoli 124.000 prebivalcev. == Etnične skupine == Po popisu prebivalstva iz leta 2021 [[Čuvaši]] predstavljajo 63,7% prebivalstva republike. Druge skupine so [[Rusi]] (30,7%), [[Tatari]] (2,7%), [[Mordvinci]] (0,7%) in številne manjše skupine, vendar vsaka predstavlja manj kot 0,5 % prebivalstva.<ref name="census2021">{{cite web|title=Национальный состав населения|url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx|publisher=[[Zvezna državna statistična služba]]|accessdate=30 December 2022}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: right;" |-bgcolor="#e0e0e0" ! rowspan="2" | Etnične<br />skupine ! colspan="2" | Popis 1926 ! colspan="2" | Popis 1939 ! colspan="2" | Popis 1959 ! colspan="2" | Popis 1970 ! colspan="2" | Popis 1979 ! colspan="2" | Popis 1989 ! colspan="2" | Popis 2002 ! colspan="2" | Popis 2010<ref name="2010Census" /> ! colspan="2" | Popis 2021<ref name="census2021" /> |-bgcolor="#e0e0e0" ! Število ! % ! Število ! % ! Število ! % ! Število ! % ! Število ! % ! Število ! % ! Število ! % ! Število ! % ! Število ! % |- | align="left"|[[Čuvaši]] | 667.695 |74,6% | 777.202 | 72,2% | 770.351 | 70,2% | 856.246 |70,0% | 887.738 |68,4% | 906.922 |67,8% | 889.268 |67,7% | 814.750 |67,7% | 684.930 | 63,7% |- | align="left"|[[Rusi]] | 178.890 |20,0% | 241.386 |22,4% | 263.692 |24,0% | 299.241 |24,5% | 338.150 |26,0% | 357.120 |26,7% | 348.515 |26,5% | 323.274 |26,9% | 329.991 | 30,7% |- | align="left"|[[Tatari]] | 22.635 |2,5% | 29.007 |2,7% | 31.357 |2,9% | 36.217 |3,0% | 37.573 |2,9% | 35.689 |2,7% | 36.379 |2,8% | 34.214 |2,8% | 29.092 | 2,7% |- |align="left"| [[Mordvini]] | 23.958 |2,7% | 22.512 |2,1% |23.863 |2,2% | 21.041 |1,7% | 20.276 |1,6% | 18.686 |1,4% | 15.993 |1,2% | 13.014 |1,1% | 7.707 | 0,7% |- | align="left"|Drugi | 1.301 |0,1% | 6.703 |0,6% | 8.596 |0,7% | 10.930 |0,9% | 14.874 |1,3% | 19.606 |1,4% | 23.599 |1,8% | 18.298 |1,6% | 23.085 | 2,2% |- | align="left" colspan="19"| ¹ <small>112.104 ljudje so bili registrirani iz uradnih zbirk in niso imeli priložnosti, da se opredelijo o etnični pripadnosti. Ocenjuje se, da je delež etničnih skupin v tej skupini enak kot v skupini, ki se je opredelila.</small><ref>{{Cite web|url=http://www.perepis-2010.ru/news/detail.php?ID=6936|title=Впн-2010|access-date=December 22, 2011|archive-date=December 25, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225111852/http://www.gks.ru/free_doc/new_site/perepis2010/croc/perepis_itogi1612.htm|url-status=usurped}}</ref> |} === Religija === {{Bar box |title=Religija v Čuvašiji (2012, Sreda Arena Atlas)<ref name="2012ArenaAtlas">[http://sreda.org/en/arena "Arena: Atlas of Religions and Nationalities in Russia"]. Sreda, 2012.</ref><ref name="2012Arena-religion-maps">[http://c2.kommersant.ru/ISSUES.PHOTO/OGONIOK/2012/034/ogcyhjk2.jpg 2012 Arena Atlas Religion Maps]. "Ogonek", № 34 (5243), 27/08/2012. Retrieved 21/04/2017. [https://web.archive.org/web/20170421154615/http://c2.kommersant.ru/ISSUES.PHOTO/OGONIOK/2012/034/ogcyhjk2.jpg Archived].</ref> |float=right |bars= {{Bar percent|[[Ruska pravoslavna cerkev|Puski pravoslavci]]|DarkOrchid|64.7}} {{Bar percent|Drugi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavci]]|MediumOrchid|4.2}} {{Bar percent|Drugi [[Krščanstvo|kristjani]]|DeepSkyBlue|2.7}} {{Bar percent|[[Islam]]|Green|3.5}} {{Bar percent|[[Staroverstvo]] in druga avtohtona verovanja|Red|1.2}} {{Bar percent|Duhovni, vendar brez vere|DarkSlateGray|14.2}} {{Bar percent|[[Ateizem]] in [[brezverstvo]]|Black|7.7}} {{Bar percent|Drugo ali neopredeljeno|Gray|1.8}} }} Po raziskavi iz leta 2012,<ref name="2012ArenaAtlas"/> se 64,7% prebivalcev Čuvašije opredeljuje za pripadnike [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]]. Približno 4% je pravoslavnih kristjanov, vendar niso člani cerkve. Okoli 3% prebivalcev (večinoma [[Tatari]]) so [[islam|muslimani]], 3% pa je [[Krščanstvo|kristjanov]] brez cerkvene pripadnosti. Približno 1% pa sledi tradicionalni čuvaški veri. Poleg tega se 24% prebivalstva opredeljuje kot »duhovne, vendar brez vere«, 1% je [[Ateizem|ateistov]], 2,3% pa pripada drugim religijam ali na vprašanje ni odgovorilo.<ref name="2012ArenaAtlas"/> Veronauk je v šolah obvezen. Približno 76,9% je vključenih na ortodoksne študije, 16% na sekularne študije, 15,7% na študij svetovnih religij in 1,4% na islamske študije.<ref>{{Cite web|url=http://www.regnum.ru/news/1333093.html|title = Всё больше чувашских школьников предпочитают изучать светскую этику}}</ref> ==Opombe== {{Notelist}} ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== *{{Cite book |last=Нестеров |first=В.&nbsp;А. |script-title=ru:Населённые пункты Чувашской АССР. 1917–1981 годы: Справочник об административно-территориальном делении |orig-year=1981 |year=1981 |publisher=Чувашское книжное издательство |language=ru }} *{{RussiaBasicLawRef|cu}} *{{Cite Russian law |ru_entity=Государственный Совет Чувашской Республики |ru_type=Закон |ru_number=12 |ru_date=14 июля 1997 г. |ru_title=О государственных символах Чувашской Республики |ru_effective_date=со дня официального опубликования |ru_published_in="Чаваш ен", No.30 |ru_published_date=26 июля&nbsp;– 2 августа 1997 г |ru_url= |ru_amendment_type=Закона |ru_amendment_number=59 |ru_amendment_date=30 июля 2013 г. |ru_amendment_title=О внесении изменений в Закон Чувашской Республики "О государственных символах Чувашской Республики" |en_entity=State Council of the Chuvash Republic |en_type=Law |en_number=12 |en_date=July&nbsp;14, 1997 |en_title=On the State Symbols of the Chuvash Republic |en_effective_date=the day of the official publication |en_url= |en_amendment_type=Law |en_amendment_number=59 |en_amendment_date=July&nbsp;30, 2013 |en_amendment_title=On Amending the Law of the Chuvash Republic "On the State Symbols of the Chuvash Republic" }} * {{Cite journal |last=Salmin |first=Anton K. |date=2020 |url=http://salmin-ak.ru/userfile/pdf/2020/2020TheHistory.pdf |title=The History of the Chuvash People in Ethnographic Facts |pages=1–2 |journal=Journal Tourism Studies & Practices |issue=2: Geplat: Caderno Suplementar |issn=2316-1493 |access-date=May 2, 2023 |archive-date=January 6, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240106085900/http://salmin-ak.ru/userfile/pdf/2020/2020TheHistory.pdf |url-status=dead }} ==Nadaljnje branje== *{{Cite journal |last=Vovina |first=Olessia P. |date=December 2000 |title=Building the road to the temple: Religion and national revival in the Chuvash Republic |url=https://archive.org/details/sim_nationalities-papers_2000-12_28_4/page/694 |journal=[[Nationalities Papers]] |volume=28 |issue=4 |pages=695–706 |doi=10.1080/00905990020009683 |s2cid=153834810 }} *{{Cite web|url=http://nasledie.nbchr.ru/|script-title=ru:Культурное наследие Чувашии|publisher=Национальная библиотека Чувашской Республики|language=ru|access-date=February 6, 2012}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Chuvashia}} *[http://gov.cap.ru/hierarhy_cap.asp?page=./103 Official website of the Chuvash Republic] *[https://web.archive.org/web/20050411073733/http://crwflags.com/fotw/flags/ru-cu.html About flag and coat of arms of the Chuvash Republic] *[https://web.archive.org/web/20120116144521/http://news.chuvashia.net/ Chuvashia news] {{razdelitev Rusije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čuvašija}} [[Kategorija:Avtonomne republike Ruske federacije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1920]] [[Kategorija:Čuvašija| ]] oi21auid2ieces9w0yrehwym215cg5m 0 195965 6689362 6689154 2026-06-14T19:28:56Z A09 188929 +Plavž 6689362 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto porušitve/propada !Opis !Vir |- class="static-row-header" ! colspan=6 | Starokrščanske cerkve |- |{{slika d|Q139943202}} |[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[Narteks|narteksom]], privzdignjenim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Mihovo|starokrščanska cerkev]] |[[Mihovo]] |konec 6. stoletja |Leta 1989 je bila na temeljih halštatske hiše raziskana starokrščanska cerkev z ohranjenim obodom in apsido, okrog nje pa več grobišč. Ostrešje je bilo leseno, cerkev je merila 9,4×13,5 m. V prvi polovici 20. stoletja so bili vidni ostanki cerkve porabljeni za gradbeni material. |<ref>{{RKD sklic|27878}}</ref> |- |{{slika d|Q139944883}} |[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Starokrščanska cerkev mer 21×10 m znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{slika d|Q140007943}} |[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{slika d|Q140007952}} |[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |- class="static-row-header sticky-header" ! colspan=6 | Poznejše cerkve |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj|Trstelja]]. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristranski prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] |{{Hs|1943-12-31}} 1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- | |[[kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiteri, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu druge svetovne vojne pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02804}}</ref> |- | |[[kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]] |[[Rajndol]] |1950. |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih. |<ref>{{RKD sklic|1-02801}}</ref> |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- |[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]] |[[Kukovo]] |{{Hs|1980-03-31}}marec 1980 |Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. |<ref>{{RKD sklic|1-02153}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}} |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[Škver|škvera]]. | |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- | |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč pod Mirno goro]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Novo mesto|Anton Puščavnik]] |[[Novo mesto]] |1883 |Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883. | |- |{{slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- |[[Slika:Valvasor - cerkev sv. Barbare (cropped).jpg|brezokvirja|178x178_pik]] |[[Cerkev sv. Barbare, Jesenice|Barbara]] |[[Plavž, Jesenice]] |{{Okoli|1774}} |Cerkev sta leta 1615 dala zgraditi zakonca Buccelini, leta 1617 jo je posvetil [[Tomaž Hren]]. Pri njej je delovala rudarska bratovščina. V letih 1927–1929 jo je nadomestila [[Cerkev Marije Pomočnice, Jesenice|cerkev Marije Pomočnice]] z okoliškim vojaškim in delavskim pokopališčem ter spominskim parkom. |<ref>{{RKD sklic|10066}}</ref> |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]] |{{Hs|1806}} 1806 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- |[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]] |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. |<ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q139844530}} |[[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- |{{Slika d|Q140148659}} |[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]] |[[Zidani Most]] |{{Hs|1811}}1811 |Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Imela je tri oltarje: Egidijev, Pavlov in Marijin in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirala, ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]]. |<ref>{{cite book|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje|Kozice]] |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev se datira v sredo 17. stoletja. Tekom druge svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}} |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |<ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | |[[kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]] |[[Rajhenav]] |19. stoletje |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz druge polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji. |<ref>{{RKD sklic|1-02799}}</ref> |- |{{slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz l. 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po drugi svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}} 1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- |{{slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |{{slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{slika d|Q140042919}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{slika d|Q140065523}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetemu Imenu Jezusovemu, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranjščina je izginula. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}} |- | |[[cerkev Imena Jezusovega, Svetli Potok|Ime Jezusovo]] |Kumrov vrh, [[Svetli Potok]] | |Tekom turških vpadov je verjetno služila kot [[taborska cerkev]]. Prvič je omenjena leta 1753, leta 1798 je bila prezidana. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02774}}</ref> |- |{{slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] | |podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- |{{slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladje, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]] |[[Podlesje]] |1952 |Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-02750}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | |v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]] |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |71 |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] | |cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | |cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum|Kumu]] (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Kočevje|Ribnik]] |1942 |Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jožefa Kupertinskega, Novo mesto|Jožef Kupertinski]] |[[Novo mesto]] |1980 |Temeljni kamen [[kapucinski samostan Novo mesto|samostanske kapucinske]] cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911 zaradi poškodb med potresom. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]] |[[Globočice pri Kostanjevici]] |1778 |Cistercijani so zgradili novo baročno in trenutno [[cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]]. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jurija, Novo mesto|Jurij]] |[[Novo mesto]] |{{hs|1790}}po 1790 |O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] |[[Ortnek]] | | | |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] | |Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | |[[cerkev sv. Katarine, Novo mesto|Katarina]] |[[Novo mesto]] |1794 |Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|knjižnice Mirana Jarca]]. | |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |druga svetovna vojna |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Obstreljevana in težko poškodovana med drugo svetovno vojno, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- | |[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] |[[Ljubljana]] |1895 |Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q140051735}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjana leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{slika d|Q130565121}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje "kapela" navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristranski prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po drugi svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] |[[Ljubljana]] |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |stoji zvonik in obod cerkve | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | |[[kapela sv. Križa, Novo mesto|Križ]] |[[Novo mesto]] |1925 |Pokopališka kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 zgradil jo je Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno. | |- | |[[cerkev sv. Križa, Stražnji Vrh|Križ]] |[[Stražnji Vrh]] | |Poznogotska cerkev v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-02758}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina|Col]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |jožefinske reforme |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok|Trava]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] | |nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | |[[cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | |nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav|Marija Magdalena]] |[[Rajhenav]] |1960. |Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02798}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]] |[[Sredgora]] |1944 |Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19523}}</ref> |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |17. stoletje, pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |105 |- | |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje|Koče]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- |{{slika d|Q140066486}} |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]] |[[Svetli Potok]] |1942 |Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-02809}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}} |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) |[[Kunšperk]] | | | |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] |po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- |{{slika d|Q140042762}} |[[cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev sega v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |108 |- | |[[cerkev sv. Martina, Novo mesto|Martin]] |[[Novo mesto]] |{{Hs|1779}}po 1779 |Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil zasebno hišo. Stala je na mestu današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin|Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}152 |- | |[[cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]] |[[Topličice]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19506}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |Ptuj|{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije ptujske pražupnije. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |86 |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Drama, Šentjernej|Drama]] | |nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven |<ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1950. |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ožbolta, Javorovica|Ožbolt]] |[[Javorovica]] |1869 |Gotska cerkev s pravokotno ladjo z ravnim stropom, poznogotskim portalom in obokanim prezbiterijem se prvič omenja leta 1383. Cerkev je bila barokizirana in prezidana. Opuščena leta 1869 po odloku škofijskega ordinariata. Leta 1984 na njenem mestu postavljena spominska kapela partizanom IV. bataljona [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]]. |<ref>{{RKD sklic|1-09554}}</ref> |- |{{slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |{{slika d|Q140066650}} |[[cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]] |[[Srednja Bukova Gora]] |1942 |Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica. |<ref>{{RKD sklic|1-02806}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan|Stopno]] | |zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] |[[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | |[[kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristran prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom druge svetovne vojne leta 1942. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}} |- |{{slika d|Q140066532}} |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]] |[[Grčarice]] |1949 |Sprva je bila podružnica ribniške pražupnije. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila samostojna župnija. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. |<ref>{{RKD sklic|1830}}</ref> |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- |{{slika d|Q140065596}} |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] |1954 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omeni Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. |<ref>{{RKD sklic|1-00923}}</ref> |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]] |[[Kačji Potok]] |po 1945 |Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02780}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana {{c.}} 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med drugo svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{slika d|Q140042998}} |[[cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- | |[[cerkev sv. Trojice, Ponikve pod Mirno goro|Trojica]] |[[Ponikve pod Mirno goro]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19514}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Trojice, Rajndol|Trojica]] |[[Rajndol]] |1953 |Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953. |<ref>{{RKD sklic|1-02800}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |{{slika d|Q140043080}} |[[cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenjal Valvasor v Slavi vojvodini Kranjske, arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- |{{slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz druge polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) |{{Hs|1782}}opuščena 1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]] |[[Mavrc]] |19. stoletje |Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02786}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}} |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" ! width="3%" |Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]] (Govče) |{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 |rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] 7e4287sxgv8fgknfj2l751b8qthkwwe 6689420 6689362 2026-06-14T22:51:14Z A09 188929 razdeljene starokrščanske in rimskokatoliške cerkve 6689420 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> == Seznam == === Starokrščanske cerkve=== {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto porušitve/propada !Opis !Vir |- |{{slika d|Q139943202}} |[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve z [[Narteks|narteksom]], privzdignjenim [[Prezbiterij|prezbiterijem]] ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Mihovo|starokrščanska cerkev]] |[[Mihovo]] |konec 6. stoletja |Leta 1989 je bila na temeljih halštatske hiše raziskana starokrščanska cerkev z ohranjenim obodom in apsido, okrog nje pa več grobišč. Ostrešje je bilo leseno, cerkev je merila 9,4×13,5 m. V prvi polovici 20. stoletja so bili vidni ostanki cerkve porabljeni za gradbeni material. |<ref>{{RKD sklic|27878}}</ref> |- |{{slika d|Q139944883}} |[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stol. povečana in preurejena v starokrščansko baziliko, zunaj nje postavljena krstilnica. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Starokrščanska cerkev mer 21×10 m znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{slika d|Q140007943}} |[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{slika d|Q140007952}} |[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |} ===Rimskokatoliške cerkve=== {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto porušitve/propada !Opis !Vir |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič omenjena 1526. Bila je poddružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Leonarda, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj|Trstelja]]. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristranski prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] |{{Hs|1943-12-31}} 1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- | |[[kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiteri, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu druge svetovne vojne pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02804}}</ref> |- | |[[kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]] |[[Rajndol]] |1950. |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih. |<ref>{{RKD sklic|1-02801}}</ref> |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- |[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]] |[[Kukovo]] |{{Hs|1980-03-31}}marec 1980 |Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. |<ref>{{RKD sklic|1-02153}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}} |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[Škver|škvera]]. | |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- | |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč pod Mirno goro]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Novo mesto|Anton Puščavnik]] |[[Novo mesto]] |1883 |Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883. | |- |{{slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- |[[Slika:Valvasor - cerkev sv. Barbare (cropped).jpg|brezokvirja|178x178_pik]] |[[Cerkev sv. Barbare, Jesenice|Barbara]] |[[Plavž, Jesenice]] |{{Okoli|1774}} |Cerkev sta leta 1615 dala zgraditi zakonca Buccelini, leta 1617 jo je posvetil [[Tomaž Hren]]. Pri njej je delovala rudarska bratovščina. V letih 1927–1929 jo je nadomestila [[Cerkev Marije Pomočnice, Jesenice|cerkev Marije Pomočnice]] z okoliškim vojaškim in delavskim pokopališčem ter spominskim parkom. |<ref>{{RKD sklic|10066}}</ref> |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]] |{{Hs|1806}} 1806 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- |[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]] |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. |<ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q139844530}} |[[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- |{{Slika d|Q140148659}} |[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]] |[[Zidani Most]] |{{Hs|1811}}1811 |Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Imela je tri oltarje: Egidijev, Pavlov in Marijin in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirala, ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]]. |<ref>{{cite book|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje|Kozice]] |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev se datira v sredo 17. stoletja. Tekom druge svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}} |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |<ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | |[[kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]] |[[Rajhenav]] |19. stoletje |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz druge polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji. |<ref>{{RKD sklic|1-02799}}</ref> |- |{{slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz l. 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po drugi svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v {{c.}} 1600, leta 1890 obnovljena in med drugo svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}} 1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- |{{slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |{{slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{slika d|Q140042919}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{slika d|Q140065523}} |[[cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetemu Imenu Jezusovemu, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranjščina je izginula. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}} |- | |[[cerkev Imena Jezusovega, Svetli Potok|Ime Jezusovo]] |Kumrov vrh, [[Svetli Potok]] | |Tekom turških vpadov je verjetno služila kot [[taborska cerkev]]. Prvič je omenjena leta 1753, leta 1798 je bila prezidana. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02774}}</ref> |- |{{slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] | |podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- |{{slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladje, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]] |[[Podlesje]] |1952 |Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-02750}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | |v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]] |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |71 |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] | |cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | |cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum|Kumu]] (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Kočevje|Ribnik]] |1942 |Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jožefa Kupertinskega, Novo mesto|Jožef Kupertinski]] |[[Novo mesto]] |1980 |Temeljni kamen [[kapucinski samostan Novo mesto|samostanske kapucinske]] cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911 zaradi poškodb med potresom. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]] |[[Globočice pri Kostanjevici]] |1778 |Cistercijani so zgradili novo baročno in trenutno [[cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]]. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jurija, Novo mesto|Jurij]] |[[Novo mesto]] |{{hs|1790}}po 1790 |O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] |[[Ortnek]] | | | |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] | |Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | |[[cerkev sv. Katarine, Novo mesto|Katarina]] |[[Novo mesto]] |1794 |Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|knjižnice Mirana Jarca]]. | |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |druga svetovna vojna |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Obstreljevana in težko poškodovana med drugo svetovno vojno, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- | |[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] |[[Ljubljana]] |1895 |Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q140051735}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjana leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{slika d|Q130565121}} |[[kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje "kapela" navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristranski prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po drugi svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] |[[Ljubljana]] |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |stoji zvonik in obod cerkve | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[Cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | |[[kapela sv. Križa, Novo mesto|Križ]] |[[Novo mesto]] |1925 |Pokopališka kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 zgradil jo je Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno. | |- | |[[cerkev sv. Križa, Stražnji Vrh|Križ]] |[[Stražnji Vrh]] | |Poznogotska cerkev v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-02758}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina|Col]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |jožefinske reforme |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok|Trava]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] | |nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | |[[cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | |nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav|Marija Magdalena]] |[[Rajhenav]] |1960. |Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02798}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]] |[[Sredgora]] |1944 |Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19523}}</ref> |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |17. stoletje, pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |105 |- | |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje|Koče]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- |{{slika d|Q140066486}} |[[cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]] |[[Svetli Potok]] |1942 |Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-02809}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}} |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) |[[Kunšperk]] | | | |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] |po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- |{{slika d|Q140042762}} |[[cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev sega v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |108 |- | |[[cerkev sv. Martina, Novo mesto|Martin]] |[[Novo mesto]] |{{Hs|1779}}po 1779 |Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil zasebno hišo. Stala je na mestu današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin|Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}152 |- | |[[cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]] |[[Topličice]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19506}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev in predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |Ptuj|{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije ptujske pražupnije. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |86 |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Drama, Šentjernej|Drama]] | |nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven |<ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1950. |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po drugi svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ožbolta, Javorovica|Ožbolt]] |[[Javorovica]] |1869 |Gotska cerkev s pravokotno ladjo z ravnim stropom, poznogotskim portalom in obokanim prezbiterijem se prvič omenja leta 1383. Cerkev je bila barokizirana in prezidana. Opuščena leta 1869 po odloku škofijskega ordinariata. Leta 1984 na njenem mestu postavljena spominska kapela partizanom IV. bataljona [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]]. |<ref>{{RKD sklic|1-09554}}</ref> |- |{{slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena [[Cerkev sv. Petra, Piran|današnja cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |{{slika d|Q140066650}} |[[cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]] |[[Srednja Bukova Gora]] |1942 |Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica. |<ref>{{RKD sklic|1-02806}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan|Stopno]] | |zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] |[[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | |[[kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristran prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom druge svetovne vojne leta 1942. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}} |- |{{slika d|Q140066532}} |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]] |[[Grčarice]] |1949 |Sprva je bila podružnica ribniške pražupnije. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila samostojna župnija. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. |<ref>{{RKD sklic|1830}}</ref> |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- |{{slika d|Q140065596}} |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] |1954 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omeni Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. |<ref>{{RKD sklic|1-00923}}</ref> |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]] |[[Kačji Potok]] |po 1945 |Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02780}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana {{c.}} 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med drugo svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{slika d|Q140042998}} |[[cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Sv. Trojice]]. Imela je dva zvonova. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- | |[[cerkev sv. Trojice, Ponikve pod Mirno goro|Trojica]] |[[Ponikve pod Mirno goro]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19514}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Trojice, Rajndol|Trojica]] |[[Rajndol]] |1953 |Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953. |<ref>{{RKD sklic|1-02800}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |{{slika d|Q140043080}} |[[cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenjal Valvasor v Slavi vojvodini Kranjske, arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- |{{slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz druge polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) |{{Hs|1782}}opuščena 1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]] |[[Mavrc]] |19. stoletje |Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02786}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}} |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" ! width="3%" |Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width="80%" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto propada ! width="40%" |Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]] (Govče) |{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 |rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] fp34clfisn6u94yd5p2s59zbjmnoogy 0 204362 6689335 5854408 2026-06-14T18:51:06Z Braveattack 134496 6689335 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Hokejist | image= | image_caption = | image_size= | played_for = [[Hokejski klub Olimpija|HK Olimpija Ljubljana]] | position = | shoots = | height = 185 | weight = 83 | nickname = | nationality = SLO | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | draft_year = | draft_team = | career_start = | career_end = | reprezentanca = YUG | SP = 7 | OI = 2 | slohalloffame = 2007 }} '''Drago Savič''', [[slovenci|slovenski]] [[hokejist]], * [[4. maj]] [[1949]], [[Ljubljana]]. Savič je bil dolgoletni član kluba [[Hokejski klub Olimpija|HK Olimpija Ljubljana]]. Za [[Jugoslovanska hokejska reprezentanca|jugoslovansko reprezentanco]] je nastopil na [[Zimske olimpijske igre|Olimpijskih igrah]] [[Zimske olimpijske igre 1972|1972]] v [[Saporo|Saporu]] in [[Zimske olimpijske igre 1976|1976]] v [[Innsbruck]]u. ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih hokejistov na ledu]] == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o hokejistu}} {{DEFAULTSORT:Savič, Drago}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski hokejisti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Hokejisti Zimskih olimpijskih iger 1976]] [[Kategorija:Jugoslovanski hokejski reprezentanti]] [[Kategorija:Hokejisti HK Olimpija]] [[Kategorija:Sprejeti v Slovenski hokejski hram slavnih]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] 903laf3adfua0hot4vfptee9398ngx2 0 210208 6689441 6505611 2026-06-15T04:14:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689441 wikitext text/x-wiki '''Molalna koncentracija''' ali '''molalnost''' predstavlja [[koncentracija|koncentracijo]] [[topljenec|topljenca]], raztopljenega v določeni [[masa|masi]] [[topilo|topila]] (ne [[raztopina|raztopine]]!). Če 1 [[mol (enota)|mol]] snovi raztopimo v 2 [[kilogram|kg]] topila, dobimo raztopino z molalno koncentracijo 0,50&nbsp;mol/kg oziroma 0,50 ''molalno'' raztopino. <math>b_{raztopine} = \frac{n_{topljenca}}{m_{topila}}</math> Po sistemu enot [[Mednarodni sistem enot|SI]] ima molalna koncentracija enoto [[mol (enota)|mol]]/[[kilogram|kg]], pogosto pa se za zapis molalne koncentracije raztopine uporablja tudi mala črka'' m'', zato je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Z malo črko ''m'' je v [[fizika|fiziki]] po navadi označena [[masa]], v sistemu enot [[Mednarodni sistem enot|SI]] pa [[meter]]. Ameriški [[Narodni urad za standarde in tehnologijo]] je uporabo ''m'' označil za zastarelo in predlagal uporabo izraza "molalnost snovi B" (''m_B'') z enoto mol/kg ali ustrezno enoto [[Mednarodni sistem enot|SI]].<ref name="NIST">{{Citation | title=NIST | url=http://www.physics.nist.gov/Pubs/SP811/sec08.html#8.6.8 | accessdate=2009-04-22 | archive-date=2009-05-14 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090514233119/http://www.physics.nist.gov/Pubs/SP811/sec08.html#8.6.8 | url-status=dead }}</ref> Podobno kot pri ostalih meritvah, ki temeljijo na masi snovi, pri določanju molalnosti potrebujemo samo dobro [[tehtnica|tehtnico]]. Ker tako maso topljenca kot maso topila določimo s tehtanjem, je molalnost neodvisna od fizikalnih okoliščin (temperatura, tlak), zaradi česar ima prednost pred [[molarna koncentracija|molarnostjo]]. V razredčenih [[voda|vodnih]] [[raztopina]]h pri sobni temperaturi in standardnem zračnem tlaku je molalnost približno enaka molarnosti. Pri teh pogojih zavzema 1 kilogram vode [[prostornina|prostornino]] približno 1 liter, volumen topljenca v razredčenih raztopinah pa je zanemarljiv. V vseh ostalih primerih te poenostavitve ne smemo upoštevati. ==Glej tudi== *[[Molarna koncentracija]] *[[Normalna koncentracija]] ==Reference== <references/> [[Kategorija:Kemijske lastnosti]] [[Kategorija:Fizikalne količine]] afju9jqmm9bstn39xpexmg3tbol5aeb 0 217259 6689472 6585088 2026-06-15T06:27:13Z ~2026-34870-21 261657 6689472 wikitext text/x-wiki 6689473 6689472 2026-06-15T06:28:31Z ~2026-34870-21 261657 6689473 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | image = Hippocampus.jpg | fossil_range = zgodnji [[miocen]] - recentno | image_width = 240px | image_caption = ''Hippocampus'' sp. | name = Morski konjiček | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) | ordo = [[Syngnathiformes]] (morska šila) | familia = [[Syngnathidae]] (morska šila in konjički) | subfamilia = [[Hippocampinae]] | genus = '''''Hippocampus''''' | genus_authority = [[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816<ref name="gen">{{FishBase genus | genus = Hippocampus | year = 2006 | month = May}}</ref> | subdivision_ranks = Vrste | subdivision = Glej besedilo. }} '''Morski konjiček ('''[[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Hippocampus''''') rod rib [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]], zelo koščenih rib s podolgovato, suho glavo, ki nekoliko spominja na konjsko. Rep imajo zavit in jim služi za oprijemanje na rastlinje v morju. Njihova običajna dolžina je približno 6 cm. Gledajo z živahnimi očmi, ki se obračata podobno kot pri [[Kameleon|kameleonu]], podobno kot kameleoni spreminjajo tudi svojo barvo in jo prilagajajo svoji okolici. Znanstveno ime je zloženo iz dveh besed, ki označujeta njegovo telesno obliko - ''Hippocampus'' pomeni namreč konj-gosenica. == Razmnoževanje == Samec morskega konjička ima na trebuhu poseben mešiček, samica je brez njega. Za [[drst]]itev se oprime samica samca in mu izpusti v mešiček [[ikra|ikre]], ki jih samec oplodi. Samica takrat preneha skrbeti za potomstvo, samec pa mora sedaj zanj skrbeti sam. V mešičku tkivo samca nabrekne in se močno naguba. V nastale gube se porazdelijo ikre in se napnejo. Mešiček postane velik in samec je videti kot v nosečnosti, takšno stanje traja en mesec in pol, potem začne samec [[Rojstvo|rojevati]]; krči se in stresa ter iztiska mladico za mladico iz mešička. Za izpraznitev mešička potrebuje samec več dni. Zakaj poteka rojevanje tako, si znanstveniki niso enotni. == Vrste == * Rod ''Hippocampus'' ** ''[[Hippocampus abdominalis]]'' <small>Lesson, 1827</small> ([[Nova Zelandija]] in južna in vzhodna [[Avstralija]]) ** ''[[Hippocampus alatus]]'' <small>[[Rudie Kuiter|Kuiter]], 2001</small> ** ''[[Hippocampus algiricus]]'' <small>Kaup, 1856</small> ** ''[[Hippocampus angustus]]'' <small>Günther, 1870</small> ** ''[[Hippocampus barbouri]]'' <small>Jordan & Richardson, 1908</small> ** ''[[Hippocampus bargibanti]]'' <small>Whitley, 1970</small> (Zahodni [[Tihi ocean]] - [[Indonezija]], [[Filipini]], [[Papuanska Nova Gvineja]], [[Salomonovi otoki]] itd.) ** ''[[Hippocampus biocellatus]]'' <small>Kuiter, 2001</small> ** ''[[Hippocampus borboniensis]]'' <small>Duméril, 1870</small> ** ''[[Hippocampus breviceps]]'' <small>Peters, 1869</small> (južna in vzhodna [[Avstralija]]) ** ''[[Hippocampus camelopardalis]]'' <small>Bianconi, 1854</small> ** ''[[Hippocampus capensis]]'' <small>Boulenger, 1900</small> ** ''[[Hippocampus colemani]]'' <small>Kuiter, 2003</small> ** ''[[Hippocampus comes]]'' <small>Cantor, 1850</small> ** ''[[Hippocampus coronatus]]'' <small>Temminck & Schlegel, 1850</small> ** ''[[Hippocampus denise]]'' <small>Lourie & Randall, 2003</small> ** ''[[Hippocampus erectus]]'' <small>Perry, 1810</small> (ameriška vzhodna obala, med [[Nova Škotska|Novo Škotsko]] in [[Urugvaj]]em) ** ''[[Hippocampus fisheri]]'' <small>Jordan & Evermann, 1903</small> ** ''[[Hippocampus fuscus]]'' <small>Rüppell, 1838</small> ([[Indijski ocean]]) ** ''[[Hippocampus grandiceps]]'' <small>Kuiter, 2001</small> ** ''[[Hippocampus guttulatus]]'' <small>Cuvier, 1829</small>, dolgonosi morski konjiček ** ''[[Hippocampus hendriki]]'' <small>Kuiter, 2001</small> ** ''[[Hippocampus hippocampus]]'' <small>([[Linnaeus]], 1758)</small> ([[Sredozemsko morje]] in [[Atlantski ocean]]), kratkonosi morski konjiček ** ''[[Hippocampus histrix]]'' <small>Kaup, 1856</small> ([[Indijski ocean]], [[Perzijski zaliv]], [[Rdeče morje]], in [[Daljni vzhod]]) ** ''[[Hippocampus ingens]]'' <small>Girard, 1858</small> ([[Tihi ocean|Pacifiška]] obala Severne, Srednje in [[Južna Amerika|Južne Amerike]]) ** ''[[Hippocampus jayakari]]'' <small>Boulenger, 1900</small> ** ''[[Hippocampus jugumus]]'' <small>Kuiter, 2001</small> ** ''[[Hippocampus kelloggi]]'' <small>Jordan & Snyder, 1901</small> ** ''[[Hippocampus kuda]]'' <small>Bleeker, 1852</small> ** ''[[Hippocampus lichtensteinii]]'' <small>Kaup, 1856</small> ** ''[[Hippocampus minotaur]]'' <small>Gomon, 1997</small> ** ''[[Hippocampus mohnikei]]'' <small>Bleeker, 1854</small> ** ''[[Hippocampus montebelloensis]]'' <small>Kuiter, 2001</small> ** ''[[Hippocampus multispinus]]'' <small>Kuiter, 2001</small> ** ''[[Hippocampus pontohi]]'' <small>Lourie in Kuiter, 2008</small> ** ''[[Hippocampus procerus]]'' <small>Kuiter, 2001</small> ** ''[[Hippocampus queenslandicus]]'' <small>Horne, 2001</small> ** ''[[Hippocampus reidi]]'' <small>Ginsburg, 1933</small> ([[Karibi|Karibski]] koralni grebeni) ** ''[[Hippocampus satomiae]]'' <small>Lourie in Kuiter, 2008</small>, pigmejski morski konjiček ** ''[[Hippocampus semispinosus]]'' <small>Kuiter, 2001</small> ** ''[[Hippocampus severnsi]]'' <small>Lourie in Kuiter, 2008</small> ** ''[[Hippocampus sindonis]]'' <small>Jordan & Snyder, 1901</small> ** ''[[Hippocampus spinosissimus]]'' <small>Weber, 1913</small> ** ''[[Hippocampus subelongatus]]'' <small>Castelnau, 1873</small> ** ''[[Hippocampus trimaculatus]]'' <small>[[William Elford Leach|Leach]], 1814</small> ** ''[[Hippocampus whitei]]'' <small>Bleeker, 1855</small> (vzhodna [[Avstralija]]) ** ''[[Hippocampus zebra]]'' <small>Whitley, 1964</small> ** ''[[Hippocampus zosterae]]'' <small>Jordan & Gilbert, 1882</small> ([[Mehiški zaliv]] in [[Karibi]]) == Reference == {{Zbirka|Seahorse}} {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=229 Revija GEA, Morski konjiček, vitez morskega kraljestva] * [http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=814 Revija GEA, Svetovna naravna dediščina, najstarejši fosili morskih konjičkov najdeni v Sloveniji] [[Kategorija:Morska šila in konjički]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1816]] {{normativna kontrola}} 4m3ogmik9iruyni0gznpza9lbcszlpo 0 217524 6689269 6444872 2026-06-14T16:35:21Z Matjaž14 148951 6689269 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=Lajše|image=|caption=}} '''Lado (Ladislav) Piščanc''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[pesnik]], * [[ 16. junij]] [[1914]], [[Trst]], † [[4. februar]] [[1944]], Lajše (del naselja [[Cerkljanski vrh]]). == Življenjepis == Lado Piščanc je v [[Gorica|Gorici]] študiral [[teologija|teologijo]] in bil leta 1938 [[Duhovniško posvečenje|posvečen]]. [[Duhovnik|Duhovniški]] poklic je opravljal v Gorici, [[Podnanos]]u ter od leta 1941 do 1944 v [[Cerkno|Cerknem]], kjer je bil (na Lajšah nad Cerknim) ustreljen kot žrtev [[partizani|partizanskega]] maščevanja po nemškem napadu na [[Komunistična partija Slovenije|partijski]] šolski tečaj v Cerknem in skupaj z drugimi 15 žrtvami vržen v brezno. == Literarno delo == Piščanc je prve [[pesništvo|pesmi]] začel objavljati 1938 v [[časopis|listu]] ''Mladika''. Leta 1942 je zbral svojo poezijo v zbirki ''Pesmi zelene pomladi'', ki je izšla v Gorici po njegovi smrti (1950). V zbirki priobčene pesmi so se motivno naslanjale na naravo, zlasti na [[Kras]], pogosti pa so tudi religiozni motivi, s katerimi je izražal pogled na svet in upodabljal trpljenje svojega časa. Med [[proza|proznimi]] poskusi iztopa [[povest]] ''Zgodba kaplana Simona'' (Kmečki glas, 1954), [[biografija|biografsko]] dragocen pa je njegov dnevnik ''V zelenih daljavah božje bodočnosti'' (Mladika, Trst, 1978-1979). == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994 * Primorski slovenski biografski leksikon, Gorica * Črniška kronika, Alojzij Novak * Stalinistična revolucija na Slovenskem II., Stane Kos, samozaložba, tisk Mohorjeva Celovec, 1994 * Palme mučeništva, Mohorjeva družba, Celje, 1994 {{Slovenski svetniki}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Piščanc, Lado}} == Zunanje povezave == * {{Wikivir avtor|Lado Piščanc}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Božji služabniki]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški mučenci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] lad0ekju8d8h3t81b1o0k9aeq1y7tv0 0 220107 6689490 6621606 2026-06-15T07:16:04Z Muc77 247998 /* Integrirane linije */ popravljen potek linij 6689490 wikitext text/x-wiki {{Infobox_Company | company_name = LPP, medkrajevni potniški promet, d.o.o. | company_logo = | company_type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = [[2012]] | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160, 1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | products = medkrajevni in turistični prevoz potnikov | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = }} '''Medkrajevni potniški promet''' je služba v okviru javnega podjetja [[Ljubljanski potniški promet]], ki izvaja redni medkrajevni in turistični prevoz potnikov. Med letoma 2009 in 2012 je bila služba izčlenjena iz LPP in je delovala pod imenom '''BUS''' kot njegovo hčerinsko podjetje, pred izčlenitvijo službe pa je delovala pod imenom ''primestni potniški promet''. Služba primarno izvaja medkrajevni potniški promet na področju naslednjih [[občina|občin]] ljubljanske urbane regije: * [[Občina Borovnica|Borovnica]], * [[Občina Brezovica|Brezovica]], * [[Občina Vrhnika|Vrhnika]], * [[Občina Logatec|Logatec]], * [[Občina Postojna|Postojna]] * [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]], * [[Občina Horjul|Horjul]] * [[Vodice]], * [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]], * [[Občina Grosuplje|Grosuplje]], * [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]], * [[Občina Škofljica|Škofljica]], * [[Občina Ig|Ig]] in * [[Občina Žiri|Žiri]]. Poleg tega v službi skrbijo tudi za občasne turistične in posebne linijske prevoze. == Značilnosti == Sistem rednih linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske urbane regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). V zadnjem času je prisotno tudi navezovanje medkrajevnih in mestnih avtobusnih linij na mestnih obrobjih (Ig in Notranje Gorice). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del se jih zaključi na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], nekaj kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na '''35''' rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša '''770''' kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. Letno se z avtobusi prepelje 18.000.000 potnikov. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa izvajajo tudi redne pogodbene šolske prevoze otrok, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Preglednica rednih linij == === Integrirane linije === {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']]</span> | Bežigrad <small>(Železna)</small> – Rudnik – Škofljica – [[Grosuplje]] | 4.20 - 23.40 | 4.49 - 23.40 | 4.49 - 23.50 |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']]</span> | Medvode – Vodice | 5.00 - 22.05 | colspan=2 align="center"| - |- | bgcolor="#56A0D3" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']]</span> | Dolgi most P+R – Kozarje – Dobrova – Polhov Gradec | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']]</span> | Polhov Gradec – Črni Vrh | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']]</span> | Polhov Gradec – Suhi Dol | Š: 5.45 - 16.21 | colspan=2 align="center"| - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']]</span> | Dolgi most P+R – Podsmreka – Dobrova – Horjul – Vrzdenec – Šentjošt | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']]</span> | Bežigrad <small>(Železna)</small> – Vodice – Polje | 4.45 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']]</span> | Vodice – Polje – Vodice | Š: 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan=2 align="center"| - |- |} === Medkrajevne linije === {| class="wikitable" |- ! št. ! relacija ! od [[teden|ponedeljka do petka]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] ! trasa linije |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''31'''</span> | Avtobusna postaja (Grosuplje) – Zdravstveni dom | 6.00 - 15.45 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=7367901 '''31''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#FAD6A5" align="center"| <span style="color: #000000;">'''40'''</span> | [[Ig]] AP – [[Iška Loka]] – [[Tomišelj]] – [[Strahomer]] – Ig AP<br>Ig AP – Iška Loka – Tomišelj – Strahomer – Iška vas – Ig AP | 4.29 - 22.05<br>14.25 | 4.35 - 15.02<br>- | -<br>- | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2025881 '''40''' na OpenStreetMap]<br>[http://www.openstreetmap.org/?relation=2024957 '''40''' (šolska) na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#FAD6A5" align="center"| <span style="color: #000000;">'''42'''</span> | Ig AP – Visoko – [[Zapotok, Ig|Zapotok vas]] | 4.25 - 22.05 | 4.50 - 15.50 | - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2024958 '''42''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''43'''<br>'''44'''</span> | Notranje Gorice – [[Podpeč, Brezovica|Podpeč]] – [[Preserje, Brezovica|Preserje]]<br>Notranje Gorice – Podpeč – Preserje – [[Rakitna]] | 5.17 - 22.15<br>4.25 - 23.07 | 6.40 - 14.07<br>5.00 - 15.40 | -<br>- | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2024276 '''43''' na OpenStreetMap]<br>[http://www.openstreetmap.org/?relation=2024279 '''44''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''45'''</span> | Ljubljana – Notranje Gorice – Preserje – [[Borovnica]] | 5.45 - 15.30 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2026358 '''45''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''46'''</span> | Ljubljana – Vrhnika <small>Jazon</small> – [[Smrečje, Vrhnika|Smrečje]] – [[Žiri]]<br>Vrhnika <small>Jazon</small> – Smrečje – Žiri<br>Vrhnika <small>Jazon</small> – Smrečje<br>Vrhnika <small>Jazon</small> – Podlipa | 6.25 & 15.30<br>5.40 - 17.00<br>7.20 - 14.40<br>15.31 | colspan=2 align="center"| -<br>-<br>- | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2027980 '''46''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Medkrajevna avtobusna linija št. 47 (LPP)|'''47''']]</span> | Ljubljana – [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]] – [[Drenov Grič]] – Sinja Gorica P+R – Vrhnika <small>Voljčeva</small> | 4.52 - 23.00 | 4.50 - 23.00 | <small>5.00 - 22.20</small> | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2023885 '''47''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Medkrajevna avtobusna linija št. 48 (LPP)|'''48<br>48A<br>48P''']]</span> | Ljubljana – AC – Vrhnika – [[Logatec]] – [[Kalce]] – [[Grčarevec]]<br>Ljubljana – AC – Vrhnika – Logatec – Kalce<br>Ljubljana – AC – [[Logatec]] – Postojna | <small>5.20 & 15.40 - 17.10</small><br>4.26 - 22.20<br><small>5.00 - 10.00 & 14.30 - 15.45</small> | -<br>5.25 - 15.00<br>- | -<br>-<br>- | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2025922 '''48''' na OpenStreetMap]<br>[http://www.openstreetmap.org/?relation=2095385 '''48''' (avtocesta) na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''49'''</span> | Vrhnika <small>Jazon</small> – [[Bistra, Vrhnika|Bistra]] – Borovnica – [[Breg pri Borovnici|Breg/Borovnici]] | 5.00 - 16.23 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2027953 '''49''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''50'''</span> | Vrhnika <small>Jazon</small> – Horjul | 5.15 - 16.00 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2027981 '''50''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''54'''</span> | Ljubljana – Brezovica – Plešivica – [[Blatna Brezovica]] - Sinja Gorica P+R - Vrhnika <small>Voljčeva</small> | 5.10 - 21.40 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2025923 '''54''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''57'''</span> | | | | | |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''65'''</span> | | | | | |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''68'''<br>'''69'''</span> | Ljubljana – Grosuplje – [[Ivančna Gorica]] – [[Šentvid pri Stični|Šentvid/Stični]]<br>Ljubljana – Grosuplje – Ivančna Gorica – Šentvid/Stični – [[Temenica, Ivančna Gorica|Temenica]] | 4.39 - 22.30<br>5.22 - 15.30 | colspan=2 align="center"| 5.40 - 15.00<br>- | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2032138 '''68''' na OpenStreetMap]<br>[http://www.openstreetmap.org/?relation=2032135 '''69''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''71'''</span> | Grosuplje > Luče na Šoli > Grosuplje | 5.50 - 20.00 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2033038 '''71''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''72'''</span> | Grosuplje – [[Polica, Grosuplje|Polica]] | 5.30 - 20.50 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2033039 '''72''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''73'''</span> | Grosuplje – Sp. Slivnica – [[Št. Jurij]] – [[Škocjan, Grosuplje|Škocjan/Turjaku]]<br>Grosuplje – [[Spodnja Slivnica, Grosuplje|Sp.Slivnica]] | 5.05 - 21.35<br>6.20 - 14.05 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2033040 '''73''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''74'''</span> | Grosuplje – Spodnje Blato – Spodnje Duplice – Grosuplje | Š: 7.12 - 8.05 & 13.38 - 14.23 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=3172262 '''74''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''74'''</span> | Ambrus - Valična vas – [[Breg pri Zagradcu]] – Ivančna Gorica ŠC<br>Valična vas – [[Breg pri Zagradcu]] – Ivančna Gorica ŠC | Š: 6:50<br>Š: 13:40 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2033025 '''74''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''75'''</span> | Grosuplje – Brezje | Š: 7.20 - 8.10 & 13.15 - 14.08 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2033037 '''75''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''76'''</span> | Grosuplje – Čušperk – Ilova Gora – Prilesje | Š: 6.40 - 7.35 & 13.10 - 14.05 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=3172017 '''76''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''76'''</span> | Ivančna Gorica – Stična – [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]] – [[Ambrus]]<br>Ambrus > Bakrc > Ambrus | 5.10 - 16.25<br>Š: 14.48 | colspan=2 align="center"| -<br>- | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2032134 '''76''' na OpenStreetMap]<br>[http://www.openstreetmap.org/?relation=2080234 '''76''' (Bakrc) na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''77'''</span> | Krka – Ivančna Gorica ŠC<br>Ivančna Gorica ŠC – Krka – Ambrus | Š: 7.35<br>Š: 12.55 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=3234731 '''77''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''78'''</span> | Ljubljana – Grosuplje – [[Videm - Dobrepolje|Videm]]<br>Grosuplje – Videm<br>Videm – Zagorica | 5.20 - 20.15<br>21.10 - 22.55<br>Š: 6.05 & 15.05 | 5.20 - 14.30<br>-<br>- | <small>9.00 - 15.20</small><br>-<br>- | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2032137 '''78''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''79'''</span> | Videm > [[Ponikve, Dobrepolje|Ponikve]] > Turjak > Škofljica > Ljubljana | 15.05 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2033894 '''79''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''80'''</span> | Brezje/Dobrepolju – Kompolje – Videm – [[Hočevje]] – Ivančna Gorica ŠC | Š: 6.10 & 14.25 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2033076 '''80''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''-'''</span> | [[Kompolje, Dobrepolje|Kompolje]] – Videm – Ponikve – [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]] – [[Velike Lašče]] – Rašica – Turjak – Želimlje | Š: 6.20 & 13.50 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2867724 '''Kompolje – Želimlje''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''82'''</span> | Ljubljana – Škofljica – [[Želimlje]]<br>Škofljica – Želimlje | 5.00 - 14.30<br>7.05 - 7.40 & 12.10 - 15.00 | - | 19.15<br>20.40 | [http://www.openstreetmap.org/?relation=2032136 '''82''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''83'''</span> | Škofljica – Pijava Gorica – Smrjene – Gradišče – Vrh nad Želimljami – Škofljica | 5.00 - 21.01 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=3170231 '''83''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''84'''</span> | Škofljica – Drenik – Gorenje Blato – Gumnišče – Škofljica<br>Škofljica – Želimlje – Drenik – Gorenje Blato – Gumnišče – Škofljica | 5.55 - 8.05 & 12.10 - 14.50<br>9.54 & 14.00 - 15.20 & 20.30 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=3170248 '''84''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''85'''</span> | Škofljica – Gumnišče – Gornje Blato – Drenik – Smrjene – Gradišče – Vrh nad Želimljami – Škofljica | 16.30 - 22.05 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=3170249 '''85''' na OpenStreetMap] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''86'''</span> | Orle – Lavrica – Škofljica | Š: 6.00 - 18.00 | colspan=2 align="center"| - | [http://www.openstreetmap.org/?relation=3170264 '''86''' na OpenStreetMap] |- |} '''Legenda:''' * Š → vozi ob delavnikih v času šolskega pouka '''Področne oznake''' medkrajevnega prometa: {| class="wikitable" |- ! ! območje ! ! ! območje ! ! ! območje |- | bgcolor="#FAD6A5" align="center" | <span style="color: #000000;">'''I'''</span> | Ig | | bgcolor="#CF1020" align="center" | <span style="color: #FFFFFF;">'''V'''</span> | Vrhnika | | bgcolor="#009900" align="center" | <span style="color: #FFFFFF;">'''G'''</span> | Grosuplje |- |} == Avtobusi v medkrajevnem potniškem prometu == V voznem parku medkrajevnega potniškega prometa je trenutno '''61''' medkrajevnih in '''4''' turistični [[avtobus|avtobusi]] v povprečni starosti 6,80 let. === Preglednica vozil === {| class="wikitable" |- ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni linijski ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 5 | [[Mercedes-Benz]] Citaro LÜ (O 530 LÜ) | nizkopodni – 15 metrov | 2006: 550–554 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro LÜ.jpg|120px]] |- | 3 | MAN Lion's City ÜLL (NÜ 313, A25) | nizkopodni – 15 metrov | 2008: 618–620 | [[Slika:LPP Lion's City ULL.jpg|120px]] |- | 4 | Irisbus IVECO Arway 12m | visokopodni | 2011: 621–624 | [[Slika:Irisbus_arway_BUS.jpg|120px]] |- | 8 | MAN Lion's Regio C (ÜL 364, R14) | visokopodni – 13 metrov | 2014: 625–632 | [[Slika:MAN Lion's Regio C LPP 627.jpg|120px]] |- | 30 | IVECO Crossway Line | visokopodni | 2017: 633–640 <small>(8)</small><br>2019: 641–653 <small>(13)</small><br>2021: 520–528 <small>(9)</small> | [[Slika:IVECO Crossway Line LPP 636.jpg|120px]] |- | 3 | Setra MultiClass S 419 UL | visokopodni – 15 metrov | 2019: 555–557 | [[Slika:Setra MultiClass S 419 UL LPP 557.jpg|120px]] |- |5 |Setra MultiClass S 418 LE business |nizkopodni – 15 metrov |2022: 558–562 | |- ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni nadstandardni ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 3 | MAN Lion's Regio C (ÜL 354, R14) | visokopodni – 13 metrov | 2008: 615–617 | [[Slika:Lions regio.jpg|120px]] |- ! št. vozil ! model ! tip vozila – turistični ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 2 | MAN Lion's Coach | visokopodni | 2008: 656, 657 | [[Slika:LPP MAN Lion's Coach.jpg|120px]] |- | 2 | NEOPLAN Tourliner C | visokopodni – 13 metrov | 2017: 658, 659 |} == Zgodovina == === Seznam nekdanjih avtobusnih prog === Večina avtobusnih prog je bila ukinjena po letu 1997 predvsem zaradi nerentabilnosti oz. zaradi upada števila potnikov na njih, v zadnjem času pa zaradi podaljševanja mestnih linij v primestje oz. integraciji medkrajevnih linij v mestni potniški promet. {| class="wikitable" |- ! št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! razlog |- | bgcolor="#FAD6A5" align="center"| <span style="color: #000000;"></span> | odsek Iška vas – [[Iški Vintgar]] | | |- | bgcolor="#FAD6A5" align="center"| <span style="color: #000000;">'''40'''/'''41'''/'''42'''</span> | odsek [[Ljubljana]] – [[Ig]] | 29. avgust 2011 | uvedba mestne linije št. [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] |- | bgcolor="#FAD6A5" align="center"| <span style="color: #000000;">'''42'''</span> | odsek Zapotok – Kurešček dom<br>odsek Zapotok – Rob | <br>1. februar 2012 | <br> |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''43'''/'''44'''</span> | odsek Podpeč – [[Jezero, Brezovica|Jezero]]<br>odsek Ljubljana – [[Notranje Gorice]] | september 2009<br>1. februar 2012 | uvedba mestne linije št. [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']]<br>podaljšanje mestne linije št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|6B]]''' |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''50'''</span> | Vrhnika <small>Jazon</small> – [[Bevke]] | 1. marec 2011 | |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;"></span> | Ljubljana – Vrhnika – Horjul | | |- | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;"></span> | Dragomer – Plešivica – Blatna Brezovica – Vrhnika <small>Voljčeva</small> | 1. september 2014 | |- | bgcolor="#9966CC" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''54'''<br>'''55'''</span> | Ljubljana – Kozarje – [[Horjul]] – [[Vrzdenec]]<br>Ljubljana – Kozarje – Horjul – Vrzdenec – [[Šentjošt]] | 4. marec 2013 | uvedba integrirane linije št. [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] |- | bgcolor="#9966CC" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''56'''<br>'''57'''</span> | Ljubljana – [[Podsmreka, Dobrova-Polhov Gradec|Podsmreka]] – [[Polhov Gradec]]<br>Ljubljana – Podsmreka – Polhov Gradec – [[Smolnik, Dobrova-Polhov Gradec|Zalog]] – [[Črni Vrh, Dobrova - Polhov Gradec|Črni Vrh]] | 4. marec 2013 | uvedba integrirane linije št. [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']]<br>uvedba integrirane linije št. [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] |- | bgcolor="#9966CC" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''58'''</span> | odsek [[Lučine]] – Suhi Dol<br>[[Suhi Dol]]/Planino – Polhov Gradec | do leta 1996<br>4. marec 2013 | <br>uvedba integrirane linije št. [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;"></span> | Ljubljana – Lj. Tacen – Gameljne<br>Ljubljana – Lj. Črnuče – Gameljne | junij 1979 | uvedba mestne linije št. [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''60'''<br>-</span> | odsek Vodice – Selo/Vodicah – Vojsko<br>Ljubljana – Medvode – Zbilje – Zapoge – Vodice | 1. februar 2012<br>2. november 2012 | <br>uvedba integrirane linije št. [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span> | Ljubljana – Vikrče – Pirniče – Smlednik – Zapoge – Vodice | 1. februar 2012 | uvedba mestne linije št. [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], preusmeritev na traso medkrajevne linije '''60''' |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''62'''<br>'''63'''</span> | Ljubljana – [[Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno]] – Zapoge – Vodice – Selo/Vodicah<br>Ljubljana – Šmartno – Zapoge – Vodice – Selo/Vodicah – Vojsko/Vodicah – Šmartno – Ljubljana | 3. september 2012 | uvedba integriranih linij št. [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] |- | bgcolor="#00009C" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">[[Medkrajevna avtobusna linija št. 64 (LPP)|'''64''']]</span> | Ljubljana – [[Mengeš]] – [[Komenda]] – [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališče Brnik]] | do 1. julija 2024 | nove koncesije avtobusnih prevoznikov linijo 64 sta kombinirano vzdrževala Arriva in LPP |- | bgcolor="#A9A9A9" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''66'''</span> | Ljubljana – Tuji Grm | 1. maj 2009 | uvedba mestne linije št. [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] |- | bgcolor="#A9A9A9" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''67'''</span> | Ljubljana – Podlipoglav – Mali Lipoglav | 1. maj 2009 | uvedba mestne linije št. [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|'''28''']] |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;"></span> | Ljubljana – [[Velike Lašče]] – [[Karlovica]] – Rob | | |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;"></span> | Ljubljana – Grosuplje – [[Škocjan, Grosuplje|Staro Apno]] – [[Ponikve, Dobrepolje|Ponikve/Dobrepolju]] – (Videm) | | |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''70'''</span> | Ljubljana – [[Škofljica]] – [[Grosuplje]] | 29. avgust 2011 | uvedba integrirane linije št. [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] |- | | Ljubljana – Sneberje – Šentjakob – Dol – [[Dolsko]]<br>Ljubljana – Sneberje – Šentjakob – Dol – Dolsko – [[Križevska vas]] | <br>27. april 1989 - ? | |- |- | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''79'''</span> | Videm/Dobrepolju - Turjak - Ljubljana | do 1. julija 2024 | Odhod 15.05 je bil preusmerjen preko Grosuplja kot linija 78 |- |} '''Področne oznake''' medkrajevnega prometa: {| class="wikitable" |- ! ! območje ! ! ! območje ! ! ! območje ! ! ! območje ! ! ! območje |- | bgcolor="#FAD6A5" align="center"| <span style="color: #000000;">'''I'''</span> | Ig | | bgcolor="#CF1020" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''V'''</span> | Vrhnika | | bgcolor="#9966CC" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''P'''</span> | Polhov Gradec | | bgcolor="#00009C" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''V'''</span> | Vodice (prej Brnik) | | bgcolor="#009900" align="center"| <span style="color: #FFFFFF;">'''G'''</span> | Grosuplje |- |} == Zunanje povezave == * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] {{-}} {{Medkrajevni potniški promet (LPP)}} {{JHLJ}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2012]] 9dzfa6zqicn26hp06p34kj3hmrpznkq 0 220182 6689453 6688933 2026-06-15T05:12:27Z Yerpo 8417 /* Dela */ slog 6689453 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik}} '''France Kralj''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[ kipar]], [[grafik]], [[ilustrator]] in [[pedagog]], * [[26. september]] [[1895]], [[Zagorica, Dobrepolje|Zagorica]], [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]], † [[16. februar]] [[1960]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Oče Janez je bil kmet, rezbar in podobar, mati Marjeta (rojena Sever) pa kmetica. France Kralj je bil v letih 1920-1923 sinonim ekspresionizma na Slovenskem v vseh likovnih zvrsteh (slikarstvo, kiparstvo, grafika). Bil je samosvoj sakralni umetnik. Po vojni je slikal v stilu patetičnega realizma. Uveljavil se je kot učitelj mlajših ustvarjalcev (keramikov in kiparjev) na srednji tehnični šoli. Obsežna zbirka njegovih del je v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici. Sledil mu je mlajši brat [[Anton Kralj|Tone]], ki se je iz ekspresionista razvil v realističnega figuralika. == Dela == * Rodovitnost, fasadni celopostaven kip, Ljubljana * Mati z otrokom, fasadni celopostaven kip, Igriška ulica, Ljubljana * Ribi, [[Tivolski ribnik]] * Vodomet Evropa, Ljubljana (zasnova 1955) * Sejalec - rekonstruiran kip je bil postavljen 14. junija 2025 nad vhod bloka ob [[Štefanova ulica|Štefanovi ulici]] v Ljubljani == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih slikarjev]] *[[seznam slovenskih kiparjev]] *[[seznam slovenskih grafikov]] *[[seznam slovenskih ilustratorjev]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=300245|avtor=Stelè Francè|ime=Kralj France|vir=SBL}} * Rekonstrukcija Sejalca kiparja Franceta Kralja se vrača na pročelje v središču Ljubljane | STA | 22. 5. 26 {{likovnik-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kralj, France}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Ekspresionistični slikarji]] [[Kategorija:Ekspresionistični grafiki]] [[Kategorija:Ekspresionistični kiparji]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] nkikqg161xnhn3baax70bqxly61u9b7 6689474 6689453 2026-06-15T06:33:20Z Marjer84 261658 letnica 6689474 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik}} '''France Kralj''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[ kipar]], [[grafik]], [[ilustrator]] in [[pedagog]], * [[26. september]] [[1895]], [[Zagorica, Dobrepolje|Zagorica]], [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]], † [[16. februar]] [[1960]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Oče Janez je bil kmet, rezbar in podobar, mati Marjeta (rojena Sever) pa kmetica. France Kralj je bil v letih 1920-1923 sinonim ekspresionizma na Slovenskem v vseh likovnih zvrsteh (slikarstvo, kiparstvo, grafika). Bil je samosvoj sakralni umetnik. Po vojni je slikal v stilu patetičnega realizma. Uveljavil se je kot učitelj mlajših ustvarjalcev (keramikov in kiparjev) na srednji tehnični šoli. Obsežna zbirka njegovih del je v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici. Sledil mu je mlajši brat [[Anton Kralj|Tone]], ki se je iz ekspresionista razvil v realističnega figuralika. == Dela == * Rodovitnost, fasadni celopostaven kip, Ljubljana * Mati z otrokom, fasadni celopostaven kip, Igriška ulica, Ljubljana * Ribi, [[Tivolski ribnik]] * Vodomet Evropa, Ljubljana (zasnova 1955) * Sejalec - rekonstruiran kip je bil postavljen 14. junija 2026 nad vhod bloka ob [[Štefanova ulica|Štefanovi ulici]] v Ljubljani == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih slikarjev]] *[[seznam slovenskih kiparjev]] *[[seznam slovenskih grafikov]] *[[seznam slovenskih ilustratorjev]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=300245|avtor=Stelè Francè|ime=Kralj France|vir=SBL}} * Rekonstrukcija Sejalca kiparja Franceta Kralja se vrača na pročelje v središču Ljubljane | STA | 22. 5. 26 {{likovnik-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kralj, France}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Ekspresionistični slikarji]] [[Kategorija:Ekspresionistični grafiki]] [[Kategorija:Ekspresionistični kiparji]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] 9yj15ovjt2z8nnupz0or8y53pc8mk96 0 222534 6689355 6585463 2026-06-14T19:17:16Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6689355 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Drugipomeni4|o vrsti morske ribe|rod Conger|Gruj (rod)}} {{Speciesbox | name = Gruj | image = European conger.jpg | image2 = Conger conger Gervais.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 12 November 2021">{{cite iucn |author=Tighe, K. |date=2015 |title=''Conger conger'' |volume=2015 |article-number=e.T194969A2369649 |doi=10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T194969A2369649.en |access-date=12 November 2021}}</ref> | taxon = Conger conger | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | range_map = Conger conger map.png | range_map_caption = Območje razširjenosti | synonyms = {{collapsible list| * ''Anguilla conger'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> * ''Anguilla obtusa'' <small>Swainson, 1839</small> * ''Conger communis'' <small>Costa, 1844</small> * ''Conger niger'' <small>(Risso, 1810)</small> * ''Conger rubescens'' <small>Ranzani, 1840</small> * ''Conger verus'' <small>Risso, 1827</small> * ''Conger vulgaris'' <small>Yarrell, 1832</small> * ''Leptocephalus candidissimus'' <small>Costa, 1832</small> * ''Leptocephalus conger'' <small>(Linnaeus, 1758)</small> * ''Leptocephalus gussoni'' <small>Cocco, 1829</small> * ''Leptocephalus inaequalis'' <small>Facciolà, 1883</small> * ''Leptocephalus lineatus'' <small>Bonnaterre, 1788</small> * ''Leptocephalus morrisii'' <small>Gmelin, 1789</small> * ''Leptocephalus pellucidus'' <small>(Couch, 1832)</small> * ''Leptocephalus spallanzani'' <small>Risso, 1810</small> * ''Leptocephalus stenops'' <small>Kaup, 1856</small> * ''Leptocephalus vitreus'' <small>Kölliker, 1853</small> * ''Muraena conger'' <small>Linnaeus, 1758</small> * ''Muraena nigra'' <small>Risso, 1810</small> * ''Ophidium pellucidum'' <small>Couch, 1832</small> * ''Ophisoma obtusa'' <small>(Swainson, 1839)</small> }} }} '''Gruj''' ali '''ugor''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Conger conger''''') je [[morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[gruji|grujev]]. == Opis == Gruj ima kačasto telo, podobno [[jegulja|jegulji]], vendar ga z njo ne smemo mešati. Gruj živi za razliko od jegulje le v morju. Odrasla riba v [[Jadransko morje|Jadranu]] doseže tudi do 2,3 metra dolžine in do 48 kilogramov teže<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nemo-hr.com/?ribe-jadrana%2F65%2Fribe-jadrana-ugor%2F346 |title=Ribe Jadrana - Ugor |accessdate=2009-09-28 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304191822/http://www.nemo-hr.com/?ribe-jadrana%2F65%2Fribe-jadrana-ugor%2F346 |url-status=dead }}</ref>. V [[Atlantski ocean|Atlantiku]] živijo tudi gruji, ki dosežejo do 3 metre v dolžino in so težki do 110 kilogramov<ref>{{Navedi splet |url=http://www.redorbit.com/education/reference_library/fish/european_conger/2393/index.html |title=European conger (ang.) |accessdate=2009-09-28 |archive-date=2009-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090803052325/http://www.redorbit.com/education/reference_library/fish/european_conger/2393/index.html |url-status=dead }}</ref>. [[Drst]]ijo se samo enkrat v življenju, proti koncu svoje življenjske dobe. V naravi so gruji zelo različnih barvnih odtenkov, od svetlosive do povsem črne, kar pa je povsem odvisno od okolja, v katerem živi. Vse ribe imajo po bokih bele pike. [[Hrbtna plavut]] se začenja v višini [[prsne plavuti|prsnih plavuti]] in poteka vse do [[rep]]a ribe. Gruji so roparske ribe, ki se prehranjujejo z ostalimi ribjimi vrstami, pa tudi z drugimi morskimi organizmi, ki jih lovijo pretežno ponoči. == Razširjenost in uporabnost == Gruj je razširjen po celem vzhodnem [[Atlantik]]u od [[Norveška|Norveške]] in [[Islandija|Islandije]] na severu do [[Senegal]]a na jugu. Razširjen je tudi v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem]] in [[Črno morje|Črnem morju]], pa tudi v [[Jadransko morje|Jadranu]]. Živi predvsem v luknjah srednjih globin kamnitega dna, kjer preži na plen, preživi pa tudi do globin preko 1.100 metrov. Med podvodnimi [[ribič]]i je izjemno priljubljena lovna riba. Poleg tega ga lovijo tudi na [[parangal]], največ pa ga pripravljajo v [[brodet]]u. Po okusnosti sodi med prvorazredne ribe in ga ponekod tudi prekajujejo. == Galerija == <gallery> Image:Gronco.JPG Image:Conger eel01.jpg Image:Conger sea eel.jpg </gallery> ==Sklici== {{Reflist}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Zei, M. |title=Morski ribji trg |year=1983 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline|Conger conger}} * {{Wikispecies-inline}} {{Taxonbar|from=Q212552}} [[Kategorija:Gruji]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Črnega morja]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] so9aiessyqontsjce7cln4sg9q1fusf 0 222536 6689357 1991316 2026-06-14T19:18:18Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6689357 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Gruj]] {{R from scientific name|fish}} ecuzdcpfhv2aqumgmcet4gobjgn7bbb 14 222821 6689358 3966490 2026-06-14T19:19:43Z Pinky sl 2932 6689358 wikitext text/x-wiki {{Cat main}} {{Kategorija v Zbirki|Congridae}} [[Kategorija:Anguilliformes]] hzlcfpm72pvhrbjyot5m2mz6hvkq75k 0 223785 6689330 5859702 2026-06-14T18:41:09Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ dp 6689330 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dirkač F1 | Image = <!--WD--> | Nationality = {{ikonazastave|Japonska}} [[Japonci|Japonec]] | Car number = 10 | Team = ? | Races = 76 | Championships = 0 | Wins = 0 | Podiums = 0 | Poles = 0 | Points = 125 | Fastest laps = 1 | First race = [[Velika nagrada Brazilije 2009|VN Brazilije 2009]] | Last race = [[Velika nagrada Abu Dabija 2014|VN Abu Dabija 2014]] | Last season = 2014 | Last position = 22. (0 točk) }} '''Kamui Kobajaši''' ([[Japonščina|japonsko]] 小林可夢偉), [[japonci|japonski]] [[dirkač]], * [[13. september]] [[1986]], [[Amagasaki]], [[Prefektura Hjogo]], [[Japonska]]. Kobajaši je opozoril nase leta 2005, ko je osvojil tako [[Italijanska Formula Renault|Italijansko]], kot tudi [[Evropska Formula Renault|Evropsko]] prvenstvo [[Formula Renault|Formule Renault]]. Od {{F1|2008|sezone}} je testni in rezervni dirkač moštva [[Formula 1|Formule 1]], [[Toyota Racing|Panasonic Toyota F1]]. Ob tem je osvojil še prvenstvo [[GP2|Azijske GP2]] v [[Azijska GP2 sezona 2008-09|sezoni 2008-09]]. V {{F1|2009|sezoni}} je namesto obolelega [[Timo Glock|Toma Glocka]] nastopal na petkovih prostih treningih pred dirko za {{Vn|Japonske|2009}}. Glock je nato nastopil na petkovih kvalifikacijah, kjer pa se je poškodoval. Kobajaši ni smel nastopiti na dirki, ker se ni udeležil kvalifikacij, toda Glocka je nadomestil na naslednji dirki za {{Vn|Brazilije|2009}}, kjer je z enajstim mestom na dežnih kvalifikacijah in devetem mestu na dirki, še bolj pa z bojevitim dirkanjem, opozoril nase. == Dirkaški rezultati == === Pregled rezultatov === {| border="2" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 0 1em 0 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" ! Sezona ! Serija ! Moštvo ! Dirke ! [[Najboljši štartni položaj|Pole]] ! Zmage ! Toč ! Prv |- ! 2003 | [[Formula Toyota]] | ? | align="center" | 10 | align="center" | 4 | align="center" | 2 | align="center" | 120 | align="center" | 2. |- ! rowspan=2 | 2004 | [[Formula Renault|Nemška Formula Renault]] | Prema Powerteam | align="center"| 2 | align="center"| 0 | align="center"| 0 | align="center"| 16 | align="center"| 31. |- | [[Formula Renault|Italijanska Formula Renault]] | Prema Powerteam | align="center"| 17 | align="center"| 3 | align="center"| 2 | align="center"| 134 | align="center"| 7. |- ! rowspan="2"| 2005 | [[Formula Renault|Italijanska Formula Renault]] | Prema Powerteam | align="center" | 15 | align="center" | 4 | align="center" | 6 | align="center" | 312 | align="center" bgcolor="#FFFFBF" | 1. |- | [[Formula Renault|Evropska Formula Renault]] | Prema Powerteam | align="center" | 16 | align="center" | 4 | align="center" | 6 | align="center" | 157 | align="center" bgcolor="#FFFFBF" | 1. |- ! [[Evropska Formula 3 sezona 2006|2006]] | [[Evropska Formula 3]] | ASM Formule 3 | align="center" | 19 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 34 | align="center" | 8. |- ! [[Evropska Formula 3 sezona 2007|2007]] | [[Evropska Formula 3]] | ASM Formule 3 | align="center" | 20 | align="center" | 1 | align="center" | 1 | align="center" | 59 | align="center" | 4. |- !rowspan=3| 2008 | [[Azijska GP2 sezona 2008|Azijska GP2]] |rowspan=2| [[DAMS]] | align="center" | 10 | align="center" | 0 | align="center" | 2 | align="center" | 22 | align="center" | 6. |- | [[GP2 sezona 2008|GP2]] | align="center" | 20 | align="center" | 0 | align="center" | 1 | align="center" | 10 | align="center" | 16. |- | [[Formula 1 sezona 2008|Formula 1]] | [[Toyota Racing|Toyota]] |align="center" colspan=5| Testni dirkač |- | [[Azijska GP2 sezona 2008-09|2008-09]] | [[GP2|Azijska GP2]] | [[DAMS]] | align="center" | 11 | align="center" | 2 | align="center" | 2 | align="center" | 56 | align="center" bgcolor="#FBFFBF"| 1. |- !rowspan=2| 2009 | [[GP2 sezona 2009|GP2]] | [[DAMS]] | align="center" | 20 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 13 | align="center" | 16. |- | [[Formula 1 sezona 2009|Formula 1]] | [[Toyota Racing|Toyota]] | align="center" | 2 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 3 | align="center" | 18. |- ! 2010 | [[Formula 1 sezona 2010|Formula 1]] | [[Sauber]] | align="center" | 19 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 32 | align="center" | 12. |- ! 2011 | [[Formula 1 sezona 2011|Formula 1]] | [[Sauber]] | align="center" | 19 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 30 | align="center" | 12. |- ! 2012 | [[Formula 1 sezona 2011|Formula 1]] | [[Sauber]] | align="center" | 20 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 60 | align="center" | 12. |- !rowspan=2| 2013 | [[24 ur Le Mansa 2013|24 ur Le Mansa]] | rowspan=2| [[AF Corse]] {{smaller|(GTE Pro)}} | align="center" | 1 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 5. |- | [[Svetovno vzdržljivostno prvenstvo 2013|Svetovno vzdržljivostno prvenstvo]] | align="center" | 8 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 98 | align="center" | 7. |- ! 2014 | [[Formula 1 sezona 2014|Formula 1]] | [[Caterham F1|Caterham F1 Team]] | align="center" | 16 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 0 | align="center" | 22. |} === GP2 === ([[:Predloga:Legenda rezultatov dirkačev F1|legenda]]) ('''odebeljene''' dirke pomenijo [[najboljši štartni položaj]], ''poševne'' [[najhitrejši krog]]) {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%" ! Leto ! Moštvo ! 1 ! 2 ! 3 ! 4 ! 5 ! 6 ! 7 ! 8 ! 9 ! 10 ! 11 ! 12 ! 13 ! 14 ! 15 ! 16 ! 17 ! 18 ! 19 ! 20 ! Prv ! Toč |- | [[GP2 sezona 2008|2008]] ! [[DAMS]] |bgcolor="#DFFFDF"| [[Circuit de Catalunya|ESP<br />FEA]]<br /><small>8</small> |bgcolor="#FBFFBF"| ''[[Circuit de Catalunya|ESP<br />SPR]]''<br /><small>1</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Istanbul Park|TUR<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Istanbul Park|TUR<br />SPR]]<br /><small>9</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Circuit de Monaco|MON<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Circuit de Monaco|MON<br />SPR]]<br /><small>18</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Circuit de Nevers Magny-Cours|FRA<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| ''[[Circuit de Nevers Magny-Cours|FRA<br />SPR]]''<br /><small>9</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Silverstone Circuit|GBR<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Silverstone Circuit|GBR<br />SPR]]<br /><small>7</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Hockenheimring|GER<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Hockenheimring|GER<br />SPR]]<br /><small>18</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Hungaroring|HUN<br />FEA]]<br /><small>11</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Hungaroring|HUN<br />SPR]]<br /><small>8</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Valencia Street Circuit|EUR<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Valencia Street Circuit|EUR<br />SPR]]<br /><small>6</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Circuit de Spa-Francorchamps|BEL<br />FEA]]<br /><small>9</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Circuit de Spa-Francorchamps|BEL<br />SPR]]<br /><small>14</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Autodromo Nazionale Monza|ITA<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Autodromo Nazionale Monza|ITA<br />SPR]]<br /><small>13</small> ! 16. ! 10 |- | [[GP2 sezona 2009|2009]] ! [[DAMS]] |bgcolor="#DFFFDF"| [[Circuit de Catalunya|ESP<br />FEA]]<br /><small>8</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Circuit de Catalunya|ESP<br />SPR]]<br /><small>5</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Circuit de Monaco|MON<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Circuit de Monaco|MON<br />SPR]]<br /><small>12</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Istanbul Park|TUR<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Istanbul Park|TUR<br />SPR]]<br /><small>NC</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Silverstone Circuit|GBR<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Silverstone Circuit|GBR<br />SPR]]<br /><small>17</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Nürburgring|GER<br />FEA]]<br /><small>9</small> |bgcolor="#FFDF9F"| [[Nürburgring|GER<br />SPR]]<br /><small>3</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Hungaroring|HUN<br />FEA]]<br /><small>13</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Hungaroring|HUN<br />SPR]]<br /><small>8</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Valencia Street Circuit|VAL<br />FEA]]<br /><small>8</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Valencia Street Circuit|VAL<br />SPR]]<br /><small>11</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Circuit de Spa-Francorchamps|BEL<br />FEA]]<br /><small>7</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Circuit de Spa-Francorchamps|BEL<br />SPR]]<br /><small>11</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Autodromo Nazionale Monza|ITA<br />FEA]]<br /><small>17</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Autodromo Nazionale Monza|ITA<br />SPR]]<br /><small>17</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Autódromo Internacional do Algarve|ALG<br />FEA]]<br /><small>6</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Autódromo Internacional do Algarve|ALG<br />SPR]]<br /><small>19</small> ! 16. ! 13 |} === Azijska GP2 === ([[:Predloga:Legenda rezultatov dirkačev F1|legenda]]) ('''odebeljene''' dirke pomenijo [[najboljši štartni položaj]], ''poševne'' [[najhitrejši krog]]) {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%" ! Leto ! Moštvo ! 1 ! 2 ! 3 ! 4 ! 5 ! 6 ! 7 ! 8 ! 9 ! 10 ! 11 ! 12 ! DC ! Points |- | [[Azijska GP2 sezona 2008|2008]] ! [[DAMS]] |bgcolor="#CFCFFF"| [[Dubai Autodrome|UAE<br />FEA]]<br /><small>13</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Dubai Autodrome|UAE<br />SPR]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Sentul International Circuit|IND<br />FEA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Sentul International Circuit|IND<br />SPR]]<br /><small>15</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Sepang International Circuit|MAL<br />FEA]]<br /><small>5</small> |bgcolor="#FBFFBF"| [[Sepang International Circuit|MAL<br />SPR]]<br /><small>1</small> |bgcolor="#FFDF9F"| [[Bahrain International Circuit|BHR<br />FEA]]<br /><small>3</small> |bgcolor="#FBFFBF"| [[Bahrain International Circuit|BHR<br />SPR]]<br /><small>1</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Dubai Autodrome|UAE<br />FEA]]<br /><small>20</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Dubai Autodrome|UAE<br />SPR]]<br /><small>14</small> | | ! 6. ! 22 |- | [[Azijska GP2 sezona 2008-09|2008-09]] ! [[DAMS]] |bgcolor="#DFDFDF"| ''[[Shanghai International Circuit|CHN<br />FEA]]''<br /><small>2</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Shanghai International Circuit|CHN<br />SPR]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#FBFFBF"| '''''[[Dubai Autodrome|UAE<br />FEA]]'''''<br /><small>1</small> | [[Dubai Autodrome|UAE<br />SPR]]<br /><small>C</small> |bgcolor="#FBFFBF"| ''[[Bahrain International Circuit|BHR<br />FEA]]''<br /><small>1</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Bahrain International Circuit|BHR<br />SPR]]<br /><small>6</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Losail International Circuit|QAT<br />FEA]]<br /><small>4</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Losail International Circuit|QAT<br />SPR]]<br /><small>18</small> |bgcolor="#DFDFDF"| [[Sepang International Circuit|MAL<br />FEA]]<br /><small>2</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Sepang International Circuit|MAL<br />SPR]]<br /><small>7</small> |bgcolor="#DFFFDF"| '''[[Bahrain International Circuit|BHR<br />FEA]]'''<br /><small>4</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Bahrain International Circuit|BHR<br />SPR]]<br /><small>5</small> |bgcolor="#FBFFBF"| '''1.''' |bgcolor="#FBFFBF"| '''56''' |} === Formula 1 === {{Glava za dirkača F1|20}} |- | {{f1|2009}} ! [[Panasonic]] [[Toyota Racing]] ! [[Toyota Racing|Toyota]] [[Toyota TF109|TF109]] ! [[Toyota Racing|Toyota]] RVX-09 2.4 [[V8 engine|V8]] | [[Velika nagrada Avstralije 2009|AVS]] | [[Velika nagrada Malezije 2009|MAL]] | [[Velika nagrada Kitajske 2009|KIT]] | [[Velika nagrada Bahrajna 2009|BAH]] | [[Velika nagrada Španije 2009|ŠPA]] | [[Velika nagrada Monaka 2009|MON]] | [[Velika nagrada Turčije 2009|TUR]] | [[Velika nagrada Velike Britanije 2009|VB]] | [[Velika nagrada Nemčije 2009|NEM]] | [[Velika nagrada Madžarske 2009|MAD]] | [[Velika nagrada Evrope 2009|EU]] | [[Velika nagrada Belgije 2009|BEL]] | [[Velika nagrada Italije 2009|ITA]] | [[Velika nagrada Singapurja 2009|SIN]] |bgcolor="#F1F8FF"| [[Velika nagrada Japonske 2009|JAP]]<br><small>PO</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Brazilije 2009|BRA]]<br><small>9</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2009|ABU]]<br><small>6</small> | | | ! 18. ! 3 |- | {{f1|2010}} ! [[Sauber|BMW Sauber F1 Team]] ! [[Sauber]] [[Sauber C29|C29]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 056 2.4 [[V8 engine|V8]] |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Bahrajna 2010|BAH]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Avstralije 2010|AVS]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Malezije 2010|MAL]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Kitajske 2010|KIT]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Španije 2010|ŠPA]]<br /><small>12</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Monaka 2010|MON]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Turčije 2010|TUR]]<br /><small>10</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Kanade 2010|KAN]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Evrope 2010|EU]]<br /><small>7</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2010|VB]]<br /><small>6</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Nemčije 2010|NEM]]<br /><small>11</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Madžarske 2010|MAD]]<br /><small>9</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Belgije 2010|BEL]]<br /><small>8</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Italije 2010|ITA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Singapurja 2010|SIN]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Japonske 2010|JAP]]<br /><small>7</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Koreje 2010|KOR]]<br /><small>8</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Brazilije 2010|BRA]]<br /><small>10</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2010|ABU]]<br /><small>14</small> | ! 12. ! 32 |- | {{F1|2011}} ! [[Sauber|Sauber F1 Team]] ! [[Sauber]] [[Sauber C30|C30]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 056 2.4 [[V8 engine|V8]] |bgcolor="#000000" style="color:white"|[[2011 Australian Grand Prix|<font color=white>AUS]]<br /><small>DSQ</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Malezije 2011|MAL]]<br /><small>7</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Kitajske 2011|KIT]]<br /><small>10</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Turčije 2011|TUR]]<br /><small>10</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Španije 2011|ŠPA]]<br /><small>10</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Monaka 2011|MON]]<br /><small>5</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Kanade 2011|KAN]]<br /><small>7</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Evrope 2011|EU]]<br /><small>16</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Velike Britanije 2011|VB]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Nemčije 2011|NEM]]<br /><small>9</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Madžarske 2011|MAD]]<br /><small>11</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Belgije 2011|BEL]]<br /><small>12</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Italije 2011|ITA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Singapurja 2011|SIN]]<br /><small>14</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Japonske 2011|JAP]]<br /><small>13</small> |bgcolor="#CFCFFF"| [[Velika nagrada Koreje 2011|KOR]]<br /><small>15</small> |bgcolor="#EFCFFF"| [[Velika nagrada Indije 2011|IND]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Abu Dabija 2011|ABU]]<br /><small>10</small> |bgcolor="#DFFFDF"| [[Velika nagrada Brazilije 2011|BRA]]<br /><small>9</small> | ! 12. ! 30 |- | {{F1|2012}} ! [[Sauber|Sauber F1 Team]] ! [[Sauber]] [[Sauber C31|C31]] ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] 056 2.4 [[V8 engine|V8]] |bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Avstralije 2012|AVS]]<br /><small>6</small> |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Malezije 2012|MAL]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor=#DFFFDF| ''[[Velika nagrada Kitajske 2012|KIT]]''<br /><small>10</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Bahrajna 2012|BAH]]<br /><small>13</small> |bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Španije 2012|ŠPA]]<br /><small>5</small> |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Monaka 2012|MON]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Kanade 2012|KAN]]<br /><small>9</small> |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Evrope 2012|EU]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Velike Britanije 2012|VB]]<br /><small>11</small> |bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Nemčije 2012|NEM]]<br /><small>4</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Madžarske 2012|MAD]]<br /><small>18</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Belgije 2012|BEL]]<br /><small>13</small> |bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Italije 2012|ITA]]<br /><small>9</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Singapurja 2012|SIN]]<br /><small>13</small> |bgcolor=#FFDF9F| [[Velika nagrada Japonske 2012|JAP]]<br /><small>3</small> |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Koreje 2012|KOR]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Indije 2012|IND]]<br /><small>14</small> |bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Abu Dabija 2012|ABU]]<br /><small>6</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada ZDA 2012|ZDA]]<br /><small>14</small> |bgcolor=#DFFFDF| [[Velika nagrada Brazilije 2012|BRA]]<br /><small>9</small> ! 12. ! 60 |- | {{F1|2014}} ! [[Caterham F1|Caterham F1 Team]] ! [[Caterham F1|Caterham]] [[Caterham CT05|CT05]] ! [[Renault in Formula One|Renault]] Energy F1-2014 1.6 [[V6 engine|V6]] [[Turbocharger|t]] |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Avstralije 2014|AVS]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Malezije 2014|MAL]]<br /><small>13</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Bahrajna 2014|BAH]]<br /><small>15</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Kitajske 2014|KIT]]<br /><small>18</small> |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Španije 2014|ŠPA]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Monaka 2014|MON]]<br /><small>13</small> |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Kanade 2014|KAN]]<br /><small>Ret</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Avstrije 2014|AVT]]<br /><small>16</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Velike Britanije 2014|VB]]<br /><small>15</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Nemčije 2014|NEM]]<br /><small>16</small> |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Madžarske 2014|MAD]]<br /><small>Ret</small> | [[Velika nagrada Belgije 2014|BEL]] |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Italije 2014|ITA]]<br /><small>17</small> |bgcolor=#FFFFFF| [[Velika nagrada Singapurja 2014|SIN]]<br /><small>DNS</small> |bgcolor=#CFCFFF| [[Velika nagrada Japonske 2014|JAP]]<br /><small>19</small> |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Rusije 2014|RUS]]<br /><small>Ret</small> | [[Velika nagrada ZDA 2014|ZDA]] | [[Velika nagrada Brazilije 2014|BRA]] |bgcolor=#EFCFFF| [[Velika nagrada Abu Dabija 2014|ABU]]<br /><small>Ret</small> | ! 22. ! 0 |} == Zunanje povezave == {{zbirka in kategorija|Kamui Kobayashi}} * {{official|http://www.kamui-kobayashi.com/}} * {{sports links}} {{start box}} {{s-sports}} {{succession box|before = [[Pastor Maldonado]] | title = [[Italijanska Formula Renault|Prvak Italijanske Formule Renault]] | after = [[Dani Clos]] | years = 2005}} {{succession box|before = [[Scott Speed]] | title = [[Evropska Formula Renault 2.0|Prvak Evropske Formula Renault]] | after = [[Filipe Albuquerque]] | years = 2005}} {{succession box|before = [[Romain Grosjean]] | title = [[GP2|Prvak Azijske GP]] | after = [[Davide Valsecchi]] | years = [[Azijska GP2 sezona 2008–09|2008–09]]}} {{succession box|title= [[24 ur Le Mansa|Zmagovalec 24 ur Le Mansa]]|before= {{ikonazastave|CHE}} [[Sébastien Buemi]]<br>{{ikonazastave|AUS}} [[Brendon Hartley]]<br>{{ikonazastave|JPN}} [[Kazuki Nakadžima]] |after={{ikonazastave|CHE}} [[Sébastien Buemi]]<br>{{ikonazastave|AUS}} [[Brendon Hartley]]<br>{{ikonazastave|JPN}} [[Rjo Hirakava]] |years= [[24 ur Le Mansa 2021|2021]] <small>sotekmovalca:</small><br>[[Mike Conway]]<br>[[José María López]]}}} {{succession box|title= [[24 ur Le Mansa|Zmagovalec 24 ur Le Mansa]]|before= {{ikonazastave|UK}} [[Phil Hanson]]<br>{{ikonazastave|POL}} [[Robert Kubica]]<br>{{ikonazastave|CHN}} [[Jifei Je]] |after=? |years= [[24 ur Le Mansa 2026|2026]] <small>sotekmovalca:</small><br>{{ikonazastave|UK}} [[Mike Conway]]<br>{{ikonazastave|NED}} [[Nyck de Vries]]}}} {{end box}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kobajaši, Kamui}} [[Kategorija:Japonski dirkači]] [[Kategorija:Japonski vozniki Formule 1]] [[Kategorija:Toyotini dirkači Formule 1]] [[Kategorija:Sauberjevi dirkači Formule 1]] [[Kategorija:Caterhamovi dirkači Formule 1]] hhmec72y3rhhjophcc23we48lrjxk56 0 240873 6689427 6667350 2026-06-15T02:21:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689427 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Micka Pavlič|birth_date=30. marec 1821|birth_place=Selca|death_date=12. september 1891|death_place=Selca|nationality=Slovenska|religion=Rimokatoliška}} '''Micka Pavlič''', znana tudi kot Marija Pavlič, Podnartovčeva Micka ali Blažičeva Micka,[[slovenci|slovenska]] ljudska [[Slikar|slikarka]] in [[Rezbarstvo|rezbarka]], * [[30. marec]] [[1821]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02124 {{!}} Selca {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/selca/02124/?pg=35|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-05-01}}</ref>, [[Selca]], † [[12. september]] [[1891]]<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 04159 {{!}} Selca {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/selca/04159/?pg=102|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-05-01}}</ref>, [[Selca]]. == Zgodnje življenje == Rodila se je 30. marca 1821 v Selcih v revni družini.<ref name=":0" /> Njena mati je bila kmetica kajžarica Elizabeta Gašperič, njen oče pa je bil ljudski umetnik [[Andrej Pavlič]] (1790–1873).<ref name=":0" /><ref name=":2">https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/Slovenski_etnograf_20_21_1951_dolenc_o_ljudskih.pdf</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Poslikane panjske končnice iz Selške delavnice v Selcah|url=https://www.loski-muzej.si/poslikane-panjske-koncnice-iz-selske-delavnice-v-selcah/|website=Loški muzej Škofja Loka|accessdate=2025-07-21|language=sl|archive-date=2025-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20250717154404/https://www.loski-muzej.si/poslikane-panjske-koncnice-iz-selske-delavnice-v-selcah/|url-status=dead}}</ref> Imela je sestro, ki je kasneje postala kmetica kajžarica.<ref name=":2" /> Že v zgodnjem otroštvu jo je oče začel učiti svoje umetnosti.<ref name=":2" /> == Delo == [[Slika:Boj za hlače (panjska končnica).jpg|thumb|right|250px|''Boj za hlače'', [[panjska končnica]], hrani [[Slovenski etnografski muzej]]]] V poznih najstniških letih je postala boljša umetnica od očeta in odprla svojo delavnico v Selcih. Oče ji je pri tem pomagal.<ref>{{Navedi splet|title=Priloga|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/65-priloga?start=30|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2025-07-21}}</ref>Izdelovala je: * Panjske končnice: Lesene deske, pritrjene na vhode panjev, okrašene s prizori, od svetopisemskih pripovedi do alegoričnih in podeželskih motivov. * Steklo: Majhne pobožne podobe, naslikane na steklenih ploščah za domače oltarje. * Lesene rezbarije: »Bridke mantre« (nabožne plošče) in druge nabožne figure za zasebno in cerkveno uporabo. Njena najboljša dela so bile panjske končnice, podolgovate sprednje plošče za čebelnjake, pri čemer je uporabljala šablone, v katere je bilo izrezanih več deset drobnih luknjic.<ref>https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/Slovenski_etnograf_27_kumer_godcevski.pdf</ref>Pigment v prahu je nanašala tako, da je z vrečko tapkala po šabloni, kar je ustvarilo ostre, živahne vzorce, ki so se zelo dobro ohranili.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.jzr.si/assets/uploads/documents/pages/640473c2939ef_Selcaneko.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2025-07-21 |archive-date=2024-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241010134416/https://www.jzr.si/assets/uploads/documents/pages/640473c2939ef_Selcaneko.pdf |url-status=dead }}</ref> == Kasnejša leta == Poučevala je vnuka svoje sestre [[Peter Žmitek|Petra Žmitka]].<ref>{{Navedi splet|title=Žmitek, Peter (1874–1935) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi906737/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-07-21}}</ref>Po smrti staršev je živela sama z dvema kozama.<ref name=":2" />Nikoli se ni poročila.<ref name=":2" />Posvečale se je le umetnosti in slikala do svoje smrti 12. septembra 1891 v Selcah.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> == Slog in tehnika == Mickine figure so zelo stilizirane. Zaznamujejo jih oblačila, drža in dejavnost, ne pa individualizirane poteze, upodobljene pa so v rdečih, okrastih, rjavih, modrih in zelenih odtenkih. Uporaba šablon in pigmenta v prahu je zagotovila, da so njene barve ostale žive tudi po desetletjih brez neposredne sončne svetlobe.<ref name=":3" />Katalog njene delavnice je vseboval vsaj 141 različnih motivov, 71 verskih in 70 posvetnih, od biblijskih in nabožnih prizorov do posvetnih žanrskih motivov, kot so iniciacijski obredi ameriških staroselcev Mandanov<ref>https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69GPFOXQ</ref>, prepiri kmetov zaradi živine, bojni prizori in Turek, ki kadi pipo.<ref name=":3" /> == Zapuščina == Primerke Mickinih panjskih polic in poslikav na steklu hranijo zbirke Slovenskega etnografskega muzeja in Loškega muzeja v Škofji Loki.<ref name=":3" />Še naprej se jih preučuje kot ene najpomembnejših primerkov kranjskega ljudskega slikarstva 19. stoletja.<ref name=":3" /> == Viri == {{sklici}} ==Dodatna literatura== * Selška dolina (1973) - Železniki : Muzejsko društvo {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pavlič, Marija}} [[Kategorija:Rojeni leta 1821]] [[Kategorija:Umrli leta 1891]] [[Kategorija:Slovenski podobarji]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] sfomog1ypqst82adihonpce944vqfd6 0 243374 6689264 6689143 2026-06-14T16:19:40Z ~2026-35022-42 261637 /* */ 6689264 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Zidar''', [[Slovenci|slovenski]] [[strojništvo|strojni]] [[inženir]] in [[gradbeništvo|gradbeni]] [[podjetnik]], filantrop, dobrotnik, apostol, * [[30. oktober]] [[1938]], [[Škrabče]], † [[12. junij]] [[2021]]. == Življenjepis == Po [[diploma|diplomi]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteti za strojništvo]] (1968) se je zaposlil v podjetju Slovenija ceste v Ljubljani, sprva kot projektant, od 1971 je bil tu direktor Mehaničnih obratov, ki so postali največji proizvajalec opreme in naprav za predelovanje [[kamnina|kamnin]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], leta 1974 pa je bil imenovan za direktorja podjetja Slovenija ceste, istočasno pa je vodil Poslovno združenje gradbenih podjetij za izgradnjo [[avtocesta|avtocest]] in [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]] (GAST) v katero so bila združena podjetja Primorje Ajdovščina, Gradis in Slovenija ceste. V letu 1978 je prejel najvišje priznanje Gospodarske zbornice Jugoslavije – gospodarstvenik leta, nemška gospodarska zbornica pa mu je leta 1982 podelila posebno priznanje za zasluge pri krepitvi gospodarskih odnosov med obema državama. Prejel je tudi več visokih državnih odličij, med drugim je prvi v Sloveniji prejel nagrado PIARC za izjemne dosežke pri razvoju slovenske cestne stroke. Po uspešni izvedbi integracijskih procesov, ko se je več podjetij združilo v podjetje [[SCT]] (Slovenija ceste Tehnika) je postal njegov glavni direktor (1980) in tako vzpostavil gradbeni sistem.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Po prvi skupščini delničarjev v juliju 1999 je nadzorni svet Ivana Zidarja imenoval za predsednika uprave delniške družbe SCT, nadzorni svet delniške družbe SCT pa je julija 2004 sprejel sklep o ponovnem imenovanju Ivana Zidarja za predsednika uprave družbe do leta 2009. Za [[SCT]] so bili v osemdesetih letih 20. stoletja značilni pomembni in veliki projekti, ki jih je 11.000 delavcev SCT-ja uresničilo doma in v tujini, predvsem v [[Irak]]u in [[Libija|Libiji]]. Podjetje je preživelo celo obdobje kot največje gradbeno podjetje v prostoru, čeprav je v obdobju po letu 1990 zaradi pogojev poslovanja in krize investiranja v Sloveniji in svetu zmanjšalo obseg poslovanja ter zaposlenih. Nov zagon je bil v podjetju prisoten od leta 1994 zaradi novega začetka izgradnje [[Slovensko avtocestno omrežje|slovenskega avtocestnega križa]]. V navedenem projektu je bil SCT največji in vodilni izvajalec del. === Afere === Leta 2008 je bila proti njemu in vodstvenim delavcem drugih gradbenih podjetij sprožena preiskava zaradi suma kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala in kartelnega dogovarjanja (tako imenovana [[afera Čista lopata]]).<ref>{{navedi novice|title=V zadnjih letih kar nekaj večjih preiskav |url=http://24ur.com/novice/gospodarstvo/v-zadnjih-letih-kar-nekaj-vecjih-preiskav.html |work=[[24ur.com]] |date=30.9.2009 |accessdate=22.3.2013}}</ref> Neslavni konec »gradbenega barona«, kot so ga poimenovali mediji, je pomenil začetek stečajnega postopka podjetja SCT v letu 2011 in sodni pregon zaradi očitanih goljufij. Višje sodišče je marca 2013 zavrnilo pritožbe nad razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je spoznalo Zidarja in še sedem soobtoženih za krive nepravilnosti v postopku javnega naročila za gradnjo novega centra za kontrolo zračnega prometa na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|brniškem letališču]] in jim dosodilo zaporne kazni. Sodba je s tem postala pravnomočna.<ref>{{navedi novice |author1=Furlan Rus, Mojca |author2=Marot, Mojca |title=Bridko zadoščenje za brezposelne in opeharjene |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |date=22.3.2013 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=22.3.2013 |archive-date=2013-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130423111435/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Zidar, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za strojništvo v Ljubljani]] r64tplu3rnn8y76k1bcyfjccjqjjdq0 6689338 6689264 2026-06-14T18:53:41Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-35022-42|~2026-35022-42]] ([[User talk:~2026-35022-42|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6688563 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Zidar''', [[Slovenci|slovenski]] [[strojništvo|strojni]] [[inženir]] in [[gradbeništvo|gradbeni]] [[podjetnik]], * [[30. oktober]] [[1938]], [[Škrabče]], † [[12. junij]] [[2021]]. == Življenjepis == Po [[diploma|diplomi]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteti za strojništvo]] (1968) se je zaposlil v podjetju Slovenija ceste v Ljubljani, sprva kot projektant, od 1971 je bil tu direktor Mehaničnih obratov, ki so postali največji proizvajalec opreme in naprav za predelovanje [[kamnina|kamnin]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], leta 1974 pa je bil imenovan za direktorja podjetja Slovenija ceste, istočasno pa je vodil Poslovno združenje gradbenih podjetij za izgradnjo [[avtocesta|avtocest]] in [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]] (GAST) v katero so bila združena podjetja Primorje Ajdovščina, Gradis in Slovenija ceste. V letu 1978 je prejel najvišje priznanje Gospodarske zbornice Jugoslavije – gospodarstvenik leta, nemška gospodarska zbornica pa mu je leta 1982 podelila posebno priznanje za zasluge pri krepitvi gospodarskih odnosov med obema državama. Prejel je tudi več visokih državnih odličij, med drugim je prvi v Sloveniji prejel nagrado PIARC za izjemne dosežke pri razvoju slovenske cestne stroke. Po uspešni izvedbi integracijskih procesov, ko se je več podjetij združilo v podjetje [[SCT]] (Slovenija ceste Tehnika) je postal njegov glavni direktor (1980) in tako vzpostavil gradbeni sistem.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Po prvi skupščini delničarjev v juliju 1999 je nadzorni svet Ivana Zidarja imenoval za predsednika uprave delniške družbe SCT, nadzorni svet delniške družbe SCT pa je julija 2004 sprejel sklep o ponovnem imenovanju Ivana Zidarja za predsednika uprave družbe do leta 2009. Za [[SCT]] so bili v osemdesetih letih 20. stoletja značilni pomembni in veliki projekti, ki jih je 11.000 delavcev SCT-ja uresničilo doma in v tujini, predvsem v [[Irak]]u in [[Libija|Libiji]]. Podjetje je preživelo celo obdobje kot največje gradbeno podjetje v prostoru, čeprav je v obdobju po letu 1990 zaradi pogojev poslovanja in krize investiranja v Sloveniji in svetu zmanjšalo obseg poslovanja ter zaposlenih. Nov zagon je bil v podjetju prisoten od leta 1994 zaradi novega začetka izgradnje [[Slovensko avtocestno omrežje|slovenskega avtocestnega križa]]. V navedenem projektu je bil SCT največji in vodilni izvajalec del. === Afere === Leta 2008 je bila proti njemu in vodstvenim delavcem drugih gradbenih podjetij sprožena preiskava zaradi suma kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala in kartelnega dogovarjanja (tako imenovana [[afera Čista lopata]]).<ref>{{navedi novice|title=V zadnjih letih kar nekaj večjih preiskav |url=http://24ur.com/novice/gospodarstvo/v-zadnjih-letih-kar-nekaj-vecjih-preiskav.html |work=[[24ur.com]] |date=30.9.2009 |accessdate=22.3.2013}}</ref> Neslavni konec »gradbenega barona«, kot so ga poimenovali mediji, je pomenil začetek stečajnega postopka podjetja SCT v letu 2011 in sodni pregon zaradi očitanih goljufij. Višje sodišče je marca 2013 zavrnilo pritožbe nad razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je spoznalo Zidarja in še sedem soobtoženih za krive nepravilnosti v postopku javnega naročila za gradnjo novega centra za kontrolo zračnega prometa na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|brniškem letališču]] in jim dosodilo zaporne kazni. Sodba je s tem postala pravnomočna.<ref>{{navedi novice |author1=Furlan Rus, Mojca |author2=Marot, Mojca |title=Bridko zadoščenje za brezposelne in opeharjene |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |date=22.3.2013 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=22.3.2013 |archive-date=2013-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130423111435/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/bridko-zadoscenje-za-brezposelne-in-opeharjene |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Zidar, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za strojništvo v Ljubljani]] ih0s6k7plpe1e7gqop68q88t29m3fur 0 244111 6689344 2345006 2026-06-14T19:02:36Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6689344 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Babica (riba)]] {{R from scientific name|fish}} 1i0e70n74ij61tls49pyt7k79wnv00h 0 266417 6689339 6235906 2026-06-14T18:54:26Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6689339 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | status = VU | status_system = iucn3.1 | status_ref = &nbsp;<ref>{{IUCN2009.2 |assessors=World Conservation Monitoring Centre |year=1996 |id=14489 |title=Paracobitis smithi |downloaded=6. februarja 2010}}</ref> | taxon = Eidinemacheilus smithi | authority = ([[Peter Humphry Greenwood|Greenwood]], 1976) | synonyms = ''Noemacheilus smithi'' <small>Greenwood, 1976</small><br/> ''Paracobitis smithi'' <small>(Greenwood, 1976)</small> }} '''''Paracobitis smithi''''' je vrsta [[žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]] iz ribje [[družina (biologija)|družine]] [[Nemacheilidae]]. To vrsto so doslej našli le v [[Iran]]u. ==Sklici== {{Refsez}} {{Taxonbar|from1=Q26260485|from2=Q593159}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Nemacheilidae]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1976]] sru9f6d1d6bfmjtgu6okddlgtfbw1ja 6689340 6689339 2026-06-14T18:55:30Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Paracobitis smithi]] na [[Eidinemacheilus smithi]] 6689339 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | status = VU | status_system = iucn3.1 | status_ref = &nbsp;<ref>{{IUCN2009.2 |assessors=World Conservation Monitoring Centre |year=1996 |id=14489 |title=Paracobitis smithi |downloaded=6. februarja 2010}}</ref> | taxon = Eidinemacheilus smithi | authority = ([[Peter Humphry Greenwood|Greenwood]], 1976) | synonyms = ''Noemacheilus smithi'' <small>Greenwood, 1976</small><br/> ''Paracobitis smithi'' <small>(Greenwood, 1976)</small> }} '''''Paracobitis smithi''''' je vrsta [[žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]] iz ribje [[družina (biologija)|družine]] [[Nemacheilidae]]. To vrsto so doslej našli le v [[Iran]]u. ==Sklici== {{Refsez}} {{Taxonbar|from1=Q26260485|from2=Q593159}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Nemacheilidae]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1976]] sru9f6d1d6bfmjtgu6okddlgtfbw1ja 6689342 6689340 2026-06-14T18:59:11Z Pinky sl 2932 6689342 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | status = VU | status_system = iucn3.1 | status_ref = &nbsp;<ref>{{IUCN2009.2 |assessors=World Conservation Monitoring Centre |year=1996 |id=14489 |title=Paracobitis smithi |downloaded=6. februarja 2010}}</ref> | taxon = Eidinemacheilus smithi | authority = ([[Peter Humphry Greenwood|Greenwood]], 1976) | synonyms = ''Noemacheilus smithi'' <small>Greenwood, 1976</small><br/> ''Paracobitis smithi'' <small>(Greenwood, 1976)</small> }} '''''Eidinemacheilus smithi''''' je vrsta [[žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]] iz ribje [[družina (biologija)|družine]] [[Nemacheilidae]]. Rod ''Eidinemacheilus'' je endemičen v [[Iran]]u in [[Kurdistan|Kurdistanu]].<ref name=Segherloo2016>Segherloo, I.H., Ghaedrahmati, N. & Freyhof, J. (2016): ''Eidinemacheilus'', a new generic name for ''Noemacheilus smithi'' Greenwood (Teleostei; Nemacheilidae). ''Zootaxa, 4147 (4): 466-476.''</ref><ref name=Freyhof2016>Freyhof, J., Abdullah, Y.S., Ararat, K., Ibrahim, H. & Geiger, M.F. (2016): ''Eidinemacheilus proudlovei'', a new subterranean loach from Iraqi Kurdistan (Teleostei; Nemacheilidae). ''Zootaxa, 4173 (3): 225-236.''</ref> ==Sklici== {{Refsez}} {{Taxonbar|from1=Q26260485|from2=Q593159}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Nemacheilidae]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1976]] di5u4jbynq5cosw7z708h31qzmurw9e 6689343 6689342 2026-06-14T19:01:24Z Pinky sl 2932 slika 6689343 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox |image = Diversity-14-00724-g002.png | image_caption = Eidinemacheilus smithi iz Tuveh Spring, Iran | status = VU | status_system = iucn3.1 | status_ref = &nbsp;<ref>{{IUCN2009.2 |assessors=World Conservation Monitoring Centre |year=1996 |id=14489 |title=Paracobitis smithi |downloaded=6. februarja 2010}}</ref> | taxon = Eidinemacheilus smithi | authority = ([[Peter Humphry Greenwood|Greenwood]], 1976) | synonyms = ''Noemacheilus smithi'' <small>Greenwood, 1976</small><br/> ''Paracobitis smithi'' <small>(Greenwood, 1976)</small> }} '''''Eidinemacheilus smithi''''' je vrsta [[žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]] iz ribje [[družina (biologija)|družine]] [[Nemacheilidae]]. Rod ''Eidinemacheilus'' je endemičen v [[Iran]]u in [[Kurdistan|Kurdistanu]].<ref name=Segherloo2016>Segherloo, I.H., Ghaedrahmati, N. & Freyhof, J. (2016): ''Eidinemacheilus'', a new generic name for ''Noemacheilus smithi'' Greenwood (Teleostei; Nemacheilidae). ''Zootaxa, 4147 (4): 466-476.''</ref><ref name=Freyhof2016>Freyhof, J., Abdullah, Y.S., Ararat, K., Ibrahim, H. & Geiger, M.F. (2016): ''Eidinemacheilus proudlovei'', a new subterranean loach from Iraqi Kurdistan (Teleostei; Nemacheilidae). ''Zootaxa, 4173 (3): 225-236.''</ref> ==Sklici== {{Refsez}} {{Taxonbar|from1=Q26260485|from2=Q593159}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Nemacheilidae]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1976]] 3st7oc7hfbe7q3qkut570mjzt7syjhq 0 266420 6689439 2659145 2026-06-15T03:39:15Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Eidinemacheilus smithi]] 6689439 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Eidinemacheilus smithi]] qsh0ho04zz8psq4s9xsw2zo9ua8hao0 0 271592 6689251 6598676 2026-06-14T15:47:21Z Pinky sl 2932 {{speciesbox 6689251 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{speciesbox | name = Saveta | image = FMIB 35675 Chondrostoma soetta -- Savetta.jpeg | status = CR | status_system = IUCN3.1 | taxon = Chondrostoma soetta | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Chondrostoma soetta'' |article-number=e.T4794A137241775 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T4794A137241775.en |access-date=1 February 2025}}</ref> | display_parents = 3 | authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1840 | range_map = Area Chondrostoma Soetta.png }} '''Saveta''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Chondrostoma soetta''''') je [[sladkovodna riba]] iz rodu družine [[Klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae). == Razširjenost == Vrsta je omejena je na severno [[Italija|Italijo]] in na južne dele [[Švica|Švice]]. V porečju [[Soča|Soče]] je izumrla. == Razširjenost v Sloveniji == Saveta je nekdaj živela v porečju Soče. Izumrla je proti koncu 20. stoletja. Izpodrinila jo je naseljena [[Alohtona vrsta|tujerodna]] sorodnica [[podust|podust ''Chondrostoma nasus'']], ki so jo ribiči naselili v [[Vipava (reka)|Vipavo]] v prvi polovici šestdesetih let 20. stoletja. ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == * {{FishBase|Chondrostoma|soetta|year=2012}} * {{en}} ARKive - [http://www.arkive.org/italian-nase/chondrostoma-soetta/ ''Chondrostoma soetta''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140517174738/http://www.arkive.org/italian-nase/chondrostoma-soetta/ |date=2014-05-17 }} {{Taxonbar|from=Q373568}} [[Kategorija:Pravi krapovci]] [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1840]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] j4w1l5q15l5kmbbb6wqavc6x20sv9lv 6689252 6689251 2026-06-14T15:47:43Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Pravi krapovci]]; dodal [[Kategorija:Klenovci]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689252 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{speciesbox | name = Saveta | image = FMIB 35675 Chondrostoma soetta -- Savetta.jpeg | status = CR | status_system = IUCN3.1 | taxon = Chondrostoma soetta | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Chondrostoma soetta'' |article-number=e.T4794A137241775 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T4794A137241775.en |access-date=1 February 2025}}</ref> | display_parents = 3 | authority = [[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1840 | range_map = Area Chondrostoma Soetta.png }} '''Saveta''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Chondrostoma soetta''''') je [[sladkovodna riba]] iz rodu družine [[Klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae). == Razširjenost == Vrsta je omejena je na severno [[Italija|Italijo]] in na južne dele [[Švica|Švice]]. V porečju [[Soča|Soče]] je izumrla. == Razširjenost v Sloveniji == Saveta je nekdaj živela v porečju Soče. Izumrla je proti koncu 20. stoletja. Izpodrinila jo je naseljena [[Alohtona vrsta|tujerodna]] sorodnica [[podust|podust ''Chondrostoma nasus'']], ki so jo ribiči naselili v [[Vipava (reka)|Vipavo]] v prvi polovici šestdesetih let 20. stoletja. ==Sklici== {{Reflist}} == Zunanje povezave == * {{FishBase|Chondrostoma|soetta|year=2012}} * {{en}} ARKive - [http://www.arkive.org/italian-nase/chondrostoma-soetta/ ''Chondrostoma soetta''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140517174738/http://www.arkive.org/italian-nase/chondrostoma-soetta/ |date=2014-05-17 }} {{Taxonbar|from=Q373568}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1840]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] arytj00wc2b4jwvul0k1qd5icyrnp5r 0 271593 6689253 2727889 2026-06-14T15:48:58Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6689253 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Saveta]] {{R from scientific name|fish}} pwh51eq9gemou6wwfv409hjv2w7v80d 0 279585 6689226 5927218 2026-06-14T15:17:43Z Engelbert 76895 pp, zp 6689226 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Claude Francis Liardet |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1899–1945 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Claude Francis Liardet''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. september]] [[1881]], † [[5. marec]] [[1966]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Liardet/Claude_Francis/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Liardet, Claude Francis}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1966]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] j9xviyql94lxibln6gu47akooe40h3x 6689230 6689226 2026-06-14T15:20:28Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689230 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Claude Francis Liardet |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1899–1945 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Claude Francis Liardet''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. september]] [[1881]], † [[5. marec]] [[1966]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Liardet/Claude_Francis/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Liardet, Claude Francis}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne vojske (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] hbaur5iope8yezhy13anmsm373rd2g6 0 279586 6689231 5929918 2026-06-14T15:23:34Z Engelbert 76895 pp, zp 6689231 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Harry Sylvanus Lickman |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1949]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Harry Sylvanus Lickman''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1896]], † [[1956]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lickman/Harry_Sylvanus/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lickman, Harry Sylvanus}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] hgl9x9ys7p47v593gp6aah5z2s87kfs 0 279587 6689238 5927242 2026-06-14T15:33:00Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6689238 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Clive Gerard Liddell |lived= |image= |caption= |nickname=»Jock« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1902–1943 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Clive Gerard Liddell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. maj]] [[1883]], † [[9. september]] [[1956]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Liddell/Clive_Gerard/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Liddell, Clive Gerard}} [[Kategorija:Rojeni leta 1883]] [[Kategorija:Umrli leta 1956]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] bxm3uzs89b482k5uirxnxqhe67wmq43 6689243 6689238 2026-06-14T15:36:59Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 7 kategorije; ±[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]→[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689243 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Clive Gerard Liddell |lived= |image= |caption= |nickname=»Jock« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1902–1943 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Clive Gerard Liddell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. maj]] [[1883]], † [[9. september]] [[1956]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Liddell/Clive_Gerard/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Liddell, Clive Gerard}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] [[Kategorija:Guvernerji Gibraltarja]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] ru9mitk3d90bucjrc897ajfcnih7x97 0 279590 6689448 5939562 2026-06-15T04:56:03Z Engelbert 76895 pp, zp 6689448 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Wilfrid Gordon Lindsell |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1903–1945 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Wilfrid Gordon Lindsell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[29. september]] [[1884]], † [[2. maj]] [[1973]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lindsell/Wilfrid_Gordon/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lindsell, Wilfrid Gordon}} [[Kategorija:Rojeni leta 1884]] [[Kategorija:Umrli leta 1974]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] bkq7pr81icm1vmslu0oumpojst5x54h 6689449 6689448 2026-06-15T05:01:56Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 11 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689449 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Wilfrid Gordon Lindsell |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1903–1945 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Wilfrid Gordon Lindsell''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[29. september]] [[1884]], † [[2. maj]] [[1973]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lindsell/Wilfrid_Gordon/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lindsell, Wilfrid Gordon}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve univerze za obrambne študije]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] p64yeh31uofyiukhi68we5s79psq15g 0 279592 6689450 4340808 2026-06-15T05:06:48Z Engelbert 76895 pp 6689450 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Archibald Little |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Archibald Little''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1896]], † [[25. avgust]] [[1981]]. == Glej tudi == * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Little/Archibald_George/Great_Britain.html Generals.dk] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Little, Archibald}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 5fb4odvy05rfd1he43ms33nmf3r5stk 6689451 6689450 2026-06-15T05:07:57Z Engelbert 76895 /* Glej tudi */ pp 6689451 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Archibald Little |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Archibald Little''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1896]], † [[25. avgust]] [[1981]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Little/Archibald_George/Great_Britain.html Generals.dk] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Little, Archibald}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 22flyrxdqemqkfl80igwa0fk7laor3o 0 279593 6689454 6120859 2026-06-15T05:14:46Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6689454 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = Wilfrid Lewis Lloyd | lived = <!-- Wikidata --> | image = | caption = | nickname = | placeofbirth = <!-- Wikidata --> | placeofdeath = <!-- Wikidata --> | allegiance = {{GBR}} | branch = [[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] | serviceyears = 1914–1944 | rank = [[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] | unit = | commands = | battles = [[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] | awards = | relations = | laterwork = }} '''Wilfrid Lewis Lloyd''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. marec]] [[1896]], † [[22. januar]] [[1944]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Lloyd/Wilfrid_Lewis/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{nanostub}} {{DEFAULTSORT:Lloyd, Wilfrid Lewis}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Umrli v letalskih nesrečah]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] 1pdlb86c5hadp6417spzbzpoel17kh4 6689456 6689454 2026-06-15T05:15:59Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689456 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = Wilfrid Lewis Lloyd | lived = <!-- Wikidata --> | image = | caption = | nickname = | placeofbirth = <!-- Wikidata --> | placeofdeath = <!-- Wikidata --> | allegiance = {{GBR}} | branch = [[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]] | serviceyears = 1914–1944 | rank = [[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] | unit = | commands = | battles = [[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] | awards = | relations = | laterwork = }} '''Wilfrid Lewis Lloyd''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1. marec]] [[1896]], † [[22. januar]] [[1944]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Lloyd/Wilfrid_Lewis/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{nanostub}} {{DEFAULTSORT:Lloyd, Wilfrid Lewis}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Umrli v letalskih nesrečah]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] 3w1efer2vjqi5a1m4q3i3c1crsr848m 0 279594 6689510 5931804 2026-06-15T08:24:49Z Engelbert 76895 pp, zp 6689510 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Kenneth Morley Loch |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1910–1947 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Kenneth Morley Loch''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[18. september]] [[1890]], † [[9. januar]] [[1961]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Loch/Kenneth_Morley/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Loch, Kenneth Morley}} [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1961]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] toq9idhkd1t3lwlgu8ymyi9k5s2zhpb 6689513 6689510 2026-06-15T08:27:55Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 8 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689513 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Kenneth Morley Loch |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1910–1947 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Kenneth Morley Loch''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[18. september]] [[1890]], † [[9. januar]] [[1961]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Loch/Kenneth_Morley/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Loch, Kenneth Morley}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] d14yc5djql2h4rjx9z4gs7czbgcju3n 0 279595 6689516 5935322 2026-06-15T08:38:04Z Engelbert 76895 pp 6689516 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Rupert Lochner |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1910–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Rupert Lochner''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. januar]] [[1891]], † [[20. junij]] [[1965]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lochner/Rupert_Gordon/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lochner, Rupert}} [[Kategorija:Rojeni leta 1891]] [[Kategorija:Umrli leta 1965]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] lehed2p8f3tsld9iubsx818unxjy5vg 6689517 6689516 2026-06-15T08:38:58Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689517 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Rupert Lochner |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1910–1946 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Rupert Lochner''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. januar]] [[1891]], † [[20. junij]] [[1965]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lochner/Rupert_Gordon/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lochner, Rupert}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Britanske Indijske vojske]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] 6dito1rbfjsbl1vauff9tlv0qd2cfp8 0 279599 6689524 5927067 2026-06-15T08:51:52Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6689524 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Falkland Loewen |lived= |image= |caption=Charles Falkland Loewen (3. z desne) |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1916–1959 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red kopeli|GCB]]<br>[[Red britanskega imperija|KBE]]<br>[[Legija za zasluge]] |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Charles Falkland Loewen''', [[Britanci|britanski]] [[general]] [[Kanadčani|kanadskega rodu]], * [[17. september]] [[1900]], [[Vancouver]], [[Britanska Kolumbija]], [[Kanada]], † [[17. avgust]] [[1986]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Loewen/Charles_Falkland/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Loewen, Charles Falkland}} [[Kategorija:Rojeni leta 1900]] [[Kategorija:Umrli leta 1986]] [[Kategorija:Kanadski Britanci]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] 4ltqckdefp1ch5gehwegpur6dfmp374 6689526 6689524 2026-06-15T08:53:34Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1900]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1986]]; +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689526 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles Falkland Loewen |lived= |image= |caption=Charles Falkland Loewen (3. z desne) |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1916–1959 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red kopeli|GCB]]<br>[[Red britanskega imperija|KBE]]<br>[[Legija za zasluge]] |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Charles Falkland Loewen''', [[Britanci|britanski]] [[general]] [[Kanadčani|kanadskega rodu]], * [[17. september]] [[1900]], [[Vancouver]], [[Britanska Kolumbija]], [[Kanada]], † [[17. avgust]] [[1986]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Loewen/Charles_Falkland/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Loewen, Charles Falkland}} [[Kategorija:Kanadski Britanci]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] p25ll7aevajpzyih5c8o2x94et478hc 0 279600 6689562 5927339 2026-06-15T10:34:25Z Engelbert 76895 pp, zp 6689562 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Cyril Ernest Napier Lomax |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1912–1949 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[16. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|16. pehotna brigada]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Cyril Ernest Napier Lomax''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[28. junij]] [[1893]], † [[30. avgust]] [[1973]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lomax/Cyril_Ernest_Napier/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lomax, Cyril Ernest Napier}} [[Kategorija:Rojeni leta 1893]] [[Kategorija:Umrli leta 1973]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] llbiqmyna9np8rifmuxzc23xw3r2gho 6689565 6689562 2026-06-15T10:48:25Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689565 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Cyril Ernest Napier Lomax |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1912–1949 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands=[[16. pehotna brigada (Združeno kraljestvo)|16. pehotna brigada]] |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Arabska vstaja v Palestini (1936–1939)]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Cyril Ernest Napier Lomax''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[28. junij]] [[1893]], † [[30. avgust]] [[1973]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Lomax/Cyril_Ernest_Napier/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lomax, Cyril Ernest Napier}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] dcp7t2s5pgojwuowjlqcev4lqquu2cw 0 279601 6689566 5929908 2026-06-15T10:57:20Z Engelbert 76895 pp, zp 6689566 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Harry Leicester Longden |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1948]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Harry Leicester Longden''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[12. december]] [[1900]], † [[13. december]] [[1981]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Longden/Harry_Leicester/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Longden, Harry Leicester}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] q0kknfx7qvjs7qn5xo9a7d8sikva74x 0 279602 6689567 5931040 2026-06-15T11:02:02Z Engelbert 76895 pp, zp 6689567 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Alexander Longmore |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch= |serviceyears=?–[[1946]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Alexander Longmore''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1899]], † [[1973]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Longmore/John_Alexander/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Longmore, John Alexander}} [[Kategorija:Rojeni leta 1899]] [[Kategorija:Umrli leta 1973]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] e4ldfg33esygpt6h9m796ic6xqnootx 6689568 6689567 2026-06-15T11:02:33Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1899]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1973]]; +[[Kategorija:Častniki Teritorialne vojske (Združeno kraljestvo)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689568 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=John Alexander Longmore |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch= |serviceyears=?–[[1946]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''John Alexander Longmore''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1899]], † [[1973]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Longmore/John_Alexander/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Longmore, John Alexander}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Teritorialne vojske (Združeno kraljestvo)]] 6lmqyazdlxqqrdzre2ms1n6m6x4li80 0 297128 6689242 6603984 2026-06-14T15:35:23Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6689242 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Rdečeperka | image = Scardinius erythropthalmus 2009 G1.jpg | status = LC| status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Freyhof, J. |author2=Kottelat, M. |date=2008 |title=''Scardinius erythrophthalmus'' |volume=2008 |article-number=e.T19946A9112799 |doi=10.2305/IUCN.UK.2008.RLTS.T19946A9112799.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | taxon = Scardinius erythrophthalmus | display_parents = 3 | authority = ([[C. Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | synonyms = *''Cyprinus erythrophthalmus'' <small>Linnaeus, 1758</small> *''Leuciscus erythrophthalmus'' <small>Linnaeus, 1758</small> *''Cyprinus erythrops'' <small>[[Peter Simon Pallas]], 1814</small> *''Cyprinus compressus'' <small>Hollberg, 1822</small> *''Cyprinus scardula'' <small>[[Giovanni Domenico Nardo|Nardo]], 1827</small> *''Cyprinus fuscus'' <small>[[J.Nicolas Vallot|Vallot]], 1837</small> *''Leuciscus caeruleus'' <small>[[William Yarrell|Yarrell]], 1837</small> *''Cyprinus caeruleus'' <small>Yarrell, 1837</small> *''Scardinius platizza'' <small>[[Johann Jakob Heckel]], 1845</small> *''Leuciscus apollonitis'' <small>[[J.Richardson (naturalist)]], 1857</small> *''Scardinius macrophthalmus'' <small>Heckel & R.[[Kner]], 1858</small> *''Scardinius crocophthalmus'' <small>Walecki, 1863</small> }} '''Rdečeperka''' ([[znanstveno ime]] '''''Scardinius erythrophthalmus''''') je [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae), ki je domorodna v [[vodotok]]ih [[Evropa|Evrope]] in osrednje [[Azija|Azije]]. ==Opis== Rdečeperka ima visoko in bočno precej sploščeno [[telo]], svoje ime pa je dobila po živo rdečih plavutih, katerih barva se stopnjuje od korena do konic. Prsni in hrbtna plavut so običajno bolj oranžne barve, na splošno pa je obarvanost in intenzivnost barve odvisna od okolja, v katerem riba živi. Ta vrsta ima majhna in navzgor usmerjena [[usta]], [[oči]] pa so rumeno rdeče barve. [[Luske]] med trebušnima in predrepno plavutjo se končujejo v ostrem trebušnem robu, po čemer se med drugim loči od [[rdečeoka|rdečeoke]], ki ima ta del trebuha zaobljen<ref>{{navedi knjigo|title=Sladkovodno ribištvo na Slovenskem|first=Miran|last=Svetina|publisher=Ribiška zveza Slovenije|year=1982}}</ref>. Po hrbtu je rdečeperka rjavo zelene do olivno sive barve, boki so bleščeče medeno rumeni, trebuh pa je srebrno bel. Od rdečeoke se rdečeperka loži tudi po številu žarkov v hrbtni plavuti. Rdečeperka jih ima 8 ali 9, rdečeoka pa 10 do 12. Odrasli primerki rdečeperke zrastejo do 45&nbsp;cm v dolžino, vrsta pa se hrani pretežno z vodnimi žuželkami, ki jih pobira z vodne gladine. V toplejših mesecih, ko temperatura vode preseže 18&nbsp;°C se hrani tudi z vodnim rastlinjem. [[Drst]]i se od aprila do junija v [[jata]]h na obraslih plitvih obrežjih. Samci med drstitvijo dobijo po telesu drstne izpuščaje. ==Razširjenost in uporabnost== Rdečeperka se najraje zadržuje v čistih vodah, ki so gosto poraščene z vodnim rastlinjem. Iz njenega naravnega okolja so to vrsto zanesli tudi na [[Irska|Irsko]], v [[Združene države Amerike]], [[Maroko]], [[Madagaskar]], [[Tunizija|Tunizijo]], [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]], [[Kanada|Kanado]] in v [[Španija|Španijo]]. Na Novo Zelandijo so rdečeperko ilegalno prinesli v [[1960|60. letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]], danes pa je tam tako zelo razširjena, da predstavlja resno grožnjo naravnemu ekosistemu<ref>{{navedi splet|url=http://www.conservation.govt.nz/upload/documents/science-and-technical/PF08chadderton1.pdf|title=Management of invasive freshwater fish: striking the right balance!|last=Chadderton|first=W. Lindsay|publisher=Department of Conservation|accessdate=10. maja 2010|location=Hamilton, NZ|archive-date=2012-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20120302004722/http://www.conservation.govt.nz/upload/documents/science-and-technical/PF08chadderton1.pdf|url-status=dead}}</ref>. V [[Slovenija|Sloveniji]] je rdečeperka zanimiva riba za športni ribolov saj se na [[trnek|trnku]] dobro upira, ima pa tudi okusno meso. ==Sklci== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat}} * {{ITIS |id=163613 |taxon=Scardinius erythrophthalmus |accessdate=19 March 2006}} * {{FishBase|genus=Scardinius|species=erythrophthalmus|date=November 2005}} *[http://www.doc.govt.nz/conservation/threats-and-impacts/animal-pests/animal-pests-a-z/fish/facts/rudd/ Rdečeperka] {{Taxonbar|from=Q200594}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 7nnq8es7hklcaslmssv2jxx3niwagbm 10 301585 6689501 6481727 2026-06-15T07:52:47Z Upwinxp 126544 +parameter registrske tablice 6689501 wikitext text/x-wiki <!-- eksperiment: samodejen prikaz občinskega grba poleg imena občine da bi delovalo, bi bilo treba poenotiti imena datotek z grbi --> {{Infopolje Naselje | official_name = {{#if: {{{ime|}}}|{{{ime}}}|{{PAGENAME}}}} | native_name = {{{drugo ime|}}} | other_name = {{{zgodovinsko ime|}}} | settlement_type = {{{vrsta|}}} | image_skyline = {{#if: {{{slika|}}}|{{{slika}}}|{{#if: {{{image|}}}|{{{image}}} }}}} | image_caption = {{#if: {{{napis|}}}|{{{napis}}}|{{#if: {{{caption|}}} | {{{caption}}} }}}} | image_alt = {{{slika_alt|}}} | image_flag = {{{zastava|}}} | flag_size = {{{zastava_velikost|}}} | flag_alt = {{{zastava_alt|}}} | image_shield = {{#if: {{{grb|}}} | {{{grb|}}} }} | shield_size = {{{grb_velikost|}}} | shield_alt = {{{grb_alt|}}} | nickname = {{{vzdevek|}}} | image_map = {{{image_map|{{{zemljevid|}}}}}} | mapsize = {{{zemljevid_velikost|}}} | map_alt = {{{zemljevid_alt|}}} | map_caption = {{{zemljevid_napis|}}} | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates_type = region:SI_type:city{{#if:{{{prebivalstvo|}}}|({{formatnum:{{{prebivalstvo}}}|R}})}} | coordinates_display = {{{coordinates_display|inline<!--,title-->}}}<!-- v izogib napakam na /testniprimeri --> | coordinates_footnotes = {{{coordinates_footnotes|}}} | coordinates_region = SI | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_label = {{{pushpin_label|}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = Geografska lega v Sloveniji | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | subdivision_type1 = {{#if: {{{regija|}}}|[[Statistične regije Slovenije|Statistična regija]] }} | subdivision_name1 = [[{{{regija}}}{{!}}{{#invoke:Niz|replace|source={{{regija}}}|pattern=.?regija.?|replace=|plain=false}}]] | subdivision_type2 = {{#if: {{{pokrajina|}}}|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]] }} | subdivision_name2 = [[{{{pokrajina}}}]] | subdivision_type3 = {{#if: {{{obcina|}}}|[[Občina]] }}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|[[Mestna občina]] }} | subdivision_name3 = {{#if: {{{obcina|}}}|[[Slika:Coat of arms of {{{obcina}}}.svg|18x18px]] [[Občina {{{obcina}}}|{{{obcina}}}]]}}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|[[Slika:Coat of arms of {{{mestna_obcina}}}.svg|18x18px]] [[Mestna občina {{{mestna_obcina}}}|{{{mestna_obcina}}}]]}}{{#if: {{{obcina2|}}}|<br>[[Občina {{{obcina2}}}|{{{obcina2}}}]] }} | subdivision_type4 = {{#if: {{{zupnija|}}}|[[Župnija]] }} | subdivision_name4 = [[Župnija {{{zupnija}}}|{{{zupnija}}}]] | subdivision_type5 = {{#if: {{{krajevna skupnost|}}}|[[Krajevna skupnost]] }} | subdivision_name5 = {{{krajevna skupnost|}}} | established_title = {{#if: {{{ustanovitev|}}}|Ustanovitev }} | established_date = {{{ustanovitev|}}} | established_title1 = {{#if: {{{omemba|}}}|Prva omemba }} | established_date1 = {{{omemba|}}} | established_title2 = {{#if: {{{trg|}}}|[[Trške pravice]] }} | established_date2 = {{{trg|}}} | established_title3 = {{#if: {{{mesto|}}}|Mestne pravice }} | established_date3 = {{{mesto|}}} | extinct_title = {{{opis ukinitve|}}} | extinct_date = {{{datum ukinitve|}}} | founder = {{{ustanovitelji|}}} | area_total_km2 = {{{povrsina|}}} | area_footnotes = {{#if: {{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_footnotes|}}}}} | population_total = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo|}}}|{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}}} | population_as_of = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo_od|}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|normal+|P1082|P585|format=%q}}}} | population_footnotes = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{#if: {{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_footnotes|}}}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|P1082|P585|format=%r}}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{povrsina|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{preb_gostota_ref|}}} | population_demonym = {{#if: {{{demonim|}}}|{{{demonim|}}}|{{#if: {{{prebivalec|}}}|{{{prebivalec|}}}|{{#if: {{#property:P1549}}|{{#property:P1549}}|}}}}}} | elevation_m = {{{nadmorska|}}} | elevation_footnotes = {{{nadmorska_ref|}}} | elevation_max_m = {{{najvisja tocka|}}} | timezone1 = | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] | postal_code = {{{postna|}}} {{#ifeq:{{{posta}}}|{{PAGENAME}}|{{{posta}}}|{{{posta|}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{omrezna skupina|{{{telefon|}}}}}} | registration_plate_type= {{#if:{{{registrska|}}}|[[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]]}} | registration_plate = {{{registrska|}}} | website = {{{spletna stran|}}} <!-- (section 1) --> | blank_name_sec1 = {{#if: {{{zemljevid|}}}{{{najdisi|}}}{{{NVatlas|}}}{{{osm|}}}{{{geopedia|}}}|Zemljevidi}} | blank_info_sec1 = {{brezpreloma|{{hlist|{{#if: {{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}} |[http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q={{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}}&tab=maps Najdi.si]}}|{{#if:{{{geopedia|}}} | [http://www.geopedia.si/{{{geopedia}}} Geopedia]}}}}}} {{brezpreloma|{{hlist|{{#if:{{{NVatlas|}}} | [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso&InitialPosition={{{NVatlas}}} Atlas okolja]}}|{{#if:{{{osm|}}} | {{{osm}}} }}}}}} | blank1_name_sec1 = {{#if: {{{sosednji|}}}|Sosednji kraji}} | blank1_info_sec1 = {{{sosednji|}}} <!--| blank1_name_sec2 = {{#if: {{{sklanjatev|}}}|Sklanjano ime (rodilnik/mestnik) }} se ne prikazuje --> <!--| blank1_info_sec2 = {{{sklanjatev|}}} se ne prikazuje --> | footnotes = {{#if: {{{opombe|}}}|{{{opombe|}}}|{{{footnotes|}}}}} <!--opuščeni parametri: koordinate, sklanjatev --> }}{{ns0|{{#if:{{{sklanjatev|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|S]]}}{{#if:{{{latd|}}}{{#property:P625}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|L]]}}{{#if:{{{povrsina|}}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|P]]}}{{#if:{{{image|}}}{{#property:P18}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih brez slike]]}} }}<!-- --><!-- začasno {{#if:{{{prebivalstvo|}}}{{{prebivalstvo_od|}}}{{{prebivalstvo_footnotes|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|A]]}} začasno --><!-- -->{{#ifeq: {{{prebivalstvo|}}}{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | 0 | {{#ifeq: {{{nekdanje|}}}|da|[[Kategorija:Nekdanja naselja v Sloveniji]]|[[Kategorija:Naselja v Sloveniji brez stalnih prebivalcev]]}} | }}<!-- -->{{if either | {{{prebivalstvo|}}} |{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}| | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|E]] }}<!-- -->{{if both| {{{prebivalstvo|}}} | {{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih z lokalno in wd vnesenim prebivalstvom]]}}<noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> nifm06aatgh7j5zics2vo9io2tpdi20 6689502 6689501 2026-06-15T07:54:10Z Upwinxp 126544 še en eksperiment 6689502 wikitext text/x-wiki <!-- eksperiment: samodejen prikaz občinskega grba poleg imena občine da bi delovalo, bi bilo treba poenotiti imena datotek z grbi --> {{Infopolje Naselje | official_name = {{#if: {{{ime|}}}|{{{ime}}}|{{PAGENAME}}}} | native_name = {{{drugo ime|}}} | other_name = {{{zgodovinsko ime|}}} | settlement_type = {{{vrsta|}}} | image_skyline = {{#if: {{{slika|}}}|{{{slika}}}|{{#if: {{{image|}}}|{{{image}}} }}}} | image_caption = {{#if: {{{napis|}}}|{{{napis}}}|{{#if: {{{caption|}}} | {{{caption}}} }}}} | image_alt = {{{slika_alt|}}} | image_flag = {{{zastava|}}} | flag_size = {{{zastava_velikost|}}} | flag_alt = {{{zastava_alt|}}} | image_shield = {{#if: {{{grb|}}} | {{{grb|}}} }} | shield_size = {{{grb_velikost|}}} | shield_alt = {{{grb_alt|}}} | nickname = {{{vzdevek|}}} | image_map = {{{image_map|{{{zemljevid|}}}}}} | mapsize = {{{zemljevid_velikost|}}} | map_alt = {{{zemljevid_alt|}}} | map_caption = {{{zemljevid_napis|}}} | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates_type = region:SI_type:city{{#if:{{{prebivalstvo|}}}|({{formatnum:{{{prebivalstvo}}}|R}})}} | coordinates_display = {{{coordinates_display|inline<!--,title-->}}}<!-- v izogib napakam na /testniprimeri --> | coordinates_footnotes = {{{coordinates_footnotes|}}} | coordinates_region = SI | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_label = {{{pushpin_label|}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = Geografska lega v Sloveniji | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | subdivision_type1 = {{#if: {{{regija|}}}|[[Statistične regije Slovenije|Statistična regija]] }} | subdivision_name1 = [[{{{regija}}}{{!}}{{#invoke:Niz|replace|source={{{regija}}}|pattern=.?regija.?|replace=|plain=false}}]] | subdivision_type2 = {{#if: {{{pokrajina|}}}|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]] }} | subdivision_name2 = [[{{{pokrajina}}}]] | subdivision_type3 = {{#if: {{{obcina|}}}|[[Občina]] }}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|[[Mestna občina]] }} | subdivision_name3 = {{#if: {{{obcina|}}}|[[Slika:Coat of arms of {{{obcina}}}.svg|18x18px]] [[Občina {{{obcina}}}|{{{obcina}}}]]}}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|[[Slika:Coat of arms of {{{mestna_obcina}}}.svg|18x18px]] [[Mestna občina {{{mestna_obcina}}}|{{{mestna_obcina}}}]]}}{{#if: {{{obcina2|}}}|<br>[[Občina {{{obcina2}}}|{{{obcina2}}}]] }} | subdivision_type4 = {{#if: {{{zupnija|}}}|[[Župnija]] }} | subdivision_name4 = [[Župnija {{{zupnija}}}|{{{zupnija}}}]] | subdivision_type5 = {{#if: {{{krajevna skupnost|}}}|[[Krajevna skupnost]] }} | subdivision_name5 = {{{krajevna skupnost|}}} | established_title = {{#if: {{{ustanovitev|}}}|Ustanovitev }} | established_date = {{{ustanovitev|}}} | established_title1 = {{#if: {{{omemba|}}}|Prva omemba }} | established_date1 = {{{omemba|}}} | established_title2 = {{#if: {{{trg|}}}|[[Trške pravice]] }} | established_date2 = {{{trg|}}} | established_title3 = {{#if: {{{mesto|}}}|Mestne pravice }} | established_date3 = {{{mesto|}}} | extinct_title = {{{opis ukinitve|}}} | extinct_date = {{{datum ukinitve|}}} | founder = {{{ustanovitelji|}}} | area_total_km2 = {{{povrsina|}}} | area_footnotes = {{#if: {{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_footnotes|}}}}} | population_total = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo|}}}|{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}}} | population_as_of = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo_od|}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|normal+|P1082|P585|format=%q}}}} | population_footnotes = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{#if: {{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_footnotes|}}}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|P1082|P585|format=%r}}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{povrsina|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{preb_gostota_ref|}}} | population_demonym = {{#if: {{{demonim|}}}|{{{demonim|}}}|{{#if: {{{prebivalec|}}}|{{{prebivalec|}}}|{{#if: {{#property:P1549}}|{{#property:P1549}}|}}}}}} | elevation_m = {{{nadmorska|}}} | elevation_footnotes = {{{nadmorska_ref|}}} | elevation_max_m = {{{najvisja tocka|}}} | timezone1 = | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] | postal_code = {{{postna|}}} {{#ifeq:{{{posta}}}|{{PAGENAME}}|{{{posta}}}|{{{posta|}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{omrezna skupina|{{{telefon|}}}}}} | registration_plate_type= {{#if:{{{registrska|}}}|[[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]]}} | registration_plate = {{#if:{{{registrska_ue|}}}|[[Slika:Coat of arms of {{{registrska_ue}}}.svg|16x16px]]}} {{{registrska|}}} | website = {{{spletna stran|}}} <!-- (section 1) --> | blank_name_sec1 = {{#if: {{{zemljevid|}}}{{{najdisi|}}}{{{NVatlas|}}}{{{osm|}}}{{{geopedia|}}}|Zemljevidi}} | blank_info_sec1 = {{brezpreloma|{{hlist|{{#if: {{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}} |[http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q={{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}}&tab=maps Najdi.si]}}|{{#if:{{{geopedia|}}} | [http://www.geopedia.si/{{{geopedia}}} Geopedia]}}}}}} {{brezpreloma|{{hlist|{{#if:{{{NVatlas|}}} | [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso&InitialPosition={{{NVatlas}}} Atlas okolja]}}|{{#if:{{{osm|}}} | {{{osm}}} }}}}}} | blank1_name_sec1 = {{#if: {{{sosednji|}}}|Sosednji kraji}} | blank1_info_sec1 = {{{sosednji|}}} <!--| blank1_name_sec2 = {{#if: {{{sklanjatev|}}}|Sklanjano ime (rodilnik/mestnik) }} se ne prikazuje --> <!--| blank1_info_sec2 = {{{sklanjatev|}}} se ne prikazuje --> | footnotes = {{#if: {{{opombe|}}}|{{{opombe|}}}|{{{footnotes|}}}}} <!--opuščeni parametri: koordinate, sklanjatev --> }}{{ns0|{{#if:{{{sklanjatev|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|S]]}}{{#if:{{{latd|}}}{{#property:P625}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|L]]}}{{#if:{{{povrsina|}}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|P]]}}{{#if:{{{image|}}}{{#property:P18}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih brez slike]]}} }}<!-- --><!-- začasno {{#if:{{{prebivalstvo|}}}{{{prebivalstvo_od|}}}{{{prebivalstvo_footnotes|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|A]]}} začasno --><!-- -->{{#ifeq: {{{prebivalstvo|}}}{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | 0 | {{#ifeq: {{{nekdanje|}}}|da|[[Kategorija:Nekdanja naselja v Sloveniji]]|[[Kategorija:Naselja v Sloveniji brez stalnih prebivalcev]]}} | }}<!-- -->{{if either | {{{prebivalstvo|}}} |{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}| | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|E]] }}<!-- -->{{if both| {{{prebivalstvo|}}} | {{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih z lokalno in wd vnesenim prebivalstvom]]}}<noinclude> {{Dokumentacija}} </noinclude> smbwzmsgdqp1ddxhojrsk4myigdi6nc 6689563 6689502 2026-06-15T10:35:48Z Upwinxp 126544 (zaenkrat neuspešno) preizkušanje #ifexist 6689563 wikitext text/x-wiki <!-- eksperiment: samodejen prikaz občinskega grba poleg imena občine da bi delovalo, bi bilo treba poenotiti imena datotek z grbi --> {{Infopolje Naselje | official_name = {{#if: {{{ime|}}}|{{{ime}}}|{{PAGENAME}}}} | native_name = {{{drugo ime|}}} | other_name = {{{zgodovinsko ime|}}} | settlement_type = {{{vrsta|}}} | image_skyline = {{#if: {{{slika|}}}|{{{slika}}}|{{#if: {{{image|}}}|{{{image}}} }}}} | image_caption = {{#if: {{{napis|}}}|{{{napis}}}|{{#if: {{{caption|}}} | {{{caption}}} }}}} | image_alt = {{{slika_alt|}}} | image_flag = {{{zastava|}}} | flag_size = {{{zastava_velikost|}}} | flag_alt = {{{zastava_alt|}}} | image_shield = {{#if: {{{grb|}}} | {{{grb|}}} }} | shield_size = {{{grb_velikost|}}} | shield_alt = {{{grb_alt|}}} | nickname = {{{vzdevek|}}} | image_map = {{{image_map|{{{zemljevid|}}}}}} | mapsize = {{{zemljevid_velikost|}}} | map_alt = {{{zemljevid_alt|}}} | map_caption = {{{zemljevid_napis|}}} | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates_type = region:SI_type:city{{#if:{{{prebivalstvo|}}}|({{formatnum:{{{prebivalstvo}}}|R}})}} | coordinates_display = {{{coordinates_display|inline<!--,title-->}}}<!-- v izogib napakam na /testniprimeri --> | coordinates_footnotes = {{{coordinates_footnotes|}}} | coordinates_region = SI | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_label = {{{pushpin_label|}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = Geografska lega v Sloveniji | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | subdivision_type1 = {{#if: {{{regija|}}}|[[Statistične regije Slovenije|Statistična regija]] }} | subdivision_name1 = [[{{{regija}}}{{!}}{{#invoke:Niz|replace|source={{{regija}}}|pattern=.?regija.?|replace=|plain=false}}]] | subdivision_type2 = {{#if: {{{pokrajina|}}}|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]] }} | subdivision_name2 = [[{{{pokrajina}}}]] | subdivision_type3 = {{#if: {{{obcina|}}}|[[Občina]] }}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|[[Mestna občina]] }} | subdivision_name3 = {{#if: {{{obcina|}}}|{{#ifexist:File:Coat of arms of {{{obcina}}}.svg|[[Slika:Coat of arms of {{{obcina}}}.svg|18x18px]] }}[[Občina {{{obcina}}}|{{{obcina}}}]]}}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|{{#ifexist:File:Coat of arms of {{{mestna_obcina}}}.svg|[[Slika:Coat of arms of {{{mestna_obcina}}}.svg|18x18px]] }}[[Mestna občina {{{mestna_obcina}}}|{{{mestna_obcina}}}]]}}{{#if: {{{obcina2|}}}|<br>[[Občina {{{obcina2}}}|{{{obcina2}}}]] }} | subdivision_type4 = {{#if: {{{zupnija|}}}|[[Župnija]] }} | subdivision_name4 = [[Župnija {{{zupnija}}}|{{{zupnija}}}]] | subdivision_type5 = {{#if: {{{krajevna skupnost|}}}|[[Krajevna skupnost]] }} | subdivision_name5 = {{{krajevna skupnost|}}} | established_title = {{#if: {{{ustanovitev|}}}|Ustanovitev }} | established_date = {{{ustanovitev|}}} | established_title1 = {{#if: {{{omemba|}}}|Prva omemba }} | established_date1 = {{{omemba|}}} | established_title2 = {{#if: {{{trg|}}}|[[Trške pravice]] }} | established_date2 = {{{trg|}}} | established_title3 = {{#if: {{{mesto|}}}|Mestne pravice }} | established_date3 = {{{mesto|}}} | extinct_title = {{{opis ukinitve|}}} | extinct_date = {{{datum ukinitve|}}} | founder = {{{ustanovitelji|}}} | area_total_km2 = {{{povrsina|}}} | area_footnotes = {{#if: {{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_footnotes|}}}}} | population_total = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo|}}}|{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}}} | population_as_of = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo_od|}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|normal+|P1082|P585|format=%q}}}} | population_footnotes = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{#if: {{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_footnotes|}}}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|P1082|P585|format=%r}}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{povrsina|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{preb_gostota_ref|}}} | population_demonym = {{#if: {{{demonim|}}}|{{{demonim|}}}|{{#if: {{{prebivalec|}}}|{{{prebivalec|}}}|{{#if: {{#property:P1549}}|{{#property:P1549}}|}}}}}} | elevation_m = {{{nadmorska|}}} | elevation_footnotes = {{{nadmorska_ref|}}} | elevation_max_m = {{{najvisja tocka|}}} | timezone1 = | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] | postal_code = {{{postna|}}} {{#ifeq:{{{posta}}}|{{PAGENAME}}|{{{posta}}}|{{{posta|}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{omrezna skupina|{{{telefon|}}}}}} | registration_plate_type= {{#if:{{{registrska|}}}|[[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]]}} | registration_plate = {{{registrska|}}} {{#if:{{{registrska_ue|}}}|[[Slika:Coat of arms of {{{registrska_ue}}}.svg|10x10px]]}} | website = {{{spletna stran|}}} <!-- (section 1) --> | blank_name_sec1 = {{#if: {{{zemljevid|}}}{{{najdisi|}}}{{{NVatlas|}}}{{{osm|}}}{{{geopedia|}}}|Zemljevidi}} | blank_info_sec1 = {{brezpreloma|{{hlist|{{#if: {{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}} |[http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q={{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}}&tab=maps Najdi.si]}}|{{#if:{{{geopedia|}}} | [http://www.geopedia.si/{{{geopedia}}} Geopedia]}}}}}} {{brezpreloma|{{hlist|{{#if:{{{NVatlas|}}} | [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso&InitialPosition={{{NVatlas}}} Atlas okolja]}}|{{#if:{{{osm|}}} | {{{osm}}} }}}}}} | blank1_name_sec1 = {{#if: {{{sosednji|}}}|Sosednji kraji}} | blank1_info_sec1 = {{{sosednji|}}} <!--| blank1_name_sec2 = {{#if: {{{sklanjatev|}}}|Sklanjano ime (rodilnik/mestnik) }} se ne prikazuje --> <!--| blank1_info_sec2 = {{{sklanjatev|}}} se ne prikazuje --> | footnotes = {{#if: {{{opombe|}}}|{{{opombe|}}}|{{{footnotes|}}}}} <!--opuščeni parametri: koordinate, sklanjatev --> }}{{ns0|{{#if:{{{sklanjatev|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|S]]}}{{#if:{{{latd|}}}{{#property:P625}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|L]]}}{{#if:{{{povrsina|}}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|P]]}}{{#if:{{{image|}}}{{#property:P18}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih brez slike]]}} }}<!-- --><!-- začasno {{#if:{{{prebivalstvo|}}}{{{prebivalstvo_od|}}}{{{prebivalstvo_footnotes|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|A]]}} začasno --><!-- -->{{#ifeq: {{{prebivalstvo|}}}{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | 0 | {{#ifeq: {{{nekdanje|}}}|da|[[Kategorija:Nekdanja naselja v Sloveniji]]|[[Kategorija:Naselja v Sloveniji brez stalnih prebivalcev]]}} | }}<!-- -->{{if either | {{{prebivalstvo|}}} |{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}| | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|E]] }}<!-- -->{{if both| {{{prebivalstvo|}}} | {{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih z lokalno in wd vnesenim prebivalstvom]]}}<noinclude> === TEST === * primer slike z Zbirke: {{#ifexist:Slika:Coat of arms of Grosuplje.svg|ZAZNA|NE ZAZNA}} * primer lokalno naložene slike: {{#ifexist:Slika:Logotip Lancia (2022).png|ZAZNA|NE ZAZNA}} {{Dokumentacija}} </noinclude> 7rfn55gvjq5eeyryzm25g72r2v5ncok 6689569 6689563 2026-06-15T11:26:15Z Upwinxp 126544 delni rv, za demonstracijo 6689569 wikitext text/x-wiki <!-- eksperiment: samodejen prikaz občinskega grba poleg imena občine da bi delovalo, bi bilo treba poenotiti imena datotek z grbi --> {{Infopolje Naselje | official_name = {{#if: {{{ime|}}}|{{{ime}}}|{{PAGENAME}}}} | native_name = {{{drugo ime|}}} | other_name = {{{zgodovinsko ime|}}} | settlement_type = {{{vrsta|}}} | image_skyline = {{#if: {{{slika|}}}|{{{slika}}}|{{#if: {{{image|}}}|{{{image}}} }}}} | image_caption = {{#if: {{{napis|}}}|{{{napis}}}|{{#if: {{{caption|}}} | {{{caption}}} }}}} | image_alt = {{{slika_alt|}}} | image_flag = {{{zastava|}}} | flag_size = {{{zastava_velikost|}}} | flag_alt = {{{zastava_alt|}}} | image_shield = {{#if: {{{grb|}}} | {{{grb|}}} }} | shield_size = {{{grb_velikost|}}} | shield_alt = {{{grb_alt|}}} | nickname = {{{vzdevek|}}} | image_map = {{{image_map|{{{zemljevid|}}}}}} | mapsize = {{{zemljevid_velikost|}}} | map_alt = {{{zemljevid_alt|}}} | map_caption = {{{zemljevid_napis|}}} | latd = {{{latd|}}} |latm = {{{latm|}}} |lats = {{{lats|}}} |latNS = {{{latNS|}}} | longd = {{{longd|}}} |longm = {{{longm|}}} |longs = {{{longs|}}} |longEW = {{{longEW|}}} | coordinates_type = region:SI_type:city{{#if:{{{prebivalstvo|}}}|({{formatnum:{{{prebivalstvo}}}|R}})}} | coordinates_display = {{{coordinates_display|inline<!--,title-->}}}<!-- v izogib napakam na /testniprimeri --> | coordinates_footnotes = {{{coordinates_footnotes|}}} | coordinates_region = SI | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = {{{pushpin_label_position|{{{locator_position|right}}}}}} | pushpin_label = {{{pushpin_label|}}} | pushpin_map_alt = {{{pushpin_map_alt|}}} | pushpin_mapsize = {{{pushpin_mapsize|}}} | pushpin_map_caption = Geografska lega v Sloveniji | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]] | subdivision_type1 = {{#if: {{{regija|}}}|[[Statistične regije Slovenije|Statistična regija]] }} | subdivision_name1 = [[{{{regija}}}{{!}}{{#invoke:Niz|replace|source={{{regija}}}|pattern=.?regija.?|replace=|plain=false}}]] | subdivision_type2 = {{#if: {{{pokrajina|}}}|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]] }} | subdivision_name2 = [[{{{pokrajina}}}]] | subdivision_type3 = {{#if: {{{obcina|}}}|[[Občina]] }}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|[[Mestna občina]] }} | subdivision_name3 = {{#if: {{{obcina|}}}|[[Slika:Coat of arms of {{{obcina}}}.svg|18x18px]] [[Občina {{{obcina}}}|{{{obcina}}}]]}}{{#if: {{{mestna_obcina|}}}|[[Slika:Coat of arms of {{{mestna_obcina}}}.svg|18x18px]] [[Mestna občina {{{mestna_obcina}}}|{{{mestna_obcina}}}]]}}{{#if: {{{obcina2|}}}|<br>[[Občina {{{obcina2}}}|{{{obcina2}}}]] }} | subdivision_type4 = {{#if: {{{zupnija|}}}|[[Župnija]] }} | subdivision_name4 = [[Župnija {{{zupnija}}}|{{{zupnija}}}]] | subdivision_type5 = {{#if: {{{krajevna skupnost|}}}|[[Krajevna skupnost]] }} | subdivision_name5 = {{{krajevna skupnost|}}} | established_title = {{#if: {{{ustanovitev|}}}|Ustanovitev }} | established_date = {{{ustanovitev|}}} | established_title1 = {{#if: {{{omemba|}}}|Prva omemba }} | established_date1 = {{{omemba|}}} | established_title2 = {{#if: {{{trg|}}}|[[Trške pravice]] }} | established_date2 = {{{trg|}}} | established_title3 = {{#if: {{{mesto|}}}|Mestne pravice }} | established_date3 = {{{mesto|}}} | extinct_title = {{{opis ukinitve|}}} | extinct_date = {{{datum ukinitve|}}} | founder = {{{ustanovitelji|}}} | area_total_km2 = {{{povrsina|}}} | area_footnotes = {{#if: {{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_ref|}}}|{{{povrsina_footnotes|}}}}} | population_total = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo|}}}|{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}}} | population_as_of = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{{prebivalstvo_od|}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|normal+|P1082|P585|format=%q}}}} | population_footnotes = {{#if: {{{prebivalstvo|}}}|{{#if: {{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_ref|}}}|{{{prebivalstvo_footnotes|}}}}}|{{#invoke:wd|property|qualifier|references|normal+|P1082|P585|format=%r}}}} | population_density_km2 = {{#if:{{{povrsina|}}}|auto}} | pop_density_footnotes = {{{preb_gostota_ref|}}} | population_demonym = {{#if: {{{demonim|}}}|{{{demonim|}}}|{{#if: {{{prebivalec|}}}|{{{prebivalec|}}}|{{#if: {{#property:P1549}}|{{#property:P1549}}|}}}}}} | elevation_m = {{{nadmorska|}}} | elevation_footnotes = {{{nadmorska_ref|}}} | elevation_max_m = {{{najvisja tocka|}}} | timezone1 = | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] | postal_code = {{{postna|}}} {{#ifeq:{{{posta}}}|{{PAGENAME}}|{{{posta}}}|{{{posta|}}}}} | area_code_type = Klicna&nbsp;koda | area_code = {{{omrezna skupina|{{{telefon|}}}}}} | registration_plate_type= {{#if:{{{registrska|}}}|[[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]]}} | registration_plate = {{{registrska|}}} {{#if:{{{registrska_ue|}}}|[[Slika:Coat of arms of {{{registrska_ue}}}.svg|10x10px]]}} | website = {{{spletna stran|}}} <!-- (section 1) --> | blank_name_sec1 = {{#if: {{{zemljevid|}}}{{{najdisi|}}}{{{NVatlas|}}}{{{osm|}}}{{{geopedia|}}}|Zemljevidi}} | blank_info_sec1 = {{brezpreloma|{{hlist|{{#if: {{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}} |[http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q={{{najdisi|{{{zemljevid|}}}}}}&tab=maps Najdi.si]}}|{{#if:{{{geopedia|}}} | [http://www.geopedia.si/{{{geopedia}}} Geopedia]}}}}}} {{brezpreloma|{{hlist|{{#if:{{{NVatlas|}}} | [http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso&InitialPosition={{{NVatlas}}} Atlas okolja]}}|{{#if:{{{osm|}}} | {{{osm}}} }}}}}} | blank1_name_sec1 = {{#if: {{{sosednji|}}}|Sosednji kraji}} | blank1_info_sec1 = {{{sosednji|}}} <!--| blank1_name_sec2 = {{#if: {{{sklanjatev|}}}|Sklanjano ime (rodilnik/mestnik) }} se ne prikazuje --> <!--| blank1_info_sec2 = {{{sklanjatev|}}} se ne prikazuje --> | footnotes = {{#if: {{{opombe|}}}|{{{opombe|}}}|{{{footnotes|}}}}} <!--opuščeni parametri: koordinate, sklanjatev --> }}{{ns0|{{#if:{{{sklanjatev|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|S]]}}{{#if:{{{latd|}}}{{#property:P625}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|L]]}}{{#if:{{{povrsina|}}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|P]]}}{{#if:{{{image|}}}{{#property:P18}}||[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih brez slike]]}} }}<!-- --><!-- začasno {{#if:{{{prebivalstvo|}}}{{{prebivalstvo_od|}}}{{{prebivalstvo_footnotes|}}}|[[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|A]]}} začasno --><!-- -->{{#ifeq: {{{prebivalstvo|}}}{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | 0 | {{#ifeq: {{{nekdanje|}}}|da|[[Kategorija:Nekdanja naselja v Sloveniji]]|[[Kategorija:Naselja v Sloveniji brez stalnih prebivalcev]]}} | }}<!-- -->{{if either | {{{prebivalstvo|}}} |{{#invoke:wd|property|normal+|P1082}}| | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih, ki jih je potrebno posodobiti|E]] }}<!-- -->{{if both| {{{prebivalstvo|}}} | {{#invoke:wd|property|normal+|P1082}} | [[Kategorija:Članki o slovenskih naseljih z lokalno in wd vnesenim prebivalstvom]]}}<noinclude> === TEST === * primer slike z Zbirke: {{#ifexist:Slika:Coat of arms of Grosuplje.svg|ZAZNA|NE ZAZNA}} * primer lokalno naložene slike: {{#ifexist:Slika:Logotip Lancia (2022).png|ZAZNA|NE ZAZNA}} {{Dokumentacija}} </noinclude> 5147x5vwfxhgaxsg7ohdgqx9h1lh4xf 10 305851 6689503 6481751 2026-06-15T07:56:23Z Upwinxp 126544 6689503 wikitext text/x-wiki {{Template test cases notice}} {{Testcase table |ime=Polica | latd = 45 |latm = 58 |lats = 44.14 |latNS = N | longd = 14 |longm = 42 |longs = 21.59 |longEW = E |slika=Polica_vas.jpg |povrsina=3,92 |prebivalstvo=947 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-23}}</ref> |nadmorska=453,9 |postna=1290 |posta=Grosuplje |obcina=Grosuplje |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija }} {{Testcase table |ime=Hrastje | latd = 46 |latm = 13 |lats = 25.85 |latNS = N | longd = 14 |longm = 22 |longs = 53.14 |longEW = E |slika=Hrastje Kranj Slovenia.JPG |nadmorska=374,6 |povrsina=2,9 |prebivalstvo=1070 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=4000 |posta=Kranj |mestna_obcina=Kranj |pokrajina=Gorenjska |regija=Osrednjeslovenska regija}} {{Testcase table |ime=Ivančna Gorica |geopedia=#L410_T13_F10094267_b4 | latd = 45 |latm = 56 |lats = 14.59 |latNS = N | longd = 14 |longm = 48 |longs = 10.58 |longEW = E |najdisi=Ivančna+Gorica |slika=Pogled na Ivančno Gorico.jpg |povrsina=1,82 |prebivalstvo=2333 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-23}}</ref> |nadmorska=326,1 |postna=1295 |posta=Ivančna Gorica |obcina=Ivančna Gorica |pokrajina=Dolenjska |regija=Osrednjeslovenska regija |registrska=LJ |registrska_ue=Grosuplje }} ==Sklici== {{sklici|1}} kim10nq9kb5vr8ettcah7khsop10ei7 0 325644 6689537 6410051 2026-06-15T09:11:58Z ~2026-32552-67 260877 6689537 wikitext text/x-wiki '''Simoneti''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Jaka Smerkolj Simoneti]] (*1997), dramaturg, teatrolog, dramatik, gledališki režiser * [[Maja Simoneti]], krajinska arhitektka, urbanistka in prostorska načrtovalka * [[Marko Simoneti]] (*1958), ekonomist, univ. prof., strok. za finance, bančnik ... * [[Rino Simoneti]] (1926-2014), gospodarstvenik in politik *[[Stanka Krajnc Simoneti]] (*1928), zdravnica, specialistka socialne medicine, univ. prof. == Glej tudi == * priimek [[Simoniti]] * priimek [[Simonitti]] ==== priimek [[Simoneta]]: ==== * [[Biserka Simoneta]] (*1974), namiznoteniška igralka in novinarka * [[Boris Simoneta]] (*1948), športni in narodnokulturni delavec, finančni strokovnjak *[[Janko Simoneta]] (1924 - 2017), zborovodja *[[Jasna Simoneta]], kulturna delavka v zamejstvu (KD [[Igo Gruden]]) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Simoneti}} {{priimek}} tc0h9otc7go8h2murvhe6xw1uits39o 0 327018 6689535 6394979 2026-06-15T09:11:03Z ~2026-32552-67 260877 6689535 wikitext text/x-wiki '''Smerkolj''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Anton Smerkolj]] (1922—1986), stolni župnik v Ljubljani, prevajalec in nabožni pisec * [[Bojan Smerkolj]] (1896—1931), igralec * [[Jaka Smerkolj Simoneti]] (*1997), dramaturg, teatrolog, dramatik, gledališki režiser * [[Jan Smerkolj]], sabljač * [[Matevž Smerkolj|Matevž Smerkol(j)]], jazz-glasbenik (kontrabas - jazz, osnove aranžiranja, teorija jazza) * [[Samo Smerkolj]] (1921—1993), operni in koncertni pevec, lirski baritonist * [[Stojan Smerkolj]], pravnik, sodnik == Glej tudi == * priimka [[Smrkolj]] oz. [[Smerkol]] * priimka [[Smerke]] oz. [[Smrke]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Smerkolj}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] g8ohsqmzpqbp818v764izljotipm5p3 0 329796 6689435 6682187 2026-06-15T03:29:07Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka New_Pirati_Logo.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No permission since 7 June 2026. Odstranjevanje. 6689435 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} črna | logo = | leader1_title = Podpredsedniki | leader1_name = [[Nina Beyokol]]<br>[[Igor Brlek]]<br>[[Matjaž Vuherer]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = | president = [[Jasmin Feratović]] | general_secretary = [[Rok Deželak]] | slogan = ''Naj razvoj služi ljudem!'' | foundation = 17. oktober 2012 | ideology = Reforma politike [[Zasebnost|zasebnosti]], [[Avtorske pravice|avtorskega]] in [[Patent|patentnega]] prava. | abbreviation = Pirati | international = [[Pirate Parties International]] | european = | regional = [[Evropska piratska stranka]] | website = {{Political party data|website}} <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Slovenske občine|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|0|212|{{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|1|2750|{{Political party data|color}}}} }} '''Piratska stranka Slovenije''' (skrajšano '''Pirati''') je [[Slovenija|slovenska]] [[politična stranka]], ki se primarno zavzema za zasebnost vsakega posameznika, svobodno in odprto družbo, večjo transparentnost javne uprave, prost dostop do informacij, širjenje uporabe [[odprtokodna programska oprema|odprtokodne programske opreme]] in reformo avtorskega ter patentnega prava. == Zgodovina == === Ozadje nastanka === Pobudo za ustanovitev Piratske stranke v Sloveniji je dal Robert Pal.<ref>http://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-pirati-za-svobodno-medmrezje/100121</ref> Namen je bil vzpostaviti diskusijo o pravicah intelektualne lastnine, zasebnosti svetovnega spleta in transparentnosti javne uprave v širši družbi. Za neuradni rojstni dan stranke se šteje 10. junij 2009, ko je potekal prvi neformalni sestanek somišljenikov. Ta pobuda je kljub velikemu začetnemu zanimaju za nekaj časa zamrla. Poleti 2010 se je pobuda ponovno obudila, saj se je stranki pridužilo nekaj perspektivnih članov. Takrat je kot predstavnik deloval Rolando Benjamin Vaz Ferreira. Člani so sodelovali na okrogli mizi v Mariboru, udeležili so se okrogle mize v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] ter sodelovali kot gledalci na okrogli mizi o [[WikiLeaks]]u. Nekaj dni kasneje so se udeležili še okrogle mize s Christianom Engströmom in [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>http://www.tanja-fajon.eu/sporocila/sporocilo-za-medije/ali-internet-postaja-najmocnejsa-sila-v-evropski-uniji/cb5af7a6df92daf9b479714f531c267d/{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.piratskastranka.net/blog/2010/11/vabilo-dr%C5%BEavljanski-forum-christianom-engstr%C3%B6mom-tanjo-fajon-temo-%C2%BBali-postaja-internet |title=arhivska kopija |accessdate=2012-02-22 |archive-date=2011-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007184821/http://www.piratskastranka.net/blog/2010/11/vabilo-dr%C5%BEavljanski-forum-christianom-engstr%C3%B6mom-tanjo-fajon-temo-%C2%BBali-postaja-internet |url-status=dead }}</ref> Od takrat naprej se člani dobivajo na bolj ali manj rednih sestankih. Marca 2011 je Andrej Čremožnik stranko predstavljal na konferenci »Copyright in the digital world«, ki jo je gostila MEP Tanja Fajon.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.tanja-fajon.eu/avtorska-pravica-v-digitalnem-okolju/ |title=arhivska kopija |accessdate=2012-02-22 |archive-date=2011-08-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110804043329/http://www.tanja-fajon.eu/avtorska-pravica-v-digitalnem-okolju/ |url-status=dead }}</ref> Nekaj dni kasneje je bila Piratska Stranka Slovenije enoglasno sprejeta v Mednarodno zvezo Piratskih strank (PPI) na konferenci v Nemčiji. Maja 2011 je Andrej Čremožnik predstavljal stranko na RTV oddaji [[Trikotnik (TV-oddaja)|Trikotnik]], kjer je povezovalec zaključil: »Pirati in avtorji so vendarle prijatelji«. Temu je sledilo intenzivno obdobje, v katerem si je stranka pridobila tudi pozornost večjih medijev. V istem času je potekal projekt ustanovitve Društva Pirat, ki bi služil kot odskočna deska za ustanovitev politične stranke. Društvo je bilo po petih mesecih zavrnjenih prošenj ustanovljeno 26. avgusta 2011. Stranka ni sodelovala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|parlamentarnih volitvah 4. decembra 2011]]. === Ustanovni kongres === 17. februarja 2012 so predstavniki stranke sodelovali v javni debati o spornem sporazumu ACTA, katerega sprejetje v slovenskem parlamentu je bilo naposled zamrznjeno. Istega meseca so na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]] v Ljubljani potekali protesti proti sprejetju Acte, katerih so se udeležili tudi člani Piratske stranke. Stranka je bila uradno ustanovljena na ustanovnem kongresu 17. oktobra 2012, ki je potekal v [[Center urbane kulture Kino Šiška|Kinu Šiška]] in se ga je udeležilo 140 ljudi.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/slovenija/tudi-slovenija-je-dobila-piratsko-stranko/293836 |title=Tudi Slovenija je dobila Piratsko stranko |date=17.10.2012 |accessdate=17.10.2012 |work=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV-SLO]]}}</ref> Njen prvi predsednik je postal [[Rok Deželak]]. === Nastopi na volitvah === Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|evropskih volitvah 2014]] je stranka nastopila s kandidatom Rolandom Benjaminom Vaz Ferreiro. Z 2,58 % glasov (po uradnih delnih rezultatih) ji ni uspelo osvojiti poslanskega mandata.<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/politika/eu-2014-pet-slovenskih-sedezev-desnici-trije-levici.html |title=EU 2014: pet slovenskih sedežev desnici, trije levici |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=25.5.2014 |accessdate=27.5.2014}}</ref> Tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah 2014]] stranka z 1,34 % glasov ni dosegla parlamentarnega praga. Oktobra leta 2017 je vodenje stranke prevzel Rok Andrée,<ref>{{Navedi splet|title=Piratski kongres zaključen z novim vodstvom! |url=https://archive.piratskastranka.si/izjave/piratski-kongres-2017-rezultati.html |publisher=Piratska stranka (Pirati) |accessdate=2022-03-22|language=sl-SI}}</ref> ki je do tedaj deloval kot sekretar. Konec leta 2017 je stranka vzbudila pozornost širše javnosti s kampanjo za legalizacijo rekreativne rabe [[konoplja|konoplje]] ter pripravkov iz nje. Zbrali so 18.000 podpisov pod peticijo za legalizacijo in regulacijo konoplje, nato pa v sodelovanju s podmladkom vladajoče [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] pripravili predlog zakona, ki so ga v začetku februarja 2018 vložili v parlamentarni postopek.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042800720/slovenija/smc-vlozila-predlog-za-legalizacijo-in-regulacijo-rekreativne-rabe-konoplje- |title=SMC s predlogom za legalizacijo gojenja in rekreativne rabe konoplje |date=6.2.2018 |work=Dnevnik |accessdate=11.2.2018 |archive-date=2018-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180212005016/https://www.dnevnik.si/1042800720/slovenija/smc-vlozila-predlog-za-legalizacijo-in-regulacijo-rekreativne-rabe-konoplje- |url-status=dead }}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozbosrkih volitvah 2018]] stranka z 2,15 % glasov zopet ni dosegla parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|evropskih volitvah 2019]] je stranka nastopala v koaliciji "Povežimo se",<ref>{{Navedi splet|title=Lista Povežimo se - Evropske volitve 2019 |url=https://www.sta.si/evropske-volitve-2019/2628075|publisher=Slovenska tiskovna agencija|accessdate=2022-03-22}}</ref> ki z 1.6 % ni prejela nobenega mandata v Evropskem parlamentu. Julija 2019 je bil za nato novega predsednika stranke izvoljen Rolando Benjamin Vaz Ferreira.<ref>{{Navedi splet|title=Sobočanec je nov predsednik Piratske stranke Slovenije |url=https://sobotainfo.com/novica/politika-gospodarstvo/sobocanec-je-nov-predsednik-piratske-stranke-slovenije/489848 |website=sobotainfo.com |accessdate=2022-03-22 |language=sl}}</ref> [[Slika:Predvolilni plakat Piratov.jpg|sličica|Predvolilni plakat Piratov v Ljubljani pred volitvami v DZ 2022]] 8. marca 2022 je bil za novega predsednika izvoljen Boštjan Tavčar.<ref>{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-piratske-stranke-slovenije-postal-bostjan-tavcar/614947 |title=Novi predsednik Piratske stranke Slovenije postal Boštjan Tavčar |date=2022-03-08|accessdate=2022-03-22|work=RTVSLO.si}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je stranka prejela 1,6 % in ni presegla parlamentarnega praga.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] stranka ni nastopila. Na volilnem kongresu dne 7. decembra 2024 je bil za novega predsednika stranke izvoljen dotedanji sekretar, Jasmin Feratović.<ref>{{Navedi splet|title=Vodenje Piratske stranke prevzel Jasmin Feratović|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vodenje-piratske-stranke-prevzel-jasmin-feratovic/730023|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-09|language=sl}}</ref> Kot politična stranka so Pirati sodelovali v kampanji pred dvema zakonodajnima referendumoma v letu 2025, in sicer kot podporniki zakona na [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|referendumu o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke]]<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 12 prijav organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/dvk-prejel-12-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/742919|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Soočenje zagovornikov in nasprotnikov zakona o dodatkih k pokojninam umetnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/soocenje-zagovornikov-in-nasprotnikov-zakona-o-dodatkih-k-pokojninam-umetnikov/745101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> ter znova kot podporniki zakona na [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|referendumu o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]].<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 33 prijav organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-prejel-33-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/762333|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=T.|first=K.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumente za in proti soočalo 33 predstavnikov organizatorjev referendumske kampanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/argumente-za-in-proti-soocalo-33-predstavnikov-organizatorjev-referendumske-kampanje/764754|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|first1=M.|last1=Z.|first2=Al.|last2=Ma.}}</ref> == Nazori == Zagovarja se liberalno progresivno politiko. Poudarek je na preglednosti uprave, človeške pravice in neposredne demokracije. Program stranke se osredotoča na zaščito državljanskih svoboščin pred državno ali korporativno oblastjo z prakticiranjem transparentnega vladanja in sodelovanja javnosti pri demokratičnem odločanju. Podpora svobodnemu in nevtralnemu spletu, odprte licence in prosti formati ter uporabe odprtokodne programske opreme. Svoj cilj želi doseči s sprejemanjem zakonov za politično odgovornost, protikorupcijo, transparentnost lobiranja, preprečevanje izogibanja davkom, poenostavitev državne birokracije preko e-uprave, podporo malim in srednje velikim podjetjem, financiranje lokalnega razvoja, spodbujanje varstva okolja ter potrošnikov in trajnostnega razvoja. Stranka si prizadeva tudi za reformo zakonodaje o avtorskih pravicah, finančnih trgih in bančništvu, obdavčitvi multinacionalnih korporacij, in želi obravnavati demokratični primanjkljaj v Evropski uniji z decentralizacijo in subsidiarnostjo. == Organi stranke == *'''Predsednik stranke:''' Jasmin Feratović *'''Podpredsedniki stranke:''' Nina Beyokol, Igor Brlek, Matjaž Vuherer *'''Sekretar:''' Rok Deželak *'''Blagajnik:''' Urška Orehek *'''Upravni odbor:''' 12 članov; Leon Božič, Boštjan Tavčar, Primož Ledinek, Aljaž Božičko, Ratko Stojiljković, Jasmina Klančar; sekretar stranke, blagajnik, 4 člani izvršilnega odbora. == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Vodja ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | align=left| Rok Deželak | 11.737 | 1,34 | {{steady}} | {{Composition bar|0|90|hex={{party color|Pirate Party (Slovenia)}}}} | {{steady}} | 11. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | align=left| Rok Andrée | 19.182 | 2,15 | {{Increase}} 0,81 | {{Composition bar|0|90|hex={{party color|Pirate Party (Slovenia)}}}} | {{steady}} 0 | 11. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | align=left| Boštjan Tavčar | 19.480 | 1,63 | {{Decrease}} 0,52 | {{Composition bar|0|90|hex={{party color|Pirate Party (Slovenia)}}}} | {{steady}} 0 | 12. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | align=left|Jasmin Feratović | 27.811 | 2,36 | {{Increase}} 0,73 | {{Composition bar|0|90|hex=#000000}} | {{steady}} 0 | 9. | style="background:silver" |– |- |} ==== Volitve v Državni zbor RS 2026 ==== {{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} 19. decembra 2025 so se Pirati zbrali na predvolilnem dogodku in napovedali »upor proti cenzuri, nadzoru, netransparentnosti in politiki, ki pozablja na ljudi«. Oznanjeni so bili intenzivni pogovori o sodelovanju z gibanjem [[Volt Slovenija]] za skupen nastop na državnozborskih volitvah 2026, morebitno drugo povezovanje so v stranki vnaprej zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Pirati v volilno tekmo z bojem za malega človeka|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/stranka-pirati-v-volilno-tekmo-z-bojem-za-malega-cloveka-2774770/|website=www.dnevnik.si|date=2025-12-19|accessdate=2026-01-23|language=sl}}</ref> Dogovor o partnerstvu z Voltom je kasneje propadel.<ref>{{Navedi splet|title=E-glasilo - februar 2026|url=https://voltslovenija.org/news/e-glasilo-februar-2026|website=Volt Slovenija / Slovenia|accessdate=2026-02-09|language=sl}}</ref> 31. januarja 2026 so na predvolilnem zboru v Ljubljani predstavili programska izhodišča, med katerimi so izpostavili boj proti sistemski korupciji, obdavčitev nepremičnin, v katerih lastniki ne prebivajo, poleg tega tudi uvedbo brezplačnih vrtcev in prizadevanje za digitalno suverenost.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V Piratski stranki si želijo večjo transparentnost delovanja države|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-piratski-stranki-si-zelijo-vecjo-transparentnost-delovanja-drzave/771938|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Znova so poudarili samostojen nastop na volitvah, saj da »ne želijo biti privesek že ustaljenim strankam«.<ref name=":0" /> Javnomnenjska poizvedba inštituta Mediana za RTV Slovenija, izvedena v februarju 2026, je Piratom prvič namerila 4-odstotno podporo, s čimer bi se lahko uvrstili v državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Anketa: V parlament sedem strank, tudi dve novi. Desne stranke bi dobile 45 mandatov.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anketa-v-parlament-sedem-strank-tudi-dve-novi-desne-stranke-bi-dobile-45-mandatov/773535|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Predsednik Jasmin Feratović je napovedal, da s strankami, katerih predsedniki so »obtoženi koruptivnih ravnanj ali pa niso želeli odstopiti v ključnih trenutkih«, ne nameravajo sodelovati.<ref>{{Navedi splet|title=Pirati: S strankami, katerih predsedniki so obtoženi koruptivnih ravnanj, ne nameravamo sodelovati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirati-s-strankami-katerih-predsedniki-so-obtozeni-koruptivnih-ravnanj-ne-nameravamo-sodelovati/772412|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Kandidatne liste so vložili v sredo, 18. februarja 2026, Feratović je napovedal prestop praga in osvojitev 7 poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Pirati vložili kandidatne liste, pričakujejo vstop v parlament in sedem poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirati-vlozili-kandidatne-liste-pricakujejo-vstop-v-parlament-in-sedem-poslancev/773868|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> === Evropske volitve === ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Stranka je že konec leta 2023 napovedala udeležbo na evropskih volitvah in za svojo nosilko izbrala dolgoletno članico stranke, Urško Orehek.<ref>{{Navedi splet|title=Leto 2024: Stranke v novo politično bitko, tokrat za mesta v Evropskem parlamentu |url=https://www.politikis.si/2023/12/leto-2024-stranke-v-novo-politicno-bitko-tokrat-za-mesta-v-evropskem-parlamentu/|website=politikis.si|accessdate=2024-05-15|language=sl}}</ref> 28. februarja 2024 je Piratska stranka uradno potrdila svojo celotno listo kandidatov za Evropski parlament. Na tiskovni konferenci so sporočili, da v ospredje kampanje postavljajo pomen jedrske energije za zeleni prehod.<ref>{{Navedi splet|title=Nosilka liste Piratske stranke na evropskih volitvah bo Urša Orehek|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nosilka-liste-piratske-stranke-na-evropskih-volitvah-bo-ursa-orehek/|website=n1info.si|accessdate=2024-05-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pirati bomo na evropskih volitvah nastopili s samostojno listo|url=https://piratskastranka.si/pirati-bomo-na-evropskih-volitvah-nastopili-s-samostojno-listo/|website=piratskastranka.si|accessdate=2024-05-15|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 10. maja 2024 je stranka vložila listo na DVK, a zgolj z 903 podpisi podpore, zaradi česar jo je Državna volilna komisija naslednjega dne zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Pirati se ne bodo pritožili na zavrnitev njihove liste za evropske volitve |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/pirati-se-ne-bodo-pritozili-na-zavrnitev-njihove-liste-za-evropske-volitve/708089|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-15|language=sl}}</ref> == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://piratskastranka.si Uradna spletna stran] {{Slovenske politične stranke}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Piratske stranke|Slovenija]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2012]] bjx5iauwrqmqh6hccub4fy9u10mohvk 0 342195 6689486 6524827 2026-06-15T07:06:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689486 wikitext text/x-wiki '''Nagrade Republike Slovenije na področju šolstva''' so leta 1994 nadomestile '''Žagarjeve nagrade''', poimenovane po učitelju in narodnem heroju [[Stane Žagar|Stanetu Žagarju]], ki so se podeljevale od leta 1966 za izjemne dosežke ali pa za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja. Žagarjeve nagrade so leta 1966 obnovile nagrade, ki jih je zaslužnim prosvetnim delavcem leta 1957 in 1958 podeljeval Svet za šolstvo LR Slovenije. Vsako leto podelijo do 11 nagrad posameznikom ali inštitucijam, ki so dejavni na poljih predšolske vzgoje, obveznega osnovnega šolstva, osnovnega glasbenega šolstva, izobraževanja in usposabljanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, srednjega šolstva, izobraževanja odraslih, višjega in visokega šolstva, dijaških in študentskih domov, šolstva pripadnikov madžarske in italijanske narodnostne skupnosti in Romov, šolstva pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter dopolnilnim poukom slovenskega jezika in kulture za Slovence po svetu. ==Nagrajenci== *'''2025''':<ref name="nagrade2025">https://www.gov.si/novice/2025-10-03-podeljene-so-nagrade-republike-slovenije-na-podrocju-solstva-za-leto-2025/</ref>: [[Janja Bogataj]], [[Terezija Zamuda]], [[Violeta Stefanovik]], [[Martin Pivk]], [[Alojzija Zupan Sosič]], [[Vrtec Postojna]], [[Barbara Novinec]], [[Mojca Orel]], [[Darjo Zuljan]], [[Matjaž Juhart]], [[Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan]] *'''2024''':<ref name="nagrade2024">https://www.gov.si/novice/2024-10-04-podeljene-so-nagrade-republike-slovenije-na-podrocju-solstva-za-leto-2024/</ref>: [[Katarina Alič]], [[Aleš Žitnik]], [[Ferdinand Humski]], [[Katja Pavlič Škerjanc]], [[Franc Rozman (matematik)|Franc Rozman]], [[Silva Bratož]], [[Tanja Urbančič]], [[Natalija Žalec]], [[Vanja Riccarda Kiswarday]], [[Ambrož Čopi]], [[Alberto Scheriani]] *'''2023''':<ref name="nagrade2023">[https://www.gov.si/novice/2023-10-04-slovesna-podelitev-nagrad-republike-slovenije-na-podrocju-solstva-za-leto-2023/ Slovesna podelitev nagrad Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2023]</ref>: [[Dragica Pešaković]], [[Ivan Lorenčič]], [[Amalija Žakelj]], [[Marjan Šimenc]], [[Mitja Slavinec]], [[Inge Breznik]], [[Darko Zupanc]] *'''2022'''<ref name="nagrade2022">[https://www.gov.si/novice/2022-10-05-podeljene-najvisje-drzavne-nagrade-na-podrocju-solstva-za-leto-2022/ Podeljene najvišje državne nagrade na področju šolstva za leto 2022]</ref>: [[Damijana Gustinčič]], [[Marjetka Bizjak]], [[Miha Boltežar]], [[Jelena Horvat]], [[Štefan Istvàn Varga]], [[Nermin Bajramović]], [[Uroš Ocepek]], [[Sonja Rutar]], [[Mirko Prosen]], [[osnovna šola Milke Šobar – Nataše]], [[Ivan Florjanc]] *'''2021'''<ref name="nagrade2021">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2021-10-06-podelitev-nagrad-republike-slovenije-na-podrocju-solstva-za-leto-2021/ |title=Podelitev nagrad Republike Slovenije na področju šolstva za leto 2021 |accessdate=2022-08-10 |archive-date=2022-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220810090459/https://www.gov.si/novice/2021-10-06-podelitev-nagrad-republike-slovenije-na-podrocju-solstva-za-leto-2021/ |url-status=dead }}</ref>: [[Radica Slavković]], [[Nives Počkar]], [[Dragica Motik]], [[Jožko Lango]], [[Polonca Legvart]], [[Samo Kralj]], [[Jelena Sitar Cvetko]], [[Aksinija Kermauner]], [[Tanja Možina]], [[Andreja Duhovnik Antoni]] *'''2020'''<ref name="nagrade2020">[https://www.gov.si/novice/2020-12-08-podeljene-so-najvisje-drzavne-nagrade-za-izjemno-delo-na-podrocju-solstva-za-leto-2020/ Podeljene so najvišje državne nagrade za izjemno delo na področju šolstva za leto 2020]</ref>: [[Milena Brusnjak]], [[Jožica Frigelj]], [[Albin Vrabič]], [[Jurka Lepičnik Vodopivec]], [[Ivanka Stopar]], [[Natalija Čerček]], [[Katarina Virant Iršič]], [[Biotehniški izobraževalni center Ljubljana]], [[Mojca Juriševič]], [[Branka Jurišič]], [[Razlagamo.si]] *'''2019''': [[Društvo BRAVO]], [[Katja Gruber]], [[Branka Kovaček]], [[Nina Jelen]], [[Maja Ahačič]], [[Marjana Kolenko]], [[Mojca Dimec]], [[Lidija Golc]], [[Igor Saksida]], [[Boris Aberšek]], [[Bojan Dekleva]] *'''2018''': [[Tatjana Gulič]], [[Darja Štiherl]], [[Zdenka Keuc]], [[Bogdan Zdovc]], [[Alojz Razpet]], [[Zdenko Kodelja]], [[Saša Aleksij Glažar]], [[Metod Resman]], [[Mitja Krajnčan]], [[Tanja Vilič Klenovšek]], [[Vladimir Wakounig]] *'''2017''': [[Mladen Kopasić]], [[Ivan Dović]], [[Majda Schmidt Krajnc]], [[Bogdana Borota]], [[Mojca Čepič]], [[Justina Erčulj]], [[Marta Korošec]], [[Stane Berzelak]], [[Majda Šlajmer - Japelj]], [[Janko Strel]] *'''2016''': [[Helena Fojkar Zupančič]], [[Breda Forjanič]], [[Osnovna šola Bistrica ob Sotli]], [[Javni zavod Park Škocjanske jame]], [[Slavko Gaber]], [[Rajko Šugman]], [[Sonja Pečjak]], [[Črtomir Frelih]], [[Darjo Felda]], [[Olga Rupnik Krže]], [[Marko Strle]] *'''2015''': [[Mojca Zupan]], [[Branka Potočnik Krajnik]], [[Anton Baloh (učitelj)|Anton Baloh]], [[Frančiška Al-Mansour]], [[Andrej Podobnik]], [[Alenka Kobolt]], [[Marija Kavkler]], [[Majda Cencič]], [[Marjeta Gašperšič]], [[Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca v Ljubljani]], [[Teodor Domej]] *'''2014''': [[Ksenija Trotovšek Brlek]], [[Maja Cilenšek]], [[Svetlana Lučka Joksić]], [[Hiša eksperimentov]], [[Marjan Prevodnik]], [[Anton Šepetavc]], [[Janez Demšar]], [[Ivan Gerlič]], [[Vida Medved Udovič]], [[Zvonka Pangerc Pahernik]], [[Aleksander Vališer]] *'''2013''': [[Vrtec Vodmat Ljubljana]]; [[Marija Mahne]], [[Marinka Šuštar]]; [[Majda Škrinar Majdič]], [[Damijan Močnik]], [[Marina Rugelj]]; [[Lucija Čok]], [[Zdenko Medveš]], [[Mara Cotič]]; [[Ida Srebotnik]]; [[Franci M. Kolenec]] *'''2012''': [[Jožica Pantar]], [[Magdalena Bobek]], [[Marija Zupan]], [[Karla Zajc Berzelak]], [[Olga Dečman Dobrnjič]], [[Miran Hladnik]], [[Andrej Brodnik]], [[Igor Dekleva]], [[Andragoški zavod Maribor]], [[Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje]] *'''2011''': [[Ljudmil Rus]], [[Doroteja Jelenc]], [[Marko Razpet]], [[Robert Kroflič]], [[Helena Kozar]], [[Viljem Vesenjak]], [[Irma Lipovec]], [[Rožana Koštiál]], [[Marjana Zupančič]], [[Gabrijela Hauptman]] *'''2010''': [[Suzana Antič]], [[Terezija Draginc]], [[Jožefa Polanc]], [[Valentin Kubale]], [[Tomaž Janez Geršak]], [[Peter Glavič]], [[Simona Tancig]], [[Vida Mohorčič Špolar]], [[Ksenija Preželj]], [[Darinka V. Kabelka]], [[Loredana Sabaz]], [[Valerija Perger]] *'''2009''': [[Ivana Leskovar]], [[Aleksandra Pirkmajer Slokan]], [[Martin Dušič]], [[Vinko Cuderman]], [[Štefan David]], [[Izidor Hafner]], [[Ljubica Marjanovič Umek]], [[Breda Kroflič]], [[Mojca Kovač Šebart]], [[Marijan Lačen]], [[Miroslava (Mirka) Brajnik]] *'''2008''': [[Dane Katalinič]], [[Mojca Starešinič]], [[Majda Jurkovič]], [[Verena Koch]], [[Anton Gams]], [[Mirjana Pretnar]], [[Anton Kotar]], [[Jože Horvat]], [[Miroslav Kališnik]], [[Lucia Barei]], [[Igor Štuhec]] *'''2007''': [[Betka Vrbovšek]], [[Ciciban (revija)|Revija Ciciban]], [[Jožek Horvat Muc]], [[Zmagoslav Barič]], [[Miro Bornšek]], [[Alojz Širec]], [[Ljubica Podboršek]], [[Jan Ulaga]], [[Mirko Slosar]], [[Franc Pediček]] *'''2006''': [[Nada Verbič]], [[Marija Meta Budnar]], [[Sonja Peternel]], [[Edvard Trdan]], [[Boža Krakar Vogel]], [[Pavel Zgaga]], [[Martin Kramar]], [[Breda Podboj]], [[Frančišek Okorn]], [[Egidija Novljan]], [[Magdalena Frančiška Božnar]] *'''2005''': Božena Bratuž, Marija Grginič, [[Osnovna šola Brežice]], Tatjana Koren, Helena Fortič, Jožko Battestin, Alenka Knez, Valentin Peternel, [[Primož Kuret]], Roman Brvar, Jožica Bezjak *'''2004''': Metka Čas, Drago Ivanšek, Mojca Samardžija, Slavko Deržek, [[Edvard Majaron]], [[Gabrijela Čačinovič Vogrinčič]], [[Olga Drofenik]], Ivan Škoflek, Erika Glanz, Aleksandra Čeferin, Marijan Prosen *'''2003''': [[Laura Salama Giachin]], [[Janko Koren]], [[Meta Puklavec]], [[Milan Meža]], [[Dragica Čadež Lapajne]], [[Jože Duhovnik]], [[Peter Raspor]], [[Stane Košir]], [[Stanislava Sostič Čuk]], [[Tomaž Skulj]], skupina avtoric [[Nana Cajhen]], [[Nevenka Drusany]], [[Dragica Kapko Bakič]], [[Martina Križaj Ortar]], [[Marja Bešter Turk]] *'''2002''': [[Štefanija Meršnik]], [[Leopold Sever]], [[Marinka Marovt]], [[Alenka Vilfan Kozinc]], [[Dušan Kaplan]], [[Marija Tome]], [[Franček Lasbaher]], [[Jože Vauhnik]], [[Helga Glušič]], [[Darij Pobega]], [[Ivan Kejžar]] *'''2001''': [[Tatjana Vonta]], [[Saša Tomažič]], [[Alenka Aškerc Mikeln]], [[Jože Zupančič]], [[Marjan Štrancar]], [[Stanko Šimenc]], [[Herta Orešič]], [[Cveta Razdevšek Pučko]], [[Ivan Marin]], [[Ema Škerjanc Ogorevc]], [[Dušana Findeisen]] *'''2000''': [[Erika Jovanovski]], [[Amalija Ljuba Novak]], [[Sonja Zofija Mirtič]], [[Marjan Polanec]], [[Davorin Žitnik]], [[Peter Legiša]], [[Jurij Kunaver]], [[Jurij Kržnič]], [[Vinko Skalar]], [[Jasna Dominko Baloh]], [[Evgen Titan]] *'''1999''': [[Emilija Pešec]], [[Tone Pfajfar]], [[Karel Šmigoc]], [[Viktorija Slabe]], [[Tomaž Šegula]], [[Janez Šušteršič]], [[Metka Zevnik]], [[Mira Avsec]], [[Božidar Kranjčič]], [[Živa Gruden]], [[Bogomil Jakopič]] *'''1998''': [[Katja Makarovič]], [[Lucija Selan]], [[Cvetko Budkovič]], [[Miha Mohor]], [[Alfonz Vreznik]], [[Anton Skok]], [[Božidar Opara]], [[Nada Pertot]], [[Jože Flašker]], skupina učiteljev in sodelavcev pedagoške fakultete v ljubljani na področju naravoslovja: [[Barbara Bajd]], [[Janez Ferbar]], [[Saša Aleksij Glažar]], [[Matjaž Jaklin]], [[Dušan Krnel]], [[Danica Mati]], [[Darja Skribe Dimec]], [[Anton Moljk]] (66 predlogov) *'''1997''': [[Marija Dornik]], [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]], [[Tomaž Habe]], [[Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku]], [[Gregor Pavlič]], [[Valentin Pivk]], [[Sonja Klemenčič]], [[Meta Grosman]], [[Zinka Zorko]], [[Angela Klanšek]], [[Katica Kovač]], [[Marija Markež]] (44 predlogov) *'''1996''': [[Ana Četkovič Vodovnik]], [[Vzgojnoizobraževalni zavod Frana Milčinskega Smlednik]], [[Mira Turk Radikovič]], [[Janez Bitenc]], [[Marija Gabrijelčič]], [[Genija Lipar Kadunc]], [[Milan Marušič]], [[Franc Savnik]], [[Jurij Jug]], [[Andrej Šalehar]], [[Vladimir Klemenčič]] (33 predlogov) *'''1995''': [[Milena Bertoncelj]], [[Zavod za usposabljanje slušno in govorno motenih iz Ljubljane]], [[Edvin Švab]], [[Viljenka Jalovec]], [[Dušica Kunaver]], [[Franc Černigoj]], [[Vesna Falatov]], [[Mirjam Perovič]], [[Zoran Jelenc]], [[Milan Divjak]], [[Ana Zlata Dragaš]] (33 predlogov) *'''1994''': [[Ljudmila Žalik]] in [[Ignac Žalik]], [[Alenka Knez]], Breda Oblak, [[Dušan Parazajda]], [[Slavko Brinovec]], [[Silvo Fatur]], [[Marija Velikonja]], [[Ivan Toličič]], [[Jože Lep]], [[Nadia Vidovich]], [[Franc Kukovica]] (43 predlogov) *V letih '''1991-1993''' se nagrada ni podeljevala. *'''1990''': [[Tilka Jan]], [[Franjo Karažinec]], [[Irena Velkavrh]], [[Tone Turičnik]], [[Barica Marentič Požarnik]], [[Terezija Uran]], [[Marija Šemrl]] (23 predlogov, 21.000.000 din), priznanja: Glasbena matica v Trstu, [[Slovenski šolski muzej]], Srednja vzgojiteljska šola v Ljubljani (25.000.000 din) *'''1989''': [[Joža Ferjančič]], [[Stane Florjančič]], [[Berta Golob]], [[Karel Kordeš]], [[Jože Prelog]], [[France Režun]], [[France Strmčnik]] (31 predlogov, 8.000.000 din), priznanja: OŠ France Bevk v Ljubljani, Srednja šola za gostinstvo in turizem v Mariboru, ''Mladi rod'', mladinski list na avstrijskem Koroškem (7.000.000 din) *'''1988''': [[Danica Cedilnik]], [[Jože Dolinšek]], [[Jože Filo]], [[Ana Krajnc]], [[Bojan Pavletič]], [[Ivan Vidav]], [[Pavla Zdovc]] (30 predlogov, 2.000.000 din), priznanja: OŠ v Zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino dr. Marko Gerbec, Šentvid pri Stični, Visoka ekonomsko-komercialna šola v Mariboru, [[Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije]] (3.000.000 din) *'''1987''': [[Irena Levičnik]], [[Janez Karlin]], [[Nives Rustja]], [[Janez Sagadin]], [[Marija Skledar]], [[Jožica Kavčič]], [[Ada Vidmar (24 predlogov, 700.000 din), priznanja: OŠ Postojna, Srednja šola Edvarda Kardelja Ravne na Koroškem, Uredništvo izobraževalnih oddaj pri Radiu Ljubljana (1.500.000 din) *'''1986''': [[Lea Brodnjak]], [[Milan Kabaj]], [[Vera Kušljan]], [[Stanko Londrant]], [[Marica Nakrst]], [[Jože Valentinčič]], [[Ivan Žele]] (31 predlogov, 360.000 din), priznanja: Center za glasbeno vzgojo Koper, OŠ bratov Ribarjev Brežice, Srednja šola tehniških strok Franc Leskovšek - Luka v Ljubljani *'''1985''': [[Marija Brezovar]], [[Leopold Kejžar]], [[Janez Kerčmar]], [[Vida Kovač]], [[Franc Lazarini]], [[Franc Pečnik]], [[Vera Vezovnik]] (42 predlogov, 200.000 din), priznanja: celodnevna OŠ 25. maj, Prestranek, celodnevna OŠ Gorenjskega odreda v Žirovnici, Železarna Ravne na Koroškem *'''1984''': [[Joško Budin]], [[Boris Feldin]], [[Lojze Gobec]], [[Justi Kavšek]], [[Janez Kuhar]], [[Ivan Štalec]], [[Branko Vesel]] (37 predlogov, 120.000 din), priznanja: OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, OŠ Slavka Šlandra Prebold, Zavod za delovno usposabljanje mladine Črna na Koroškem *'''1983''': [[Vikica Kos]], [[Drago Ocepek]], [[Janez Pešec]], [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]], [[Marija Vogrič]], [[Albin Završnik]], [[Martin Zorič]] (32 predlogov, 50.000 din), priznanja: OŠ Karel Destovnik Kajuh, pedagogi v UKC Ljubljana, Zavod za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marijana Borštnarja v Dornavi *'''1982''': [[Cilka Dimec Žerdin]], [[Franc Forstnerič]], [[Drago Glogovšek]], [[Jožica Jagodic]], [[Vojko Lovše]], [[Mimica Pelcl]], [[Jurče Vraže]] (36 predlogov, 40.000 din), priznanja: Celodnevna osnovna šola Trbovlje, Zavod za usposabljanje Janez Levec Ljubljana, Komisija za tisk ... pri društvu matematikov, fizikov in astronomov SRS *'''1981''': [[Stane Habe]], [[Ivanka Milovanovič]], [[Tanja Plemenitaš]], [[Hrabroslav Pramelč]], [[Vesela šola]] pri ''Pionirskem listu'' (France Demšar, Maksa Kalin, [[Božo Kos]], Suzana Šoster), [[Mira Voglar]], [[Truda Žoher Durjava]] (24 predlogov, 40.000 din), priznanja: [[Gimnazija Črnomelj]], [[Osnovna Šola Dante Alighieri Izola]], [[Osnovna šola Vuzenica]] *'''1980''': Vida Blažko, Franc Fister, [[Severin Golmajer]], Milena Kokotec, Stane Kranjc; priznanja: celodnevna OŠ 7. maj, Dobova, OŠ Katja Rupena, Novo mesto, revija ''Otrok in družina'' (32 predlogov za nagrade, 10 za priznanja, 40.000 din) *'''1979''': Mija Artač, [[Vladimir Bračič]], Janez Drnovšek, Jože Geršak, [[Avgustin Lah]], [[Vida Matičetova]]; priznanja: [[Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana|Zavod za slepo in slabovidno mladino]], Svet za delo s pionirji pri Občinski zvezi prijateljev mladine Trbovlje, učiteljski kolektiv dvojezične osnovne šole Drago Lugarič, Lendava (16 predlogov za nagrade, 4 za priznanja, 35.000 din) *'''1978''': Janez Grašič, [[Miran Hasl]], [[Aleksandra Kornhauser]], Frane Mohorko, Marija Operčkal, Svetoslava Zorč (31 predlogov, 30.000 din) *'''1977''': Vida Herman, Danica Jandl, Jože Kocijan, Viktor Krenčič, Miro Lužnik, [[Egon Mihelič]] (17 predlogov, 20.000 din) *'''1976''': Slavko Brataševec, Karel Kos, Franc Munih, Frane Turičnik, [[Učiteljski pevski zbor Emil Adamič]] (10 predlogov, 20.000 din) *'''1975''': [[Marica Dekleva Modic]], [[Festival Kurirček]], [[Boris Lipužič]], [[Marta Paulin Schmidt - Brina]], [[Marija Volf]], [[Milan Vrtačnik]] (9 predlogov, 16.000 din) *'''1974''': [[Marija Koman]], [[Živa Kraigher]], [[Milica Lugarič]], [[Stane Mihelič]], [[Rezka Pirc]], [[Leopold Zemljak]], [[Slavica Zirkelbach]] (14 predlogov, 10.000 din) *'''1973''': [[Breda Cilenšek]], [[Janko Černut]], [[Anton Golčer]], [[Vilko Kolar]], [[Srečko Rot]], [[Marjanca Šeme]], [[Avgust Šuligoj]], [[Dina Urbančič]] (20 predlogov, 8000 din) *'''1972''': [[Mara Burja]], [[Jože Jurančič]], [[Franjo Klojčnik]], [[Milena Kos]], [[Danica Marion]], [[Vladimir Močan]], [[Tone Troha]], [[Drago Vončina]] (26 predlogov, 8000 din) *'''1971''': [[Ivan Knez]], [[Desa Mušič]], [[Drago Pahor]], [[Vida Rudolf]], [[Marija Saje]], [[Andrej Šavli]], [[Iva Šegula]] (20 predlogov, 8000 din) *'''1970''': [[Tilka Blaha]], [[Stanko Gogala]], [[Zora Kolar]], [[Fran Roš]], [[Venceslav Winkler]], [[Ivan Vokač]], ([[Pavel Kunaver]])<ref>Pavel Kunaver naj bi dobil nagrado že leta 1958.</ref> (31 predlogov, 7000 din) *'''1969''': [[Anica Dolanc]], [[Tone Ferlinc]], [[Peter Martinc]], [[Marijan Pavčič]], [[Nanka Pučko]] (36 predlogov, 500.000 din) *'''1968''': [[Ivan Bertoncelj]], [[Miroslav Faletov]], [[Lea Smasek]], [[Anka Zevnik]], [[Albert Žerjav]] (15 predlogov, 400.000 S din) *'''1967''': Dušan Bavdek, [[Jože Brilej (učitelj)|Jože Brilej]], [[Vladimir Cvetko]], [[Jože Povšič]], [[Henrik Zdešar (učitelj)|Henrik Zdešar]] (37 predlogov, 400.000 S din) *'''1966''': [[Franček Bohanec]], [[Slavica Božič]], [[Venceslav Čopič]], [[Nada Vreček]], [[France Ostanek]] (39 predlogov, 300.000 S din)<ref>Podatki od leta 1966 so iz arhiva Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, od 2004 dalje pa s spletnih strani ministrstva.</ref> *'''1958''': [[Simon Gorišek]], [[Bela Horvat]], [[Draga Humek]], [[Miroslav Kokolj]], [[Pavel Kunaver]], [[Albin Ogorelec]], [[Helena Puhar]], [[Franc Sušnik]], [[Rudi Završnik]] *'''1957''': [[Vladimir Batič]], [[Mirko Brumen]], [[Avgust Gojkovič]], [[Vlado Mušič]], [[Lado Smrekar]], [[Gustav Šilih]], [[Jože Unverdorben]] ==Glej tudi== *[[w:sl:Kategorija:Žagarjevi nagrajenci|Žagarjevi nagrajenci]] *Miran Hladnik, [[:wikiversity:sl:Nagovor na podelitvi republiških nagrad za šolstvo 4. oktobra 2012|Nagovor na podelitvi republiških nagrad za šolstvo 4. oktobra 2012]]. ==Opombe== <references /> ==Zunanje povezave== * [https://www.gov.si/teme/drzavne-nagrade-na-podrocju-solstva/ Nagrade RS na področju šolstva] * ''Narodni heroj Stanko Žagar: Ljudski učitelj in revolucionar''. Ljubljana: Komunist, 1982. {{COBISS|ID=20738055}} [[Kategorija:Slovenske nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1957]] ixidli8amvrsw8j5pi2gn5hyb0b4azf 0 360239 6689553 6661759 2026-06-15T09:38:15Z Nareto 77605 6689553 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name= Airbus A320 |image=Adria Airways Airbus A320 KvW.jpg |caption=Airbus A320 nekdanje [[Adria Airways|Adria-e Airways]] }} {{Infobox aircraft type |type= [[Ozkotrupno letalo|ozkotrupno]] [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[Potniško letalo|potniško]] [[letalo]] kratkega do srednjega dosega |manufacturer= Airbus |national origin ={{EU}} večdržavno |designer= Airbus Industry |first flight= 22. februar 1987, [[Toulouse]] |introduction= 28. marec 1988 [[Air France]] |retired= |status= v uporabi |primary user= [[American Airlines]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]], [[Air France]], [[Lufthansa]], [[Wizz Air]], [[British Airways]], [[EasyJet]] |more users= |produced= 1988-danes |number built= 11039 do avgusta 2023 |unit cost= A320 30 milijonov USD 1988 (84 millijonov v 2026)<br> A320 35 milijonov USD 1990 (89 millijonov v 2026)<br> A320 40 milijonov USD 1995 (101 millijonov v 2026)<br> A320 45 milijonov USD 2005 (76 millijonov v 2026)<br> A320 101 milijonov EUR 2020 (129 millijonov v 2026) |program cost=7,7 milijarde EUR 1984 <br> (25 miljard EUR v 2023) |developed from = [[Airbus A300]]<!--The aircraft which formed the basis for this aircraft--> |variants with their own articles = [[Airbus A320NEO]]<!--Variants OF this aircraft--> |developed into = [[Airbus A330]] <!--For derivative aircraft based on this aircraft--> }} |} '''Airbus A320''' je [[Evropa|evropska]] družina [[ozkotrupno letalo|ozkotrupnih]], [[Dvomotorno reaktivno letalo|dvomotornih]] [[reaktivno letalo|reaktivnih]] [[potniško letalo|potniških letal]] kratkega do srednjega dosega s [[Stekleni kokpit|steklenim kokpitom]] z [[Bočna krmilna palica|side-stickom]] in prvo civilno potniško letalo z [[Fly-by-wire|fly by wire]] dizajnom, ki ga proizvaja mednarodno podjetje [[Airbus]]. A320 je eno od najbolj uporabljanih in varnih letal ter velja za najuspešnejšo [[potniško letalo]] v zgodovini. Družino letal A320 sestavljajo poleg osnovnega modela A320 še: A318, A319 in A321 piloti lahko letijo vsa letale z istim [[Type rating|type ratingom.]] Letala A320 zaradi velikega povpraševanja in geopolitičnega pomena tržišča sestavljajo na 4 lokacijah: [[Toulouse]] Francija, [[Hamburg]] Nemčija, [[Tjandžin]] Kitajska in Mobile [[Alabama]] ZDA. {| class="wikitable" |+Modelne variante družine A32F !Model !Prvi let !v prometu ! CEO !NEO |- |A318 |2002 |2003 |2001–2013 |ni bil razvit |- |A319 |1995 |1996 |1994–2021 |2017–danes |- |A320 |1987 |1988 |1986–2021 |2014–danes |- |A321 |1993 |1994 |1992–2021 |2014–danes |} Vsa omenjena letala imajo enako krilo. A320 je bil razvit v konkurenci: [[Boeing 717]], [[Boeing 727]], [[Boeing 737]], [[Boeing 757]], [[McDonnell Douglas MD-90]], [[Fokker 100]], [[Comac ARJ21]], [[COMAC C919|Comac C919]], [[Tupoljev Tu-204]] in [[Bombardier CSeries]]. Krstni polet je bil 22. februarja 1987, 28. marca 1988 je [[Air France]] prejela prvo letalo A320. Med prvimi operaterji je bila slovenska [[Adria Airways]], ki je pogumno pristopila k naročilu letal daljnega leta 1985 in postala leta 1989, s serijsko številko MSN 43 je bila prva uporabnica motorjev [[IAE V2500]], to so bila prva letala Airbus v Jugoslaviji in vzhodni Evropi. Večina flote letal A320 CEO je opremljena z motorji [[CFM International CFM56|CFM56]], za laični občutek tipični motor ima 120kN potiska, kar je primerljivo z 42 500 konjskimi močmi po motorju. Obstajajo dve varianti glede razvoj CEO, ki ima prvotne motorje: CFM56 in IAE V2500 in je bila v proizvodnji do leta 2021 in NEO nova opcija z učinkovitejšimi motorji: [[Pratt & Whitney PW1000G|PW1000G]] ali [[CFM International LEAP|CFM LEAP-1A]] in posodobitvami od leta 2012. Poraba goriva CEO je okvirno 2400&nbsp;kg na uro na režimu križarjenja na višini in 9000&nbsp;kg na uro na vzletni moči. Ura letenja z letalom A320 je ocenjena na okvirno $10.000. A320 je zelo popularno tudi pri nizkocenovnih prevoznikov kot so: [[EasyJet]], [[Wizz Air]]. Število potnikov je od 107 pri najmanjšem A318, 124-156 pri A319, 150-180 pri A320 in 185-220 pri A321. Dolet letala je do 6,945 kilometrov pri A319CEO, nove verzije NEO (new engine option) imajo okrog 15 % večji dolet z bolj ekonomičnimi motorji: [[Pratt & Whitney PW1000G|PW1000G]] in [[CFM International LEAP|CFM LEAP-1A]]. Obstaja tudi luksuzna različica A319CJ, ki ima večje rezervoarje s skoraj dvakrat večjim doletom. A320 v primerjavi s predhodniki uporablja več računalniških sistemov. Je prvo potniško letalo z digitalnim sistemom krmiljenja [[fly-by-wire]] in "sidestick" kontrolno palico. Pri tem sistemu računalnik pretvori pilotove signale v digitalne in v nekaterih primerih prepreči nevarne dogodke. Za pogon sta na voljo dva motorja: ameriško-francoski CFM56 ali pa IAE V2500, pri najmanjši verziji A318 pa tudi [[Pratt & Whitney]] PW6000. Vsi slovenski Adriini Airbusi so bili naročeni z [[IAE V2500]] [[turboventilatorski motor|turboventilatorskimi motorji]]. Te verzije imenujemo CEO (Curent Engine Option). {| class="wikitable" !Generacija !Proizvodnja !Podvariante |- |1. A320 CEO |1986–2021 |A318, A319, A320, A321 |- |2. A320 NEO |2014–danes, 2018 A321LR-, 2024 A321XLR- |A319neo, A320neo, A321neo, A321LR, A321XLR |} Leta 2010 so začeli z razvojem nove različice [[Airbus A320NEO|320NEO]] (New Engine Option), ki je opremljena z novimi motorji [[CFM International LEAP|CFM International LEAP-X]] ali [[Pratt & Whitney PW1000G]] - [[turbofan]] z reduktorjem. Z novimi krilci, imenovanimi [[Winglet|sharklets]], in novimi motorji doegajo 15 % manjšo porabo goriva in precej manjše izpuhe [[Dušikov oksid|dušikovih oksidov]]. Ameriški [[Boeing]] je odgovoril z novim 737 imenovanim [[Boeing 737MAX|MAX]], ki bo imel Leap-X motorje, PW1000G je namreč prevelik za 737. {| class="wikitable" !Varianta !Proizvodnja !Izdelanih |- |'''A320-100''' |1987–1988 |21 |- |'''A320-200''' |1988–2021 (CEO) |več kot 5.000 |- |'''A320neo''' (uradno A320-200neo) |2014–danes |še vedno v proizvodnji |} Trenutno je večina dobavljenih letal še v uporabi, v prihodnosti lahko pričakujemo konverzije letal v tovorna letala, kar je običajna praksa za starejša letala. Tovorni A320 bo lahko tovoril okrog 20 ton tovora. {| class="wikitable" |+CFM, IAE, LEAP, PW motorji !Skupina !Varianta !Motor |- |'''CFM (CEO)''' |A320-211 |CFM56-5A1 |- | |A320-212 |CFM56-5A3 |- | |A320-214 |CFM56-5B4/P |- | |A320-216 |CFM56-5B6 |- |'''IAE (CEO)''' |A320-231 |V2500-A1 |- | |A320-232 |V2527-A5 |- | |A320-233 |V2527E-A5 |- |'''LEAP''' |A320-251N |CFM LEAP-1A |- |'''PW''' |A320-271N |PW1100G-JM |} [[File:F-WWAI A320-131 Airbus Industrie(prototype) FAB SEP88 (13753510323).jpg|thumb|F-WWAI Airbus A320-100 prototip, opremljen z -200 wingleti]] == Varnost v družini A320 == [[File:Airbus A320-100 Air France (AFR) F-GFKQ - MSN 002 (10655931213).jpg|thumb|Airbus A320-320-111 (F-GFKQ) [[CFM International CFM56|CFM56]] motorji]] [[File:Airbus 320-200 Wizz Air 2 c.JPG|thumb|A320-232 (HA-LPK) [[IAE V2500|IAE]] motorji]] [[File:GDN HA-LJE 2.jpg|thumb|A320-271neo (HA-LJE) [[Pratt & Whitney PW1000G|PW1000G]] motorji]] [[File:Airbus-319-cockpit.jpg|thumb|Airbus 319 cockpit]] [[File:Airbus A320-232 - HS-TXH - Thai Smile Airways.jpg|thumb|Airbus A320-232 HS-TXH Thai Smile Airways]] [[File:Thrust levers of an Airbus A320.jpg|thumb|Pedestal Airbus A320 ]] [[Slika:Overhead_panel_of_A320_aircraft_at_parking_stand.jpg|sličica|Nad glavni panel Airbus A320 ]] [[File:American Airlines aircraft at PHX (N657AW, N837AW, N604AW, N845NN) - Quintin Soloviev.jpg|thumb|American Airlines je največji operater flote A320 s 405 letali]] Airbus A320 je eno izmed najvarnejših potniških letal. Celotna družina letal Airbus 320 je bila vpletena v 59 letalskih incidentov, med katerimi je bilo popolnoma uničenih 23 letal, s skupaj 789 žrtvami (stanje aprila 2012).<ref>[http://aviation-safety.net/database/dblist.php?Type=022 Airbus A320 occurrences] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160418172522/http://aviation-safety.net/database/dblist.php?Type=022 |date=2016-04-18 }}. Aviation Safety, 2. april 2012.</ref><ref>[http://aviation-safety.net/database/dblist.php?field=typecode&var=022%&cat=%1&sorteer=datekey&page=1 Airbus A320 izgube celotnega letala] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128193952/http://aviation-safety.net/database/dblist.php?field=typecode&var=022%&cat=%1&sorteer=datekey&page=1 |date=2020-11-28 }}. Aviation Safety, 2. april 2012.</ref><ref>[http://aviation-safety.net/database/type/type-stat.php?type=022 Airbus A320 statistics] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160308080532/http://aviation-safety.net/database/type/type-stat.php?type=022 |date=2016-03-08 }}. Aviation Safety, 2. april 2012.</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.jacdec.de/statistics/types/Types.htm |title= JACDEC's Airliner Safety Statistics: Aircraft |publisher= [[JACDEC]] |date= 17. maj 2007 |accessdate= 2013-09-05 |archive-date= 2013-10-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20131004222831/http://www.jacdec.de/statistics/types/Types.htm |url-status= dead }}</ref><ref>[http://www.ntsb.gov/aviationquery/index.aspx NTSB Accident Database search on A320]. NTSB. Pridobljeno 14. aprila 2012.</ref> V [[ZDA]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] je bilo do leta 2008 zabeleženo tudi najmanj 50 incidentov izgube [[zaslon]]ske slike v kabinskih prikazovalnikih pilotov.<ref name="planeandpilotmag.com">{{navedi splet|author=Katz, Peter|url=http://www.planeandpilotmag.com/pilot-talk/ntsb-debriefer/glass-cockpit-blackout.html|title=Glass-Cockpit Blackout|work=Plane & Pilot|date=21. oktober 2008|accessdate=14. april 2012|archive-date=2013-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130917035251/http://www.planeandpilotmag.com/pilot-talk/ntsb-debriefer/glass-cockpit-blackout.html|url-status=dead}}</ref><ref name="NTSB safety recommendation A08-53">[http://www.ntsb.gov/doclib/recletters/2008/A08_53_55.pdf NTSB Safety Recommendation A-08-53 through −55]. NTSB, 22 July 2008. Pridobljeno 14. april 2012.</ref><ref name="aaib">[http://www.aaib.gov.uk/sites/aaib/publications/formal_reports/2_2008_g_euob.cfm Air Accidents Investigation: 2/2008 G-EUOB]. Aaib.gov.uk, 22. oktobra 2005. Pridobljeno 12. januar 2011.</ref> Vse različice družine A320 (A318, A319, A320 in A321) so opremljene z naprednimi varnostnimi sistemi. Tako imajo npr. vsa letala turbino RAT ([[Ram Air Turbine]]), ki je shranjena pod levim krilom in se samodejno aktivira v primeru okvare obeh motorjev ter tako dovaja nujno potrebno električno energijo v pilotsko kabino, za delovanje vsaj osnovnih instrumentov, ki omogočajo upravljanje in nadzor nad letenjem. V primeru okvare motorjev pa A320 sicer lahko doseže drsno (jadralno) razmerje 1:20 (izgubi 1 km višine na 20 km, ki jih preleti vodoravno). Tako lahko v primeru okvare obeh motorjev na višini 12 000 m preleti še okoli 240 km in varno pristane na letališču. Pilot lahko dokazano z letalom zasilno pristane tudi na vodi, kar je leta 2009 dokazal pilot Sullenberger na reki [[Hudson (reka)|Hudson]] pri [[New York]]u po kratkem jadranju. Letalu sta namreč zaradi trka s pticami odpovedala oba motorja. Nevarno stanje v letalstvu je tudi dekompresija (padec tlaka v kabini). Lahko je: * eksplozivna (zrak uide iz letala v manj kot 0,5 sekunde in lahko pri tem povzroči poškodbe pljuč) * rapidna (zrak uide hitro, a še vedno lahko zapusti pljuča brez poškodb) * gradualna (ta je najbolj problematična, saj nastopi počasi in je pogosto ne opazimo, dokler se ne pojavijo simptomi [[hipoksija|hipoksije]] - pomanjkanja kisika v možganih, a takrat je lahko že prepozno - primer je let Helios 522 v Atene) Na višini 12.000 metrov ima povprečen odrasel le okoli 20 sekund uporabne zavesti, zato si mora čim prej nadeti kisikovo masko, ki se samodejno aktivira in iz kemičnega generatorja proizvaja 100% kisik, in počakati na zasilni spust pod najmanj 3.000m (sprejemljivo višino za dihanje), če se le da, pa še nižje. V primeru potrebe po [[Zasilni pristanek|zasilnem pristanku]] je potrebno upoštevati navodila kabinskega osebja in zavzeti položaj za trk. Pri evakuaciji se po odprtju vrat v 5 sekundah napihne evakuacijski tobogan, po katerem lahko letalo zapustijo vsi potniki v manj kot minuti. Pod sedežem je tudi [[rešilni jopič]] z lučko in piščalko. V primeru požara pri evakuaciji je potrebno slediti zasilnim lučkam, ki potnike usmerjajo proti izhodu. Kabinsko osebje ima tudi zaščitne obleke in maske v primeru dima in strupenih plinov. Vsa letala imajo tudi sistem TCAS ([[Traffic Colission Avoidance System]]) za preprečevanje trkov v zraku, ki deluje na podlagi transponderja (oddajnika) in pilotom v primeru nevarnosti ukaže, naj se naglo vzpenjajo ali spuščajo. Prav tako je letalo opremljeno tudi s sistemom GPWS ([[Ground Proximity Warning System]]), ki preprečuje trk v teren (goro, tla, morje). Pilota opozarja, če se nekontrolirano spusti več kot 800 m (2500ft) do površja (deluje na podlagi radarskih valov) in mu ukaže, naj se naglo dvigne, ali pa če zazna, da letalo takoj po vzletu naglo izgublja višino. V primeru padca letala je le-to opremljeno z dvema [[Črna skrinjica (letalstvo)|črnima skrinjicama]]. Ena snema pogovore v pilotski kabini ([[Flight Voice Recorder]]), druga pa podatke o letu ([[Flight Data Recorder]]). Preživita lahko ogromno silo trka in izpostavljenost temperaturam do 2.500 stopinj Celzija tudi do 12 ur. == Tehnične specifikacije == [[Slika:Airbus_A320-214_‘G-EZTT’_Easyjet_(40632383510).jpg|sličica|Airbus A320-214 Easyjet ]] [[Slika:Adria_Airways_Airbus_A320-231;_S5-AAC@LJU;14.06.2009_540bi_(4329389084).jpg|sličica|Adria Airways Airbus A320-231; S5-AAC@LJU;14.06.2009 ]] {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:96%;" |- |+Družina Airbus A320 |- ! !A318-100 !A319-100 / A319LR / A319CJ !A320-200 !A321-200 |- ! Posadka | colspan="4" style="text-align:center;"| 2 |- ! Kapaciteta | 132 (1 razred) <br /> 117 (1 razred) <br />107 (2 razreda) | 156 (1 razred) <br /> 134 (1 razred) <br />124 (2 razreda) | 180 (1 razred) <br /> 164 (1 razred) <br />150 (2 razreda) | 220 (1 razred) <br /> 199 (1 razred) <br />185 (2-razreda) |- ! Tovor | 21,21 m³ | 27,62 m³ <br /> 4× LD3-46 | 37,41 m³ <br /> 7× LD3-46 | 51,73 m³ <br /> 10× LD3-46 |- ! Dolžina | 31,44 m | 33,84 m | 37,57 m | 44,51 m |- ! Razpon kril | colspan="4"| 34,10 m |- ! Površina kril | colspan="4"| 122,6 m² |- ! Naklon kril | colspan="4"| 25 stopinj |- ! Višina | 12,51 m | colspan=3|11,76 m |- ! Širina kabine | colspan="4"|3,70 m |- ! Širina trupa | colspan="4"|3,95 m |- ! Višina trupa | colspan="4"|4,14 m |- ! Prazna teža (OEW) | 39500 kg | 40800 kg | 42600 kg | 48500 kg |- ! Teža brez goriva (MZFW) | 54500 kg | 58500 kg | 62500 kg | 73800 kg |- ! Maks. pristajalna teža | 57.500 kg | 62.500 kg | 66.000 kg | 77.800 kg |- ! Maks. vzletna teža | 68.000 kg | 75.500 kg | 78.000 kg | 93.500 kg |- ! Potovalna hitrost | colspan="4"|[[Machovo število|Mach]] 0,78 (828&nbsp;km/h pri 11,000&nbsp;m) |- ! Največja hitrost | colspan="4"|Mach 0,82 (871&nbsp;km/h pri 11.000&nbsp;m) |- ! Dolet | {{convert|3100|nmi|km|abbr=on}},<br />{{convert|3200|nmi|km|abbr=on}}z [[Wingtip device#Blended winglets|sharklets]] | {{convert|3600|nmi|km|abbr=on}},<br />{{convert|3700|nmi|km|abbr=on}} z [[Wingtip device#Blended winglets|sharklets]] | {{convert|3100|nmi|km|abbr=on}},<br />{{convert|3300|nmi|km|abbr=on}} z [[Wingtip device#Blended winglets|sharklets]] | {{convert|3000|nmi|km|abbr=on}},<br />{{convert|3200|nmi|km|abbr=on}} z [[Wingtip device#Blended winglets|sharklets]] |- ! Vzletna dolžina | 1828 m | 2164 m | 2090 m | 2560 m |- ! Kapaciteta goriva | 24210 L | colspan="2"|24210 L standard <br /> 30190 L optional | 24050 L standard <br /> 30030 L optional |- ! Višina leta | colspan="4"|12000 m<br /> '''A319 CJ in A321:''' 12500 m |- ! rowspan=2|Motorji (×2) | colspan="4"|[[CFM International CFM56#CFM56-5 series|CFM International CFM56-5 series]] |- | [[Pratt & Whitney PW6000|Pratt & Whitney PW6000 series]] | colspan="3"|[[IAE V2500|IAE V2500 series]] |- ! Potisk motorjev (×2) | 96–106 kN | 98–120 kN | 111–120 kN | 133–147 kN |} Viri: Airbus,<ref name="A320 specifications">{{navedi splet | url=http://www.airbus.com/aircraftfamilies/passengeraircraft/a320family/a320/specifications/ | title=Specifications Airbus A320 | accessdate=13 February 2012 | work=Airbus | archive-date=2012-01-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120124123133/http://www.airbus.com/aircraftfamilies/passengeraircraft/a320family/a320/specifications/ | url-status=dead }}</ref><ref name="A321 specifications">{{navedi splet | url=http://www.airbus.com/aircraftfamilies/passengeraircraft/a320family/a321/specifications/ | title=Specifications Airbus A321 | accessdate=13 February 2012 | work=Airbus | archive-date=2012-02-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120224203444/http://www.airbus.com/aircraftfamilies/passengeraircraft/a320family/a321/specifications/ | url-status=dead }}</ref><ref name="A319 specifications">{{navedi splet | url=http://www.airbus.com/aircraftfamilies/passengeraircraft/a320family/a319/specifications/ | title=Specifications Airbus A319 | accessdate=13 February 2012 | work=Airbus | archive-date=2012-02-15 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120215151421/http://www.airbus.com/aircraftfamilies/passengeraircraft/a320family/a319/specifications/ | url-status=dead }}</ref><ref name="A318 specifications">{{navedi splet | url=http://www.airbus.com/aircraftfamilies/passengeraircraft/a320family/a318/specifications/ | title=Specifications Airbus A318 | accessdate=13 February 2012 | work=Airbus | archive-date=2012-02-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120226052907/http://www.airbus.com/aircraftfamilies/passengeraircraft/a320family/a318/specifications/ | url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.airbus.com/support/maintenance-engineering/technical-data/aircraft-characteristics/|title=Airbus Aircraft Characteristics|work=Airbus|date=June 2011|accessdate=7 June 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110527173929/http://www.airbus.com/support/maintenance-engineering/technical-data/aircraft-characteristics/|archivedate=2011-05-27|url-status=live}}</ref> ''Airliners.net'',<ref>{{navedi splet | url=http://www.airliners.net/aircraft-data/stats.main?id=21 | title=The Airbus A318 | accessdate=26 February 2011 | publisher=Airliners.net}}</ref><ref>{{navedi splet | url=http://www.airliners.net/aircraft-data/stats.main?id=22 | title=The Airbus A319 | accessdate=26 February 2011 | publisher=Airliners.net}}</ref><ref>{{navedi splet | url=http://www.airliners.net/aircraft-data/stats.main?id=23 | title=The Airbus A320 | accessdate=26 February 2011 | publisher=Airliners.net}}</ref><ref>{{navedi splet | url=http://www.airliners.net/aircraft-data/stats.main?id=24 | title=The Airbus A321 | accessdate=26 February 2011 | publisher=Airliners.net}}</ref> Pratt & Whitney<ref>{{navedi splet | url=http://www.pw.utc.com/Products/Commercial/PW6000 | title=PW6000 | accessdate=26 February 2011 | publisher=Pratt & Whitney | archive-date=2010-05-15 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100515180453/http://www.pw.utc.com/Products/Commercial/PW6000 | url-status=dead }}</ref> == Glej tudi == * [[Airbus A320NEO]] * [[Airbus A220]] * [[Boeing 737]] * [[Boeing 737 MAX]] * [[Irkut MS-21]] * [[COMAC C919]] == Sklici == {{sklici|2}} {{Commons category|Airbus A320 family}} {{Letala Airbus}} {{Potniška letala}} [[Kategorija:Letala Airbus]] [[Kategorija:Potniška letala]] [[Kategorija:Reaktivna letala]] {{normativna kontrola}} r1w1pcnlckjwvj5jakmc74l5wwh1b3q 0 361564 6689536 6673216 2026-06-15T09:11:03Z Nareto 77605 6689536 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name= Boeing 737 |image=Boeing 737-230(Adv), Ryanair JP483002.jpg |caption =Boeing 737-230 Advanced Ryanair |alt= }}{{Infobox aircraft type |type= ozkotrupno [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[potniško letalo|potniško letalo]] |national origin= [[ZDA]] |manufacturer= [[Boeing Commercial Airplanes]] |first flight= 9. april, 1967 |introduced= 10. februar, 1968 z [[Lufthansa|Lufthanso]] |retired= |status= V uporabi |primary user= [[Southwest Airlines]] <!--Limit one (1) primary user. Top 4 users listed in 'primary user' and 'more users' fields based on number of 737s in their fleets. --> |more users= [[Ryanair]] <br />[[United Airlines]] <br />[[American Airlines]]<!--Limit is three (3) in 'more users' field (4 total users). Please separate with <br />.--> |produced= 1966– danes |number built= 7,678 do 31. julija, 2013 |unit cost= 737-100: [[United States dollar|US$]]32 million<ref>Bowers 1989, p. 495.</ref> <br />737-600: US$59.4&nbsp;million<ref name="prices">[http://www.boeing.com/commercial/prices/ "Boeing Commercial Airplanes prices."] ''Boeing''. Pridobljeno: 1.3.2012.</ref> <br />737-700: US$70.9&nbsp;million <br />737-800: US$84.4&nbsp;million <br />737-900ER: US$89.6&nbsp;million |variants with their own articles= [[Boeing T-43]] |developed into= [[Boeing 737 Classic]] <br />[[Boeing 737 Next Generation]] <br />[[Boeing 737 MAX]] }} |} '''Boeing 737''' - '''B737''' je [[ozkotrupno letalo|ozkotrupno]] dvomotorno reaktivno [[letalo]] ameriškega proizvajalca [[Boeing]]. Originalno načrtovan kot bolj ekonomična in manjša različica letala [[Boeing 707]], se je z leti razvil v najbolj prodajano potniško letalo na svetu. Boeing 737 se uporablja kot nadomestilo za 707, [[Boeing 727|727]], [[Boeing 757|757]], [[DC-9]] in MD-80/90. Njegov glavni konkurent je družina letal [[Airbus A320]], ki se mu bliža po številu naročil in [[Airbus A220]] ter [[Embraer E-Jet E2]]. [[File:Boeing 737 cockpit.jpg|thumb|300px|Boeing 737 cockpit prva generacija]] [[File:Boeing 737-286C-Adv, Iran Air AN1855820.jpg|thumb|300px|Boeing 737-286]] [[File:Boeing 737-528, Adria Airways AN1377323.jpg|thumb|300px|Boeing 737-528 Adria Airways ]] [[File:Boeing 737-524, UTair Aviation AN1530876.jpg|thumb|300px|Boeing 737-524]] [[File:Royal Jet Boeing 737-700 BBJ Cockpit Wedelstaedt.jpg|thumb|300px|Boeing 737-700]] [[File:The 737-800 Flight Deck (3852492599).jpg|thumb|300px|Boeing 737-800]] [[Slika:Air Berlin B737-700 Dreamliner D-ABBN.jpg|thumb|right|300px|Boeing 737NG]] Ločimo 4 generacije letal 737: * '''''1 Boeing 737 Original''''' - prva generacija (verzije 737-100/200) proizvajan 1967-1988 * '''''2 Boeing 737 Classic''''' - druga generacija (verzije 737-300/400/500) proizvajan 1981-2000 * '''''3 Boeing 737 Next Generation''''' - tretja generacija (verzije 737-600/700/800/900) 1996-2020 * '''''4 Boeing 737 MAX''''' - četrta generacija (verzije 737 MAX-7/8/9/10) 2016-danes Za vsako generacijo se letala precej razlikujejo med sabo in piloti rabijo 4 različne [[Type rating|type ratinge]] za isti tip aviona, kar je ena izmed največjih slabosti letal Boeing 737. {| class="wikitable" !Generacija !Varianta !Prvi let !Proizvodnja |- |'''''Original''''' |737-100 |1967 |1967–1969 |- |'''''Original''''' |737-200 |1967 |1967–1988 |- |'''''Classic''''' |737-300 |1984 |1981–1999 |- |'''''Classic''''' |737-400 |1988 |1988–2000 |- |'''''Classic''''' |737-500 |1989 |1989–2000 |- |'''''Next Generation''''' |737-600 |1998 |1996–2006 |- |'''''Next Generation''''' |737-700 |1997 |1996–2020 |- |'''''Next Generation''''' |737-800 |1997 |1996–2020 |- |'''''Next Generation''''' |737-900 |2000 |2000–2020 |- |'''''MAX''''' |737 MAX 7 |2018 |2017–danes |- |'''''MAX''''' |737 MAX 8 |2016 |2017–danes |- |'''''MAX''''' |737 MAX 9 |2017 |2018–danes |- |'''''MAX''''' |737 MAX 10 |2023 |2026-danes |} B737-230 ni posebna generacija, ampak 737-200, pri čemer "30" označuje kodo kupca (Lufthanse). Torej je B737-230 tehnično enak drugim 737-200 iste izvedbe, le prvotno je bil izdelan za določenega naročnika. Od teh je v proizvodnji le še 737 MAX, ki je prvič poletel leta [[2017]]. Verzije letal 737 Classic in 737NG so bile zasnovane kot konkurenca letalu Airbus A320, 737MAX pa konkurira A320NEO (New engine option). Družina letal 737 je po zmogljivosti, številu sedežev, porabi goriva, stroških vzdrževanje zelo podobna družini letal A320. Obstaja poslovna različica letal 737BBJ (Boeing Business Jet), ki je prirejena različica 737NG z manj potniki, razkošno kabino in večjimi rezervoarji za gorivo za daljši dolet. 737 je eno izmed redkih letal v proizvodnji, ki je "Hardwired", poleg hidravličnih sistemov za krmiljenje so tudi kabelske povezave z vsak primer. Je potrebna precej večja fizična moč v tem primeru. Večina drugih letal uporablja [[fly-by-wire]] sisteme, ki nimajo direktnih (fizičnih) povezave s krmilnimi sistemi. Boeing 737 je bil vpleten v 315 različnih nezgod z 4243 smrtnimi žrtvami in 111 ugrabitev z 325 žrtvami. Veliko večina nesreč je bila pri zgodnjih različicah, novejši 737NG velja za eno izmed najbolj varnih letal z manj kot 10 nesrečami; v nesrečah tega tipa je bil glavni krivec človeški faktor. Pri tem velja poudariti, da je 737 najbolj številčno uporabljano letalo. V vsakem danem trenutku se v zraku nahaja 1.250 Boeingov 737, vsakih 5 sekund vzletita ali pristaneta dve letali. == Tehnične specifikacije == {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:96%;" ! ! colspan="3" |''Original'' !''Classic'' !''Next Generation'' !''MAX'' |- ! !737-100 !737-200 !737-200 Advanced ![[Boeing 737 Classic#Specifications|737 Classic]] (-300/-400/-500) ![[Boeing 737 Next Generation#Specifications|737 Next Generation]] (-600/-700/-800/-900ER) !737-7/-8/-9/-10 |- ! Posadka | colspan="6" | 2 |- ! Kapaciteta sedežev | 124 (maksimum) <br />85 (2 razreda) || 136 (maksimum) <br />97 (2 razreda) || 136 (maksimum) <br />102 (2 razreda) || 149 - 189 (maksimum) <br />108 - 146 (2 razreda) || 130 - 215 (maksimum) <br /> 108 - 177 (2 razreda) |153 - 204 (maksimum) <br /> 138 - 188 (2 razreda) |- ! Dolžina | 28,65 m || colspan="2" | 30,53 m || 31–37 m || 31–42 m |35.56–43.8 m |- ! Razpon kril | colspan="3" | 28,35 m || 28,88 m || 34,32 m <br /> 35,79 m z wingleti |35.92 m |- !Površina kril | colspan="3" | {{convert|102,0|m2|sqft|abbr=on}} || {{convert|105,4|m2|sqft|abbr=on}} || {{convert|124,58|m2|sqft|abbr=on}} |127 m² |- ! Naklon krila | colspan="4" | 25 stopinj || 25.02 stopinj | |- ! Višina | colspan="3" |11,23 m ||11,07 m || 12,57 m |12.29 m |- ! Maks. širina kabine | colspan="6" | {{convert|11|ft|7|in|m|2|abbr=on}} |- ! Širina trupa | colspan="5" | {{convert|12|ft|4|in|m|2|abbr=on}} | |- ! Tovor | {{convert|650|cuft|m3|1|abbr=on}} || colspan="2" | {{convert|875|cuft|m3|1|abbr=on}} || {{convert|822|-|1373|cuft|m3|1|abbr=on}} || {{convert|756|-|1835|cuft|m3|1|abbr=on}} |1,543–1,814 cu ft 43.7–51.4 m³ |- ! Maks. vzletna teža | {{convert|111000|lb|kg|-2|abbr=on}} || {{convert|115500|lb|kg|-2|abbr=on}} || {{convert|128100|lb|kg|-2|abbr=on}} || {{convert|138500|-|150000|lb|kg|-2|abbr=on}} || {{convert|144500|-|187700|lb|kg|-2|abbr=on}} |177,000–194,700 lb (80,300–88,300 kg) |- ! Potovalna hitrost | colspan="4" | Mach 0,74 (485&nbsp;mph, 780&nbsp;km/h) || colspan="2" | Mach 0,78 (511&nbsp;mph, 823&nbsp;km/h) |- ! Največja hitrost | colspan="5" | Mach 0,82 (544&nbsp;mph, 876&nbsp;km/h) | |- ! Vzletna dolžina | {{convert|6646|ft|m|abbr=on}} || - || - || {{convert|7550|-|8500|ft|m|abbr=on}} || {{convert|5249|-|9843|ft|m|abbr=on}} | |- ! Doseg (polno naložen) | {{convert|1540|nmi|km|abbr=on}} || colspan="2" | {{convert|1900|-|2300|nmi|km|abbr=on}} || {{convert|2270|-|2400|nmi|km|abbr=on}} || {{convert|3050|-|5510|nmi|km|abbr=on}} |3,300–3,850 nmi (6,110–7,130 km; 3,800–4,430 mi) |- ! Kapaciteta goriva | {{convert|4720|USgal|l|abbr=on}} || {{convert|4780|USgal|l|abbr=on}} || {{convert|5160|USgal|l|abbr=on}} || {{convert|5311|USgal|l|abbr=on}} || {{convert|6875|USgal|l|abbr=on}} |6,853 US gal (25,940 L) |- ! Višina leta | colspan="3" | {{convert|35000|ft|m|-2|abbr=on}} || {{convert|37000|ft|m|-2|abbr=on}} || colspan="2" | {{convert|41000|ft|m|-2|abbr=on}} |- ! Motorji (×2) | colspan="3" | [[Pratt & Whitney JT8D]]|| [[CFM International CFM56#CFM56-3 series|CFM International 56-3 series]]|| [[CFM International CFM56#CFM56-7 series|CFM International CFM56-7 series]] |[[CFM International LEAP|CFM LEAP-1B]] |- ! Potisk motorjev (×2) |{{convert|14500|lbf|kN|abbr=on|lk=on}} || colspan="2" | {{convert|14500|-|17400|lbf|kN|abbr=on}} || {{convert|20000|-|23500|lbf|kN|abbr=on}} || {{convert|19500|-|27300|lbf|kN|abbr=on}} |do 29,300 lbf (130 kN) |} == Sklici in literatura == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{commons|Boeing 737}} * [http://www.boeing.com/commercial/737family/background.html 737 stran na Boeing.com] * [http://www.aerospace-technology.com/projects/boeing737_NG/ Aerospace Technology – Boeing 737-600/700/800/900] * [http://www.flightinternational.com/Articles/2006/01/31/Navigation/252/204410 Flight International stran] * [http://www.b737mrg.net B737 vodič] {{Potniška letala}} {{-}} {{Boeing model numbers}} {{Boeing7x7}} {{aero-stub}} [[Kategorija:Letala Boeing|737]] [[Kategorija:Potniška letala]] [[Kategorija:Reaktivna letala]] {{normativna kontrola}} 0aqmt9ei7p2k3wo8xj3mlduzwwqz5lj 6689544 6689536 2026-06-15T09:21:38Z Nareto 77605 6689544 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name= Boeing 737 |image=Boeing 737-230(Adv), Ryanair JP483002.jpg |caption =Boeing 737-230 Advanced Ryanair |alt= }}{{Infobox aircraft type |type= ozkotrupno [[Reaktivno letalo|reaktivno]] [[potniško letalo|potniško letalo]] |national origin= [[ZDA]] |manufacturer= [[Boeing Commercial Airplanes]] |first flight= 9. april, 1967 |introduced= 10. februar, 1968 z [[Lufthansa|Lufthanso]] |retired= |status= V uporabi |primary user= [[Southwest Airlines]] <!--Limit one (1) primary user. Top 4 users listed in 'primary user' and 'more users' fields based on number of 737s in their fleets. --> |more users= [[Ryanair]] <br />[[United Airlines]] <br />[[American Airlines]]<!--Limit is three (3) in 'more users' field (4 total users). Please separate with <br />.--> |produced= 1966– danes |number built= 7,678 do 31. julija, 2013 |unit cost= 737-100: [[United States dollar|US$]]32 million<ref>Bowers 1989, p. 495.</ref> <br />737-600: US$59.4&nbsp;million<ref name="prices">[http://www.boeing.com/commercial/prices/ "Boeing Commercial Airplanes prices."] ''Boeing''. Pridobljeno: 1.3.2012.</ref> <br />737-700: US$70.9&nbsp;million <br />737-800: US$84.4&nbsp;million <br />737-900ER: US$89.6&nbsp;million |variants with their own articles= [[Boeing T-43]] |developed into= [[Boeing 737 Classic]] <br />[[Boeing 737 Next Generation]] <br />[[Boeing 737 MAX]] }} |} '''Boeing 737''' - '''B737''' je [[ozkotrupno letalo|ozkotrupno]] dvomotorno reaktivno [[letalo]] ameriškega proizvajalca [[Boeing]]. Originalno načrtovan kot bolj ekonomična in manjša različica letala [[Boeing 707]], se je z leti razvil v najbolj prodajano potniško letalo na svetu. Boeing 737 se uporablja kot nadomestilo za 707, [[Boeing 727|727]], [[Boeing 757|757]], [[DC-9]] in MD-80/90. Njegov glavni konkurent je družina letal [[Airbus A320]], ki se mu bliža po številu naročil in [[Airbus A220]] ter [[Embraer E-Jet E2]]. [[File:Boeing 737 cockpit.jpg|thumb|300px|Boeing 737 cockpit prva generacija]] [[File:Boeing 737-286C-Adv, Iran Air AN1855820.jpg|thumb|300px|Boeing 737-286]] [[File:Boeing 737-528, Adria Airways AN1377323.jpg|thumb|300px|Boeing 737-528 Adria Airways ]] [[File:Boeing 737-524, UTair Aviation AN1530876.jpg|thumb|300px|Boeing 737-524]] [[File:Royal Jet Boeing 737-700 BBJ Cockpit Wedelstaedt.jpg|thumb|300px|Boeing 737-700]] [[File:The 737-800 Flight Deck (3852492599).jpg|thumb|300px|Boeing 737-800]] [[Slika:Air Berlin B737-700 Dreamliner D-ABBN.jpg|thumb|right|300px|Boeing 737NG]] Ločimo 4 generacije letal 737: * '''''1 Boeing 737 Original''''' - prva generacija (verzije 737-100/200) proizvajan 1967-1988 * '''''2 Boeing 737 Classic''''' - druga generacija (verzije 737-300/400/500) proizvajan 1981-2000 * '''''3 Boeing 737 Next Generation''''' - tretja generacija (verzije 737-600/700/800/900) 1996-2020 * '''''4 Boeing 737 MAX''''' - četrta generacija (verzije 737 MAX-7/8/9/10) 2016-danes Za vsako generacijo se letala precej razlikujejo med sabo in piloti rabijo 4 različne [[Type rating|type ratinge]] za isti tip aviona, kar je ena izmed največjih slabosti letal Boeing 737. {| class="wikitable" !Generacija !Varianta !Prvi let !Proizvodnja |- |'''''Original''''' |737-100 |1967 |1967–1969 |- |'''''Original''''' |737-200 |1967 |1967–1971 |- |'''''Original''''' |737-200 Advanced |1971 |1971–1988 |- |'''''Classic''''' |737-300 |1984 |1981–1999 |- |'''''Classic''''' |737-400 |1988 |1988–2000 |- |'''''Classic''''' |737-500 |1989 |1989–2000 |- |'''''Next Generation''''' |737-600 |1998 |1996–2006 |- |'''''Next Generation''''' |737-700 |1997 |1996–2020 |- |'''''Next Generation''''' |737-800 |1997 |1996–2020 |- |'''''Next Generation''''' |737-900 |2000 |2000–2020 |- |'''''MAX''''' |737 MAX 7 |2018 |2017–danes |- |'''''MAX''''' |737 MAX 8 |2016 |2017–danes |- |'''''MAX''''' |737 MAX 9 |2017 |2018–danes |- |'''''MAX''''' |737 MAX 10 |2023 |2026-danes |} B737-230 ni posebna generacija, ampak 737-200, pri čemer "30" označuje kodo kupca (Lufthanse). Torej je B737-230 tehnično enak drugim 737-200 iste izvedbe, le prvotno je bil izdelan za določenega naročnika. 737-200 Advanced ni nova generacija, ampak izboljšana različica osnovnega 737-200. Prvi let 737-200 Advanced: 15. april 1971. Junija 1971 je Advanced postal standardna proizvodna izvedba. Zadnji 737-200 Advanced je bil dobavljen leta 1988. Advanced je prinesel: izboljšano aerodinamiko krila, spremenjen sistem flapov in slatov, večji vzletni masi, več goriva, močnejše motorje JT8D, približno 15 % večji dolet in nosilnost kot pri zgodnjih 737-200. Od teh je v proizvodnji le še 737 MAX, ki je prvič poletel leta [[2017]]. Verzije letal 737 Classic in 737NG so bile zasnovane kot konkurenca letalu Airbus A320, 737MAX pa konkurira A320NEO (New engine option). Družina letal 737 je po zmogljivosti, številu sedežev, porabi goriva, stroških vzdrževanje zelo podobna družini letal A320. Obstaja poslovna različica letal 737BBJ (Boeing Business Jet), ki je prirejena različica 737NG z manj potniki, razkošno kabino in večjimi rezervoarji za gorivo za daljši dolet. 737 je eno izmed redkih letal v proizvodnji, ki je "Hardwired", poleg hidravličnih sistemov za krmiljenje so tudi kabelske povezave z vsak primer. Je potrebna precej večja fizična moč v tem primeru. Večina drugih letal uporablja [[fly-by-wire]] sisteme, ki nimajo direktnih (fizičnih) povezave s krmilnimi sistemi. Boeing 737 je bil vpleten v 315 različnih nezgod z 4243 smrtnimi žrtvami in 111 ugrabitev z 325 žrtvami. Veliko večina nesreč je bila pri zgodnjih različicah, novejši 737NG velja za eno izmed najbolj varnih letal z manj kot 10 nesrečami; v nesrečah tega tipa je bil glavni krivec človeški faktor. Pri tem velja poudariti, da je 737 najbolj številčno uporabljano letalo. V vsakem danem trenutku se v zraku nahaja 1.250 Boeingov 737, vsakih 5 sekund vzletita ali pristaneta dve letali. == Tehnične specifikacije == {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:96%;" !Generacija ! colspan="3" |''1. Original'' !''2. Classic'' !''3. Next Generation'' !''4. MAX'' |- !Varianta !737-100 !737-200 !737-200 Advanced ![[Boeing 737 Classic#Specifications|737 Classic]] (-300/-400/-500) ![[Boeing 737 Next Generation#Specifications|737 Next Generation]] (-600/-700/-800/-900ER) !737-7/-8/-9/-10 |- !Proizvodja !1967-69 !1967-71 !1971-88 !1981-2000 !1996-2020 !2018- |- ! Posadka | colspan="6" | 2 |- ! Kapaciteta sedežev | 124 (maksimum) <br />85 (2 razreda) || 136 (maksimum) <br />97 (2 razreda) || 136 (maksimum) <br />102 (2 razreda) || 149 - 189 (maksimum) <br />108 - 146 (2 razreda) || 130 - 215 (maksimum) <br /> 108 - 177 (2 razreda) |153 - 204 (maksimum) <br /> 138 - 188 (2 razreda) |- ! Dolžina | 28,65 m || colspan="2" | 30,53 m || 31–37 m || 31–42 m |35.56–43.8 m |- ! Razpon kril | colspan="3" | 28,35 m || 28,88 m || 34,32 m <br /> 35,79 m z wingleti |35.92 m |- !Površina kril | colspan="3" | {{convert|102,0|m2|sqft|abbr=on}} || {{convert|105,4|m2|sqft|abbr=on}} || {{convert|124,58|m2|sqft|abbr=on}} |127 m² |- ! Naklon krila | colspan="4" | 25 stopinj || 25.02 stopinj | |- ! Višina | colspan="3" |11,23 m ||11,07 m || 12,57 m |12.29 m |- ! Maks. širina kabine | colspan="6" | {{convert|11|ft|7|in|m|2|abbr=on}} |- ! Širina trupa | colspan="5" | {{convert|12|ft|4|in|m|2|abbr=on}} | |- ! Tovor | {{convert|650|cuft|m3|1|abbr=on}} || colspan="2" | {{convert|875|cuft|m3|1|abbr=on}} || {{convert|822|-|1373|cuft|m3|1|abbr=on}} || {{convert|756|-|1835|cuft|m3|1|abbr=on}} |1,543–1,814 cu ft 43.7–51.4 m³ |- ! Maks. vzletna teža | {{convert|111000|lb|kg|-2|abbr=on}} || {{convert|115500|lb|kg|-2|abbr=on}} || {{convert|128100|lb|kg|-2|abbr=on}} || {{convert|138500|-|150000|lb|kg|-2|abbr=on}} || {{convert|144500|-|187700|lb|kg|-2|abbr=on}} |177,000–194,700 lb (80,300–88,300 kg) |- ! Potovalna hitrost | colspan="4" | Mach 0,74 (485&nbsp;mph, 780&nbsp;km/h) || colspan="2" | Mach 0,78 (511&nbsp;mph, 823&nbsp;km/h) |- ! Največja hitrost | colspan="5" | Mach 0,82 (544&nbsp;mph, 876&nbsp;km/h) | |- ! Vzletna dolžina | {{convert|6646|ft|m|abbr=on}} || - || - || {{convert|7550|-|8500|ft|m|abbr=on}} || {{convert|5249|-|9843|ft|m|abbr=on}} | |- ! Doseg (polno naložen) | {{convert|1540|nmi|km|abbr=on}} || colspan="2" | {{convert|1900|-|2300|nmi|km|abbr=on}} || {{convert|2270|-|2400|nmi|km|abbr=on}} || {{convert|3050|-|5510|nmi|km|abbr=on}} |3,300–3,850 nmi (6,110–7,130 km; 3,800–4,430 mi) |- ! Kapaciteta goriva | {{convert|4720|USgal|l|abbr=on}} || {{convert|4780|USgal|l|abbr=on}} || {{convert|5160|USgal|l|abbr=on}} || {{convert|5311|USgal|l|abbr=on}} || {{convert|6875|USgal|l|abbr=on}} |6,853 US gal (25,940 L) |- ! Višina leta | colspan="3" | {{convert|35000|ft|m|-2|abbr=on}} || {{convert|37000|ft|m|-2|abbr=on}} || colspan="2" | {{convert|41000|ft|m|-2|abbr=on}} |- ! Motorji (×2) | colspan="3" | [[Pratt & Whitney JT8D]]|| [[CFM International CFM56#CFM56-3 series|CFM International 56-3 series]]|| [[CFM International CFM56#CFM56-7 series|CFM International CFM56-7 series]] |[[CFM International LEAP|CFM LEAP-1B]] |- ! Potisk motorjev (×2) |{{convert|14500|lbf|kN|abbr=on|lk=on}} || colspan="2" | {{convert|14500|-|17400|lbf|kN|abbr=on}} || {{convert|20000|-|23500|lbf|kN|abbr=on}} || {{convert|19500|-|27300|lbf|kN|abbr=on}} |do 29,300 lbf (130 kN) |} == Sklici in literatura == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{commons|Boeing 737}} * [http://www.boeing.com/commercial/737family/background.html 737 stran na Boeing.com] * [http://www.aerospace-technology.com/projects/boeing737_NG/ Aerospace Technology – Boeing 737-600/700/800/900] * [http://www.flightinternational.com/Articles/2006/01/31/Navigation/252/204410 Flight International stran] * [http://www.b737mrg.net B737 vodič] {{Potniška letala}} {{-}} {{Boeing model numbers}} {{Boeing7x7}} {{aero-stub}} [[Kategorija:Letala Boeing|737]] [[Kategorija:Potniška letala]] [[Kategorija:Reaktivna letala]] {{normativna kontrola}} 43wwk3g0obhnxayqgaixivwcw49axry 0 365419 6689219 4904591 2026-06-14T15:12:34Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6689219 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Primorska podust | status = VU | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = iucn>{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Protochondrostoma genei'' |volume=2024 |article-number=e.T4786A96833024 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T4786A96833024.en |access-date=26 January 2025}}</ref> | image = Protochondrostoma genei.jpg | taxon = Protochondrostoma genei | parent_authority = [[Joana Isabel Robalo|Robalo]], [[Vítor Carvalho Almada|V. C. Almada]], [[André Levy Coelho|Levy]] & [[Ignacio Doadrio Villarejo|Doadrio]], 2007 | display_parents = 3 | authority = ([[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1839) | synonyms = {{Specieslist | Leuciscus genei | Bonaparte, 1839 | Chondrostoma genei | (Bonaparte, 1839) | Chondrostoma jaculum | [[Filippo De Filippi|De Filippi]], 1844 | Chondrostoma genei var albicans | [[Michele Alfonso Gatti|Gatti]], 1896 }} | synonyms_ref = <ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Protochondrostoma|access-date=15 April 2025}}</ref> | range_map = Area Chondrostoma Genei.png }} '''Primorska podust''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Protochondrostoma genei''''') je edina [[vrsta (biologija)|vrsta]] vrsta svojega [[rod (biologija)|rodu]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[klenovci|klenovcev]] (Leuciscidae). Vrsta je domorodna v [[Italija|Italiji]] in [[Slovenija|Sloveniji]], kjer jo je mogoče najti v nekaterih [[reka]]h in [[jezero|jezerih]]. Ogroža jo izguba naravnega okolja, zato je v Sloveniji uvrščena na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|Seznam zavarovanih živalskih vrst]]. Populacija primorske podusti je v letih po naselitvi tujerodne [[podust]]i v primorske reke, močno upadla. ==Opis== Na prvi pogled je primorska podust podobna mladici navadne podusti. Ima vretenasto, bočno rahlo stisnjeno telo in majhno glavo z značilnimi podstojnimi usti, katerih ustnice so obdane s hrustančasto oblogo. Na spodnji strani polkrožnih ust ima riba šest sluznih por. Odrasle živali zrastejo do 20, izjemoma tudi do 30&nbsp;cm in imajo hrbet zelene barve z zlatim pridihom. Boki so srebrni, trebuh pa bel. Vzdolž bokov poteka po sredini temna proga. Plavuti so rumenkasto bele barve, obrobljene pa so oranžno. Podobne barve so [[škrge|škržni poklopci]] in okolica ust. V ustih se nahaja ena vrsta goltnih zob. Običajno ima primorska podust na vsaki strani po pet zob, izjemoma pa se lahko pojave še šesti. Spolno dozori v tretjem ali četrtem letu, [[drst]]i pa se v jatah od marca do maja na plitvih prodiščih, kjer globina vode ne presega pol metra. Drstenje vsako leto poteka na istih mestih<ref name="Ribe">{{navedi knjigo |author1=Povž M. |author2=[[Boris Sket]] |title=Naše sladkovodne ribe |year=1990 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}}</ref>. Primorska podust se hrani z raznimi majhnimi talnimi [[nevretenčarji]], občasno pa tudi z vodnim rastlinjem. ==Sklici== {{refsez}} == Viri == * Crivelli, A.J. 2005. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/4786/all Chondrostoma genei]. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] Dostopano 19. julija 2007. {{Taxonbar|from=Q1061956}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1839]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] f0jknfyehgf60h86u7b3482hhb0qmgh 0 365420 6689220 4124193 2026-06-14T15:13:03Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6689220 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Primorska podust]] {{R from scientific name|fish}} fanz8ak1h00ie2olthtxqgfsoa39hq3 0 366286 6689469 6610187 2026-06-15T06:20:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689469 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Južnoafriški kraj | name = Mvezo | native_name = | other_name = | image_skyline = | image_caption = | latd = 31.95 |latm = |lats = | longd = 28.516 |longm = |longs = | province = Vzhodna Kaplandija | district = OR Tambo | municipality = King Sabata Dalindyebo | established_date = | government_type = | leader_party = | leader_title = <!--Councillor--> | leader_name = | elevation_m = 342 | postal_code = | area_code = | censuscode = 294430 | website = | footnotes = }} '''Mvezo''' je vasica v [[JAR|Južnoafriški Republiki]]. Leži na bregovih reke [[Mbashe]] blizu mesta [[Mthatha]]. Nekdaj je sodila k [[Transkei]]u, danes pa je v okrožju O. R. Tambo v [[Vzhodna Kaplandija|Vzhodni Kaplandiji]]. Leta 2011 je v vasici živelo ok. 810 ljudi. <ref>[http://census2011.adrianfrith.com/place/294430 Popis prebivalstva 2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131210205508/http://census2011.adrianfrith.com/place/294430 |date=2013-12-10 }} (ang.), zadnji dostop 6. decembra 2013</ref> Mvezo je znan kot rojstni kraj južnoafriškega predsednika [[Nelson Mandela|Nelsona Mandele]], ki je bil v kraju 15. decembra 2013 tudi pokopan. V vasi je tudi del njemu posvečenega muzeja ''Nelson Mandela Museum''. Mandelova družina ima v vasi poglavarske funkcije. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Južne Afrike]] dd595p00o5brqjq2wbx2li91bjwpn8f 0 366486 6689429 6569680 2026-06-15T02:52:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689429 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Milenka''' »'''Milena'''« '''Pervanje''', [[Slovenci|slovenska]] [[ekonomistka]] Je direktorica kadrovsko svetovalnih projektov pri podjetju Amrop Adria<ref>{{Navedi splet|title=Milena Pervanje|url=https://www.amrop.si/svetovalec/milena-pervanje|website=www.amrop.si|accessdate=2020-11-09|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20201109024932/https://www.amrop.si/svetovalec/milena-pervanje|url-status=dead}}</ref><ref name=":0" /> in članica komisije za imenovanja in kadrovske zadeve nadzornega sveta pri podjetju [[Elektro Gorenjska]] (z mandatom do 28. avgusta 2021).<ref>{{Navedi splet|title=Uprava in nadzorni svet|url=https://www.elektro-gorenjska.si/o-podjetju/vodstvo-podjetja/uprava-in-nadzorni-svet|website=www.elektro-gorenjska.si|accessdate=2020-11-09|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>str. 41. ''[https://www.elektro-gorenjska.si/resources/files/pdf/za_delnicarje/2019/25_redna_letna_skupscina/Konsolidirano_letno_poroilo_2018_Skupina_Elektro_Gorenjska.pdf Konsolidirano letno poročilo 2018] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201115083303/https://www.elektro-gorenjska.si/resources/files/pdf/za_delnicarje/2019/25_redna_letna_skupscina/Konsolidirano_letno_poroilo_2018_Skupina_Elektro_Gorenjska.pdf |date=2020-11-15 }}''. Skupina Elektro Gorenjska. pridobljeno 9. novembra 2020.</ref> Od decembra 2009 do oktobra 2010 je bila članica Kadrovsko-akreditacijskega sveta (KAS).<ref>{{Navedi splet|title=SDS: Kadroval bo Forum 21|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-kadroval-bo-forum-21-122075|website=siol.net|accessdate=2020-11-09|language=sl|date=25. december 2008|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova agencija, stare težave?|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nova-agencija-stare-tezave.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-09|date=18. oktober 2010|publisher=|last=|first=}}</ref> Sedela je v akreditacijski komisiji pri Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), pri tem je tudi opravljala funkcijo namestnice predsednika te komisije.<ref>{{Navedi splet|title=Na AUKN-ju kadrujejo po svoje|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/na-aukn-ju-kadrujejo-po-svoje/263947|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-09|language=sl|date=12. avgust 2011|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>str. 16. ''Letno poročilo 2011''. AUKN. Dostopno https://www.sdh.si/doc/Financna_porocila/2011-LETNO_POROCILO_ZA_2011.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201117052414/https://www.sdh.si/doc/Financna_porocila/2011-LETNO_POROCILO_ZA_2011.pdf |date=2020-11-17 }}. pridobljeno 9. novembra 2020.</ref> Leta 2019 je bila mentorica pri Ameriški gospodarski zbornici Slovenije.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Mentors 2019|url=https://www.amcham.si/en/amcham-mentor.html|website=www.amcham.si|accessdate=2020-11-09|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> Pisala je za časopis ''[[Finance (časopis)|Finance]]''.<ref>{{Navedi splet|title=Milena Pervanje - objave|url=https://www.finance.si/author?id=MP1|website=www.finance.si|accessdate=2020-11-09|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> === Zasebno === Poročena je s Klavdijem Pervanjo,<ref>{{Navedi splet|title=Milena Pervanje, Amrop Adria in soprog Klavdij|url=https://www.mediaspeed.net/fotografije/prikazi/195236-milena-pervanje-amrop-adria-in-soprog-klavdij|website=Mediaspeed.net|accessdate=2020-11-09|language=sl|date=1. julij 2010|publisher=|last=|first=}}</ref> članom nadzornega odbora [[Nogometni klub Triglav Kranj|nogometnega kluba Triglav]]<ref>{{Navedi splet|title=O Klubu|url=https://www.nktriglav.si/klub/o-klubu|website=www.nktriglav.si|accessdate=2020-11-09|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20201112015422/https://www.nktriglav.si/klub/o-klubu|url-status=dead}}</ref> in direktorjem njenega svetovalnega podjetja Personal.<ref>{{Navedi splet|title=PERSONAL d.o.o.|url=https://www.companywall.si/podjetje/personal-doo/MM18AC9C|website=CompanyWall Business|accessdate=2020-11-09|date=|publisher=}}</ref> ==Sklici == {{sklici|30em}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pervanje, Milena}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Pervanje, Milena]] k6oan6iv4igbuc5y7cv4gx3uwqyz87c 0 369606 6689257 5744158 2026-06-14T15:55:05Z Pinky sl 2932 {{Automatic taxobox, dp vrste 6689257 wikitext text/x-wiki {{Short description|Rod rib}} {{Automatic taxobox | image = Vimba vimba.jpg | image_caption = ''[[Vimba vimba]]'' (ogrica) | taxon = Vimba | authority = [[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1873<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscinae||access-date=11 May 2025}}</ref> | type_species = ''Cyprinus vimba'' | type_species_authority = Linnaeus, 1758<ref name = "Cof family"/> | subdivision_ranks = | subdivision = | synonyms = ''Leucabramis'' <small>[[Fredrik Adam Smitt|Smitt]], 1895</small> | synonyms_ref = <ref name = "Cof family"/> }} '''''Vimba''''' je rod [[ribe|rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravi krapovci|pravih krapovcev]], ki je razširjen po [[Evropa|Evropi]] in zahodni [[Azija|Aziji]]. Trenutno so v rod razvrščene tri [[vrsta (biologija)|vrste]]. == Vrste== ''Vimba'' vsebuje sledeče vrste:<ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Vimba|access-date=11 May 2025}}</ref> * ''[[Vimba melanops]]'' <small>([[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1837)</small> (Macedonian vimba) * ''[[Vimba mirabilis]]'' <small>([[Werner Ladiges|Ladiges]], 1960)</small> (Menderes vimba) * ''[[Vimba persa]]'' <small>([[Peter Simon Pallas|Pallas]],1814)</small> (Caspian vimba) * ''[[Vimba tenella]]'' <small>([[Alexander von Nordmann|Nordmann]], 1840)</small> * ''[[Vimba vimba]]'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)</small> (Vimba bream) == Sklici== {{Reflist}} * {{FishBase genus | genus = Vimba | month = October | year = 2011}} {{Taxonbar|from=Q2361521}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1873]] {{fish-stub}} h36qururqzqb962ptu71w1y5d8hnfcl 6689258 6689257 2026-06-14T15:55:19Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Rodovi rib]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689258 wikitext text/x-wiki {{Short description|Rod rib}} {{Automatic taxobox | image = Vimba vimba.jpg | image_caption = ''[[Vimba vimba]]'' (ogrica) | taxon = Vimba | authority = [[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1873<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscinae||access-date=11 May 2025}}</ref> | type_species = ''Cyprinus vimba'' | type_species_authority = Linnaeus, 1758<ref name = "Cof family"/> | subdivision_ranks = | subdivision = | synonyms = ''Leucabramis'' <small>[[Fredrik Adam Smitt|Smitt]], 1895</small> | synonyms_ref = <ref name = "Cof family"/> }} '''''Vimba''''' je rod [[ribe|rib]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravi krapovci|pravih krapovcev]], ki je razširjen po [[Evropa|Evropi]] in zahodni [[Azija|Aziji]]. Trenutno so v rod razvrščene tri [[vrsta (biologija)|vrste]]. == Vrste== ''Vimba'' vsebuje sledeče vrste:<ref name = "Cof genus">{{Cof genus|genus=Vimba|access-date=11 May 2025}}</ref> * ''[[Vimba melanops]]'' <small>([[Johann Jakob Heckel|Heckel]], 1837)</small> (Macedonian vimba) * ''[[Vimba mirabilis]]'' <small>([[Werner Ladiges|Ladiges]], 1960)</small> (Menderes vimba) * ''[[Vimba persa]]'' <small>([[Peter Simon Pallas|Pallas]],1814)</small> (Caspian vimba) * ''[[Vimba tenella]]'' <small>([[Alexander von Nordmann|Nordmann]], 1840)</small> * ''[[Vimba vimba]]'' <small>([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758)</small> (Vimba bream) == Sklici== {{Reflist}} * {{FishBase genus | genus = Vimba | month = October | year = 2011}} {{Taxonbar|from=Q2361521}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Klenovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1873]] [[Kategorija:Rodovi rib]] {{fish-stub}} beo03y0pj9xnssfhog1t2asqviajctj 0 372118 6689369 6610304 2026-06-14T19:41:04Z Yerpo 8417 /* Zgodovina */ referenca na [[Človeški živalski vrt]] 6689369 wikitext text/x-wiki [[slika:International Exhibition Brussels par Privat-Livemont.jpg|thumb|Plakat za svetovno razstavo v [[Bruselj|Bruslju]] (1897)]] '''Svetovna razstava''' (znana tudi pod [[angleščina|angleškim]] izrazom '''World's Fair''' in okrajšavo '''Expo''') je množična prireditev, namenjena predstavljanju dosežkov človeštva mednarodni javnosti. Razstave, ki se med seboj razlikujejo po tematikah, prirejajo v različnih mestih po vsem svetu, običajno trajajo od nekaj tednov do pol leta. Od leta 1928, ko je stopila v veljavo ''Konvencija o mednarodnih razstavah'', poteka organizacija pod okriljem [[Mednarodni urad za razstave|Mednarodnega urada za razstave]] (''Bureau International des Expositions'', BIE), ki združuje 157 držav podpisnic konvencije. [[Slovenija]] je članica od leta 2004.<ref>{{navedi splet| url=http://pariz.veleposlanistvo.si/index.php?id=2823 |title=Mednarodni urad za razstave |publisher=Veleposlaništvo Republike Slovenije Pariz |accessdate=13.4.2014}}</ref> Razstave pod okriljem BIE so treh tipov: največje »univerzalne razstave« oz. svetovne razstave v ožjem pomenu besede, ki trajajo pol leta in se prirejajo okvirno vsakih pet let, manjše »mednarodne razstave« ter specializirane »hortikulturne razstave«. Predvsem prve uvrščajo sociologi med »mega-prireditve«, po kulturnem pomenu primerljive z [[olimpijske igre|olimpijskimi igrami]], in veljajo za najstarejše zares [[globalizacija|globalne]] dogodke. == Zgodovina == Tradicija prirejanja svetovnih razstav se je pričela med [[Industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] in vzponom evropskih kolonialnih velesil. Za prvo svetovno razstavo v sodobnem pomenu besede štejemo [[Velika razstava industrijskih izdelkov vseh narodov|Veliko razstavo industrijskih izdelkov vseh narodov]] leta 1851 v [[London]]u, ki je s svojo odmevnostjo pripomogla k popularizaciji ideje in spodbudila nastanek gibanja. Glavni namen je bil promocija industrijskih in kolonialnih velesil ter vladajočih ideologij [[kapitalizem|kapitalizma]] in [[liberalizem|liberalizma]] oz. njihove superiornosti nad podrejenimi narodi. Iz tega obdobja so znane impozantne strukture, zgrajene za demonstracijo industrijske moči države prirediteljice, ki so se ohranile do danes, kot sta [[Kristalna palača, London|londonska Kristalna palača]] (prireditveni prostor za prvo svetovno razstavo) in [[Eifflov stolp]], vhodni objekt za [[Exposition Universelle (1889)|pariško razstavo]] leta 1889. Na teh prireditvah so bili prvič prikazani nekateri prelomni izumi, npr. [[telefon]]. [[Propaganda]] je bila namenjena tako ostalim velesilam, ki so se v tem času pričele trgovinsko odpirati druga drugi, kot tudi domači javnosti, v kateri se je začelo prebujati nezadovoljstvo nad slabimi življenjskimi razmerami. S poudarjanjem pridobitev industrializacije in primerjavo z življenjem v nerazvitih kolonijah (v sklopu razstav so postavljali cele vasi, kjer so za čas dogodka živeli denimo črnci, nekakšne [[Človeški živalski vrt|človeške živalske vrtove]]) je želela vladajoča elita prikazati, kako je tudi izkoriščan delavec mnogo na boljšem od domorodca v Afriki ali Aziji. Konec 19. stoletja so postale svetovne razstave priljubljene tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], ki so takrat doživljale gospodarski in politični vzpon. Za razliko od evropskih so ameriške razstave organizirali zasebniki, to je bil čas komercializacije in intenzivne promocije kapitalističnih vrednot ([[množična proizvodnja]], [[potrošništvo]]) na svetovnih razstavah, ki so pridobile tudi močan zabavljaški značaj. Ob spreminjajoči se politični situaciji v prvi polovici 20. stoletja so postale tudi prizorišče za [[medkulturni dialog]] na državni ravni in kasneje tekmovanje vizij za prihodnost različnih družbenih ureditev. Ideološki konflikt med kapitalizmom in [[socializem|socializmom]] oz. liberalizmom in [[plansko gospodarstvo|planskim gospodarstvom]] se je izrazil tudi v tej obliki. Kljub veliki pozornosti, ki so je bile deležne [[Sovjetska zveza|sovjetske]] predstavitve, je prevladala [[Zahodni svet|zahodnjaška]] vizija. [[slika:China Pavilion of Expo 2010.jpg|thumb|[[Ljudska republika Kitajska|Kitajski]] paviljon na svetovni razstavi Expo 2010 v [[Šanghaj]]u]] Tretje zgodovinsko obdobje svetovnih razstav traja od 1970. let, pričelo se je ob postopnem zamiranju [[hladna vojna|hladne vojne]] in gospodarskim vzponom drugih delov sveta (predvsem Azije). Nastal je koncept manjših tematskih razstav v letih med glavnimi svetovnimi razstavami, na vseh pa se mednarodni javnosti predstavlja množica [[Nacionalna država|nacionalnih držav]], ki na ta način gradijo svojo prepoznavnost. Vzpon azijskih ekonomij se odraža tudi v geografski porazdelitvi držav gostiteljic. Na razstavah socialna in okoljska problematika prevladujeta nad tehnoutopičnimi motivi v minulih stoletjih. == Seznam svetovnih razstav == Univerzalne razstave, kot jih priznava Mednarodni urad za razstave:<ref>{{navedi splet| url=https://www.bie-paris.org/site/en/all-world-expos |title=World Expos since 1851 |publisher=Bureau International des Expositions |accessdate=17.6.2021}}</ref> {{stolpci|2| * 1851 - [[London]], {{zastava države|UK}} ([[Velika razstava industrijskih izdelkov vseh narodov]]) * 1855 - [[Pariz]], {{zastava države|Francija}} ([[Exposition Universelle (1855)|Exposition Universelle]]) * 1862 - London, {{zastava države|UK}} * 1867 - Pariz, {{zastava države|Francija}} * 1873 - [[Dunaj]], {{zastava države|Avstro-Ogrska}} * 1876 - [[Filadelfija, Pensilvanija|Filadelfija]], {{zastava države|ZDA}} ([[Centennial Exhibition (1876)|Centennial Exhibition]]) * 1878 - Pariz, {{zastava države|Francija}} ([[Exposition Universelle (1878)|Exposition Universelle]]) * 1880 - [[Melbourne]], [[Slika:Flag of Victoria (Australia).svg|25px|border|Zastava Viktorije]] [[Viktorija (Avstralija)|Viktorija]], [[Britanski imperij|Britanska]] [[Avstralija]] * 1888 - [[Barcelona]], {{zastava države|Španija}} * 1889 - Pariz, {{zastava države|Francija}} ([[Exposition Universelle (1889)|Exposition Universelle]]) * 1893 - [[Chicago]], {{zastava države|ZDA}} * 1897 - [[Bruselj]], {{zastava države|Belgija}} * 1900 - Pariz, {{zastava države|Francija}} ([[Exposition Universelle (1900)|Exposition Universelle]]) * 1904 - [[St. Louis]], {{zastava države|ZDA}} * 1905 - [[Liège]], {{zastava države|Belgija}} * 1906 - [[Milano]], {{zastava države|Italija}} * 1910 - Bruselj, {{zastava države|Belgija}} * 1911 - [[Torino]], {{zastava države|Italija}} * 1913 - [[Gent]], {{zastava države|Belgija}} * 1915 - [[San Francisco]], {{zastava države|ZDA}} * 1929 - [[Barcelona]], {{zastava države|Španija}} * 1933 - [[Chicago]], {{zastava države|ZDA}} * 1935 - Bruselj, {{zastava države|Belgija}} * 1937 - Pariz, {{zastava države|Francija}} * 1939 - [[New York]], {{zastava države|ZDA}} * 1949 - [[Port-au-Prince]], {{zastava države|Haiti}} * 1958 - Bruselj, {{zastava države|Belgija}} * 1962 - [[Seattle]], {{zastava države|ZDA}} * 1967 - [[Montreal]], {{zastava države|Kanada}} * 1970 - [[Osaka]], {{zastava države|Japonska}} * 1992 - [[Sevilla]], {{zastava države|Španija}} * 2000 - [[Hannover]], {{zastava države|Nemčija}} * 2010 - [[Šanghaj]], {{zastava države|Ljudska republika Kitajska}} * 2015 - [[Milano]], {{zastava države|Italija}} * ''2020 - [[Dubaj]], {{zastava države|Združeni arabski emirati}}'' <small>(začetek prestavljen na 2021 zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije nove koronavirusne bolezni]])</small> * ''2025 - [[Osaka]], {{zastava države|Japonska}}'' }} == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Luscombe |first=Jayne |year=2013 |chapter=World Expos and global power relations |title=Power, politics and international events: Socio-cultural analyses of festivals and spectacles |editor-first=Udo |editor-last=Merkel |publisher=Routledge |location=London |pages=67–84 |isbn=9781136250231}} * {{navedi splet |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/649088/worlds-fair |title=World's fair |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=13.4.2014}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|World's Fairs|svetovne razstave}} * [http://www.bie-paris.org Bureau of International Expositions] {{ikona en}} {{ikona fr}} [[Kategorija:Globalizacija]] [[Kategorija:Razstave]] {{normativna kontrola}} o3pkstpzsheoylv7oiv8gpq1kn3h8ae 0 372850 6689183 6492891 2026-06-14T13:32:49Z Neka oseba 238731 6689183 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športna liga|name=3. Slovenska nogometna liga|current_season=2025/26|sport=Nogomet|last_season=2024/25|upcoming_season=2026/27|founded=[[1992]]|administrator=[[NZS]]|divisions=[[3. SNL Vzhod]], [[3. SNL Zahod]]|teams=28|confed=[[NZS]]|continent=[[Evropa]]|website=https://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=258|country={{SVN}}|logo=[[File:Tretja_liga.png]]|promotion=[[2.SNL]]|relegation=[[MNL|Medobčinske nogometne lige]]}} '''Tretja slovenska nogometna liga''' je tretji kakovostni razred [[Nogometni klub|klub]]skega [[nogomet]]a v [[Republika Slovenija|Sloveniji]]. Odvija se od leta 1992. Liga je sestavljena iz dveh enot (vzhod in zahod). Trenutno pa v ligi nastopa 28 ekip. Tekmovanje poteka pod okriljem [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]].<ref>{{Navedi splet|title=NZS predpisi|url=https://www.nzs.si//dokument.asp?|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-12|language=en}}</ref> == Tekmovalni sistem<ref>{{Navedi splet|title=NZS predpisi|url=https://www.nzs.si//dokument.asp?|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-12|language=en}}</ref> == Trenutno je liga organizirana v dveh enotah in sicer [[3.SNL Vzhod]] in [[3. SNL Zahod]]. Skupaj je 28 ekip v vsakem odi dveh enot jih je po 14 ekip. Obe enoti imata dvokrožni sistem tekmovanja z 26 krogi. V preteklosti pa je bila organizirana tudi v 4 enote in sicer Vzhod, Zahod, Sever in Center. === Sistem izpadanja in promocij === Sistem je enak pri obeh enotah in sicer: * V [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] napredujeta obe 1. uvrščeni ekipi, razen če katera ali obe od ekip odklonita promocijo v katerem primeru napreduje naslednja najvišja uvrščena ekipa na lestvici. * Iz lige pa izpadeta 14 in 13. uvrščeni ekipi in potencialno tudi 12. Odvisno glede na koliko ekip izpade iz 2. SNL v določeno enoto. === Sistem popolnjevanja === Sistem je enak pri obeh enotah: * V enoto se ponovno uvrstijo vse ekipe ki niso bile promovirane ali izpadle. Običajno to pomeni da ekipe, ki so končale od 2. do 11. mesta ponovno igrajo v ligi, potencialno lahko tudi 12. uvrščena ekipa iz prejšnje sezone. * V enoto se vključi še 0-2 izpadli ekipi iz 2. SNL in 2-3 ekipe zmagovalke nižjih lig iz ustrezne MNZ. * V 3. SNL Zahod lahko napredujejo ekipe iz [[MNZ Ljubljana]], [[MNZ, Kranj]], [[MNZ Koper]] in [[MNZ Nova Gorica]]. * V 3. SNL Vzhod pa ekipe iz [[MNZ Maribor]], [[MNZ Celje]], [[MNZ Ptuj]], [[MNZ Lendava]], [[MNZ Murska Sobota]]. * Za napredovanje v ustrezno ligo morajo zmagovalke tekmovanj MNZ, če je potrebno igrati izločilne tekme v katerih se določi kdo bo napredoval === Dovoljeno število menjav === Na tekmah 3. SNL in na tekmah Pokala Slovenije lahko vsaka ekipa zamenja največ 5 /pet/ igralcev, menjave pa mora ekipa opraviti v maksimalno treh prekinitvah igre. === Igralci, ki nimajo slovenskega državljanstva oziroma državljanstva držav Evropske unije (EU) === V tretji ligi je tak igralec lahko some 1 v ekipi. == Zgodovina == Tretja slovenska nogometna liga je uradno nastala leta 1992, saj se v prvi sezoni po osamosvojitvi kot takšna ni igrala. Tretji nivo nogometa v državi so tedaj namreč predstavljale kar medobčinske lige, ki jih je bilo sedem, zmagovalci pa so nato v kvalifikacijah igrali za uvrstitev v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Po sezoni pa so prvič organizirali tretjo ligo na državnem nivoju, pri čemer se je igralo v dveh skupinah, v vsako pa se je uvrstilo okrog šest bivših drugoligašev ter po dva ali trije najboljši klubi iz medobčinskih lig. V prvi sezoni sta bila suvereno najboljša [[NK Veržej|Veržej]] in [[NK Piran|Piran]], sedem klubov je izpadlo v medobčinske lige, omenjeni sistem z delitvijo na vzhod in zahod pa je ostal v veljavi šest let. V sezoni 1993/94 je na zahodu zanesljivo slavil [[NK Mengeš|Mengeš]], na vzhodu pa [[NK Drava Ptuj|Drava]], pri čemer je v drugo ligo naknadno napredoval tudi tretjeuvrščeni radeški Papirničar, ki je tam nadomestil Slavijo. Prihodnje leto so na zahodu zvezdniške Črnuče nadigrale konkurenco z rekordom, saj so v celotni sezoni prejele zgolj pet golov, medtem ko je na vzhodu po napetem boju z Dravogradom in [[NK Aluminij|Aluminijem]] slavil Šentjur. Prvič je prišlo tudi izstopov iz tekmovanja, saj prvenstva nista dokončala [[ND Žalec|Žalec]] in [[NK Brežice 1919|Svoboda Brežice]]. Leta 1996 je Dravograd na vzhodu za točko prehitel Pohorje, na zahodu pa Renče za štiri Jadran Hrpelje-Kozino. Slednji je nato zmagal v dodatnih kvalifikacijah drugouvščenih in se prav tako uvrstil v drugo ligo. Sezona 1996/97 je na vzhodu končno prinesla zmagoslavje Aluminiju, medtem ko je na zahodu slavila novomeška Krka. Omeniti velja še izstop bivšega drugoligaša Mengša, ki je svoje mesto v ligi prodal Komendi. Leta 1998 na vzhodu ni izpadel nihče, napredovalo pa je Pohorje, medtem ko na zahodu kakšnega večjega razburjenja ni bilo, saj je bil favorizirani sežanski Tabor absolutno premočan za nasprotnike. Zaradi spremembe tekmovalnega sistema sta možnost napredovanja v drugo ligo v dodatnih kvalifikacijah dobila tudi drugouvrščena Svoboda Ljubljana in Bakovci, a sta bila od uspeha proti drugoligašema oba precej oddaljena. V sezoni 1998/99 so se prvič igrale kar štiri tretje lige, naslove pa so osvojili Črenšovci, Rogoza, Korte in Ivančna Gorica. Omenjeni sistem štirih lig, pri čemer je zahodu igralo zgolj deset klubov, je bil v veljavi do leta 2004. V sezoni 1999/00 so slavili Renkovci, Dravinja, Brda in Komenda, ki pa je nato svoje mesto v višji ligi prepustila Ljubljani. Naslednje leto je potekal zanimiv boj za naslov zlasti v ligi center, kjer so imeli prvi trije enako število točk, slavila je Bela krajina, naslove pa so osvojili še [[NK Bakovci|Bakovci]], Ptuj in Renče. Leta 2002 so bili zasluženo najboljši [[NK Križevci|Križevci]], [[NK Krka|Krško]], [[NK Izola|Izola]] in [[NK Brinje Grosuplje|Grosuplje]], bolj pestro pa je bilo naslednje leto, ko kar trije prvaki niso hoteli napredovati. Poleg ljubljanske Svobode, ki je zmagala v centru, je na koncu napredoval le še sežanski Tabor, drugouvrščeni na zahodu. Leta 2004 je prišlo do nove spremembe v formatu tekmovanja. Zveza je organizirala kvalifikacije prvakov, v katerih je Factor po pravi drami in enajstmetrovkah ugnal Korte, Šoštanj pa zaman Nafto, saj je nato ostal brez licence. Nasploh je licenciranje zaznavalo tisto sezono, saj so številni klubi zlasti na vzhodu ostali brez licenc, tako da se je ligo sestavljalo po administrativnih in ne športnih principih. V sezoni 2004/05 sta se zopet igrali dve tretji ligi, prvaka pa sta postala Šenčur in Zavrč, ki je na vzhodu po napetem boju zgolj zavoljo boljšega medsebojnega izkupička ugnal Palomo. Leta 2006 je na vzhodu slavila novoustanovljena Mura 05, ki sploh ne bi smela igrati v ligi, medtem ko je bila na zahodu prepričljivo najboljša Bonifika. Naslednje leto sta brez večjih težav zanesljivo slavila favorita Zavrč in Krka, zaradi licenc pa sta med drugim izpadla tudi Svoboda in Železničar. V sezoni 2007/08 sta bila suvereno najboljša [[NK Olimpija|Olimpija]] in Šentjur, po njej pa je iz tekmovanja zaradi združitve z Bonifiko izstopila Izola. Naslednje leto je na zahodu zanesljivo slavil Šenčur, na vzhodu pa [[ND Dravinja|Dravinja]], medtem ko sta bila v sezoni 2009/10 najboljša [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] in [[ND Adria Miren|Adria Miren]]. Slednja se je nato možnosti napredovanja odpovedala, tako da je priložnost dobil drugouvrščeni [[NK Dob|Dob]]. Leta 2011 se je enako pripetilo na vzhodu, kjer so Odranci prepustili svoje mesto drugouvrščenemu Šampionu, medtem ko so na zahodu z veliko prednostjo slavile Radomlje. Sezona 2011/12 je prinesla zmagoslavje Zavrča in Krke, poznala pa je tudi kriza, ki je v obeh skupinah močno vplivala na sestavo lig. V sezoni 2012/13 se je na zahodu po odpovedi Ilirske Bistrice prvič igralo zgolj s 13 člani, medtem ko je na vzhodu iz tekmovanja izstopil petouvrščeni [[NK Dravograd|Dravograd]]. Naslova sta sicer osvojila [[NK Veržej|Veržej]] in [[NK Ankaran|Ankran]]. Naslednje leto sta bila suvereno najboljša [[ND Dravinja|Dravinja]] in [[NK Tolmin|Tolmin]], izpadel pa ni nihče, saj se je zveza odločila za sezono 2014/15 znova spremeniti format. Zopet se je igralo v štirih skupinah, pri čemer pa so se prvaki morali za napredovanje meriti v kvalifikacijah. V dokaj izenačenih tekmah je Zarica ugnala Ajdovščino, Drava, ki je na severu sicer zaostala za B ekipo Maribora, pa Odrance. Naslednje leto so Brežice že na prvi tekmi odločile dvoboj z Ilirijo, medtem ko Brda uspela ugnati Beltince. Leta 2017 so končno vrnili stari format druge lige s 16 moštvi, tako da je vanjo napredovalo kar osem tretjeligašev, po dva iz vsake lige, leta 2018 pa je prišlo do krčenja skupin, tako da je izpadlo kar 16 klubov, od tega samo v centru šest. Po napetih kvalifikacijah sta tedaj sicer napredovala prvaka vzhoda in zahoda, Beltinci in Bilje. V sezoni 2018/19 je [[NK Bled|Bled]] tesno klonil proti Dravogradu, medtem ko je drugem paru donedavni prvoligaš Koper dosegel kar osem golov. Leta 2020 je bila tretja liga prekinjena, a sta poleti vseeno napredovala dotlej vodilna Šmartno 1928 in Primorje, četudi je imelo slednje pred ljubljansko Svobodo minimalno prednost, odigralo pa se je zgolj pol sezone. V nasprotju s pravilnikom so klubi tudi izpadli, še posebej pestro pa je bilo na vzhodu, kjer so vsi pomurski predstavniki protestno izstopili. Sezona 2020/21 je bila sredi tekmovanja skrajšana na 16 oziroma 19 krogov. V vsaki skupini sta bili uvedeni tako imenovani liga za prvaka in liga za obstanek, čeprav se v slednji klubi niso borili za obstanek, saj ni izpadel nihče. Prvaka sta postala Rogaška, ki je po trditvah tekmecev goljufala s potrdili, ter Ilirija, Zagorje pa je po sezoni izstopilo iz lige. Leta 2022 je na vzhodu le napredovala [[NK Bistra|Bistrica]], na zahodu pa Brinje, medtem ko sta bila leto kasneje najboljša Dravinja in Tolmin. Po sezoni 2023/24 pa smo bili zopet priča zanimivemu dogajanju v zakulisju, saj se je na zahodu prvak Dob odpovedal napredovanju, tako da je šel v višjo ligo drugouvrščeni [[NK Slovan|Slovan]]. Na vzhodu je z veliko prednostjo pred Krškim in ostalimi slavila ptujska Drava. === Seznam prvakov po sezonah in skupinah === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Sezona ! colspan="4" |Prvak |- |Vzhod |Sever |Zahod |Center |- |1992/93 | colspan="2" |Beltrans Veržej | colspan="2" |Finale Piran |- |1993/94 | colspan="2" |Drava Ptuj | colspan="2" |Mengeš |- |1994/95 | colspan="2" |Šentjur | colspan="2" |Črnuče |- |1995/96 | colspan="2" |Dravograd | colspan="2" |Goriške opekarne Renče |- |1996/97 | colspan="2" |Aluminij Kidričevo | colspan="2" |Radio Krka |- |1997/98 | colspan="2" |Tabor Sežana | colspan="2" |Pohorje |- |1998/99 |Črenšovci |Montavar Rogoza |Avtoplus Korte |Ivančna Gorica |- |1999/00 |Renkovci |Dravinja |Brda |Viator&Vektor Komenda |- |2000/01 |Bakovci |Asfalti Ptuj |Renče |Bela krajina |- |2001/02 |Lesoplast Križevci |Krško |Izola |GPG Grosuplje |- |2002/03 |Čarda |Pohorje |Avtoplus Korte |Svoboda Ljubljana |- |2003/04 |Nafta Lendava |Šoštanj |Avtoplus Korte |Factor Ježica |- |2004/05 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |Šenčur |- |2005/06 | colspan="2" |Mura 05 | colspan="2" |Bonifika |- |2006/07 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |Krka |- |2007/08 | colspan="2" |Rudar Velenje | colspan="2" |Olimpija Ljubljana |- |2008/09 | colspan="2" |Dravinja | colspan="2" |Tinex Šenčur |- |2009/10 | colspan="2" |Šmartno 1928 | colspan="2" |Adria Miren |- |2010/11 | colspan="2" |Odranci | colspan="2" |Kalcer Radomlje |- |2011/12 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |Krka |- |2012/13 | colspan="2" |Farmtech Veržej | colspan="2" |AH Mas Tech |- |2013/14 | colspan="2" |Dravinja Kostroj | colspan="2" |TKK Tolmin |- |2014/15 |Odranci |Maribor B |Ajdovščina Škou |Zarica Kranj |- |2015/16 |Lušt Beltinci |Brežice 1919 |Brda |Ilirija 1911 |- |2016/17 |Nafta 1903 |Maribor B |Cherrybox24 Tabor Sežana |AŠK Bravo |- |2017/18 |Lušt Beltinci |Dravograd Avto Grubelnik |Bilje |Bled Hirter |- |2018/19 |Grad |Dravograd |Koper |Bled Hirter |- |2019/20 | colspan="2" |/ | colspan="2" |/ |- |2020/21 | colspan="2" |Rogaška | colspan="2" |Ilirija 1911 |- |2021/22 | colspan="2" |Kety Emmi Bistrica | colspan="2" |Brinje Grosuplje |- |2022/23 | colspan="2" |Dravinja | colspan="2" |Tolmin |- |2023/24 | colspan="2" |Drava Ptuj | colspan="2" |Roltek Dob |- |2024/25 | colspan="2" |Krško Posavje | colspan="2" |Roltek Dob |- |2025/26 | colspan="2" |ZASE Videm | colspan="2" |Vrhnika |- |2026/27 | | | | |} ==Glej tudi== * [[Prva slovenska nogometna liga]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] == Zunanje povezave == * [http://www.nzs.si/tekmovanja/3-snl Tretja slovenska nogometna liga] na nzs.si == Sklici == <references /> {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Druga slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] 5wz0otiwn1x966br9ssd2r5nzoqgoaw 6689508 6689183 2026-06-15T08:09:48Z Neka oseba 238731 6689508 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športna liga|name=3. Slovenska nogometna liga|current_season=2025/26|sport=Nogomet|last_season=2024/25|upcoming_season=2026/27|founded=[[1992]]|administrator=[[NZS]]|divisions=[[3. SNL Vzhod]], [[3. SNL Zahod]]|teams=28|confed=[[NZS]]|continent=[[Evropa]]|website=https://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=258|country={{SVN}}|logo=[[File:Tretja_liga.png]]|promotion=[[2.SNL]]|relegation=[[MNL|Medobčinske nogometne lige]]}} '''Tretja slovenska nogometna liga''' je tretji kakovostni razred [[Nogometni klub|klub]]skega [[nogomet]]a v [[Republika Slovenija|Sloveniji]]. Odvija se od leta 1992. Liga je sestavljena iz dveh enot (vzhod in zahod). Trenutno pa v ligi nastopa 28 ekip. Tekmovanje poteka pod okriljem [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]].<ref>{{Navedi splet|title=NZS predpisi|url=https://www.nzs.si//dokument.asp?|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-12|language=en}}</ref> == Tekmovalni sistem<ref>{{Navedi splet|title=NZS predpisi|url=https://www.nzs.si//dokument.asp?|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-12|language=en}}</ref> == Trenutno je liga organizirana v dveh enotah in sicer [[3.SNL Vzhod]] in [[3. SNL Zahod]]. Skupaj je 28 ekip v vsakem odi dveh enot jih je po 14 ekip. Obe enoti imata dvokrožni sistem tekmovanja z 26 krogi. V preteklosti pa je bila organizirana tudi v 4 enote in sicer Vzhod, Zahod, Sever in Center. === Sistem izpadanja in promocij === Sistem je enak pri obeh enotah in sicer: * V [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] napredujeta obe 1. uvrščeni ekipi, razen če katera ali obe od ekip odklonita promocijo v katerem primeru napreduje naslednja najvišja uvrščena ekipa na lestvici. * Iz lige pa izpadeta 14 in 13. uvrščeni ekipi in potencialno tudi 12. Odvisno glede na koliko ekip izpade iz 2. SNL v določeno enoto. === Sistem popolnjevanja === Sistem je enak pri obeh enotah: * V enoto se ponovno uvrstijo vse ekipe ki niso bile promovirane ali izpadle. Običajno to pomeni da ekipe, ki so končale od 2. do 11. mesta ponovno igrajo v ligi, potencialno lahko tudi 12. uvrščena ekipa iz prejšnje sezone. * V enoto se vključi še 0-2 izpadli ekipi iz 2. SNL in 2-3 ekipe zmagovalke nižjih lig iz ustrezne MNZ. * V 3. SNL Zahod lahko napredujejo ekipe iz [[MNZ Ljubljana]], [[MNZ, Kranj]], [[MNZ Koper]] in [[MNZ Nova Gorica]]. * V 3. SNL Vzhod pa ekipe iz [[MNZ Maribor]], [[MNZ Celje]], [[MNZ Ptuj]], [[MNZ Lendava]], [[MNZ Murska Sobota]]. * Za napredovanje v ustrezno ligo morajo zmagovalke tekmovanj MNZ, če je potrebno igrati izločilne tekme v katerih se določi kdo bo napredoval === Dovoljeno število menjav === Na tekmah 3. SNL in na tekmah Pokala Slovenije lahko vsaka ekipa zamenja največ 5 /pet/ igralcev, menjave pa mora ekipa opraviti v maksimalno treh prekinitvah igre. === Igralci, ki nimajo slovenskega državljanstva oziroma državljanstva držav Evropske unije (EU) === V tretji ligi je tak igralec lahko some 1 v ekipi. == Zgodovina == Tretja slovenska nogometna liga je uradno nastala leta 1992, saj se v prvi sezoni po osamosvojitvi kot takšna ni igrala. Tretji nivo nogometa v državi so tedaj namreč predstavljale kar medobčinske lige, ki jih je bilo sedem, zmagovalci pa so nato v kvalifikacijah igrali za uvrstitev v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Po sezoni pa so prvič organizirali tretjo ligo na državnem nivoju, pri čemer se je igralo v dveh skupinah, v vsako pa se je uvrstilo okrog šest bivših drugoligašev ter po dva ali trije najboljši klubi iz medobčinskih lig. V prvi sezoni sta bila suvereno najboljša [[NK Veržej|Veržej]] in [[NK Piran|Piran]], sedem klubov je izpadlo v medobčinske lige, omenjeni sistem z delitvijo na vzhod in zahod pa je ostal v veljavi šest let. V sezoni 1993/94 je na zahodu zanesljivo slavil [[NK Mengeš|Mengeš]], na vzhodu pa [[NK Drava Ptuj|Drava]], pri čemer je v drugo ligo naknadno napredoval tudi tretjeuvrščeni radeški Papirničar, ki je tam nadomestil Slavijo. Prihodnje leto so na zahodu zvezdniške Črnuče nadigrale konkurenco z rekordom, saj so v celotni sezoni prejele zgolj pet golov, medtem ko je na vzhodu po napetem boju z Dravogradom in [[NK Aluminij|Aluminijem]] slavil Šentjur. Prvič je prišlo tudi izstopov iz tekmovanja, saj prvenstva nista dokončala [[ND Žalec|Žalec]] in [[NK Brežice 1919|Svoboda Brežice]]. Leta 1996 je Dravograd na vzhodu za točko prehitel Pohorje, na zahodu pa Renče za štiri Jadran Hrpelje-Kozino. Slednji je nato zmagal v dodatnih kvalifikacijah drugouvščenih in se prav tako uvrstil v drugo ligo. Sezona 1996/97 je na vzhodu končno prinesla zmagoslavje Aluminiju, medtem ko je na zahodu slavila novomeška Krka. Omeniti velja še izstop bivšega drugoligaša Mengša, ki je svoje mesto v ligi prodal Komendi. Leta 1998 na vzhodu ni izpadel nihče, napredovalo pa je Pohorje, medtem ko na zahodu kakšnega večjega razburjenja ni bilo, saj je bil favorizirani sežanski Tabor absolutno premočan za nasprotnike. Zaradi spremembe tekmovalnega sistema sta možnost napredovanja v drugo ligo v dodatnih kvalifikacijah dobila tudi drugouvrščena Svoboda Ljubljana in Bakovci, a sta bila od uspeha proti drugoligašema oba precej oddaljena. V sezoni 1998/99 so se prvič igrale kar štiri tretje lige, naslove pa so osvojili Črenšovci, Rogoza, Korte in Ivančna Gorica. Omenjeni sistem štirih lig, pri čemer je zahodu igralo zgolj deset klubov, je bil v veljavi do leta 2004. V sezoni 1999/00 so slavili Renkovci, Dravinja, Brda in Komenda, ki pa je nato svoje mesto v višji ligi prepustila Ljubljani. Naslednje leto je potekal zanimiv boj za naslov zlasti v ligi center, kjer so imeli prvi trije enako število točk, slavila je Bela krajina, naslove pa so osvojili še [[NK Bakovci|Bakovci]], Ptuj in Renče. Leta 2002 so bili zasluženo najboljši [[NK Križevci|Križevci]], [[NK Krka|Krško]], [[NK Izola|Izola]] in [[NK Brinje Grosuplje|Grosuplje]], bolj pestro pa je bilo naslednje leto, ko kar trije prvaki niso hoteli napredovati. Poleg ljubljanske Svobode, ki je zmagala v centru, je na koncu napredoval le še sežanski Tabor, drugouvrščeni na zahodu. Leta 2004 je prišlo do nove spremembe v formatu tekmovanja. Zveza je organizirala kvalifikacije prvakov, v katerih je Factor po pravi drami in enajstmetrovkah ugnal Korte, Šoštanj pa zaman Nafto, saj je nato ostal brez licence. Nasploh je licenciranje zaznavalo tisto sezono, saj so številni klubi zlasti na vzhodu ostali brez licenc, tako da se je ligo sestavljalo po administrativnih in ne športnih principih. V sezoni 2004/05 sta se zopet igrali dve tretji ligi, prvaka pa sta postala Šenčur in Zavrč, ki je na vzhodu po napetem boju zgolj zavoljo boljšega medsebojnega izkupička ugnal Palomo. Leta 2006 je na vzhodu slavila novoustanovljena Mura 05, ki sploh ne bi smela igrati v ligi, medtem ko je bila na zahodu prepričljivo najboljša Bonifika. Naslednje leto sta brez večjih težav zanesljivo slavila favorita Zavrč in Krka, zaradi licenc pa sta med drugim izpadla tudi Svoboda in Železničar. V sezoni 2007/08 sta bila suvereno najboljša [[NK Olimpija|Olimpija]] in Šentjur, po njej pa je iz tekmovanja zaradi združitve z Bonifiko izstopila Izola. Naslednje leto je na zahodu zanesljivo slavil Šenčur, na vzhodu pa [[ND Dravinja|Dravinja]], medtem ko sta bila v sezoni 2009/10 najboljša [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] in [[ND Adria Miren|Adria Miren]]. Slednja se je nato možnosti napredovanja odpovedala, tako da je priložnost dobil drugouvrščeni [[NK Dob|Dob]]. Leta 2011 se je enako pripetilo na vzhodu, kjer so Odranci prepustili svoje mesto drugouvrščenemu Šampionu, medtem ko so na zahodu z veliko prednostjo slavile Radomlje. Sezona 2011/12 je prinesla zmagoslavje Zavrča in Krke, poznala pa je tudi kriza, ki je v obeh skupinah močno vplivala na sestavo lig. V sezoni 2012/13 se je na zahodu po odpovedi Ilirske Bistrice prvič igralo zgolj s 13 člani, medtem ko je na vzhodu iz tekmovanja izstopil petouvrščeni [[NK Dravograd|Dravograd]]. Naslova sta sicer osvojila [[NK Veržej|Veržej]] in [[NK Ankaran|Ankran]]. Naslednje leto sta bila suvereno najboljša [[ND Dravinja|Dravinja]] in [[NK Tolmin|Tolmin]], izpadel pa ni nihče, saj se je zveza odločila za sezono 2014/15 znova spremeniti format. Zopet se je igralo v štirih skupinah, pri čemer pa so se prvaki morali za napredovanje meriti v kvalifikacijah. V dokaj izenačenih tekmah je Zarica ugnala Ajdovščino, Drava, ki je na severu sicer zaostala za B ekipo Maribora, pa Odrance. Naslednje leto so Brežice že na prvi tekmi odločile dvoboj z Ilirijo, medtem ko Brda uspela ugnati Beltince. Leta 2017 so končno vrnili stari format druge lige s 16 moštvi, tako da je vanjo napredovalo kar osem tretjeligašev, po dva iz vsake lige, leta 2018 pa je prišlo do krčenja skupin, tako da je izpadlo kar 16 klubov, od tega samo v centru šest. Po napetih kvalifikacijah sta tedaj sicer napredovala prvaka vzhoda in zahoda, Beltinci in Bilje. V sezoni 2018/19 je [[NK Bled|Bled]] tesno klonil proti Dravogradu, medtem ko je drugem paru donedavni prvoligaš Koper dosegel kar osem golov. Leta 2020 je bila tretja liga prekinjena, a sta poleti vseeno napredovala dotlej vodilna Šmartno 1928 in Primorje, četudi je imelo slednje pred ljubljansko Svobodo minimalno prednost, odigralo pa se je zgolj pol sezone. V nasprotju s pravilnikom so klubi tudi izpadli, še posebej pestro pa je bilo na vzhodu, kjer so vsi pomurski predstavniki protestno izstopili. Sezona 2020/21 je bila sredi tekmovanja skrajšana na 16 oziroma 19 krogov. V vsaki skupini sta bili uvedeni tako imenovani liga za prvaka in liga za obstanek, čeprav se v slednji klubi niso borili za obstanek, saj ni izpadel nihče. Prvaka sta postala Rogaška, ki je po trditvah tekmecev goljufala s potrdili, ter Ilirija, Zagorje pa je po sezoni izstopilo iz lige. Leta 2022 je na vzhodu le napredovala [[NK Bistra|Bistrica]], na zahodu pa Brinje, medtem ko sta bila leto kasneje najboljša Dravinja in Tolmin. Po sezoni 2023/24 pa smo bili zopet priča zanimivemu dogajanju v zakulisju, saj se je na zahodu prvak Dob odpovedal napredovanju, tako da je šel v višjo ligo drugouvrščeni [[NK Slovan|Slovan]]. Na vzhodu je z veliko prednostjo pred Krškim in ostalimi slavila ptujska Drava. === Seznam prvakov po sezonah in skupinah === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Sezona ! colspan="4" |Prvak |- |Vzhod |Sever |Zahod |Center |- |1992/93 | colspan="2" |Beltrans Veržej | colspan="2" |Finale Piran |- |1993/94 | colspan="2" |Drava Ptuj | colspan="2" |Mengeš |- |1994/95 | colspan="2" |Šentjur | colspan="2" |Črnuče |- |1995/96 | colspan="2" |Dravograd | colspan="2" |Goriške opekarne Renče |- |1996/97 | colspan="2" |Aluminij Kidričevo | colspan="2" |Radio Krka |- |1997/98 | colspan="2" |Pohorje | colspan="2" |Tabor Sežana |- |1998/99 |Črenšovci |Montavar Rogoza |Avtoplus Korte |Ivančna Gorica |- |1999/00 |Renkovci |Dravinja |Brda |Viator&Vektor Komenda |- |2000/01 |Bakovci |Asfalti Ptuj |Renče |Bela krajina |- |2001/02 |Lesoplast Križevci |Krško |Izola |GPG Grosuplje |- |2002/03 |Čarda |Pohorje |Avtoplus Korte |Svoboda Ljubljana |- |2003/04 |Nafta Lendava |Šoštanj |Avtoplus Korte |Factor Ježica |- |2004/05 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |Šenčur |- |2005/06 | colspan="2" |Mura 05 | colspan="2" |Bonifika |- |2006/07 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |Krka |- |2007/08 | colspan="2" |Rudar Velenje | colspan="2" |Olimpija Ljubljana |- |2008/09 | colspan="2" |Dravinja | colspan="2" |Tinex Šenčur |- |2009/10 | colspan="2" |Šmartno 1928 | colspan="2" |Adria Miren |- |2010/11 | colspan="2" |Odranci | colspan="2" |Kalcer Radomlje |- |2011/12 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |Krka |- |2012/13 | colspan="2" |Farmtech Veržej | colspan="2" |AH Mas Tech |- |2013/14 | colspan="2" |Dravinja Kostroj | colspan="2" |TKK Tolmin |- |2014/15 |Odranci |Maribor B |Ajdovščina Škou |Zarica Kranj |- |2015/16 |Lušt Beltinci |Brežice 1919 |Brda |Ilirija 1911 |- |2016/17 |Nafta 1903 |Maribor B |Cherrybox24 Tabor Sežana |AŠK Bravo |- |2017/18 |Lušt Beltinci |Dravograd Avto Grubelnik |Bilje |Bled Hirter |- |2018/19 |Grad |Dravograd |Koper |Bled Hirter |- |2019/20 | colspan="2" |/ | colspan="2" |/ |- |2020/21 | colspan="2" |Rogaška | colspan="2" |Ilirija 1911 |- |2021/22 | colspan="2" |Kety Emmi Bistrica | colspan="2" |Brinje Grosuplje |- |2022/23 | colspan="2" |Dravinja | colspan="2" |Tolmin |- |2023/24 | colspan="2" |Drava Ptuj | colspan="2" |Roltek Dob |- |2024/25 | colspan="2" |Krško Posavje | colspan="2" |Roltek Dob |- |2025/26 | colspan="2" |ZASE Videm | colspan="2" |Vrhnika |- |2026/27 | | | | |} == 3. Slovenska nogometna liga Vzhod == V 3. SNL Vzhod nastopajo ekipe iz [[MNZ Maribor]], [[MNZ Celje]], [[MNZ Ptuj]], [[MNZ Lendava]], [[MNZ Murska Sobota]]. {| class="wikitable sortable" |+Seznam ekip lige Vzhod !Ime !Mesto v 2025/26 !Naslov prvaka lige Vzhod !Stadion !Kapaciteta sedežev |- |[[NK Čarda]] |4. mesto |1 |[[Nogometno igrišče v Martjancih]] |500 |- |[[NK Korotan Prevalje]] |3. mesto | |[[Športni park Ugasle peči]] |500 |- |[[NK Fužinar Ravne]] |5.mesto | |[[Mestni stadion Ravne]] |600 |- |[[NK Ljutomer]] |12. mesto | |[[Športni park Ljutomer]] |300 |- |[[NK Dobrovce]] |13. mesto | |[[Nogometno igrišče Dobrovce]] |300 |- |[[NK Drava Ptuj]] |bgcolor="FFE4E1"| '''14. mesto''' |2 |[[Mestni stadion Ptuj]] |2207 |- |[[NK Podvinci]] |9. mesto | |Igrišče Podvinci |300 |- |[[NK Rače]] |10. mesto | |Športnega parka Rače |300 |- |[[NK Rogaška]] |11.mesto |1 |Mestni stadion Rogaška Slatina |400 |- |[[NK Hajdina]] |6. mesto | |Športni park Hajdina |300 |- |[[NK Zavrč]] |7. mesto |3 |Športni park Zavrč |300 |- |[[NK Šmartno 1928]] |8. mesto |1 |Stadion Šmartno |500 |- |[[NK Videm]] |bgcolor="gold"| '''1. mesto''' |1 |Športni park Videm pri Ptuju |500 |- | | | | | |} ==Glej tudi== * [[Prva slovenska nogometna liga]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] == Zunanje povezave == * [http://www.nzs.si/tekmovanja/3-snl Tretja slovenska nogometna liga] na nzs.si == Sklici == <references /> {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Druga slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] 4bs6lmv3co1q7avh1fqkp5kzn1clrgg 0 373103 6689428 6250850 2026-06-15T02:39:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689428 wikitext text/x-wiki {|{{Infobox aircraft begin |name= MiG-31 |image= Russian Air Force MiG-31 inflight Pichugin.jpg<!-- In-flight images are preferred for aircraft. Discuss possible changes on talk page before changing. --> |caption= Ruski MiG-31 v letu }}{{Infobox aircraft type |type= [[Prestreznik]] |manufacturer= [[Mikojan-Gurevič]] |designer= |first flight= 16. september 1975 |introduced= 6. maj 1981 |retired= |status= V uporabi |primary user= [[Ruske letalske sile]] |more users= [[Kazahstanske letalske sile]] |produced= |number built= približno 400 |unit cost= |developed from= [[Mikojan-Gurevič MiG-25]] |variants with their own articles = }} |} '''Mikojan-Gurevič MiG-31''' ({{lang-ru|Микоян МиГ-31}}) je težki [[nadzvočno letalo|nadzvočni]] dvomotorni [[prestreznik]], ki je nasledil letalo [[Mikojan-Gurevič MiG-25|MiG-25]]. Letalo ob vzletu tehta preko 46 ton, doseže lahko hitrosti do 2,93 [[Machovo število|Mach]] in nosi 9 ton oborožitve ter celo proti satelitsko raketo. Letalo so zasnovali v biroju [[Mikojan-Gurevič]] v takratni [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. ==Zgodovina== MiG-25, ki je povzročil zaskrbljenost na zahodu, je imel veliko hitrost (3,2 Macha), hitrost vzpenjanja in višino leta, vendar to ni prišlo brez kompromisov na drugih področjih. Letalo je imelo majhno okretnost in ga je bilo težko uporabljati na nizkih višinah. Hitrost je bila omejena na 2,83 Macha, pri Mach 3,2 je bila možnost poškodb motorjev. Razvoj naslednika MiG-25 se je začel z Je-155MP ({{lang-ru|Е-155МП}}), ki je prvič poletel 16. septembra 1975. Čeprav zgleda precej podoben, je imel podaljšan trup in je bil v veliko pogledih novo letalo. Najpomembnejša novost je bil modern radar, ki je imel sposobnost gledanja gor in dol (lociranje tarč pod in nad letalom) in možnost sledenja več tarčam hkrati. Omogočil je Sovjetskim letalskih silam prestrezanje letal na dolgih razdaljah. [[Slika:MiG-31 Foxhound.jpg|thumb|right|MiG-31 leta 1989]] Podobno kot na njegovem predhodniku MiG-25 je bilo tudi o MiG-31 na Zahodu veliko špekulacija o sposobnostih. [[Viktor Belenko]], ki je dezertiral na Japonsko z MiG-25 je poročal o "Super Foxbatu", ki naj bi imel možnost prestrezanja [[Manevrirni izstrelek|manevrirnih raket]]. [[Beriev A-50|A-50]] in MiG-31 lahko delita radarsko sliko.<ref>http://vpk-news.ru/articl/15752{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> MiG-31 naj bi učinkovito deloval tudi, če nasprotnik uporablja sisteme za [[elektronsko bojevanje]] in lažne termalne vabe z IR rakete. Štirje prestrezniki MiG-31 lahko pokrivajo 800-900 km široko fronto. Proizvodnja MiG-31 se je končala leta 1994.<ref name="encyclopaedia-russia.ru">http://www.encyclopaedia-russia.ru/article.php?id=599</ref> MiG-31 ima [[turboventilatorski motor|turboventilatorske motorje]], za razliko od [[turboreaktivni motor|turboreaktivnih]] na MiG-25. [[Vitkost (krilo)|Vitkost]] krila je majhna in sicer 2,94. Ima dva vertikalna repa in dvosedežnim [[kokpit]], na zadnjem sedežu leti upravljavec orožja.<ref name="sr-71-vs">[http://theaviationist.com/2013/12/11/sr-71-vs-mig-31/ How the Mig-31 repelled the SR-71 Blackbird from Soviet skies]</ref> Rusija je nameravala do leta 2020 upokojiti vse MiG-31, vendar je leta 2010 začela projekt moderniziranja flote letal MiG-31 na raven MiG-31BM.<ref>Skrynnikov, R. [http://en.rian.ru/mlitary_news/20100813/160190708.html "Defense: Russian air force completing MiG-31BM modernization program."] ''RIA Novosti'', 13 August 2010. Retrieved: 17 August 2010.</ref><ref>Ankov, Vitaliy. [http://en.rian.ru/military_news/20120102/170592615.html "Russia to modernize 60 MiG-31 interceptors by 2020."] ''RIA Novosti'', 2 January 2012. Retrieved: 25 November 2012.</ref> Modernizirana letala imajo novo [[avionika|avioniko]], večnamenskim [[radar]]jem, sistemi [[HOTAS]], [[LCD]] [[MFD]], novo raketo zrak-zrak [[Vimpel R-77]], različnimi raketami zrak-zemlja, protiradarsko raketo [[H-31]] in podatkovnimi povezavami z drugimi letali.<ref>[http://en.rian.ru/mlitary_news/20100813/160190708.html "Russian air force completing MiG-31BM modernization program.''] Retrieved: 24 January 2011.</ref> Začel se je tudi razvoj naslednika MiG-31, MiG-41, ki naj bi bil razvit do leta 2028.<ref name="replace">[http://en.rian.ru/military_news/20130411/180584483/Russia-to-Field-MiG-31-Replacement-by-2020---Commander.html Russia to Field MiG-31 Replacement by 2020] - Rian.ru, April 11, 2013</ref> [[Slika:MiG-31 790 IAP Khotilovo airbase 2.jpg|sličica|MiG-31]] [[Slika:Mikoyan-Gurevich MiG-31E at MAKS 2005.jpg|sličica|MiG-31E]] [[Slika:Mikoyan MiG-31 3-view.svg|sličica|Shema]] ===MiG-31K=== Razvita je bila tudi različica MiG-31K, ki je nosilec protiladijske balistične rakete [[H-47M2 Kinžal]], ki leti s hitrostjo 12 Mach in je namenjena napadanju [[letalonosilka|letalonosilk]]. 1. decembra 2017 je bil oblikovan letalski polk desetih letal MiG-31K v ruskem južnem vojaškem okrožju (letališče Ahtubinsk), napovedana pa sta bila še dva polka v Osrednjem vojaškem okrožju in v okrožju [[Severna flota]]. Februarja 2018 so se začeli redni poleti letal MiG-31K nad [[Črno morje|Črnim]] in [[Kaspijsko morje|Kaspijskim morjem]] in preizkušanje rakete Kinžal. Avgusta 2019 je bila raketa prvič javno izstreljena na poligonu Dubroviči, novembra 2019 pa je bila izstreljena na [[Arktika|Arktiki]] (MiG-31K je vzletel z letališča Olenja in zadel cilj na poligonu Pemboj). Junija 2021 sta bila dva prestreznika MiG-31K prvič nameščena izven Rusije na letališče Hmejmim v [[Sirija|Siriji]] in med vajo izstrelila raketo Kinžal na kopenski cilj v [[Sirija|Siriji]].<ref>{{navedi splet|url=https://avia.pro/news/istrebitel-mig-31k-nanyos-udar-giperzvukovoy-raketoy-kinzhal-po-neizvestnoy-celi-v-sirii|title=Истребитель МиГ-31К нанёс удар гиперзвуковой ракетой "Кинжал" по неизвестной цели в Сирии|website=avia.pro|date=29 June 2021|access-date=2 July 2021|language=ru|archive-date=2021-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709182427/https://avia.pro/news/istrebitel-mig-31k-nanyos-udar-giperzvukovoy-raketoy-kinzhal-po-neizvestnoy-celi-v-sirii|url-status=dead}}</ref> == Tehnične lastnosti == * '''Posadka:''' 2 * '''Dolžina:''' 22,69 m * '''Razpon kril:''' 13,46 m * '''Višina:''' 6,15 m * '''Površina kril:''' 61,6 m² * '''Prazna teža:''' 21 820 kg * '''Naložena teža:''' 41 000 kg * '''Maks. vzletna teža:''' 46 200 kg * '''Motorji:''' 2 × [[Soloviev]] D-30F6 [[turbofan]] * '''Potisk (suh):''' 93 kN (20 900 lbf) vsak * '''Potisk z [[Dodatno zgorevanje|dodatnim zgorevanjem]]:''' 152 kN (34 172 lbf) vsak * '''Maks. hitrost:''' Mach 2,93 (3 000 km/h) na visoki in 1,2 Mach (1 500 km/h) na nizki višini * '''Bojni radij:''' 1 450 km pri Mach 0,8/ 720 km pri Mach 2,35 * '''Največji dolet:''' 3 300 km * '''[[Višina leta]] (servisna):''' 20 600 m * '''Obremenitev kril:''' 665 kg/m² * '''[[Razmerje potisk/teža]]:''' 0,85 * '''Največja g-obremenitev:''' 5 g == Oborožitev: == * 1× GŠ-6-23 23 mm top z 260 naboji * 4× R-33 (AA-9 'Amos') ali 6× R-37 (AA-X-13 'Arrow')(280 km) rakete zrak-zrak z dolgim dosegom * 4× R-33 rakete zrak-zrak z dolgim dosegom (304 km) * (?)× H-31 rakete zrak-zemlja z dolgim dosegom (200 km) * (?)× Р-33 AA-9 «Amos» 120 km, Р-33S (1999) 160 km * 4× R-60 (AA-8 'Aphid') * 4× R-73 (AA-11 'Archer') IR rakete zrak-zrak * 4× R-77 (AA-12 'Adder') rakete zrak-zrak s srednjim dosegom (100 km) za visokohitrostne in visokomanevrirne tarče (12 g) * Protiradarske rakete H-31P (AS-17 'Kripton') in H-58 (AS-11 'Kilter') == Glej tudi == * [[Mikojan-Gurevič MiG-25]] * [[Suhoj Su-27]] * [[McDonnell Douglas F-15 Eagle]] * [[Panavia Tornado ADV]] == Sklici == {{sklici|1}} == Bibliografija == * {{navedi knjigo |author= |editor=Eden, Paul|year=2004 |title=Encyclopedia of Modern Military Aircraft. |url=https://archive.org/details/encymodernmilita0000unse|publisher=London: Amber Books |isbn=1-904687-84-9 |cobiss= |pages=}} * Gordon, Yefim. ''MiG-25 'Foxbat,' MiG-31 'Foxhound:" Russia's Defensive Front Line''. Hinckley, UK: Midland Publishing, 1997. ISBN 1-85780-064-8. * {{navedi knjigo |author=Spick, Mike |year=2000 |title=The Great Book of Modern Warplanes |publisher=St. Paul, Minnesota: MBI Publishing Company |isbn=9780760308936 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Wilson, Stewart |year=2000 |title=Combat Aircraft since 1945 |url=https://archive.org/details/combataircraftsi0000wils |publisher=Fyshwick, Australia: Aerospace Publications |isbn=1-875671-50-1 |cobiss= |pages=}} == Zunanje povezave == {{commons|Mikoyan-Gurevich MiG-31}} * [http://www.fas.org/nuke/guide/russia/airdef/mig-31.htm MiG-31 Foxhound on fas.org] * [http://www.aerospaceweb.org/aircraft/fighter/mig31/ MiG-31 page on aerospaceweb.org] * [http://www.migavia.ru/eng/military_e/MiG_31_E_e.htm MiG-31E page on Russian Aircraft Corporation "MiG" site] * [http://www.milavia.net/aircraft/mig-31/mig-31.htm MiG-31 page on milavia.net] * [http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/mig-31.htm MiG-31 Foxhound at Global Security] * [http://www.warfare.ru/?lang=&catid=255&linkid=1601 MIG-31 Foxhound Interceptor at Russian Military Analysis] * [http://www.aviation.ru/MiG/#31 MiG-31 on aviation.ru] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031002061449/http://aviation.ru/MiG/#31 |date=2003-10-02 }} * [http://www.globalaircraft.org/planes/mig-31_foxhound.pl MIG-31 Foxhound at Global Aircraft] * [http://www.ausairpower.net/TE-Foxbat-Foxhound-92.html Foxbat and Foxhound - Australian Aviation] * [http://www.newsprom.ru/news/111763992568153.shtml Износ техники — причина катастрофы МиГ-31?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928101530/http://www.newsprom.ru/news/111763992568153.shtml |date=2007-09-28 }} {{Ru icon}} [http://translate.google.com/translate?u=http%3A%2F%2Fwww.newsprom.ru%2Fnews%2F111763992568153.shtml&sl=ru&tl=en&hl=en&ie=UTF-8 (in english)] {{MiG}} [[Kategorija:Letala Mikojan-Gurevič]] [[Kategorija:Sovjetska lovska letala]] [[Kategorija:Reaktivna letala]] [[Kategorija:Lovci prestrezniki]] [[Kategorija:Lovci četrte generacije]] {{Reaktivna lovska letala}} {{normativna kontrola}} eatgsy7a5n3hx0s529xr98uylw93q9c 0 379498 6689390 6648919 2026-06-14T20:40:39Z Yerpo 8417 +podatek, slovnica 6689390 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Osaka}} {{Infopolje Naselje <!-- See Template:Infobox settlement for additional fields and descriptions --> | name = Osaka | native_name = 大阪市 | native_name_lang = ja | official_name = | settlement_type = imenovano mesto <!-- images, nickname, motto ---> | image_skyline = Osaka Castle 02bs3200.jpg | imagesize = | image_alt = Osaka, pogled z mestnega gradu | image_caption = pogled z mestnega gradu | image_flag = Flag of Osaka, Osaka.svg | flag_alt = Miocukuši | image_seal = | seal_alt = | image_shield = | shield_alt = | nickname = | motto = <!-- maps and coordinates ------> | image_map = | map_alt = | map_caption = | image_dot_map = | pushpin_map = Japonska | pushpin_label_position = <!-- position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = | latd=34 | latm=41 | lats= 38 | latNS=N | longd=135 | longm=30 | longs= 8 | longEW= E | coordinates_region = JP | coordinates_display = inline,title | coordinates_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> <!-- location ------------------> | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Japonska}} | subdivision_type1 = [[Regije Japonske|Regija]] | subdivision_name1 = [[Kansai]] | subdivision_type2 = [[Prefekture Japonske|Prefektura]] | subdivision_name2 = [[prefektura Osaka|Osaka]] <!-- established ---------------> | established_title = <!-- Settled --> | established_date = | founder = | named_for = <!-- government type, leaders --> | government_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Ichirō Matsui (ORA)<ref>{{navedi splet|url=https://www.japantimes.co.jp/news/2019/04/08/national/politics-diplomacy/osaka-leaders-projected-win-elections-swap-roles/|title=Osaka leaders win in elections to swap roles, but merger prospects unclear|first=Eric|last=Johnston|date=April 8, 2019|via=Japan Times Online}}</ref> <!-- display settings ---------> | total_type = <!-- to set a non-standard label for total area and population rows --> <!-- area ----------------------> | area_magnitude = <!-- use only to set a special wikilink --> | area_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | area_total_km2 = 225,21 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | area_note = <!-- elevation -----------------> | elevation_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | elevation_m = <!-- population ----------------> | population_footnotes = <!-- for references: use <ref> tags --> | population_total = 2.753.862 | population_as_of = 1. marec 2021 | population_density_km2 = auto | population_metro = 19.303.000 | population_est = | pop_est_as_of =2019 | population_demonym = <!-- demonym, ie. Liverpudlian for someone from Liverpool --> | population_note = <!-- time zone(s) --------------> | timezone1 = [[Japonski standardni čas]] | utc_offset1 = +9 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = <!-- postal codes, area code ---> | postal_code_type = | postal_code = | area_code_type = <!-- defaults to: Area code(s) --> | area_code = <!-- blank fields (section 1) --> | blank_name_sec1 = Mestni simboli | blank1_name_sec1 = - drevo | blank1_info_sec1 = [[sakura]] | blank2_name_sec1 = - roža | blank2_info_sec1 = [[Mačeha (rastlina)|mačeha]] <!-- website, footnotes --------> | website = http://www.city.osaka.lg.jp | footnotes = }} {{Infobox Chinese |pic=Osaka (Chinese characters).svg |piccap=''Ōsaka'' in ''[[kanji]]'' |picupright=0.425 |kanji=大阪<br/>{{small|(obsolete)}} 大坂 |katakana=オオサカ |hiragana=おおさか |romaji=Ōsaka }} '''Osaka''' ({{jezik-ja|大阪}}, ''Ōsaka''; {{Audio|ja-Osaka.ogg|izgovarjava}}) je [[velemesto]] na [[Japonska|Japonskem]], prestolnica [[prefektura Osaka|istoimenske prefekture]] v regiji [[Kansai]], ki leži ob [[Osaški zaliv|Osaškem zalivu]] na jugozahodu otoka [[Honšu]]. Z okrog 2,75 milijona prebivalcev je tretje največje mesto na Japonskem in največji sestavni del strnjenega [[metropolitansko območje|metropolitanskega območja]] [[Keihanšin]], ki je z več kot 19 milijoni prebivalcev drugo največje na Japonskem. Zgodovinsko je znano kot trgovsko središče, poleg tega pa tudi kot »kuhinja naroda« (天下の台所, ''tenka no daidokoro''), kjer je bil v [[obdobje Edo|obdobju Edo]] center trgovanja z [[riž]]em.<ref name="McClainOsamu1999">{{navedi knjigo |editor-first1=James L. |editor-last1=McClain |editor-first2=Wakita |editor-last2=Osamu |title=Osaka, the merchants' capital of early modern Japan |url=https://archive.org/details/osakamerchantsca00unse |publisher=Cornell University Press |location=Ithaca, N.Y |year=1999 |page=[https://archive.org/details/osakamerchantsca00unse/page/66 67] |isbn=0-8014-3630-3}}</ref><ref name="Hsu1999">{{navedi knjigo |first=Robert C. |last=Hsu |title=The MIT encyclopedia of the Japanese economy |url=https://archive.org/details/mitencyclopediao0000hsur |publisher=MIT Press |location=Cambridge, Mass |year=1999 |page=[https://archive.org/details/mitencyclopediao0000hsur/page/327 327] |isbn=0-262-08280-2}}</ref> Z začetkom industrializacije po [[obnova Meidži|obnovi Meidži]] je prišlo do centralizacije politike in gospodarstva v širšem metropolitanskem območju [[Tokio|Tokia]], zato se je rast močno upočasnila, status drugega največjega mesta pa je prevzela [[Jokohama]]. Šele v zadnjih letih se trend spet obrača, saj v okolici Tokia zmanjkuje prostora.<ref name="Bird2005">{{navedi knjigo |last=Bird |first=Allan |editor-last=Bird |editor-first=Allan |title=Encyclopedia of Japanese Business and Management |year=2005 |publisher=Routledge |isbn=978-1-134-65761-2 |pages=197–199 |chapter=Industrial regions}}</ref> Osaka je glavno finančno središče Japonske in velja za eno najbolj multikulturnih in svetovljanskih mest na Japonskem. V mestu je sedež borze vrednostnih papirjev ter sedeža mednarodnih elektronskih korporacij, kot sta [[Panasonic]] in [[Sharp]]. Osaka je mednarodno raziskovalno in razvojno središče, ki ga predstavlja več velikih univerz, zlasti Osaška univerza, metropolitanska univerza in univerza Kansai. Glavne znamenitosti v mestu so [[grad Osaka]], [[Akvarij Kaijukan v Osaki]], Dōtonbori, [[stolp Cūtenkaku]] v Šinsekaiju, park Tennōdži, [[Abeno Harukas]], [[Veliko svetišče Sumijoši-taiša]] in [[Šiteno-dži]], eden najstarejših budističnih templjev na Japonskem. Mesto je leta 1970 gostilo [[svetovna razstava|svetovno razstavo]], leta 2007 pa [[Svetovno prvenstvo v atletiki 2007|svetovno prvenstvo v atletiki]]. Bilo je tudi eno od prizorišč [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|svetovnega prvenstva v nogometu 2002]]. Leta 2025 je še drugič gostilo svetovno razstavo. == Etimologija == ''Ōsaka'' pomeni »velik hrib« ali »veliko pobočje«. Ni jasno, kdaj je to ime postalo pomembnejše od Naniva-kjō, vendar najstarejši pisni dokaz za ime sega v leto 1496.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=pJHArhRVYEoC&pg=PA154|first=Ōta|last=Gyūichi|publisher=Brill Publishers|isbn=978-9004201620|title=The Chronicle of Lord Nobunaga|pages=153–154|year=2011|access-date=July 16, 2019}}</ref> Do obdobja Edo sta bila 大坂 (Ōsaka) in 大阪 (Ōsaka) mešana uporaba, pisatelj Hamamacu Utakuni pa v svoji knjigi ''Setsujo Očibošu'', izdani leta 1808, navaja, da je bil [[kandži]] 坂 preziran, ker se »vrne v zemljo«, nato je bil uporabljen 阪. Kandži 土 (zemlja) je prav tako podoben besedi 士 (vitez) in 反 pomeni proti, tako da se 坂 lahko bere kot »samurajski upor«, nato pa je bilo 阪 uradno ime leta 1868 po obnovi Meidži. Starejši kandži (坂) je še vedno v zelo omejeni uporabi, običajno le v zgodovinskih kontekstih. Kot okrajšava se sodobni kandži 阪 ''han'' nanaša na mesto Osaka ali prefekturo Osaka. == Zgodovina == === Izvor: obdobje Džōmon in Jajoi === V [[Obdobje Džomon|obdobju Džōmon]] (7000 pr. n. št.) je bila Osaka večinoma potopljena pod [[Notranje morje Seto]], majhna planota Uemači-daiči (12 km dolga in 2,5 km široka), ki je v južnem delu mesta, imenovanem Uehonmači, pa je bila polotok. Velja za enega prvih krajev, kjer so se naselili japonski prebivalci, tako zaradi ugodnih geoloških pogojev, bogat s sladko vodo in bujno vegetacijo, kot tudi zaradi tega, ker je bil z vojaškega vidika lahko branjen.<ref name="Uemachidaichi">{{navedi splet |title=Uemachidaichi - A journey to ancient osaka |date=May 1, 2007 |url=http://www.osaka-info.jp/en/culture/2007may/01.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20121228011113/http://www.osaka-info.jp/en/culture/2007may/01.html |archive-date=December 28, 2012 |website=www.osaka-info.jp}}</ref> Najzgodnejši dokazi o naselbinah na območju Osake so ruševine Morinomija (森ノ宮遺跡, ''Morinomija iseki''), ki so v osrednjem okrožju Čuo-ku. Najdeni so bili zakopani človeški skeleti in ''kaizuka'' (nasip z ostanki), pa tudi nasipi školjk, morske ostrige in druga zanimiva arheološka odkritja iz obdobja Džomon. Poleg ostankov zaužite hrane so bile tu še konice puščic, kamnito orodje, ribiški trnk in posoda z ostanki predelave riža. Ocenjuje se, da ruševine vsebujejo 2000 let stare ostanke med obdobjem Džomon in Jajoi. Najdbe arheoloških najdišč so razstavljene v sosednji stavbi. V letih med koncem obdobja Džōmon in začetkom [[obdobje Jojoi|obdobja Jajoi]] so sedimenti, ki so bili odloženi severno od polotoka / planote Uemači-daiči, spremenili morje, ki se je raztezalo proti vzhodu, v laguno, imenovano Kavači.<ref name="plain">{{cite journal| url=http://ci.nii.ac.jp/naid/110003025552 |title=The Developmental History of the Osaka Plain |journal=地質学論集 |year=1972 |issue=7 |pages=101–112 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171201030528/https://ci.nii.ac.jp/naid/110003025552 |archive-date=December 1, 2017|last1=Hikotaro |first1=Kajiyama |last2=Minoru |first2=Itihara }}</ref> Med obdobjem Jajoi (300 pr. n. št.–250 n. št.) se je stalno prebivališče na ravninah povečalo, ko je postalo gojenje riža priljubljeno. Na začetku 3. stoletja našega štetja je bilo v bližini pristanišča slovesno odprto veliko svetišče [[Sumijoši-taiša]], ki ga je naročila soproga [[cesarica Džingu]]. Ta stavba [[šintoistično svetišče|šintoističnega svetišča]] je preživela zgodovinske dogodke,<ref>[http://www.treccani.it/vocabolario/tempio/ templi] www.treccani.it</ref> ki so uvedli nov slog pri gradnji šintoističnih svetišč, imenovan ''sumijoši-zukuri''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.city.osaka.lg.jp/contents/wdu020/sumiyoshi/english/view/view.html |title=Sumiyoshi Ward |website=www.city.osaka.lg.jp |date=April 21, 2011 |archive-date=December 1, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171201030241/https://www.city.osaka.lg.jp/contents/wdu020/sumiyoshi/english/view/view.html}}</ref> Pomorska panorama vrtov svetišča je navdihnila več umetnikov in dandanes se predstavitve te vrste pokrajine imenujejo ''Sumijošiji risbe''. Proti koncu obdobja Jajoi se je planota-polotok Uemači-daiči še razširila in spremenila laguno Kavači (河内湖) v jezero, povezano z izlivom [[Jodo (reka)|reke Jodo]], ki se je razširilo proti jugu. === Obdobje Kofun === Do [[obdobje Kofun|obdobja Kofun]] se je Osaka razvila v pristanišče, ki povezuje regijo z zahodnim delom Japonske. Ustanovljeno je bilo pristanišče Naniva-cu, ki je postalo najpomembnejše na Japonskem. Trgovina z drugimi območji države in azijsko celino se je okrepila. Veliko število čedalje večjih [[Gomilno grobišče|grobnih gomil]] (''kofun'') v obliki odprtine za ključavnico, najdenih v ravnicah Osake, je dokaz koncentracije politične moči, ki je vodila do oblikovanja države.<ref name="books.google.com">{{navedi knjigo|title=Tsuneko S. Sadao, Stephanie Wada, Discovering the Arts of Japan: A Historical Overview|url=https://books.google.com/books?id=zMC4RMXQkn0C&q=osaka+kofun+period&pg=RA2-PA30|access-date = March 25, 2007|isbn=978-4-7700-2939-3|author1=Wada, Stephanie|year=2003}}</ref> Najdbe v sosednjih ravnicah, vključno z mavzolejem cesarja Nintokuja, ki je bil odkrit v bližini Sakaija, pričajo o statusu cesarskega mesta, ki ga je dosegla Osaka. V Osaki je mogoče videti štiri od teh gomil, v katerih so pokopani pomembni člani plemstva. So v južnih predelih mesta in segajo v 5. stoletje.<ref name="sumiyoshi">{{navedi splet| url=http://www.city.osaka.lg.jp/contents/wdu020/sumiyoshi/english/attract/attrac01.html |title=Tezukayama Ancient Burial Mound |website=www.city.osaka.lg.jp |date= April 15, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171201032332/https://www.city.osaka.lg.jp/contents/wdu020/sumiyoshi/english/attract/attrac01.html |archive-date=December 1, 2017}}</ref> Skupina megalitskih grobnic, imenovanih grobnice Mozu, je v Sakaiju v prefekturi Osaka.<ref>{{navedi splet |url=http://www.city.sakai.lg.jp/foreigner_en/spot/spot1.html |title=Enjoying Sakai - Kofun Tombs (Tumuli) |publisher=Sakai City |access-date=May 8, 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722214046/http://www.city.sakai.lg.jp/foreigner_en/spot/spot1.html |archive-date=July 22, 2011 }}</ref> Pomembna dela obdobja Kofun so izkopavanja, ki so preusmerila tok reke Jamato, katere poplave so povzročile veliko škodo in gradnja pomembnih cest v smeri Sakaj in [[Nara, Japonska|Nara]].<ref>{{navedi knjigo |title=Discovering the Arts of Japan: A Historical Overview|url=https://books.google.com/books?id=zMC4RMXQkn0C&q=osaka+kofun+period&pg=RA2-PA30|author=Stephanie Wada|agency=Kodansha International|year=2003|access-date=July 4, 2010|isbn=978-4-7700-2939-3}}</ref> Pomorski promet, povezan s pristaniščem Naniva-cu, se je tako povečal, da so zgradili ogromna skladišča za shranjevanje materiala, ki prihaja in odhaja. <gallery> File:Corbicula_sandai_-_Osaka_Museum_of_Natural_History_-_DSC07755.JPG| Starodavne školjke, najdene v Morinomija kaizuka (obdobje Džomon) File:NintokuTomb Aerial photograph 2007.jpg| Daisenrjo kofun (Mozu grobnice), največji ''kofun'' v Sakaju, Osaka, 5. st. </gallery> === Obdobje Asuka in Nara === Kodžiki zapisuje, da je bila v letih 390–430 našega štetja cesarska palača v Osumi, v današnjem okrožju Higašijodogava, vendar je morda bila sekundarna cesarska rezidenca in ne prestolnica.<ref>大石慎三郎「日本の遷都の系譜」、『學習院大學經濟論集』第28巻第3号、学習院大学、1991年10月、 31–41頁、 NAID 110007523974。P.31</ref> Leta 645 je [[cesar Kotoku]] zgradil svojo palačo Naniva Nagara-Tojosaki v današnji Osaki, s čimer je postala prestolnica Japonske. Mesto, ki je zdaj znano kot Osaka, se je takrat imenovalo Naniva, to ime in izpeljanke pa se še vedno uporabljajo za okrožja v osrednji Osaki, kot sta Naniva (浪速) in Namba (難波). Čeprav je bila prestolnica leta 655 prestavljena v Asuko (današnja prefektura Nara), je Naniva ostala ključna povezava po kopnem in morju med Jamatom (današnja prefektura Nara), Korejo in Kitajsko.<ref name="edited by Peter G. Stone and Philippe G. Planel 1999 68">{{navedi knjigo |author=Peter G. Stone and Philippe G. Planel |title=The constructed past: experimental archaeology, education, and the public |url=https://archive.org/details/constructedpast00plan |url-access=limited |publisher=Routledge in association with English Heritage |location=London |year=1999 |page=[https://archive.org/details/constructedpast00plan/page/n88 68] |isbn=978-0-415-11768-5 }}</ref> Naniva je bila ponovno razglašena za prestolnico leta 744 po ukazu [[cesar Šomu|cesarja Šōmuja]] in je tako ostala do leta 745, ko se je cesarski dvor preselil nazaj v Heidžō-kjō (danes Nara). Do konca obdobja Nara so vlogo morskega pristanišča Naniva postopoma prevzela sosednja območja, vendar je ostal živahno središče rečnega, kanalskega in kopenskega prometa med Heian-kyō (danes [[Kjoto]]) in drugimi destinacijami. Šitennō-dži je bil prvič zgrajen leta 593 n. št. in je bil najstarejši budistični tempelj na Japonskem.<ref name="scheid">{{navedi splet|url=http://www.univie.ac.at/rel_jap/bauten/anm_torii.htm#aussershinto|title=Religion in Japan|last=Scheid, Bernhard|author-link=|work=Torii|publisher=University of Vienna|language=de|access-date=February 12, 2010}}</ref> <gallery> File:Sumiyoshi-taisha,_keidai-2.jpg|Veliko svetišče Sumijoši-taiša File:Shitennoji07s3200.jpg|Šitennō-dži File:Naniwa-no-miya-ato,_zenkei-2.jpg|Ostanki palače Naniva-no-Mija (2017) </gallery> === Obdobje Heian do Edo === Leta 1496 so budisti šole Džōdo Šinšū ustanovili svoj sedež v močno utrjenem [[Išijama Hongan-dži]], ki je neposredno na mestu stare cesarske palače Naniva. Daimjo Oda Nobunaga je leta 1570 začel desetletje trajajočo kampanjo obleganja templja, ki se je na koncu končala s predajo menihov in kasnejšim uničenjem templja. [[Tojotomi Hidejoši]] je leta 1583 na njegovem mestu zgradil [[grad Osaka]].<ref name="osaka-info.jp1">{{navedi splet|url=http://www.osaka-info.jp/en/discover/learn/historical_overview.html|title=HISTORICAL OVERVIEW – DISCOVER – OSAKA INFO -Osaka Visitors' Guide|date=January 29, 2018|access-date=September 19, 2016|archive-date=September 23, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160923040308/http://www.osaka-info.jp/en/discover/learn/historical_overview.html|url-status=dead}}</ref> Grad Osaka je imel ključno vlogo pri obleganju Osake (1614–1615). Osaka je dolgo veljala za primarno japonsko gospodarsko središče z velikim odstotkom prebivalstva, ki je pripadal trgovskemu razredu. V obdobju Edo (1603–1867) je Osaka zrasla v eno večjih japonskih mest in se vrnila k svoji starodavni vlogi živahnega in pomembnega pristanišča. ''[[Daimjo]]'' (fevdalni gospodje) so prejeli večino svojega dohodka v obliki [[riž]]a. Trgovci v Osaki so tako začeli organizirati skladišča, kjer so shranjevali riž daimjojev v zameno za plačilo, z njim trgovali bodisi za kovanec bodisi za potrdilo; v bistvu predhodnik [[bankovec|papirnatega denarja]]. Mnogi, če ne vsi ti riževi posredniki so tudi dajali posojila in bi dejansko postali precej bogati in močni. Trgovci iz Osake so svoje trgovine združili okoli Dōdžima, kjer je bila leta 1697 ustanovljena borza riža in kjer je nastal prvi terminski trg na svetu za prodajo riža, ki še ni bil požet.<ref>{{Cite journal|last1=Moss|first1=David A.|last2=Kintgen|first2=Eugene|date=2009-01-30|title=The Dojima Rice Market and the Origins of Futures Trading|url=https://www.hbs.edu/faculty/Pages/item.aspx?num=36846|language=en-us}}</ref> Popularna kultura Osake je bila tesno povezana z ''ukijo-e'' prikazi življenja v Edu. Do leta 1780 je Osaka gojila živahno umetniško kulturo, kot sta jo ponazarjala znameniti gledališči [[Kabuki]] in [[Bunraku]].<ref name="C. Andrew Gerstle 2005">C. Andrew Gerstle, ''Kabuki Heroes on the Osaka Stage 1780–1830'' (2005)</ref> Leta 1837 je Ōšio Heihačirō, filozof, [[samuraj]] nižjega ranga, vodil kmečki upor kot odgovor na nepripravljenost mesta, da podpre številne revne in trpeče družine na tem območju. Približno ena četrtina mesta je bila porušena, preden so šogunski uradniki zadušili upor, nato pa se je Ōšio ubil. Osako je za zunanjo trgovino odprla vlada Bakufuja istočasno kot mesto Hjogo (sodobni [[Kobe]]) 1. januarja 1868, tik pred začetkom [[Bošinska vojna| Bošinske vojne]] in [[obnova Meidži|obnove Meidži]].<ref name="http">{{navedi knjigo|first1=John|last1=Whitney Hall|first2=Marius B.|last2=Jansen|title=The Cambridge History of Japan|url=https://books.google.com/books?id=7OFYajIf9QgC&pg=PA304|year=1988|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-22356-0|page=304}}</ref> Tuja naselbina Kavaguči, zdaj podokrožje Kavaguči, je dediščina tuje prisotnosti v Osaki. Prebivalci Osake so bili stereotipizirani v literaturi Edo vsaj od 18. stoletja. Pisec Jippenša Ikku je leta 1802 prebivalce Osake prikazal kot skoraj neverjetne skopuhe. Leta 1809 so prebivalci Eda uporabili slabšalni izraz ''Kamigata zeeroku'', da bi označili prebivalce regije Osake v smislu preračunljivosti, bistroumnosti, pomanjkanja državljanskega duha in vulgarnosti osaškega dialekta. Edo pisci so težili k samurajski kulturi in se videli kot revne, a velikodušne, čedne in javnega duha. Edo pisci so nasprotno videli ''zeeroku'' kot pokorne vajence, škrte, pohlepne, požrešne in razvratne. Tokijski opazovalci do neke mere še danes stigmatizirajo prebivalce Osake na enak način, zlasti v smislu požrešnosti, kar dokazuje stavek: »Prebivalci Osake žrejo svojo hrano, dokler ne propadejo« (大阪は食倒れ, ''Ōsaka wa kuidaore'').<ref name="Richard Torrance 1940, pp. 27-60">Richard Torrance, "Literacy and Literature in Osaka, 1890–1940," ''The Journal of Japanese Studies'' 31#1 (Winter 2005), pp. 27–60</ref> <gallery mode="packed" style="text-align: center;" heights="130" perrow="3" caption="Gallery"> File:Osaka Castle 02bs3200.jpg|[[Grad Osaka]] (prva stavba leta 1583) File:Osaka-zu byobu.jpg| Sumijoši-macuri v 16. st. File:The Siege of Osaka Castle.jpg|Japanska slika ''Obleganje Osake'' (1615) File:Newly compiled and enlarged plan of Ōsaka (14042582876).jpg|Karta Osaka, 1686 File:Dojima-Rice-Exchange-Osaka-by-Yoshimitsu-Sasaki.png|''Dōdžima riževa borza - ukijo-e'', Jošimicu Sasaki File:Osaka maritime museum05s3200.jpg|Model tujskega naselja Kavaguči (1868-1899) </gallery> === Obdobje Meidži do Heisei === Z ogromnimi spremembami, ki so zaznamovale državo po [[obnova Meidži|obnovi Meidži]] (1868), in selitvijo prestolnice iz Kjota v Tokio je Osaka vstopila v obdobje zatona. Iz prestolnice gospodarstva in financ je postala pretežno industrijsko središče. Sodobna občina je bila ustanovljena leta 1889 z vladnim odlokom, z začetno površino 15 kvadratnih kilometrov, ki prekriva današnja okrožja Čuo in Niši. Kasneje je šlo mesto skozi tri velike širitve, da je doseglo sedanjo velikost 223 kvadratnih kilometrov. Osaka je bila industrijsko središče, ki je bilo najbolj jasno opredeljeno v razvoju kapitalizma na Japonskem. Postala je znana kot »Manchester in Melbourne Orienta«. Leta 1925 je bilo največje in najbolj naseljeno mesto na Japonskem in šesto na svetu. Hitra industrializacija je pritegnila številne azijske priseljence (Indijce, Kitajce in Korejce), ki so si ustvarili ločeno življenje. Politični sistem je bil pluralističen, z velikim poudarkom na spodbujanju industrializacije in modernizacije. Pismenost je bila visoka in izobraževalni sistem se je hitro širil, kar je ustvarilo srednji razred z okusom za literaturo in pripravljenost podpirati umetnost. Leta 1927 je ''General Motors'' do leta 1941 upravljal tovarno, imenovano ''Osaka Assembly'', ki je izdelovala vozila ''Chevrolet, Cadillac, Pontiac, Oldsmobile'' in ''Buick'', ki so jih upravljali in zaposlovali japonski delavci in menedžerji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.autonews.com/article/20080914/ANA03/809150388/gm-had-early-start-in-japan-but-was-hobbled-by-nationalism|title=GM had early start in Japan but was hobbled by nationalism|date=August 25, 2008}}</ref> V bližnjem mestu Ikeda v prefekturi Osaka je sedež ''Daihatsuja'', enega najstarejših japonskih proizvajalcev avtomobilov. Tako kot njeni evropski in ameriški kolegi je tudi Osaka kazala [[slum (mestna četrt)|slume]], brezposelnost in revščino. Na Japonskem so občinske oblasti prvič uvedle obsežen sistem pomoči revščini, delno povzet po britanskih modelih. Oblikovalci politike v Osaki so poudarili pomen oblikovanja družine in medsebojne pomoči kot najboljšega načina za boj proti revščini. To je zmanjšalo stroške programov socialne pomoči.<ref name="Kingo Tamai 1926">Kingo Tamai, "Images of the Poor in an Official Survey of Osaka, 1923–1926." ''Continuity and Change'' 2000 15(1): 99–116. {{ISSN|0268-4160}} Fulltext: Cambridge UP</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Osaka leta 1945 pod zračnimi napadi zračnih sil Združenih držav Amerike kot del zračnih napadov na Japonsko. 13. marca 1945 je skupaj 329 težkih bombnikov [[Boeing B-29 Superfortress]] sodelovalo v napadu na Osako. Po besedah ameriškega vojnega ujetnika, ki je bil zaprt v mestu, je zračni napad trajal skoraj vso noč in uničil 65 km² mesta. ZDA so mesto znova dvakrat bombardirale junija 1945 in ponovno 14. avgusta, dan pred predajo Japonske.<ref>Andy Raskin, "The Ramen King and I: How the Inventor of Instant Noodles Fixed My Love Life".</ref> V desetletjih po drugi svetovni vojni sta načrt obnove in delavnost prebivalcev Osaki zagotovila še večjo blaginjo, kot je bila pred vojno. Prebivalstvo Osake je v 1960-ih, ko se je začela obsežna suburbanizacija prefekture, ponovno naraslo na več kot tri milijone in se je do 1990-ih podvojilo na dva milijona. Tovarne so bile obnovljene in trgovina je oživela, mesto se je hitro razvijalo, postalo je glavno multikulturno in finančno središče v povojnem obdobju med 1950 in 1980, znano kot »Chicago in Toronto Orienta«. Osaka je bila izbrana za prizorišče prestižnega Expa '70, prvega svetovnega sejma, ki je potekal v azijski državi. Od takrat so v Osaki potekali številni mednarodni dogodki, vključno z vrhom APEC leta 1995. Bilo je eno prvih mest na Japonskem, ki je leta 1956 pridobilo status imenovanega mesta.<ref>{{navedi splet |author=Jacobs, A.J. |url=http://www.hindawi.com/journals/usr/2011/692764/ |title="Japan's Evolving Nested Municipal Hierarchy: The Race for Local Power in the 2000s"|publisher=Hindawi, Urban Studies Research, Vol. 2011 (2011), doi:10.1155/2011/692764 |access-date=March 23, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120321065602/http://www.hindawi.com/journals/usr/2011/692764/ |archive-date=March 21, 2012 |url-status=dead }}</ref> === 21. st. do danes === Načrt za preureditev Osake in njene province v metropolo, kot je Tokio, je v nekaterih občinah, zlasti v zelo naseljenem Sakaiju, naletel na močno nasprotovanje. Nato se je vrnil k projektu, ki je vključeval zatiranje 24 oddelkov Osake, s čimer je mesto razdelil na 5 novih posebnih okrožij s statusom, podobnim statusu 23 posebnih oddelkov v Tokiu. Predstavil ga je nekdanji župan Tōru Hašimoto, vodja reformne stranke Osaka Restoration Association, ki jo je ustanovil. Referendum 17. maja 2015 v Osaki za odobritev tega projekta ni uspel in posledično je Hašimoto napovedal svoj umik iz politike. Drugi referendum za združitev v 4 polavtonomne okraje je bil tesno zavrnjen s 692.996 (50,6 %). Po Forbesovem seznamu najdražjih krajev za življenje na svetu 2009 je bila Osaka druga najdražja na svetu za Tokiom.<ref>{{navedi splet |url=http://www.forbes.com/2009/07/06/most-expensive-cities-lifestyle-real-estate-daily-costs_slide_20.html|title=In Depth: World's Most Expensive Cities To Live |website=Forbes|date=July 7, 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304131736/http://www.forbes.com/2009/07/06/most-expensive-cities-lifestyle-real-estate-daily-costs_slide_20.html|archive-date=March 4, 2016|access-date=August 20, 2016}}</ref> Do leta 2020 je zdrsnila na 5. mesto najdražjih mest. 7. marca 2014 so odprli 300 metrov visok Abeno Harukas, ki je najvišji nebotičnik na Japonskem.<ref name="Tallest high-rise nears completion">{{navedi novice | url=http://www.japantimes.co.jp/news/2013/10/23/business/tallest-high-rise-nears-completion/#.UnoXmb-lf-k | title=Tallest high-rise nears completion | work=The Japan Times | date=October 23, 2013 | access-date=November 6, 2013 | archive-date=2021-04-28 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210428022114/https://www.japantimes.co.jp/news/2013/10/23/business/tallest-high-rise-nears-completion/#.UnoXmb-lf-k | url-status=dead }}</ref> <gallery mode="packed" style="text-align: center;" caption="Gallery" heights="130px" perrow="3"> File:Osaka_Umeda_Sky_Building_Panoramablick_05.jpg|Nebotičniki vokrožju Umeda File:Sennichimae Osaka ca1916.JPG|Območje Senničimae 1916 File:Osaka after the 1945 air raid.JPG|Pogled na Osako po bombardiranju leta 1945 File:Osaka Expo'70 Korean Pavilion.jpg|Expo '70 je bil prvi sejem na Japonskem in v Aziji File:Abeno_Harukas_20140507-002.jpg|Abeno Harukas, najvišja stavba na Japonskem </gallery> == Geografija == [[File:Osaka by Sentinel-2, 2020-10-27.jpg|thumb|260x260px|Satelitska slika Osake]] Zahodna stran mesta je odprta v Osaški zaliv, sicer pa je v celoti obdana z več kot desetimi satelitskimi mesti, vsa v [[Prefektura Osaka|prefekturi Osaka]], z eno izjemo: mesto Amagasaki, ki pripada [[Prefektura Hjogo|prefekturi Hjogo]], na severozahodu. Mesto zavzema večjo površino (približno 13 %) kot katero koli drugo mesto ali vas v prefekturi Osaka. Ko je bilo mesto ustanovljeno leta 1889, je zasedalo približno območje, ki je danes znano kot okraja Čuo in Niši, le 15,27 kvadratnih kilometrov, da bi sčasoma zraslo v današnjih 222,30 kvadratnih kilometrov s postopnimi širitvami, največjimi ki je bila leta 1925 ena sama širitev na 126,01 kvadratnih kilometrov. Najvišja točka Osake je 37,5 metra Tokyo Peil v Curumi-ku, najnižja točka pa je v Nišijodogava-ku z −2,2 metra Tokyo Peil.<ref name="city.osaka.jp">http://www.city.osaka.jp/keikakuchousei/toukei/G000/Gyh19/Gb00/Gb00.html{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=January 2018 |bot=Darkmorpher |fix-attempted=yes }}</ref> Osaka ima zemljepisno širino 34,67 (blizu 35. severnega vzporednika), zaradi česar je južnejša od Rima (41,90), Madrida (40,41), San Francisca (37,77) in Seula (37,53).<ref>{{navedi splet|date=April 2022|title=Osaka, Japan Geographic Information|url=https://www.latlong.net/place/osaka-japan-27244.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210506195604/https://www.latlong.net/place/osaka-japan-27244.html |archive-date=May 6, 2021|access-date=April 22, 2022|website=Latlong.net}}</ref> Osaka leži v vlažnem subtropskem podnebju ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Cfa''), s štirimi izrazitimi letnimi časi. Zime so na splošno mile, pri čemer je januar najhladnejši mesec s povprečno visoko temperaturo 9,3 °C. V mestu pozimi le redko pada sneg. Pomlad v Osaki se začne blago, konča pa vroča in vlažna. Običajno je tudi najbolj mokro obdobje, saj se cuju (梅雨, ''tsuyu'', »slivov dež«) – deževno obdobje – pojavi med začetkom junija in koncem julija. Povprečni datum začetka in konca deževne sezone je 7. junij oziroma 21. julij.<ref>{{navedi splet|url=http://www.data.jma.go.jp/fcd/yoho/baiu/kako_baiu07.html|script-title=ja:気象庁 - 過去の梅雨入りと梅雨明け（近畿）|first=気象庁 Japan Meteorological|last=Agency|accessdate=2022-08-11|archive-date=2021-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210615105656/https://www.data.jma.go.jp/fcd/yoho/baiu/kako_baiu07.html|url-status=dead}}</ref> Poletja so zelo vroča in vlažna. V avgustu, najbolj vročem mesecu, povprečna dnevna najvišja temperatura doseže 33,5 °C, medtem ko se povprečne nočne najnižje temperature običajno gibljejo okoli 25,5 °C. Jeseni v Osaki opazimo trend ohlajanja, pri čemer zgodnji del sezone spominja na poletje, zadnji del jeseni pa na zimo. Padavine so obilne, pri čemer je zima najbolj suha sezona, medtem ko mesečna količina padavin doseže vrh junija z deževno sezono ''cuju'', ki se običajno konča sredi do konca julija. Od konca julija do konca avgusta sta poletna vročina in vlaga na vrhuncu, količina padavin pa se nekoliko zmanjša. Osaka doživlja drugo deževno obdobje septembra in v začetku oktobra, ko so možni tropski vremenski sistemi, vključno s tajfuni, ki prihajajo z juga ali jugozahoda. == Mestna pokrajina == Razširjena mestna pokrajina Osake je bila opisana z besedami »prekaša jo samo Tokio kot predstavitev japonskega urbanega fenomena«.<ref>{{navedi knjigo|title=Discover Japan|url=https://books.google.com/books?id=4BS9G2TBGhQC&pg=PA146|year=2010|publisher=Lonely Planet|isbn=9781741799965|pages=146–}}</ref> <gallery mode="packed" style="text-align: center;" caption="" heights="130px" perrow="3"> File:Central Osaka.jpg|Središče Osake, pogled proti severu z razgledne ploščadi Abeno Harukas (2014) File:Ufoto-wiki-01 Osaka-Skyline May2014.jpg|Panorama Osake proti Umedi (2014) </gallery> {{wide image|Osaka skyline at night from Umeda Sky Building.jpg|800px|Panorama Osake ponoči iz stavbe Umeda Sky Building (2008)}} === Soseske === Osrednja Osaka je v grobem razdeljena na središče in zgornje mesto, znano kot Kita (北, »sever«) in Minami (南, »jug«).<ref name="japan-guide.com">{{navedi splet|url=http://www.japan-guide.com/e/e4009.html|title=Osaka Travel: Kita (Umeda)}}</ref><ref name="japan-guide.com1">{{navedi splet|url=http://www.japan-guide.com/e/e4001.html|title=Osaka Travel: Minami (Namba)}}</ref> ''Kita'' je dom okrožja Umeda in njegove neposredne okolice, velikega poslovnega in maloprodajnega središča, ki gosti postajo Osaka Station City in veliko podzemno mrežo nakupovalnih arkad. Kita in bližnja Nakanošima vsebujeta pomemben del mestnih nebotičnikov in sta pogosto prikazana na panoramskih fotografijah Osake. Minami, čeprav pomeni »jug«, je pravzaprav v okraju Čūō (中央区, ''Čūō-ku'') in geografsko v središču mesta. Znana okrožja tukaj so nakupovalni območji Namba in Šinsaibaši, zabaviščno območje kanala Dōtonbori, mesto Nipponbaši Den Den Town ter območja, usmerjena v umetnost in modno kulturo, kot sta Amerikamura in Horie. 300 metrov visok Abeno Harukas je najvišji nebotičnik v državi od leta 2014. V poslovnih okrožjih med Kito in Minamijem, kot sta Honmači in Jodojabaši, imenovana Semba (船場), so regionalni sedeži številnih velikih bank in korporacij. Bulvar Midōsudži teče skozi Sembo in povezuje Kita in Minami. Južno od Minamija so soseske, kot so Šinsekai (s stolpom Cūtenkaku), Tennodži in Abeno (z živalskim vrtom Tennodži, Šitennō-dži in Abeno Harukas) ter revna naselja Kamagasaki, največja revna naselja na Japonskem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.wordpress.tokyotimes.org/kamagasaki-japans-biggest-slum/|title=Kamagasaki: Japan's biggest slum|date=April 8, 2014|access-date=July 10, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140714183354/http://www.wordpress.tokyotimes.org/kamagasaki-japans-biggest-slum/|archive-date=July 14, 2014|url-status=dead}}</ref> Zahodna stran mesta je vidno območje zaliva,<ref>{{navedi splet|url=http://www.japan-guide.com/e/e4010.html|title=Osaka Travel: Osaka Bay Area}}</ref> ki služi kot glavno pristanišče in tudi turistična destinacija z znamenitostmi, kot so kupola Kjocera, Universal Studios Japan in Tempozan Harbour Village. Higašiosaka je ločeno mesto, čeprav vzhodna stran ožjega mesta Osaka vsebuje številne stanovanjske soseske, vključno s Curuhaši KoreaTown, pa tudi grajski park Osaka, poslovni park Osaka in glavno postajo Kjōbaši. V Osaki so številni mestni kanali in mostovi, od katerih so mnogi poimenovani po njihovih okoliških soseskah. Besedna zveza »808 mostov Nanive« je bil izraz v stari Japonski, ki je označeval impresivnost in »nešteto«. Osaka je štela približno 200 mostov v obdobju Edo,<ref name="tourism.city.osaka.jp">{{navedi splet|url=http://www.tourism.city.osaka.jp/en/|title=More About Osaka, Osaka City Government|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20030402130253/http://www.tourism.city.osaka.jp/en/|archive-date=April 2, 2003}}</ref> do leta 1925 pa že 1629. Ker so bili številni mestni kanali postopoma zasuti, je število padlo na 872, od katerih jih je trenutno 760 pod upravo mesta.<ref name="Eiichi Watanabe, Dan M. Frangopol, Tomoaki Utsunomiya 2004 195">{{navedi knjigo |author=Eiichi Watanabe, Dan M. Frangopol, Tomoaki Utsunomiya |title=Bridge Maintenance, Safety, Management and Cost: Proceedings of the 2nd International Conference on Bridge Maintenance, Safety and Management |publisher=Taylor & Francis |location=Kyoto, Japan |year=2004 |page=195 |isbn=978-90-5809-680-7 |url=https://books.google.com/books?id=ZiDvMz1CIvwC&q=872+760&pg=PA195r}}</ref> <gallery mode="packed" style="text-align: center;" caption="Gallery" heights="130px" perrow="3"> File:Nakanoshima, Osaka in 201504.JPG| Nakanošima, meja med Kito (desno) in Sembo (levo) File:Aerial photo of Umeda 14-Aug-2019.jpg| Okrožje Umeda (2019) File:Osaka Dotonbori Ebisu Bridge.jpg| Most Dōtonbori File:Namba 20150531.JPG| Namba (2015) </gallery> == Demografija == Število prebivalstva v Osaki beležijo že od leta 1873, v zgodnji dobi Meidži.<ref>{{navedi knjigo |title=Le Japon à l'exposition universelle de 1878. Géographie et histoire du Japon |author= Japanese Imperial Commission |date=1878 |page=16 |language=fr|location=Paris|url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6210871s}}</ref> Po popisu leta 2005 je bilo v Osaki 2.628.811 prebivalcev, kar je 30.037 ali 1,2 % več kot leta 2000.<ref name='C2005'>{{navedi splet|url=http://www.e-stat.go.jp/SG1/estat/NewListE.do?tid=000001007251 |title=2005 Population Census |access-date=February 18, 2009 |publisher=Statistics Bureau, Director-General for Policy Planning (Statistical Standards) and Statistical Research and Training Institute, Japan }}</ref> Gospodinjstev je bilo 1.280.325 s približno 2,1 osebo na gospodinjstvo. Gostota prebivalstva je bila 11.836 oseb na km2. [[Veliki potres v Kantoju (1923)|Veliki potres Kantu]] je med letoma 1920 in 1930 povzročil množično selitev v Osako in mesto je leta 1930 postalo največje japonsko mesto z 2.453.573 prebivalci, po številu pa je preseglo celo Tokio, ki je imel 2.070.913 prebivalcev. Prebivalstvo je doseglo najvišjo vrednost pri 3.252.340 leta 1940 in je imelo povojni vrh pri 3.156.222 leta 1965, vendar je od takrat še naprej upadalo, ko so se prebivalci preselili v predmestje.<ref name='TJC'>{{navedi knjigo | last = Prasad Karan | first = Pradyumna |author2=Kristin Eileen Stapleton | title = The Japanese City | publisher = University Press of Kentucky | pages = 79–81 | url = https://books.google.com/books?id=eKdMdyZzjyQC | isbn = 978-0-8131-2035-5 | year = 1997 }}</ref> Leta 2021 je bilo 144.123 registriranih tujcev, dve največji skupini sta bili Korejci (60.110) in Kitajci (39.551).<ref>{{navedi splet |title=大阪市外国人住民国籍別区別人員数 |url=https://www.city.osaka.lg.jp/shimin/cmsfiles/contents/0000431/431477/202112kubetukokusekibetu.pdf |url-status=dead |access-date=2022-07-16 |website=Osaka City |archive-date=2022-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531131852/https://www.city.osaka.lg.jp/shimin/cmsfiles/contents/0000431/431477/202112kubetukokusekibetu.pdf }}</ref> Ikuno s svojim okrožjem Curuhaši je dom z največ prebivalci Koreje na Japonskem, z 20.397 registriranimi Korejci Zainiči == Gospodarstvo == [[File:Osaka umeda06s3200.jpg|thumb|upright|Ulica v Umedi, Osaka]] Bruto mestni proizvod Osake je v proračunskem letu 2004 znašal 21,3 bilijona jenov, kar je 1,2 % več kot prejšnje leto. Ta številka predstavlja približno 55 % celotne proizvodnje v prefekturi Osaka in 26,5 % v regiji Kinki. Leta 2004 so bile trgovina, storitve in proizvodnja tri glavne panoge, ki so predstavljale 30 %, 26 % oziroma 11 % celotnega obsega. Dohodek na prebivalca v mestu je znašal približno 3,3 milijona jenov, kar je 10 % več kot v prefekturi Osaka.<ref name="official">{{navedi splet |script-title=ja:大阪市データネット 市民経済計算 |trans-title=Osaka City Datanet: Osaka City Economy|language=ja|url=http://www.city.osaka.jp/keikakuchousei/toukei/E000/Ea00/Ea00.html|access-date=March 25, 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061207175629/http://www.city.osaka.jp/keikakuchousei/toukei/E000/Ea00/Ea00.html|archive-date=December 7, 2006}}</ref> MasterCard Worldwide je poročal, da je Osaka na 19. mestu med vodilnimi svetovnimi mesti in ima pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu.<ref name="mastercard.com">{{navedi splet|url=http://www.mastercard.com/us/company/en/insights/pdfs/2008/MCWW_WCoC-Report_2008.pdf|title=Mastercard - Global Leading Company in Payment Solutions Offering Credit, Debit, Prepaid Cards & More|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080624211344/http://www.mastercard.com/us/company/en/insights/pdfs/2008/MCWW_WCoC-Report_2008.pdf|archive-date=June 24, 2008}}</ref> Osakin BDP na prebivalca (nominalno) je znašal 59.958 $. (1 $ =\120,13).<ref>{{navedi splet |url=http://www.city.osaka.lg.jp/toshikeikaku/cmsfiles/contents/0000410/410210/gaiyou2016-6.pdf |title=Osaka GDP |access-date=August 22, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180822145454/http://www.city.osaka.lg.jp/toshikeikaku/cmsfiles/contents/0000410/410210/gaiyou2016-6.pdf |archive-date=August 22, 2018 |url-status=dead }}</ref> Vendar pa je bila do leta 2020 Osaka uvrščena med 5. najdražje mesto zaradi nižjih potrošniških cen in državnih subvencij za javni prevoz. [[File:Osaka-Securities-Exchange-01.jpg|thumb|upright|left|Borza v Osaki v okrožju Kitahama]] V zgodovini je bila Osaka središče trgovine na Japonskem, zlasti v srednjem in predmodernem veku. Nomura Securities, prva borznoposredniška družba na Japonskem, je bila ustanovljena v mestu leta 1925, v Osaki pa je še vedno vodilna terminska borza. Številna velika podjetja so od takrat preselila svoje glavne pisarne v Tokio. Vendar ima več večjih podjetij, kot so Panasonic, Sharp in Sanyo, še vedno sedež v Osaki. Pred kratkim je mesto pod vodstvom župana Juničija Sekija začelo izvajati program za privabljanje domačih in tujih naložb. V indeksu globalnih finančnih centrov za leto 2017 je bila Osaka uvrščena med 15. najbolj konkurenčno finančno središče na svetu in peto najbolj konkurenčno v Aziji (za Singapurjem, Hong Kongom, Tokiom in Šanghajem).<ref>{{navedi splet|url=http://www.longfinance.net/images/gfci/gfci_21.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20170611000617/http://www.longfinance.net/images/gfci/gfci_21.pdf|url-status=dead|archive-date=June 11, 2017|title=The Global Financial Centres Index 21|date=March 2017|publisher=Long Finance}}</ref> Osaška borza vrednostnih papirjev, specializirana za izvedene finančne instrumente, kot so terminske pogodbe Nikkei 225, ima sedež v Osaki. Združitev z JASDAQ bo borzi vrednostnih papirjev v Osaki pomagala postati največja borza za novoustanovljena podjetja na Japonskem.<ref name="経営に資する統合的内部監査">{{navedi splet|author=経営に資する統合的内部監査 |url=http://www.j-cast.com/2008/06/11021633.html |script-title=ja:大証との経営統合、ようやく決着 ジャスダック : J-CASTニュース |publisher=J-cast.com |access-date=May 5, 2010|date=June 11, 2008 }}</ref> === Keihanšin === [[File:Osaka Metropolitan Employment Area 2015.png|thumb| Metropolitansko zaposlitveno območje širše Osake (brez Kjota).]] [[File:Keihanshin MEAs 2015.png|thumb| Keihanšin z Osako (rdeča), Kobe (zelena) in Kjoto (modra).]] Osaka je del metropolitanske regije, imenovane [[Keihanšin]] (aka Velika Osaka) v regiji [[Kansai]]. Keihanšin vključuje prefekture Osaka, Kjoto, Hjōgo (Kobe), Nara, Šiga, Vakajama, Sakai. Ima (od leta 2015) 19.303.000 prebivalcev (15 % japonske populacije), ki obsega 13.228 km2.<ref name="japan2">{{navedi splet |url=http://www.stat.go.jp/english/data/handbook/pdf/2019all.pdf |title=Table 2.10 Population of Three Major Metropolitan Areas |publisher=Statistics Bureau of Japan |page=21|access-date=November 26, 2019}}</ref> Je druga najbolj urbana regija na Japonskem za širšim območjem Tokia in 10. največje urbano območje na svetu. Keihanšin je imel leta 2012 BDP približno 953,9 milijarde USD (16. največji na svetu).<ref name="nationmaster.com">[http://www.nationmaster.com/country-info/stats/Economy/GDP#2012 NationMaster.com]</ref> Osaka-Kobe je imela BDP 681 milijard dolarjev (2015), kar je malo več kot Pariz ali širši London.<ref>[https://www.brookings.edu/research/redefining-global-cities/ Brookings Institution report 2015], retrieved August 23, 2015</ref> == Kultura == '''Narodni muzej umetnosti''' (NMAO) je podzemni japonski in mednarodni umetnostni muzej, ki hrani predvsem zbirke iz povojnega obdobja in redno prireja občasne razstave. '''Znanstveni muzej''' v Osaki je v petnadstropni stavbi poleg Narodnega muzeja umetnosti s planetarijem in gledališčem OMNIMAX. '''Muzej orientalske keramike''' hrani več kot 2000 kosov keramike iz Kitajske, Koreje, Japonske in Vietnama, ki prikazujejo nekatere njihove korejske celadone pod naravno svetlobo. '''Mestni muzej umetnosti''' Osake je znotraj parka Tennōdži, v katerem je več kot 8000 kosov japonskih in kitajskih slik in kipov. '''Muzej zgodovine''' Osake, odprt leta 2001, je v 13-nadstropni sodobni stavbi s pogledom na grad Osaka. Njegovi eksponati pokrivajo zgodovino Osake od prazgodovine do danes. '''Prirodoslovni muzej''' Osake hrani zbirko, povezano z naravoslovjem in življenjem. === Zgodovinske lokacije === *'''[[Grad Osaka]]''' *'''Stari rezervat Kavaguči''': Nekdanja tuja naselbina Kavaguči je bila ustanovljena od leta 1868 do 1899 v severnem delu današnjega Kavagučija. Čeprav danes ne obstaja nobena stavba iz obdobja naselbine, je čudovita stolnica, anglikanska cerkev Nihon, dokončana leta 1920, označena kot kulturna lastnina prefekture Osaka, prenaša vzdušje mesta tistega časa. *'''Tekidžuku''' (pomembna kulturna dobrina); (適塾) je bila šola, ustanovljena v Senbi (船場) v Osaki, glavni trgovski poti med Nagasakijem in Edom leta 1838 v dobi Tenpō v poznem obdobju Edo. Njen ustanovitelj je bil Ogata Kōan, doktor in učenjak nizozemskih študij (''[[Rangaku]]''). Kurikulum za tuje jezike se je osredotočal predvsem na medicino, učil pa je tudi astronomijo in druge zahodne vede. *'''Ruševine palače Nanivanomija''' (難波宮) Od poznega obdobja Jajoi do obdobja Kofun, cesarska palača cesarja Ojina, kasneje cesarska palača cesarja Kinmeija, od obdobja Asuka do obdobja Nara, glavno mesto Japonske, starodavna prestolnica Mijakonodžo, Cesarska prestolnica približno 150 let od 645 do 793. Naniva-no-mija je bila prva, ki je imela jasno strukturo za cesarjevo rezidenco, politiko in obrede, sprejeta pa je bila tudi za kasnejše palače. Poleg tega je rečeno, da se je uporaba imena države in imena obdobja Japonska začela od Nanivanomije, cesar Kotoku pa je izdal reformni edikt in v 2. členu dekreta postal prvi Šukjoši, ki je ustanovil glavno mesto, s čimer je Nanivanomija postala prva japonska prestolnica. Mesto je bilo določeno kot nacionalno zgodovinsko mesto. *'''Hirano''' (平野); Rečeno je, da ime kraja ''Hirano'' izhaja iz imena tamkajšnje graščina Hironomaro SAKANOUE, drugega sina Tamuramara SAKANOUE v zgodnjem [[Obdobje Heian|obdobju Heian]]. Leta 862 je Todo SAKANOUE, Hironomarov sin, naročil svetišče Jasaka-džindža in zgradil svetišče Kuzen-džindža. Ko je bil leta 1127 ustanovljen tempelj Dainenbucu-dži, je začelo nastajati tempeljsko mesto. V obdobju Sengoku je bilo mesto obdano z dvojnim jarkom in ''doi'', na 13 vhodih pa so bila nameščena vrata in bivališča vratarjev. Ob vratih je bila zgrajena tudi dvorana Džizo-dodža, 12 dvoran obstaja še danes. Horiuči je začel samostojno upravljati sedem klanov Hirano, imenovanih potomci klana Sakanoue. *'''Horidžo''' (堀城) je japonski grad v predelu Jodogawa v Osaki, znan tudi kot grad Nakadžima. Grad Nakadžima-džo je pogosto opisan v zgodovinskem gradivu, vendar ni kamnitih spomenikov, ki bi navajali lokacijo ruševin in lokacijo gradu v središču mesta Osaka, o gradu pa je veliko neznanih točk. Grad je bil že opisan v ''Hosokawa Ryoke Chronicles'' itd., ki opisuje Bitka pri Katsuragawari (1527). Menijo, da je bil zgrajen trdnjavi podoben grad in da je Hosokava Token pozneje zgradil polnopravni grad. === Starodavna arhitektura === *'''Sumijoši-taiša''' glavno svetišče (narodni zaklad) === Religiozni objekti === ==== Svetišča ==== [[File:Sumiyoshi-taisha, keidai-2.jpg|thumb|Glavno svetišče Sumijoši-taiša v Osaki]] *'''Sumijoši Taiša''' (japonsko 四天王寺, Tempelj štirih nebeških kraljev) je šintoistično svetišče. Je glavno in najstarejše svetišče vseh svetišč Sumijoši na Japonskem. *'''Osaka Tenmangu''' (大阪天満宮, Ōsaka Tenmangū) je šintoistično svetišče in eno od Tenmangūjev, ustanovljenih leta 949. *'''Svetišče Gorjo''' (御霊神社) *'''Svetišče Zama''' (坐摩神社), domačini ga imenujejo ''Zama-san''. Je božanstvo varuh tega območja. *'''Svetišče Namba''' (難波神社), imenuje se tudi svetišče Namba Omij ali Hirano kot svetišče Soša province Setcu, imenuje pa se tudi cesarjeva palača Kami-Namba Nintoku, svetišče Kami-Namba in Namba Džogu. Svetišče je povezano s perunikami (stroga klasifikacija japonskih perunik), junija pa na festivalu Ajame (''Iris šindži'') poteka šintoistični ritual posvečenja japonskih perunik. *'''Svetišče Ikukunitama''' (生國魂神社, ''Ikukunitama džindža'') je šintoistično svetišče. Glavni festival je vsako leto 9. septembra. Prej je bilo cesarsko svetišče prve stopnje (官幣大社, ''kanpei taiša'') v sodobnem sistemu razvrščenih šintoističnih svetišč. *'''Svetišče Tamacukuri Inari''' (玉造稲荷神社, ''Tamacukuri-Inari-džindža'') je svetišče, posvečeno šintoističnemu ''kami'' (bogu) Inariju. Stavbo je mogoče zaslediti do leta 12 pr. n. št., Inari pa je tja zapisal [[Tojotomi Hidejoši]] v 1580-ih, da bi zaščitil grad Osaka.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.tourism.city.osaka.jp/en/search_osaka/reference/sights.php |title=Osaka Visitor's Guide |accessdate=2022-08-11 |archive-date=2006-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060423031427/http://www.tourism.city.osaka.jp/en/search_osaka/reference/sights.php |url-status=dead }}</ref> *'''Svetišče Kozugu''' (高津宮), šintoistično svetišče *'''Micu Hačimangu''' (御津宮 ''Micumija'') *'''Svetišče Namba Jasaka''' (難波八阪神社); med vladavino [[Cesar Nintoku|cesarja Nintokuja]], ko je na tem območju izbruhnila epidemija, se je pojavil Gozu Tenno in ga posvetil, kar naj bi bil začetek tega svetišča. *'''Svetišče Šinmei''' (神明神社) *'''Svetišče Imamija''' (今宮戎神社 ''Imamija Ebisu''); Rečeno je, da je bil v 8. letu cesarice Suiko (600), ko je Šotoku-taiši zgradil tempelj Šitenno-dži, zgrajen kot božanstvo varuh zahoda. *'''Svetišče Abe Seimei''' (阿倍王子神社 ''Abeodži''); cesar Nintoku naj bi imel sanje, v katerih so se pojavile trinožne vrane, glasniki Kumano Sanzana. Rečeno je, da je obstajal otok, imenovan Šima, zato je ob toku zgradil svetišče. *'''Svetišče Kumata''' (杭全神社 ''Kumata Džindža'') Častijo ga kot božanstvo skrbnika klana Sakanoue in božanstvo skrbnika Hiranogoja. *'''Svetišče Cujunoten''' (露天神社 ''Cuju no Tendžinša''); tukaj je zapisanihpet bogov: Omitaka no Okami, Sukunakona no Okami, Amaterasu Omikami, Tojoukehime no Okami in Sugavara no Michizane. Po legendi svetišča je bil ta kraj nekoč samoten otok, imenovan Sonezakišima, ki je plaval v zalivu Osaka, in pravijo, da je bil tam zapisan »Sumijoši Sumiji Sone no Kami«. Ustanovljen naj bi bil okoli leta 700 našega štetja in je eno od zgodovinskih krajev festivala Namba Jasošima. *'''Cunašiki Tendžinša''' (綱敷天神社 ''Cunašiki Tendžinša''); glavno posvečeno božanstvo - cesar Saga, Mičizane Sugavara. Po legendi svetišča je v 13. letu Konina (822) v obdobju Heian [[cesar Saga]] obiskal Sugano, provinca Setcu, in zgradil svetišče Tongu blizu Kamijame *'''Asahi Šinmeiša''' (朝日神明社 ''Asahi Šinmeiša''); častijo: Bog Amaterasu, Wabbitovo življenje, Bog Kasuga, Sugawara Michizane. ==== Templji ==== [[File:Shitennoji03s3200.jpg|thumb|Budistični tempelj Šitennō-dži]] *'''Šitennō-dži''' ((japonsko: 四天王寺, tempelj štirih nebeških kraljev) je budistični tempelj *'''Vrt Honbo templja''' Šitennoji (四天王寺 本坊庭園); Obstajata dva potoka, »Vodna reka« in »Ognjena reka«, ki uporabljata naravno izvirsko vodo, in dva ribnika, »Ruriko no Ike« in »Gokuraku no Ike«. Juja Hojo (zgrajen v zgodnjem obdobju Edo, nacionalno pomembna kulturna dobrina), je preživel številne vojne poškodbe in je preživel do danes, *'''Šomanin''' (勝鬘院 ''Tempelj Kacuman-in'') je japonski budistični tempelj. Po tempeljski legendi naj bi ta tempelj nastal kot Sejakuin, eden od Keidenin, v templju Šitenno-dži, ki ga je odprl princ Šotoku. *'''Daienbucudži''' (大念仏寺) je glavni tempelj sekte Juzu Nenbucu. *'''Daišokannondži''' (大聖観音寺 ''Daišokannondži'') je glavni tempelj sekte Kannon. Glavni predmet čaščenja je Šo Kannon Bodhisattva. To naj bi bilo najstarejše sveto mesto Kannon Bodhisattve na Japonskem. *'''Isšin-dži''' (一心寺) je budistični tempelj čiste dežele. Od obdobja Meidži je bilo oblikovanih trinajst podob, od katerih je vsaka vključevala pepel več deset tisoč bhakt. *'''Taijū-dži''' (太融寺) je budistični tempelj. Ustanovljen je bil leta 821. *'''Hozenji''' (法善寺) je tempelj sekte Džodo. *'''Hongandži Cumura Becuin''' (本願寺津村別院) je tempelj sekte Džodo Šinšu Hongvandži, *'''Tempelj Namba Becuin sekte Šinšu Otani''' (真宗大谷派難波別院) je tempelj sekte Otani budizma Šinšu, ==== Cerkve ==== [[File:210610 St. Mary's Cathedral, Osaka Japan01bs7.jpg|thumb|stolnica Device Marije v Osaki]] *Združena Kristusova cerkev na Japonskem (UCCJ) Cerkev Naniva (日本基督教団 大阪教会); je protestantska cerkev s sedežem v okraju Niši v mestu Osaka. Znana po cerkvi iz rdeče opeke, ki jo je zasnoval William Merrell Vories. Ustanovljena je bilo leta 1874, pod vodstvom Gordona, ameriškega misijonarja. Je ena najstarejših protestantskih cerkva na Japonskem. Izhaja iz kongregacijske sekte in je pripadala Japonski uniji Kristusove cerkve, preden je bila ustanovljena Združena Kristusova cerkev na Japonskem. *Velika stolnica Device Marije v Osaki (大阪カテドラル聖マリア大聖堂) je stolnica katoliške cerkve Tamacukuri, posvečena ''Brezmadežnemu spočetju''. Ustanovljena leta 1894 (Meidži). Stolnica svete Neže, zgrajena v času njene ustanovitve, je bila uničena v zračnem napadu Osake leta 1945. Sedanja stolnica je bila dokončana leta 1963. *Japonska anglikanska cerkev *Japonska krščanska cerkev Cerkev Osaka Fukušima *Japonska evangeličansko-luteranska cerkev v Osaki ==== Mošeje ==== * Mošeja v Osaki == Mednarodni odnosi == Osaka ima uradne povezave z naslednjimi mesti (pobratena ali sestrska mesta oz. mesta-dvojčki): *{{flagicon|USA}} [[San Francisco]], [[Združene države Amerike]] (od 1957) *{{flagicon|BRA}} [[São Paulo]], [[Brazilija]] (od 1969)<ref name="São Paulo twinnings">{{navedi splet |url=http://www3.prefeitura.sp.gov.br/cadlem/secretarias/negocios_juridicos/cadlem/integra.asp?alt=11072007L%20144710000 |title=Pesquisa de Legislação Municipal - No 14471 |accessdate=2013-08-23 |publisher=Prefeitura da Cidade de São Paulo |language=pt |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111018123138/http://www3.prefeitura.sp.gov.br/cadlem/secretarias/negocios_juridicos/cadlem/integra.asp?alt=11072007L%20144710000 |archivedate=2011-10-18 |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|USA}} [[Chicago]], Združene države Amerike (od 1973) *{{flagicon|PRC}} [[Šanghaj]], [[Ljudska republika Kitajska]] (od 1974) *{{flagicon|AUS}} [[Melbourne]], [[Avstralija]] (od 1978) *{{flagicon|RUS}} [[Sankt Peterburg]], [[Rusija]] (od 1979)<ref name="Saint Petersburg">{{navedi splet |url=http://eng.gov.spb.ru/figures/ities |title=Saint Petersburg in figures - International and Interregional Ties |publisher=Saint Petersburg City Government |accessdate=2008-07-14 |archive-date=2009-02-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090224073839/http://eng.gov.spb.ru/figures/ities |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Milano]], [[Italija]] (od 1981)<ref name="Milano">{{navedi splet |url=http://www.comune.milano.it/portale/wps/portal/CDM?WCM_GLOBAL_CONTEXT=%2Fwps%2Fwcm%2Fconnect%2FContentLibrary%2FIn%20Comune%2FIn%20Comune%2FCitt%20Gemellate |title=Milano - Città Gemellate |publisher=Občina Milano |accessdate=2009-07-17 |archive-date=2014-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140410020744/http://www.comune.milano.it/portale/wps/portal/CDM?WCM_GLOBAL_CONTEXT=%2Fwps%2Fwcm%2Fconnect%2FContentLibrary%2FIn%20Comune%2FIn%20Comune%2FCitt%20Gemellate |url-status=dead }}</ref> *{{flagicon|GER}} [[Hamburg]], [[Nemčija]] (od 1989) *{{flagicon|IND}} [[Kanpur]], [[Indija]] (od 1998) == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje}} * {{official|http://www.city.osaka.lg.jp}} [[Kategorija:Mesta na Japonskem]] [[Kategorija:Osaka| ]] [[Kategorija:Prefektura Osaka]] {{normativna kontrola}} j2qbr5xcj6ceoc6o3oj8yxc3e495ke1 0 380768 6689442 6529536 2026-06-15T04:20:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689442 wikitext text/x-wiki '''Molekularna orbitalna teorija''' je metoda za določanje molekularnih struktur, v katerih [[elektron]]i ne pripadajo posameznim [[Kemijska vez|vezem]] med [[atom]]i, ampak se obravnavajo kot da se gibljejo pod vplivom vseh [[Atomsko jedro|atomskih jeder]] v [[Molekula|molekuli]].<ref>J. Daintith, J. (2004). ''Oxford Dictionary of Chemistry''. New York: Oxford University Press. ISBN 0-19-860918-3.</ref> Elektroni so temeljni gradniki snovi in kemijskih vezi, zato so kemiki in fiziki skrbno preučevali njihovo vlogo. Med atomi v molekuli lahko praviloma nastanejo največ tri vezi. Enojna [[Kovalentna vez|kovalentna]] [[Vez sigma|vez sigma]] (σ) je posledica vzajemnega delovanja jeder dveh diskretnih atomov. Večkratne dodatne [[Vez π|vezi pi]] (π) nastanejo s prekrivanjem atomskih orbital s podobnimi simetrijami.<ref name=kentchemistry>[http://www.kentchemistry.com/links/bonding/sigmapi.htm ''Sigma and Pi Bonds''].</ref> Elektroni v vezeh σ so v prostoru med jedroma, medtem ko so elektroni vezi π delokalizirani v področju nad jedri in pod njimi.<ref name=kentchemistry/> Prostorske in energijske lastnosti elektronov znotraj atomov so določene z [[Kvantna mehanika|kvantno mehaniko]].<ref name=uvod>[http://www.ch.ic.ac.uk/vchemlib/course/mo_theory/main.html ''Introduction to Molecular Orbital Theory'']. Pridobljeno 10. novembra 2014.</ref> Medtem ko atomske orbitale vsebujejo elektrone, ki pripadajo posameznemu atomu, vsebujejo molekulske orbitale vezne elektrone med atomi in pripadajo več atomom v molekuli.<ref name=uvod/> Molekularna orbitalna teorija, ki so jo predlagali na začetku 20. stoletja, je radikalno spremenila teorijo, ki je molekularne orbitale obravnavala kot linearno kombinacijo atomskih orbital (LCAO).<ref> [http://www.nyu.edu/classes/tuckerman/adv.chem/lectures/lecture_14/node1.html ''Linear combination of atomic orbitals'']. Pridobljeno 10. novembra 2014.</ref> Ti približki so bili narejeni s teorijo funkcionala gostot in Hartree-Fockovimi modeli [[Schrödingerjeva enačba|Schrödingerjeve enačbe]].<ref name="TU-Darmstadt">[http://csi.chemie.tu-darmstadt.de/ak/immel/script/redirect.cgi?filename=http://csi.chemie.tu-darmstadt.de/ak/immel/tutorials/orbitals/molecular/benzene.html Molecular Orbitals of Benzene] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203012857/http://csi.chemie.tu-darmstadt.de/ak/immel/script/redirect.cgi?filename=http://csi.chemie.tu-darmstadt.de/ak/immel/tutorials/orbitals/molecular/benzene.html |date=2013-12-03 }}. Pridobljeno 13. avgusta 2011.</ref> Teorija molekularnih orbital upošteva valovne lastnosti elektronov, kot jih napoveduje kvantna mehanika, s tem, da elektroni niso več deterministično podani z definiranimi koordinatami, ampak z verjetnimi lokacijami po matematičnih valovnih funkcijah, ki opredeljujejo vse možne položaje elektronov. Te valovne funkcije ali elektronske lastne funkcije kvantitativno opisujejo atomske orbitale, na katerih se elektroni lahko začasno zadržujejo, molekularne orbitale pa so posledica mešanja teh atomskih orbital. Po molekularni orbitalni teoriji ima vsaka molekula niz molekularnih orbital, za katere se predpostavlja, da se molekularna valovna funkcija ψ_j lahko zapiše kot enostavna ponderirana vsota n konstitutivnih atomskih orbital χ_i: :<math> \psi_j = \sum_{i=1}^{n} c_{ij} \chi_i.</math> Koeficiente c_ij se lahko izračuna s substitucijo te enačbe v Schrödingerjevo enačbo in uporabo variacijskega načela. Metoda se imenuje aproksimacija linerane kombinacije atomskih orbital (LCAO) in je uporabna v računalniški kemiji. Molekularno orbitalno teorijo so v 30. letih 20. stoletja obravnavali kot tekmico [[Valenca|valenčne teorije vezi]], potem pa je postalo jasno, da sta obe metodi zelo sorodni in da z manjšimi dopolnitvami postaneta ekvivalentni. ==Sklici== {{sklici|2}} [[Kategorija:Kvantna kemija]] [[Kategorija:Kemične vezi]] {{normativna kontrola}} fy0tep6fsudkbg211whidxsile3gftb 0 381322 6689424 6675728 2026-06-15T00:14:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689424 wikitext text/x-wiki [[Slika:Palestine recognition only.svg|thumb|right|450px|{{legenda|#000000|Palestina}}{{legenda|#007f24|Države, ki so priznale Palestino}}<!--{{Legend striped|#007f24|#b9b9b9|up=yes|Države, katerih vlade postavljajo svoje priznavanje Palestine pod vprašaj}}-->]] '''Mednarodno priznanje države Palestina''' je cilj [[Palestinsko osvobodilno gibanje|Palestinskega osvobodilnega gibanja]] (PLO) od [[Palestinska razglasitev neodvisnosti|razglasitve neodvisnosti]] 15. novembra 1988 v mestu [[Alžir]], na zasedanju [[Palestinski državni svet|Palestinskega državnega sveta]] v izgonu. Razglasitev [[Država Palestina|države Palestina]] je nemudoma priznala vrsta držav<ref>{{navedi knjigo|author=Tessler, Mark|title=A History of the Israeli–Palestinian conflict|url=https://archive.org/details/historyofisraeli00tess_0|edition=2., ilustrirana |year=1994 |publisher=Indiana University Press |page=[https://archive.org/details/historyofisraeli00tess_0/page/722 722] |isbn=978-0-253-20873-6 |language=en}}</ref> in do konca leta skupno prek 80 držav.<ref name="unesco">{{navedi splet |author=UNESCO Executive Board|title=Hundred and thirty-first Session: Item 9.4 of the provisional agenda, Request for the Admission of the State of Palestine to UNESCO as a Member State|pages=18, Annex II|url=http://unesdoc.unesco.org/images/0008/000827/082711eo.pdf|publisher=United Nations|date=12. maj 1989|accessdate=15. novembra 2010}}</ref> Februarja 1989 je predstavnik PLO pred [[Varnostni svet OZN|Varnostnim svetom OZN]] potrdil priznanje 94-ih držav. V sklopu reševanja [[izraelsko-palestinski konflikt|izraelsko-palestinskega konflikta]] je podpis Oselskega sporazuma med [[Izrael]]om in PLO septembra 1993 pomenil ustanovitev [[Palestinski avtonomni svet|Palestinskega avtonomnega sveta]] (PNA), kot prehodne vlade za upravljanje palestinskega ozemlja. Izrael ne priznava države Palestine in ohranja ''[[de facto]]'' vojaški nadzor tudi nad ozemlji, ki so uradno pod upravo PNA. Do danes je državo Palestino priznalo 157 (81,3 %) od 193 članic [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]].<ref>{{navedi novice |title=Mapping which countries recognise Palestine in 2024 |url=https://www.aljazeera.com/news/2024/5/22/mapping-which-countries-recognise-palestine-in-2024 |date=2025-04-10 |access-date=2025-09-02 |work=[[Al Jazeera]]}}</ref> Več držav, ki je ne priznava, vseeno priznava PLO kot »predstavnike palestinskega ljudstva«. 29. novembra 2012 je [[Generalna skupščina OZN]] potrdila pobudo za spremembo statusa Palestine v »državo nečlanico opazovalko« s 138 glasovi za, 9 proti in 41 vzdržanimi.<ref>UN General Assembly GA/11317. [http://www.un.org/News/Press/docs/2012/ga11317.doc.htm General Assembly Votes Overwhelmingly to Accord Palestine 'Non-Member Observer State' Status in United Nations]. 29. november 2012.</ref><ref>[http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/67/L.28 United Nations A/67/L.28 General Assembly]. 26. november 2012.</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/2012/11/29/us-palestinians-statehood-idUSBRE8AR0EG20121129|title=Palestinians win implicit U.N. recognition of sovereign state|date=29. november 2012|agency=Reuters|accessdate=29. novembra 2012|language=en|archive-date=2014-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20140605091657/http://www.reuters.com/article/2012/11/29/us-palestinians-statehood-idUSBRE8AR0EG20121129|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice| url= http://www.3news.co.nz/LIVE-STREAM-Palestine-asks-United-Nations-for-a-birth-certificate-ahead-of-vote/tabid/417/articleID/278702/Default.aspx| work= 3 News NZ| title= UN makes Palestine nonmember state| date= 30. november 2012| language= en| accessdate= 2014-11-20| archive-date= 2013-01-16| archive-url= https://web.archive.org/web/20130116091340/http://www.3news.co.nz/LIVE-STREAM-Palestine-asks-United-Nations-for-a-birth-certificate-ahead-of-vote/tabid/417/articleID/278702/Default.aspx| url-status= dead}}</ref> Izrael in več drugih držav, ki ne priznavajo države Palestine, zagovarja stališče, da se ustanovitev države lahko določi le na podlagi mirovnih pogovorov med Izraelom in PNA. Glavne prepreke v doseganju dogovora so meje, varnost, pravice nad vodo, status [[Jeruzalem]]a in prost dostop do verskih središč, vztrajno širjenje [[Izraelske naselbine|izraelskih naselbin]] ter pravni pomisleki o pravici palestinskih beguncev do vrnitve. ==Države članice ZN, ki so priznale državo Palestino== {| class="wikitable sortable" |- ! # !! Država<ref>{{navedi splet|url=http://palestineun.org/about-palestine/diplomatic-relations/|title=Diplomatic Relations|accessdate=2013-10-16|publisher=Permanent Observer Mission of The State of Palestine to the United Nations New York|archive-date=2018-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20180927134802/http://palestineun.org/about-palestine/diplomatic-relations|url-status=dead}}</ref> !! Datum priznanja !! Diplomatski odnosi !! Relevantna članstva |- style="background:#CBFECB;" | 1. || {{zastavadržave|Algeria}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Algeria|title=Algerie-Palestine-Diplomatie|url=http://www.mae.dz/ma_fr/stories.php?story=10%2F12%2F27%2F5462212|publisher=Ministry of Foreign Affairs|language=fr|date=28 December 2010|accessdate=2011-02-01|archive-date=2012-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120118065207/http://www.orderofmalta.int/diplomatic-relations/862/sovereign-order-of-malta-bilateral-relations/?lang=en|url-status=dead}} "Ambassadeur extraordinaire et plénipotentiaire de l'État de Palestine".</ref> || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 2. || {{zastavadržave|Bahrain}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Bahrain|title=Bilateral Relations|url=http://www.mofa.gov.bh/Default.aspx?tabid=73&language=en-US|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-02-01|archive-date=2018-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180922112431/https://www.mofa.gov.bh/Default.aspx?tabid=73&language=en-US|url-status=dead}}</ref> || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 3. || {{zastavadržave|Iraq}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 4. || {{zastavadržave|Kuwait}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Kuwait|title=The nature of the work of the Department of the Arab world|url=http://www.mofa.gov.kw/MOFA/index.php/2009-06-04-08-52-32/36-2009-06-04-06-41-35/1123-2009-06-10-07-53-49|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-02-20|archive-date=2011-06-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110623070039/http://www.mofa.gov.kw/MOFA/index.php/2009-06-04-08-52-32/36-2009-06-04-06-41-35/1123-2009-06-10-07-53-49|url-status=dead}} "دولة فلسطين".</ref> || arabska liga, OIC<ref>{{navedi splet|author=Government of Kuwait|title=The Arab Economic Summit 2009|url=http://www.da.gov.kw/eng/articles/palestine.php|publisher=Al-Diwan Al-Amiri, official website, State of Kuwait|accessdate=2011-03-18|archive-date=2011-07-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110721090111/http://www.da.gov.kw/eng/articles/palestine.php|url-status=dead}} "Mr. Mahmoud Abbas is the President of the Palestinian National Authority (PNA) and the President of the State of Palestine."</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 5. || {{zastavadržave|Libya}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 6. || {{zastavadržave|Malaysia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 7. || {{zastavadržave|Mauritania}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 8. || {{zastavadržave|Morocco}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC<ref>{{navedi splet|author=Government of Morocco|title=Conventions, Treaties, Agreements and Protocols|url=http://www.maec.gov.ma/EN/conventions.asp?PAYS=333|accessdate=2011-02-20|archive-date=2011-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722165523/http://www.maec.gov.ma/EN/conventions.asp?PAYS=333|url-status=dead}} "État de Palestine".</ref><ref>{{navedi splet|author=Government of Morocco|title=Protocole de coopération entre le Ministère des Affaires Culturelles du Maroc et le Ministère de la Culture et de l'Information de l'Etat Palestinien|url=http://www.maec.gov.ma/EN/fiche.asp?num=659|accessdate=2011-02-20|archive-date=2011-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722165530/http://www.maec.gov.ma/EN/fiche.asp?num=659|url-status=dead}}</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 9. || {{zastavadržave|Somalia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 10. || {{zastavadržave|Tunisia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Tunisia|title=Les Relations Tuniso–Palestiniennes|url=http://www.diplomatie.gov.tn/site/index.php?a=article&id=446|accessdate=2011-02-20|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410041504/http://www.diplomatie.gov.tn/site/index.php?a=article&id=446|url-status=dead}} "Les deux pays ont établi des relations diplomatiques en 1994. chacune des deux parties étant représentée par un bureau de liaison."</ref> || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 11. || {{zastavadržave|Turkey}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Turkey|title=Turkey´s Political Relations with the Palestinian National Authority|url=http://www.mfa.gov.tr/turkey_s-political-relations-with-the-palestinian-national-authority.en.mfa|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-01-29}} "Turkey established official relations with the Palestine Liberation Organization (PLO) in 1975 and was one of the first countries that recognized the Palestinian State established in exile on 15 November 1988."</ref> || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 12. || {{zastavadržave|Yemen}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|15|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 13. || {{zastavadržave|Afghanistan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Afghanistan|title=Afghan Diplomatic Missions|url=http://www.afghanembassy.net/coms.php|publisher=Embassy of the Islamic Republic of Afghanistan, Canberra|accessdate=2011-08-05}} "Embassy of Afghanistan in Damascus ... non-resident envoy to: Jordan, Lebanon and Palestine".</ref> || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 14. || {{zastavadržave|Bangladesh}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 15. || {{zastavadržave|Cuba}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 16. || {{zastavadržave|Indonesia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer and UNESCO Application say 15 November 1988--><ref name="indonesia1">{{navedi splet|author=Government of Indonesia|title=Bilateral Cooperation – Palestine|url=http://www.deplu.go.id/Pages/IFPDisplay.aspx?Name=BilateralCooperation&IDP=44&P=Bilateral&l=en|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-02-01|archive-date=2011-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110525184944/http://www.deplu.go.id/Pages/IFPDisplay.aspx?Name=BilateralCooperation&IDP=44&P=Bilateral&l=en|url-status=dead}} "Indonesia's formal recognition towards the recently established State of Palestine the very next day, on 16 November 1988 ... One year later, Indonesia and Palestine agreed to advance their bilateral relations through the signing of a Joint Communique on the Commencement of Indonesia-Palestine Diplomatic Relations at Ambassadorial Level, on 19 October 1988 ... Indonesia assigned its Head of Mission to the Republic of Tunisia as the Ambassador non-resident for Palestine until 1 June 2004, when the assignment was relegated to the Indonesia's Ambassador for the Hashemite Kingdom of Jordan in Amman."</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="indonesia1"/> || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 17. || {{zastavadržave|Jordan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- | 18. || {{zastavadržave|Madagascar}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 19. || {{zastavadržave|Nicaragua}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 20. || {{zastavadržave|Pakistan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 21. || {{zastavadržave|Qatar}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 22. || {{zastavadržave|Saudi Arabia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 23. || {{zastavadržave|United Arab Emirates}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 24. || {{zastavadržave|Srbija}} <small>(obnovljeno priznanje {{zastavadržave|Yugoslavia}})</small>|| style="text-align:center;" | {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Serbia|url=http://www.mfa.gov.rs/Policy/Bilaterala/Palestine/index_e.html|title=Bilateral political relations Serbia-Palestine|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-12-05}}</ref> || |- style="background:#CBFECB;" | 25. || {{zastavadržave|Zambia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|16|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 26. || {{zastavadržave|Albania}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|17|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Albania|title=Diplomatic list|url=http://www.mfa.gov.al/dokumenta/diplomatic_list_2011.pdf|date=January 2011|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-08-06|archive-date=2011-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725042626/http://www.mfa.gov.al/dokumenta/diplomatic_list_2011.pdf|url-status=dead}} "Embassy of the State of Palestina".</ref> || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 27. || {{zastavadržave|Brunei}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|17|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC<ref>{{navedi splet|author=Government of Brunei Darusalam|title=Minister of Foreign Affairs and Trade Welcomes the Palestinian President|url=http://www.mofat.gov.bn/news/20071023a.htm|date=23 October 2007|publisher=Ministry of Foreign Affairs & Trade|accessdate=2011-03-10|archive-date=2011-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110706150355/http://www.mofat.gov.bn/news/20071023a.htm|url-status=dead}} "His Excellency Mahmoud Abbas, President of the State of the Palestine".</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 28. || {{zastavadržave|Djibouti}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|17|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 29. || {{zastavadržave|Mauritius}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|17|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 30. || {{zastavadržave|Sudan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|17|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC<ref>{{navedi splet|author=Predsednik Sudana|title=Speech elected President Omar al-Bashir during his inauguration ceremony in Parliament|url=http://www.sudan.gov.sd/ar/index.php?option=com_content&view=article&id=773:large-font-&catid=44:2008-06-06-15-25-58&Itemid=104|accessdate=2011-03-10|archive-date=2012-08-05|archive-url=https://archive.today/20120805225233/http://www.sudan.gov.sd/ar/index.php?option=com_content&view=article&id=773:large-font-&catid=44:2008-06-06-15-25-58&Itemid=104|url-status=dead}} "... representative of His Excellency the President of the State of Palestine".</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 31. || {{zastavadržave|Cyprus}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || EU |- style="background:#CBFECB;" | 32. || {{flag|Češka}} (''sporno''){{efn|Palestina in nekateri akademiki trdijo, da Češka republika priznava Palestino, vendar češka vlada temu oporeka.<ref>{{Cite web|url=https://www.mofa.pna.ps/en-us/mediaoffice/countries-recognized-the-state-of-palestine|title=Countries, recognized the State of Palestine|date=25 June 2019|accessdate=4 August 2019|publisher=[[Ministry of Foreign Affairs and Expatriates (Palestine)|State of Palestine Ministry of Foreign Affairs and Expatriates]]}}</ref><ref name="168 Hours">{{Cite web |last= |title=Československo už Palestinu uznalo. Ministerstvo se s odborníky neshodne na tom, zda to platí i pro Česko |url=https://ct24.ceskatelevize.cz/clanek/domaci/168-hodin-ceskoslovensko-uz-palestinu-uznalo-ministerstvo-se-s-odborniky-neshodne-na-tom-zda-to-349626 |access-date=2024-07-08 |website=ČT24 |language=cs}}</ref> Češka vlada trdi, da Palestine ne priznava, in zagovarja stališče, da odnosi njene predhodnice s PLO nikoli niso pomenili priznanja državnosti.<ref name="ICC">{{Cite court|url=https://www.icc-cpi.int/sites/default/files/CourtRecords/CR2020_00996.PDF|litigants=Situation in the State of Palestine|court=[[International Criminal Court]]|pinpoint=7|reporter=ICC-01/18|quote=The Czech Republic does not consider certain political steps of the Czechoslovak Socialist Republic towards the PLO as recognition of the Palestinian statehood under international law}}</ref><ref name="2020Position"/> Češko zunanje ministrstvo je od leta 2010 večkrat izrazilo nepriznavanje palestinske države, nazadnje leta 2025.<ref name="168 Hours"/><ref name="2020Position">{{Cite web |title=Postoj ČR (dříve ČSFR a ČSSR) k uznání státu Palestina |url=https://mzv.gov.cz/jnp/cz/zahranicni_vztahy/vyrocni_zpravy_a_dokumenty/poskytnute_informace/postoj_cr_drive_csfr_a_cssr_k_uznani.html |date=27 February 2020 |access-date=2 June 2024 |website=mzv.gov.cz |language=cs}}</ref><ref>{{Cite web |title=Palestinu nemá smysl uznat, když není jasné, kdo ji představuje, říká Fiala {{!}} Aktuálně.cz |url=https://zpravy.aktualne.cz/domaci/palestinu-nema-smysl-uznat-kdyz-neni-jasne-kdo-ji-predstavuj/r~766ee2ba181511ef80bfac1f6b220ee8/ |date=22 May 2024 |access-date=2 June 2024 |website=Aktuálně.cz – Víte, co se právě děje |language=cs}}</ref><ref name="CzechJuly">{{Cite web|url=https://english.radio.cz/czechia-defies-trend-no-recognition-palestine-yet-8858504|title=Czechia defies trend: No recognition of Palestine, yet|date=31 July 2025|publisher=Radio Prague International|accessdate=31 July 2025|archive-date=2025-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20250918001446/https://english.radio.cz/czechia-defies-trend-no-recognition-palestine-yet-8858504|url-status=dead}}</ref>}} || style="text-align:center;"| {{dts|18 November 1988}}<ref name="documents.un.org">{{Cite web|title=Identical letters dated 2 April 2024 from the Permanent Representatives of Mauritania, Saudi Arabia and Uganda to the United Nations addressed to the Secretary-General, the President of the General Assembly and the President of the Security Council|url=https://undocs.org/en/A/78/846|date=9 April 2024|access-date=5 May 2024|publisher=[[United Nations]]|archive-date=5 May 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240505115728/https://undocs.org/en/A/78/846|url-status=live}}</ref> || style="text-align:center;"| da<ref>{{Cite web |title=Palestine – Embassy of the State of Palestine |url=https://mzv.gov.cz/jnp/en/diplomatic_missions/foreign_missions_to_the_czech_republic/palestine_embassy_of_the_state_of.html |access-date=2 June 2024 |website=mzv.gov.cz}}</ref> || EU, NATO |- style="background:#CBFECB;" | 33. || {{zastavadržave|Slovakia}} <small>(obnovljeno priznanje {{zastavadržave|TCH}})</small> || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || EU |- style="background:#CBFECB;" | 34. || {{zastavadržave|Egypt}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 35. || {{zastavadržave|Gambia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}<ref name="unmission" >[http://palestineun.org/about-palestine/diplomatic-relations/ ''Diplomatic Relations''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180927134802/http://palestineun.org/about-palestine/diplomatic-relations |date=2018-09-27 }}. Permanent Observer of the State of Palestine to the United Nations. Accessed March 2016</ref> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 36. || {{zastavadržave|India}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref name="mea-in">{{navedi splet|title=India-Palestine Relations|publisher=Ministry of External Affairs – India|url=http://meaindia.nic.in/meaxpsite/foreignrelation/palestine.pdf|accessdate=2010-12-07}} "In 1947, India voted against the partition of Palestine at the UN GA. India was first Non-Arab State to recognize PLO ... in 1974. India was one of the first countries to recognize the State of Palestine in 1988. In 1996, India opened its Representative Office to the Palestine Authority in Gaza, which later was shifted to Ramamllah in 2003".</ref> || |- style="background:#CBFECB;" | 37. || {{zastavadržave|Nigeria}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 38. || {{zastavadržave|Russia}} <small>(obnovljeno priznanje {{zastavadržave|URS}})</small> || style="text-align:center;"| {{dts|19 November 1988|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|url=http://www.palestine.ru/Russian/embassy/theembassy.html|title=Посольство|publisher=Palestine.ru|language=ru|accessdate=2011-01-22|archive-date=2010-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20100616082343/http://www.palestine.ru/Russian/embassy/theembassy.html|url-status=dead}} "Первое представительство ООП (Организации Освобождения Палестины) в Москве было открыто в 1974 г., и первым Главой Представительства стал Бригадный Генерал Мухаммад Аль-Шаер. В 1981г. Представительство было преобразовано в дипломатическую миссию. А 18 ноября 1988 г. СССР официально признал Палестинское Государство. В январе 1990г. Представительство было преобразовано в Посольство Государство Палестина."</ref> || Stalna članica VS |- style="background:#CBFECB;" | 39. || {{zastavadržave|Seychelles}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 40. || {{zastavadržave|Sri Lanka}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|18|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 41. || {{zastavadržave|Belarus}} <small>(obnovljeno priznanje [[Beloruska SSR]])</small> || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|19|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 42. || {{zastavadržave|Guinea}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|19|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 21 November 1988--><ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 43. || {{zastavadržave|Namibia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|19|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 44. || {{zastavadržave|Ukraine}} <small>(obnovljeno priznanje [[Ukrajinska SSR]])</small> || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|19|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 45. || {{zastavadržave|Vietnam}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|19|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|title=Vietnam-Palestine Relations|publisher=Ministry of Foreign Affairs – Vietnam|url=http://www.mofa.gov.vn/en/cn_vakv/nr040830134623/nr040830134911/ns070925152224|accessdate=2009-07-18|archive-date=2019-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190803103347/http://www.mofa.gov.vn/en/cn_vakv/nr040830134623/nr040830134911/ns070925152224|url-status=dead}} "1968: Viet Nam established ties with the Palestine Liberation Organization (PLO)... 19 November 1988: Viet Nam recognized the State of Palestine and officially transformed the PLO's resident Representative Office into the Embassy of the State of Palestine."</ref> || |- style="background:#CBFECB;" | 46. || {{zastavadržave|China}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|20|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || Stalna članica VS |- style="background:#CBFECB;" | 47. || {{zastavadržave|Burkina Faso}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|21|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 48. || {{zastavadržave|Comoros}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|21|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 49. || {{zastavadržave|Guinea-Bissau}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|21|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 50. || {{zastavadržave|Mali}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|21|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 51. || {{zastavadržave|Cambodia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|21|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 52. || {{zastavadržave|Mongolia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|22|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Mongolia|title=List of states with diplmatic relations|url=http://www.mfat.gov.mn/index.php?option=com_content&view=article&id=70&Itemid=83&lang=en|publisher=Ministry of Foreign Affairs and Trade|accessdate=2011-03-10|archive-date=2011-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722215952/http://www.mfat.gov.mn/index.php?option=com_content&view=article&id=70&Itemid=83&lang=en|url-status=dead}} "State of Palestine". Relations established with the PLO prior to the 1988 declaration of independence.</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 53. || {{zastavadržave|Senegal}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|22|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 54. || {{zastavadržave|Hungary}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|23|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || EU |- | 55. || {{zastavadržave|Cape Verde}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|24|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 56. || {{sort|Korea, North|{{zastavadržave|North Korea}}}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|24|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || |- style="background:#CBFECB;" | 57. || {{zastavadržave|Niger}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|24|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 58. || {{zastavadržave|Romania}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|24|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || EU |- style="background:#CBFECB;" | 59. || {{zastavadržave|Tanzania}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|24|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 60. || {{zastavadržave|Bulgaria}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|25|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || EU |- style="background:#CBFECB;" | 61. || {{zastavadržave|Maldives}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|10|28|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 62. || {{zastavadržave|Ghana}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|29|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- | 63. || {{zastavadržave|Togo}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|29|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 64. || {{zastavadržave|Zimbabwe}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|11|29|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 65. || {{zastavadržave|Chad}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|1|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 66. || {{zastavadržave|Laos}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|2|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref name="laoshanoi">{{navedi splet|author=Government of Lao DPR|title=List of states whom Lao D.P.R. has established diplomatic relation since 1950|url=http://www.embalaohanoi.gov.la/list%20of%20states%20with%20whom%20lao%20has%20set%20up%20diplomatic%20relation%20since%201950/LIST%20OF%20STATES%20WITH%20WHOM%20LAO%20PDR%20.htm|publisher=Lao Embassy in Hanoi|accessdate=2010-12-31|archive-date=2012-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120118065207/http://www.orderofmalta.int/diplomatic-relations/862/sovereign-order-of-malta-bilateral-relations/?lang=en|url-status=dead}} "Palestine".</ref> || — |- | 67. || {{zastavadržave|Sierra Leone}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|3|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 68. || {{zastavadržave|Uganda}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|3|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 69. || {{zastavadržave|Republic of the Congo}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|5|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 70. || {{zastavadržave|Angola}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|6|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da<ref name="UNPLOlist">{{navedi splet|author=Permanent Observer Mission of Palestine to the United Nations|title=Palestine Embassies, Missions, Delegations Abroad|url=http://www.un.int/wcm/content/site/palestine/cache/offonce/pid/11548;jsessionid=28CDCCFCCADD2376963B0ED42BD194DB|date=10 December 2010|publisher=United Nations|accessdate=2011-01-01}}</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 71. || {{zastavadržave|Mozambique}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|8|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- | 72. || {{zastavadržave|São Tomé and Príncipe}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|10|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- | 73. || {{zastavadržave|Democratic Republic of the Congo}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|10|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 18 December 1988--><ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 74. || {{zastavadržave|Gabon}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|12|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 75. || {{zastavadržave|Oman}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|13|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 76. || {{zastavadržave|Poland}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|14|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || EU |- | 77. || {{zastavadržave|Botswana}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|19|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- | 78. || {{zastavadržave|Nepal}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|19|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- | 79. || {{zastavadržave|Burundi}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|22|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- | 80. || {{zastavadržave|Central African Republic}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|23|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- | 81. || {{zastavadržave|Bhutan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1988|12|25|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- | 82. || {{zastavadržave|Rwanda}} || style="text-align:center;"| {{dts|1989|1|2|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 83. || {{zastavadržave|Ethiopia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1989|2|4|format=dmy}}<ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 84. || {{zastavadržave|Iran}} || style="text-align:center;"| {{dts|1989|2|4|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 4 February 1988, but that predates the declaration of independence--><ref name="unesco"/> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 85. || {{zastavadržave|Benin}} || style="text-align:center;"| {{dts|1989|5|1|format=dmy}} ali prej<ref name="unesco"/><ref name="undpsca">{{navedi knjigo|author=United Nations Security Council|author2=United Nations Department of Political and Security Council Affairs|title=Repertoire of the practice of the Security Council|publisher=United Nations Publications|year=2008|page=759|url=https://books.google.com/books?id=C0FR2aSR1SoC&source=gbs_navlinks_s}}</ref><!-- BENIN, EQUATORIAL GUINEA and KENYA are listed without dates. The document was submitted in May 1989. In November 1988, Reuters published a list of 54 countries (see http://news.google.com/newspapers?id=rqEVAAAAIBAJ&sjid=jQsEAAAAIBAJ&pg=5008%2C4641271, although it says it may be incomplete) in which these three did not appear. --> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- | 86. || {{zastavadržave|Equatorial Guinea}} || style="text-align:center;"| {{dts|1989|5|1|format=dmy}} ali prej<ref name="unesco"/><ref name="undpsca"/><!-- See note in Benin entry --> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 87. || {{zastavadržave|Kenya}} || style="text-align:center;"| {{dts|1989|5|1|format=dmy}} ali prej<ref name="unesco"/><ref name="undpsca"/><ref>{{navedi knjigo|author = Peters, Joel|title = Israel and Africa: the problematic friendship|url = https://archive.org/details/israelafricap00pete|publisher = I.B.Tauris|year = 1992|page = [https://archive.org/details/israelafricap00pete/page/141 141]|isbn = 978-1-870915-10-6}}</ref><!-- See note in Benin entry --> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 88. || {{zastavadržave|Vanuatu}} || style="text-align:center;"| {{dts|1989|8|21|format=dmy}}<ref>Government of Vanuatu (21 August 1989). [[:commons:File:Vanuatu's Recognation of Palestine.jpg|Letter to ambassador Ali Kazak]] (Ref: 8/3/3/nv-mf, 10/417/2). Ministry of Foreign Affairs. Accessed 2011-05-30.</ref> || style="text-align:center;"| Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 89. || {{zastavadržave|Philippines}}<ref name="phamman">{{navedi splet|author=Embassy of the Philippines in Amman|title=Amb. Julius D. Torres presents credentials to Palestinian president|publisher=Government of the Philippines|date=6 December 2009|url=http://www.philembassy-amman.net/2009/12/06/amb-julius-d-torres-presents-credentials-to-palestinian-president/|accessdate=2010-11-16|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107111950/https://www.philembassy-amman.net/2009/12/06/amb-julius-d-torres-presents-credentials-to-palestinian-president/|url-status=dead}} "...as non-resident Ambassador to Palestine to Palestinian National Authority President Mahmoud Abbas".</ref><ref>{{navedi splet|author=Department of Budget and Management|title=Embassies and Diplomatic Missions|publisher=Government of the Philippines|url=http://www.dbm.gov.ph/08%20dir/diplomatic/embassies.pdf|accessdate=2010-11-15|archive-date=2011-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110718234720/http://www.dbm.gov.ph/08%20dir/diplomatic/embassies.pdf|url-status=dead}} "Consulate General of the State of Palestine".</ref><ref>{{navedi novice|author=Budianto, Lilian|title=Palestine issue still low on ASEAN agenda|newspaper=The Jakarta Post|publisher=PT Bina Media Tenggara|date=8 December 2010|url=http://www.thejakartapost.com/news/2010/12/08/palestine-issue-still-low-asean-agenda.html|accessdate=2010-12-11}}</ref> || style="text-align:center;"| {{dts|1989|9|1|format=dmy}}<ref name="PhilippineBook"/> || style="text-align:center;"| Da<ref name="PhilippineBook">{{navedi knjigo|title=Embassies & consulates in the Philippines|publisher=Best of the Philippines|year=1995|url=http://books.google.com.my/books?id=CEqPAAAAMAAJ&dq=inauthor:%22Best+of+the+Philippines+%28Manila,+Philippines%29%22&source=gbs_navlinks_s|isbn=9789719151609}}, p219: "The State of Palestine is recognized by over one hundred states including the Republic of the Philippines. In September 1989, diplomatic relations were established between the two governments leading to the opening of the Embassy of the State of Palestine in Manila, May 1990."</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 90. || {{zastavadržave|Swaziland}} || style="text-align:center;"| {{dts|1991|7|1|format=dmy}} ali prej<ref>{{navedi knjigo|title=The Middle East and North Africa, 1995|url=http://books.google.com.au/books?id=jcQ9cGTimAMC&source=gbs_navlinks_s|publisher=Europa Publications|year=1995|page=113|isbn=978-0-946653-99-7|quote = "By July 1991 the following states had recognized the independent State of Palestine ... Sudan, '''Swaziland''', Tanzania, ..."}}</ref><!-- Used only as a source for the date. Contains states whose MFA pages show non-recognition and doesn't contain states whose MFA pages show SoP recognition. --> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi novice|author=Palestinian National Authority|title=السفير عبد الجواد يقدم نسخة من أوراق اعتماده لوزير خارجية مملكة سوازيلاند|url=http://www.mofa.pna.ps/ar/index.php?p=main&id=862|language=ar|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2011-08-17|archive-date=2012-08-04|archive-url=https://archive.today/20120804143753/http://www.mofa.pna.ps/ar/index.php?p=main&id=862|url-status=dead}}</ref> || —<ref>{{navedi novice|author=Staff writers|title=السفير عبد الجواد يقدم نسخة من أوراق اعتماده لوزير خارجية مملكة سوازيلاند|url=http://www.pnn.ps/index.php?option=com_content&task=view&id=94139|date=3 November 2010|publisher=Palestine News Network|accessdate=2011-08-29|language=ar}}</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 91. || {{zastavadržave|Kazakhstan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1992|4|6|format=dmy}}<ref name="Kazakhstan"/> || style="text-align:center;"| Da<ref name="Kazakhstan">{{navedi splet|author=Government of Kazakhstan|title=Cooperation of the Republic of Kazakhstan with the State of Palestine|url=http://portal.mfa.kz/portal/page/portal/mfa/en/content/policy/cooperation/asia_africa/16|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|archive-date=2011-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722142503/http://portal.mfa.kz/portal/page/portal/mfa/en/content/policy/cooperation/asia_africa/16|url-status=dead}} Relations established on 6 April 1992. Palestinian Embassy in Kazakhstan was opened in 1993.</ref> || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 92. || {{zastavadržave|Azerbaijan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1992|4|15|format=dmy}}<ref name="Azerbaijan"/> || style="text-align:center;"| Da<ref name="Azerbaijan">{{navedi splet|author=Government of Azerbaijan|title=Politics|url=http://mfa.gov.az/files/file/Azerbaijan%20-%20Palestine.pdf|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2014-10-30}} "The Republic of Azerbaijan has diplomatic relations with Palestine since 15.04.1992".</ref>|| OIC |- style="background:#CBFECB;" | 93. || {{zastavadržave|Turkmenistan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1992|4|17|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|title=States with which Turkmenistan established diplomatic ties|url=http://www.mfa.gov.tm/en/mfa-en/diplomacy/diplomatic-relations|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Turkmenistan|accessdate=19 May 2014|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304102908/http://www.mfa.gov.tm/en/mfa-en/diplomacy/diplomatic-relations|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|url=http://www.turkmenistan.ru/en/articles/16102.html|title=Palestinian Ambassador accredited in Turkmenistan|work=Turkmenistan.ru|date=6 April 2012|accessdate=6 May 2012|archive-date=2013-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005011841/http://www.turkmenistan.ru/en/articles/16102.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.turkmenistan.gov.tm/_eng/?id=651|title=Ambassador of Palestine accredited to Turkmenistan|newspaper=Turkmenistan: The Golden Age|agency=State News Agency of Turkmenistan|date=6 April 2012|accessdate=6 May 2012}}</ref> || OIC<ref name="Turkmenistan">{{navedi splet|title=Niyazov offers condolences to leadership and people of Palestine over demise of Yasser Arafat|url=http://www.turkmenistan.ru/en/node/1968|date=11 November 2004|work=Turkmenistan.ru|accessdate=2011-08-29|archive-date=2012-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20120323161229/http://www.turkmenistan.ru/en/node/1968|url-status=dead}} "Niyazov sent a message of condolences to the government of the State of Palestine".</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 94. || {{zastavadržave|Georgia}} || style="text-align:center;"| {{dts|1992|4|25|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Ismail, Mohamed|title=Interview of Minister of Foreign Affairs of Georgia Gela Bezhuashvili to the newspaper ''Egyptian Gazette''|url=http://embassy.mfa.gov.ge/index.php?lang_id=ENG&sec_id=424&info_id=1300|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Georgia|accessdate=2011-05-24|archive-date=2011-07-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110721025941/http://embassy.mfa.gov.ge/index.php?lang_id=ENG&sec_id=424&info_id=1300|url-status=dead}} "[Bezhuashvili] added that Georgia recognised the Palestinian state in 1992 and has official ties with it."</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Georgia|title=Bilateral Relations between Georgia and Palestine|url=http://www.mfa.gov.ge/index.php?sec_id=346&lang_id=ENG|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|archive-date=2010-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20101218172600/http://mfa.gov.ge/index.php?lang_id=ENG&sec_id=346|url-status=dead}} Relations established 25 April 1992.</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 95. || {{zastavadržave|Bosnia and Herzegovina}} || style="text-align:center;"| {{dts|1992|5|27|format=dmy}}<ref name="Bozheg">{{navedi splet|author=Government of Bosnia and Herzegovina|title=Dates of Recognition and Establishment of Diplomatic Relations|url=http://www.mfa.ba/vanjska_politika_bih/bilateralni_odnosi/datumi_priznanja_i_uspostave_diplomatskih_odnosa/default.aspx?id=6|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|archive-date=2011-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110706131415/http://www.mfa.ba/vanjska_politika_bih/bilateralni_odnosi/datumi_priznanja_i_uspostave_diplomatskih_odnosa/default.aspx?id=6|url-status=dead}} "Lista zemalja koje su priznale Bosnu i Hercegovinu i datumi uspostavljanja diplomatskih odnosa – Palestine – 27.05.1992, 30.10.1992".</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="Bozheg"/> || |- style="background:#CBFECB;" | 96. || {{zastavadržave|Tajikistan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1994|4|2|format=dmy}}<ref name="Tajikistan"/> || style="text-align:center;"| Da<ref name="Tajikistan">{{cite journal|title=ДИПЛОМАТИЯ ТАДЖИКИСТАНА|year=1994|url=http://mfa.tj/mid/documents/Diplomatiya_Tajikistana.pdf|accessdate=21 December 2011|author=Ministry of Foreign Affairs of Tajikistan|page=25|location=Dušanbe|language=ru|archive-date=2011-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110821213006/http://mfa.tj/mid/documents/Diplomatiya_Tajikistana.pdf|url-status=dead}}</ref> || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 97. || {{zastavadržave|Uzbekistan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1994|9|25|format=dmy}}<ref name="Uzbekistan"/> || style="text-align:center;"| Da<ref name="Uzbekistan">{{navedi splet|author=Government of Uzbekistan|title=List of States with which the Republic of Uzbekistan established diplomatic relations|url=http://mfa.uz/eng/inter_cooper/dipl_relat/|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|archive-date=2010-10-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20101031024556/http://mfa.uz/eng/inter_cooper/dipl_relat/|url-status=dead}} "Diplomatic relations established with the State of Palestine 25 September 1994".</ref> || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 98. || {{zastavadržave|Papua New Guinea}} (''sporno''){{efn|Julija 2025 je vlada Papue Nove Gvineje zanikala, da bi priznavala Palestino.<ref name="AFPRecognition">{{Cite web|url=https://www.barrons.com/news/142-148-149-how-afp-counted-the-countries-that-recognise-the-state-of-palestine-00482b4f|title=142, 148, 149? How AFP Counted The Countries That Recognise The State Of Palestine|accessdate=5 August 2025|date=25 July 2025|author=[[Agence France-Presse]]|website=Barron's}}</ref>}} || style="text-align:center;"| {{dts|1994|10|4|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 13 January 1995--><ref name="png">Government of Papua New Guina (4 October 2004). [[:commons:File:PNG statement Recognising Palestine.jpg|PNG establishes formal diplomatic relations with Palestine]]. Press release. Office of the Prime Minister. Accessed 2011-05-30.</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="png"/><ref name="pacdel">{{navedi splet |author=General Delegation of Palestine to Australia, New Zealand and the Pacific|title=Profiles|url=http://www.palestine-australia.com/|publisher=Palestinian National Authority|accessdate=2010-11-20}} "The Head of the General Delegation of Palestine to Australia and New Zealand and Ambassador to East Timor, Papua New Guinea and Vanuatu."</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 99. || {{zastavadržave|South Africa}} || style="text-align:center;"| {{dts|1995|2|15|format=dmy}} || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of South Africa|title=Palestine (The State of) |url=http://www.dfa.gov.za/foreign/bilateral/palestine.html|publisher=Department of International Relations and Cooperation|accessdate=2010-12-05}} "The establishment of full diplomatic relations with the State of Palestine was announced on 15 February 1995. ... South African Representation in Palestine – The South African Representative to the Palestinian National Authority ... State of Palestine Representation in South Africa – Embassy of the State of Palestine".</ref> || |- style="background:#CBFECB;" | 100. || {{zastavadržave|Kyrgyzstan}} || style="text-align:center;"| {{dts|1995|11|1|format=dmy}} || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Kyrgyzstan|title=Embassy of the State of Palestine to Kyrgyzstan|url=http://www.mfa.kg/diplomatic-missions-in-kr/dip-in-kr-2_en.html|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|language=ky}}</ref> || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 101. || {{zastavadržave|Malawi}} || style="text-align:center;"| {{dts|1998|10|23|format=dmy}}<ref name="lesotho"/><ref>{{navedi novice|title=Diplomatic relations between Palestine and Malawi|url=http://www.arabicnews.com/ansub/Daily/Day/981023/1998102320.html|accessdate=20 December 2011|newspaper=Arabic News|date=23 October 1998|archive-date=1999-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/19991009131851/http://www.arabicnews.com/ansub/Daily/Day/981023/1998102320.html|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Malawi|title=Malawi Embassies Abroad|url=http://www.foreignaffairs.gov.mw/index.php?option=com_content&view=article&id=55|publisher=Ministry of Foreign Affairs|date=19 April 2011|accessdate=2011-06-25|archive-date=2013-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130102115850/http://www.foreignaffairs.gov.mw/index.php?option=com_content&view=article&id=55|url-status=dead}}</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 102. || {{zastavadržave|East Timor}} || style="text-align:center;"| {{dts|2004|3|1|format=dmy}}<ref name="timor">Government of Timor-Leste (1 March 2004). [[:commons:File:East Timor, Protocol of Diplomatic Relations.jpg|Protocol on the Establishment of Diplomatic Relations between the State of Palestine and the Democratic Republic of Timor-Leste]]. Ministry of Foreign Affairs and Co-operation. Accessed 2011-05-30.</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="pacdel"/><ref name="timor"/> || — |- style="background:#CBFECB;" | 103. || {{zastavadržave|Paraguay}} || style="text-align:center;"| {{dts|2005|3|25|format=dmy}}<!--Palestine UN OBserver says 29 January 2011, but that was the date of the "reitera expresamente el reconocimiento"--><ref name="paraguay">{{Cite press release|author=Government of Paraguay, Ministry of Foreign Affairs|title=Reconocimiento del Estado de Palestina|url=http://www.mre.gov.py/dependencias/prensa/comunicados/listado.asp?codigo=381&dondeIr=main.asp|date=28 January 2011|language=es|accessdate=2011-01-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120314182644/http://www.mre.gov.py/dependencias/prensa/comunicados/listado.asp?codigo=381&dondeIr=main.asp|archivedate=2012-03-14}} "... estableció relaciones diplomáticas con Palestina el 25 de marzo de 2005 mediante el intercambio de Notas Reversales, acto que implicó su reconocimiento. ... Por esta declaración la República del Paraguay reitera expresamente el reconocimiento de ese Estado como libre e independiente con las fronteras del 4 de junio de 1967."</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="paraguay"/> || — |- style="background:#CBFECB;" | 104. || {{zastavadržave|Montenegro}} || style="text-align:center;"| {{dts|2006|7|24|format=dmy}}<ref name="Montenegro">{{navedi splet|author=Government of Montenegro|title=Dates of Recognition and Establishment of Diplomatic Relations|url=http://www.mip.gov.me/en/index.php/Bilateral/dates-of-recognition-and-establishment-of-diplomatic-relations.html|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|archive-date=2012-08-05|archive-url=https://archive.today/20120805064322/www.mip.gov.me/en/index.php/Bilateral/dates-of-recognition-and-establishment-of-diplomatic-relations.html|url-status=dead}} "Palestine, State of Palestine – Date of Recognition 24 July 2006; Date of Establishment of Diplomatic Relations 1 August 2006."</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="Montenegro"/> || — |- style="background:#CBFECB;" | 105. || {{zastavadržave|Costa Rica}} || style="text-align:center;"| {{dts|2008|2|5|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Government of Costa Rica|title=Palestina.doc|url=http://www.rree.go.cr/file-hn.php?id_file=879|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores y Culto|language=es|accessdate=2011-03-10|archive-date=2011-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20110421012411/http://www.rree.go.cr/file-hn.php?id_file=879|url-status=dead}} "La República de Costa Rica y el Estado de Palestina acordaron hoy el establecimiento de relaciones diplomáticas".</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi novice|author=Perelman, Marc|title=Costa Rica Opens Official Ties With ‘State of Palestine’|url=http://www.forward.com/articles/12761/|date=7 March 2008|newspaper=Forward|publisher=The Jewish Daily|accessdate=2010-11-20}}</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 106. || {{zastavadržave|Lebanon}} || style="text-align:center;"| {{dts|2008|10|30|format=dmy}} || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi novice|author=Maher, Carol|title=Abbas in Beirut Tuesday to Seek ‘Effective’ Role in Palestinian U.N. Bid|url=http://www.sawtbeirut.com/lebanon-news/abbas-in-beirut-tuesday-to-seek-%E2%80%98effective%E2%80%99-role-in-palestinian-u-n-bid/|publisher=Radio Sawt Beirut International|date=15 August 2011|accessdate=2011-08-16}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> || arabska liga, OIC |- style="background:#CBFECB;" | 107. || {{zastavadržave|Côte d'Ivoire}} || style="text-align:center;"| {{dts|2008|1|1|format=dmy}} ali prej<!--Palestine UN Observer doesn't give a date--> || style="text-align:center;"| Da || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 108. || {{zastavadržave|Venezuela}} || style="text-align:center;"| {{dts|2009|4|27|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author = Bolivarian Government of Venezuela|title = Venezuela y Palestina establecen relaciones diplomáticas: Comunicado Conjunto Sobre el Establecimiento de Relaciones Diplomáticas entre la República Bolivariana de Venezuela y el Estado de Palestina|publisher = Ministry of Communication and Information|date = 27 April 2009|url = http://www.minci.gob.ve/a_r_r/1/188717/venezuela_y_palestina.html|accessdate = 2010-11-15|language = es|archive-date = 2011-07-16|archive-url = https://web.archive.org/web/20110716200808/http://www.minci.gob.ve/a_r_r/1/188717/venezuela_y_palestina.html|url-status = dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Da || |- style="background:#CBFECB;" | 109. || {{zastavadržave|Dominican Republic}} || style="text-align:center;"| {{dts|2009|7|14|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 15 July 2009--><ref>{{navedi splet|author=Government of the Dominincan Republic|title=RD y Palestina firman relaciones diplomáticas|url=http://www.presidencia.gob.do/app/article.aspx?id=11145|date=14 July 2009|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-12-31|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120311074957/http://www.presidencia.gob.do/app/article.aspx?id=11145|archivedate=2012-03-11|language=es}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="dominicanr">{{navedi splet|author=Government of the Dominican Republic|title=Comunicado Conjunto para Establecimiento Relaciones Diplomaticas entre la Republica Dominican y el Estado de Palestina|url=http://www.serex.gov.do/exterior/pe/Lists/Relaciones%20Diplomticas%20de%20RD/Attachments/122/COMUNICADO%20CONJUNTO%20PARA%20ESTABLECIMIENTO%20RELACIONES%20DIPLOMATICAS%20ENTRE%20PALESTINA%20Y%20LA%20RD.pdf|date=2009-07-15|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-12-31|archive-date=2009-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090920044854/http://www.serex.gov.do/exterior/pe/Lists/Relaciones%20Diplomticas%20de%20RD/Attachments/122/COMUNICADO%20CONJUNTO%20PARA%20ESTABLECIMIENTO%20RELACIONES%20DIPLOMATICAS%20ENTRE%20PALESTINA%20Y%20LA%20RD.pdf|url-status=dead}} "Presidente del Estado de Palestina".</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 110. || {{zastavadržave|Brazil}} || style="text-align:center;"| {{dts|2010|12|1|format=dmy}}<!--Palestine UN Mission list says 3 December 2011--><ref>{{navedi splet|url=http://www.itamaraty.gov.br/sala-de-imprensa/notas-a-imprensa/reconhecimento-do-estado-palestino-nas-fronteiras-de-1967|title=Reconhecimento do Estado Palestino nas Fronteiras de 1967 / Recognition of the Palestinian State along the 1967 Borders / Reconnaissance de l'Etat de Palestine dans les frontières de 1967|date=2010-12-03|accessdate=2013-10-16|publisher=Minister of Foreign Affairs of Brazil|archive-date=2011-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20110131231925/http://www.itamaraty.gov.br/sala-de-imprensa/notas-a-imprensa/reconhecimento-do-estado-palestino-nas-fronteiras-de-1967|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2010/12/201012504256198565.html|title= Brazil recognises Palestine|date=2010-12-05|accessdate=2013-10-16|publisher=[[Al Jazeera]]}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Brazil|title=Reconhecimento do Estado Palestino nas Fronteiras de 1967|url=http://www.itamaraty.gov.br/sala-de-imprensa/notas-a-imprensa/reconhecimento-do-estado-palestino-nas-fronteiras-de-1967|publisher=Ministry of Exterior Relations|accessdate=2010-12-03|language=pt|archive-date=2011-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20110131231925/http://www.itamaraty.gov.br/sala-de-imprensa/notas-a-imprensa/reconhecimento-do-estado-palestino-nas-fronteiras-de-1967|url-status=dead}}</ref> || |- style="background:#CBFECB;" | 111. || {{zastavadržave|Argentina}} || style="text-align:center;"| {{dts|2010|12|6|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Government of Argentina|title=La Republica Argentina ha reconocido a Palestina como Estado libre e independiente|url=http://www.mrecic.gov.ar/portal/ver_adjunto.php?id=3048|publisher=Ministry of Foreign Affairs|date=6 December 2010|accessdate=2011-03-20}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Gobernio de la provincia de Salta|title=Almuerzo países Árabes|url=http://www.casadesalta.gov.ar/eventos/arabes.html|publisher=Delegación de la Casa Salta|date=30 September 2009|accessdate=2011-03-22|archive-date=2010-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20101014041032/http://www.casadesalta.gov.ar/eventos/arabes.html|url-status=dead}} "Embajador Estado de Palestina".</ref><ref>{{navedi splet|author=Gobierno de la Provincia del Neuquén|title=La Vicegobernadora recibió al embajador del Estado de Palestina|url=http://w2.neuquen.gov.ar/index.php?option=com_content&view=article&id=599:la-vicegobernadora-recibio-al-embajador-del-estado-de-palestina&catid=2:noticias&Itemid=39|publisher=Sitio Oficial|date=30 August 2010|accessdate=2011-03-22}}</ref><ref>{{navedi splet|author=Gobierno de la Provincia del Neuquén|title=Avizoran posibilidades de intercambio económico y cultural con Palestina|url=http://w2.neuquen.gov.ar/index.php?option=com_content&view=article&id=609:avizoran-posibilidades-de-intercambio-economico-y-cultural-con-palestina&catid=2:noticias&Itemid=39|publisher=Sitio Oficial|date=1 September 2010|accessdate=2011-03-22}} "...embajador del Estado de Palestina en Argentina".</ref> || —<ref name="saynet">{{navedi novice|author=Waked, Ali|title=Argentina, Uruguay recognize Palestinian state|newspaper=Israel News|publisher=Yedioth Internet|date=7 December 2010|url=http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3995297,00.html|accessdate=2010-12-07}}</ref> |- | 112. || {{zastavadržave|Bolivia}} || style="text-align:center;"| {{dts|2010|12|17|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.maannews.net/eng/ViewDetails.aspx?ID=342977|title=Bolivia recognizes Palestinian state|date=2010-12-17|accessdate=2013-10-16|publisher=[[Ma'an News Agency]]|archive-date=2013-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20131017070727/http://www.maannews.net/eng/ViewDetails.aspx?ID=342977|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|agency=Agence France-Presse|title=Bolivia to recognize sovereign Palestine|url=http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5hS-3jceGVzlbSmO2gU7hXDT6yH5A?docId=CNG.e836e4c62736a2b3b44a8631bd54cd97.361|date=22 December 2010|publisher=Google News|accessdate=2011-01-11}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 113. || {{zastavadržave|Ecuador}} || style="text-align:center;"| {{dts|2010|12|24|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 27 December 2010--><ref>{{navedi splet|author=Government of Ecuador|title=Ecuador Reconoce al Estado Palestino |url=http://www.mmrree.gob.ec/2010/bol992.asp|publisher=Ministry of Foreign Affairs|date=24 December 2010|accessdate=2010-12-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130117110432/http://www.mmrree.gob.ec/2010/bol992.asp|archivedate=2013-01-17|language=es}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="Ecuador">{{Navedi splet |url=http://www.rree.gob.pe/portal/mre.nsf/Interior?OpenAgent&F91ECAB547D51A4305256BAD0070695D%7C2 |title=Palestinian National Authority non-resident representative to Ecuador |accessdate=2014-11-20 |archive-date=2012-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120626154945/http://www.rree.gob.pe/portal/mre.nsf/Interior?OpenAgent&F91ECAB547D51A4305256BAD0070695D |url-status=dead }}</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 114. || {{zastavadržave|Chile}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|1|7|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Government of Chile|url=http://www.minrel.gov.cl//prontus_minrel/site/artic/20110107/pags/20110107165601.php|title=Declaración del Gobierno de Chile sobre el reconocimiento del Estado de Palestina|date=7 January 2011|publisher=Ministry of Foreign Relations|accessdate=2011-01-07|language=es|archive-date=2011-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110112220737/http://www.minrel.gov.cl/prontus_minrel/site/artic/20110107/pags/20110107165601.php|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="chileemb">{{navedi splet|url=http://www.embajadapalestina.cl/embajadores.html|title=Ex Embajadores de Palestina acreditados ante la República de Chile|author=Embassy of Palestine in Chile|language=es|accessdate=2014-11-20|archive-date=2016-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160213021548/http://embajadapalestina.cl/embajadores.html|url-status=dead}}</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 115. || {{zastavadržave|Guyana}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|1|13|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Government of Guyana|title=Statement by the Government of Guyana in Recognition of the State of Palestine|url=http://www.minfor.gov.gy/tsite/index.php?option=com_content&task=view&id=62&Itemid=|publisher=Ministry of Foreign Affairs|date=13 January 2011|accessdate=2011-01-14|archive-date=2011-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110512054021/http://www.minfor.gov.gy/tsite/index.php?option=com_content&task=view&id=62&Itemid=|url-status=dead}} "The Government of Guyana has today decided to formally recognize the State of Palestine as a free, independent, and sovereign state, based on its 1967 borders."</ref> || style="text-align:center;"| Da || OIC<ref>{{navedi novice|agency=The Associated Press|title=Guyana recognizes a Palestinian state|url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2011/01/13/AR2011011305544.html|newspaper=The Washington Post|date=13 January 2011|accessdate=2011-01-14}}</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 116. || {{zastavadržave|Peru}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|1|24|format=dmy}}<ref name="peru">{{navedi splet|author=Government of Peru|url=http://www.rree.gob.pe/portal/boletinInf.nsf/mrealdia/5ACB6C577AC253100525782200615A34?OpenDocument|title=Perú reconoce al Estado Palestino|date=24 January 2011|publisher=Ministry of Foreign Relations|accessdate=2011-01-24|language=es|archive-date=2011-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110130212138/http://www.rree.gob.pe/portal/boletinInf.nsf/mrealdia/5ACB6C577AC253100525782200615A34?OpenDocument|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="Ecuador"/> || — |- | 117. || {{zastavadržave|Suriname}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|2|1|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 26 January 2011--><ref>{{navedi novice |title=Suriname latest S. American state to recognize 'Palestine'|url=http://www.jpost.com/Headlines/Article.aspx?id=206289|newspaper=JPost Newsletter|publisher=The Jerusalem Post|date=2 February 2011|accessdate=2011-02-02}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || OIC |- style="background:#CBFECB;" | 118. || {{zastavadržave|Uruguay}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|3|15|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 16 March 2011--><ref name="uruguay2011">{{navedi splet|author=Government of Uruguay|title=El Gobierno uruguayo reconoció al Estado Palestino|url=http://www.mrree.gub.uy/gxpsites/hgxpp001?7,1,778,O,S,0,PAG;CONC;45;5;D;7663;1;PAG;,|publisher=Ministry of Foreign Affairs|date=15 March 2011|accessdate=2011-03-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120315121309/http://www.mrree.gub.uy/gxpsites/hgxpp001?7,1,778,O,S,0,PAG;CONC;45;5;D;7663;1;PAG;,|archivedate=2012-03-15}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="uruguay">{{navedi splet|author=Government of Uruguay|title=Comunicado conjunto de Uruguay y el Gobierno de la Autoridad Nacional Palestina|url=http://www.presidencia.gub.uy/sci/noticias/2010/04/2010042003.htm|date=20 April 2010|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-11-20|language=es|archive-date=2011-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20110515181424/http://www.presidencia.gub.uy/sci/noticias/2010/04/2010042003.htm|url-status=dead}}</ref> || — |- | 119. || {{zastavadržave|Lesotho}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|6|6|format=dmy}}<!--Palestine UN Observer says 3 May 2011--><ref name="lesotho">{{navedi novice |title=Lesotho Recognizes Palestinian State within 1967 Borders‏|url=http://www.wafa.ps/english/index.php?action=detail&id=16365|date=6 June 2011|newspaper=WAFA|publisher=Palestine News & Information Agency|accessdate=2011-06-25}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || —<ref>{{navedi novice|author=Sukhrob, K.|title=The Palestinian state recognized by Lesotho|url=http://www.wreporter.com/world/the-palestinian-state-recognized-by-lesotho|date=7 June 2011|newspaper=WReporter.com|publisher=Web Reporter|accessdate=2011-06-25|archive-date=2011-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110612122953/http://www.wreporter.com/world/the-palestinian-state-recognized-by-lesotho/|url-status=dead}}</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 120. || {{zastavadržave|Syria}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|7|18|format=dmy}}<ref name="syria">{{navedi novice|title=Syria recognizes Palestinian state with East Jerusalem as its capital|url=http://www.haaretz.com/news/middle-east/syria-recognizes-palestinian-state-with-east-jerusalem-as-its-capital-1.373926|date=18 July 2011|newspaper=Haaretz|accessdate=2011-07-19|archive-date=2015-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150927200458/http://www.haaretz.com/news/middle-east/syria-recognizes-palestinian-state-with-east-jerusalem-as-its-capital-1.373926|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|author=Government of Syria|title=Syrian Embassies|url=http://www.syriatourism.org/index.php?module=subjects&func=listpages&subid=228&newlang=eng|publisher=Ministry of Tourism|accessdate=2010-11-20|archive-date=2016-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160315032632/http://syriatourism.org/index.php?module=subjects&func=listpages&subid=228&newlang=eng|url-status=dead}}</ref> || arabska liga, OIC |- | 121. || {{zastavadržave|Liberia}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|7|1|format=dmy}} ali prej<ref name="roadmap">{{navedi splet|title=Recognizing the Palestinian State on the 1967 border & Admission of Palestine as a Full Member of the United Nations|url=http://www.nad-plo.org/userfiles/file/fact%20sheet/who%20and%20why%20recognize%20Palestine%20Factsheet%20-%20english%20July%202011_pdf.pdf|accessdate=31 December 2011|author=Negotiations Affairs Department|publisher=Palestinian National Authority|page=4|date=July 2011|archive-date=2012-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20120117121346/http://www.nad-plo.org/userfiles/file/fact%20sheet/who%20and%20why%20recognize%20Palestine%20Factsheet%20-%20english%20July%202011_pdf.pdf|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || —<ref name="erekat">{{navedi knjigo|author=Erekat, Saeb|title=The Eminence of September|url=http://www.group194.net/english/index.php?mode=book&id=67|publisher=Group 194|access-date=2016-09-13|archive-date=2019-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20191216212306/http://www.group194.net/english/index.php?mode=book&id=67|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|author=Vick, Karl|title=The Palestinians' Statehood Dilemma: Full U.N. Membership or Observer Status?|url=http://www.time.com/time/world/article/0,8599,2091317,00.html|date=1 September 2011|newspaper=Time|publisher=Time Inc|accessdate=2011-09-01|archive-date=2013-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20130824011029/http://www.time.com/time/world/article/0,8599,2091317,00.html|url-status=dead}}</ref> |- style="background:#CBFECB;" | 122. || {{zastavadržave|El Salvador}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|8|25|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Government of El Salvador|publisher=Ministry of Exterior Relations|url=http://www.rree.gob.sv/index.php?option=com_k2&view=item&id=1587:el-salvador-reconoce-a-palestina-como-estado-libre-soberano-e-independiente|title=El Salvador reconoce a Palestina como Estado libre, soberano e independiente|date=25 August 2011|accessdate=2011-08-26|language=es}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi novice|title=El Salvador establishes diplomatic relations with Palestine Authority|url=http://www.globalpost.com/dispatch/news/regions/americas/130510/el-salvador-establishes-diplomatic-relations-palestine-authori#9|accessdate=10 May 2013|newspaper=Globalpost|date=10 May 2013}}</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 123. || {{zastavadržave|Honduras}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|8|26|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Government of Honduras|title=Gobierno de Honduras reconoce existencia del Estado Palestino|url=http://www.presidencia.gob.hn/index.php?option=com_content&view=article&id=97:gobierno-de-honduras-reconoce-existencia-del-estado-palestino&catid=35:world&Itemid=153|publisher=Office of President|date=26 August 2011|accessdate=2011-08-28}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi novice|title=Honduras, El Salvador establish diplomatic ties with Palestine|url=http://english.wafa.ps/index.php?action=detail&id=22340|accessdate=4 June 2013|newspaper=Palestine News and Info Agency|date=11 May 2013}}</ref> || —<ref>{{navedi novice|author=Peña, Billy|title=Honduras Communiqué Recognizing Palestine|url=http://hondurasweekly.com/honduras-communiqu%C3%A9-recognizing-palestine-201108264055/|date=26 August 2011|newspaper=Honduras Weekly|accessdate=2011-08-27|archive-date=2011-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20111014012803/http://hondurasweekly.com/honduras-communiqu%C3%A9-recognizing-palestine-201108264055/|url-status=dead}}</ref> |- | 124. || {{zastavadržave|Saint Vincent and the Grenadines}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|8|29|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |title=St. Vincent and the Grenadines Recognizes Palestinian State|url=http://www.wafa.ps/english/index.php?action=detail&id=17181|date=31 August 2011|newspaper=WAFA|accessdate=16 December 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|author=Government of Saint Vincent and the Grenadines|title=Statement by the Government of Saint Vincent and the Grenadines in recognition of the State of Palestine|url=http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/78AB05258D8471C38525790A0053E094|date=29 August 2011|accessdate=2014-11-20|archive-date=2014-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20141129061418/http://unispal.un.org/UNISPAL.NSF/0/78AB05258D8471C38525790A0053E094|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 125. || {{zastavadržave|Belize}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|9|9|format=dmy}}<ref>{{Cite press release | title = Belize recognises Palestine Borders | url = http://www.sanpedrosun.com/politics-and-government/2011/09/09/belize-recognizes-palestine-borders/ | publisher = Government of Belize, Press Office | date = 9 September 2011}}</ref> || style="text-align:center;"| Da || —<ref>{{navedi splet|author=Government of Belize|title=Non-Resident Embassies & Consulates: Palestine|url=http://www.belize.gov.bz/ct.asp?xItem=1755&ctNode=23&mp=26|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=2010-12-31|archive-date=2012-07-23|archive-url=https://archive.today/20120723121721/http://www.belize.gov.bz/ct.asp?xItem=1755&ctNode=23&mp=26|url-status=dead}}</ref> |- | 126. || {{zastavadržave|Dominica}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|9|19|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|title=International recognition of the State of Palestine|url=http://www.nad-plo.org/userfiles/image/English%20127%20%28235x444%29%20map.jpg|accessdate=7 April 2012|author=Negotiations Affairs Department|publisher=Palestinian National Authority|date=25 September 2011|archive-date=2012-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120125181123/http://www.nad-plo.org/userfiles/image/English%20127%20%28235x444%29%20map.jpg|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=International recognition of the State of Palestine|url=http://www.nad-plo.org/userfiles/image/English%20map%20%28444X235%29128.jpg|accessdate=7 April 2012|author=Negotiations Affairs Department|publisher=Palestinian National Authority|date=26 September 2011}}: "128 UN Member States recognize Palestine"</ref><ref>{{navedi novice|title=Dominica supports upgraded UN status for Palestinian Authority|url=http://dominicanewsonline.com/news/homepage/news/politics/dominica-supports-upgraded-un-status-for-palestinian-authority/|accessdate=12 December 2012|newspaper=Dominica News Online|date=30 November 2012|archive-date=2013-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20130306184249/http://dominicanewsonline.com/news/homepage/news/politics/dominica-supports-upgraded-un-status-for-palestinian-authority/|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || —{{#tag:ref|Dominica is a member of the Caribbean Community, which supports a two-state solution along internationally recognised borders.<ref name="caricom">{{navedi novice|author=Caribbean Community|title=Communiqué issued at the Conclusion of the Fourteenth Meeting of the Council for Foreign and Community Relatiofns|url=http://www.news.gov.tt/index.php?news=7850|date=6 May 2011|publisher=Government of Trinidad and Tobago|accessdate=2011-08-01|archive-date=2018-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20180809184515/http://www.news.gov.tt/index.php?news=7850|url-status=dead}}</ref> It is also one of eight members of the [[Bolivarian Alliance for the Peoples of Our America|Bolivarian Alliance]], which issued a statement on 9 September 2011 expressing full support for the recognition of the State of Palestine by the United Nations.<ref name="alba">{{navedi splet|author=Bolivarian Alliance for the Peoples of Our America|title=Comunicado especial sobre Palestina|url=http://www.alianzabolivariana.org/modules.php?name=News&file=article&sid=7911|language=es|date=10 September 2011|accessdate=2011-09-17|archive-date=2012-03-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20120321143206/http://www.alianzabolivariana.org/modules.php?name=News&file=article&sid=7911|url-status=dead}}</ref>}} |- | 127. || {{zastavadržave|South Sudan}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|9|21|format=dmy}} ali kasneje<ref>{{navedi novice|title=South Sudan to Recognize Palestinian State at UN|url=http://english.wafa.ps/index.php?action=detail&id=16902|accessdate=19 May 2014|newspaper=WAFA|date=6 August 2011}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || — |- | 128. || {{zastavadržave|Antigua and Barbuda}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|9|22|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Government of Antigua and Barbuda|title=Antigua and Barbuda Recognizes Palestine as an Independent Sovereign State|url=http://ab.gov.ag/gov_v4/article_details.php?id=2073&category=38|date=22 September 2011|publisher=Ministry of Information, Broadcasting, Telecommunications, Science and Technology|accessdate=2010-12-23}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 129. || {{zastavadržave|Grenada}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|9|25|format=dmy}}<!--Other sources say 27 September 2013 but this is likely just when diplomatic relations were established--><ref name=grenadahaiti>{{navedi splet|url=http://www.upi.com/Top_News/US/2013/09/29/Haiti-Grenada-recognize-Palestinian-State/UPI-54541380457240/|title=Haiti, Grenada recognize Palestinian State|date=2013-09-29|accessdate=2013-09-30|publisher=[[United Press International]]}}</ref><ref name=grenadahaiti2>{{navedi splet|url=http://english.wafa.ps/index.php?action=detail&id=23293|title=Haiti, Grenada Establish Diplomatic Ties with Palestine|date=2013-09-28|accessdate=2013-09-30|publisher=[[Wafa]]}}</ref>|| style="text-align:center;"| Da<ref name=grenadahaiti/><ref name=grenadahaiti2/> || — |- style="background:#CBFECB;" | 130. || {{zastavadržave|Iceland}} || style="text-align:center;"| {{dts|2011|12|15|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|author=Government of Iceland|title=Iceland Recognizes Palestine|url=http://www.mfa.is/speeches-and-articles/nr/6847|date=15 December 2011|publisher=Ministry of Foreign Affairs|accessdate=16 December 2011|archive-date=2012-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20120206020930/http://www.mfa.is/speeches-and-articles/nr/6847|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Da || |- style="background:#CBFECB;" | 131. || {{zastavadržave|Thailand}} || style="text-align:center;"| {{dts|2012|1|18|format=dmy}}<ref name="recognitionByThailand">{{navedi novice|newspaper=The Jerusalem Post|title=Thailand recognizes Palestinian state|url=http://www.jpost.com/DiplomacyAndPolitics/Article.aspx?id=254441|date=20 January 2012}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi splet|url=http://english.wafa.ps/index.php?action=detail&id=20376 |title=Palestine News & Info Agency – WAFA – Palestine, Thailand Launch Diplomatic Relations |accessdate=2013-08-25}}</ref> || — |- | 132. || {{zastavadržave|Guatemala}} || style="text-align:center;"| {{dts|2013|4|9|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.dailystar.com.lb/News/Middle-East/2013/Apr-10/213216-guatemala-recognizes-palestine-as-free-sovereign-state.ashx#axzz2Q3Gq3tNu|title=Guatemala recognizes Palestine as 'free, sovereign' state|date=10 April 2013|accessdate=10 April 2013|publisher=The Daily Star Lebanon|archive-date=2018-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180924140140/http://www.dailystar.com.lb/News/Middle-East/2013/Apr-10/213216-guatemala-recognizes-palestine-as-free-sovereign-state.ashx#axzz2Q3Gq3tNu|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || — |- style="background:#CBFECB;" | 133. || {{zastavadržave|Haiti}} || style="text-align:center;"| {{dts|2013|9|27|format=dmy}}<ref name=grenadahaiti/><ref name=grenadahaiti2/> || style="text-align:center;"| Da<ref name=grenadahaiti/><ref name=grenadahaiti2/> || — |- style="background:#CBFECB;" | 134. || {{zastavadržave|Sweden}} || style="text-align:center;"| {{dts|2014|10|30|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.dn.se/debatt/darfor-erkanner-sverige-i-dag-staten-palestina/|title=Därför erkänner Sverige idag staten Palestina|date=30 October 2014|accessdate=30 October 2014|publisher=Dagens Nyheter}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Sweden recognises Palestine and increases aid|url=http://www.government.se/sb/d/19375/a/249204|accessdate=31 October 2014|publisher=Government Offices of Sweden|date=30 October 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.regeringen.se/content/1/c6/24/92/57/b9b34b94.pdf|title=Erkännande av Staten Palestina|date=30 October 2014|accessdate=30 October 2014|publisher=Swedish Ministry for Foreign Affairs}}</ref> || style="text-align:center;"| Da || EU |- style="background:#CBFECB;" | 135. || {{zastavadržave|Saint Lucia}} || style="text-align:center;"| {{dts|2015|9|14|format=dmy}}<ref name=stlucia>{{navedi novice|title=Saint Lucia establishes diplomatic relations with the State of Palestine|url=http://www.stlucianewsonline.com/saint-lucia-establishes-diplomatic-relations-with-the-state-of-palestine/|accessdate=16 September 2015|newspaper=stlucianewsonline|date=16 September 2015|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517043803/http://www.stlucianewsonline.com/saint-lucia-establishes-diplomatic-relations-with-the-state-of-palestine/|url-status=dead}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name=stlucia/> || — |- style="background:#CBFECB;" | 136. || {{zastavadržave|Colombia}} || style="text-align:center;" | {{dts|2018|08|3|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |author=Alberto Mario Suárez Durán |title=Colombia reconoce a Palestina como Estado |url=http://www.eltiempo.com/mundo/medio-oriente/embajada-palestina-dice-que-colombia-lo-reconoce-como-estado-253354 |access-date=8 August 2018 |newspaper=El Tiempo |date=8 August 2018 |language=es |trans-title=Colombia recognizes Palestine as a State}}</ref>|| style="text-align:center;" | Da || — |- style="background:#CBFECB;" | 137. || {{zastavadržave|Saint Kitts and Nevis}} || style="text-align:center;" | {{dts|2019|7|30|format=dmy}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/tiny-island-nation-st-kitts-and-nevis-recognizes-palestinian-state/|title=Tiny island nation St. Kitts and Nevis recognizes Palestinian state|last=Rasgon|first=Adam|date=30 July 2019|work=The Times of Israel}}</ref> || style="text-align:center;" | Da<ref>{{navedi novice |title=St Kitts – Nevis and The State of Palestine establish diplomatic relations |url=https://www.caribbeannewsnow.com/2019/07/31/st-kitts-nevis-and-the-state-of-palestine-establish-diplomatic-relations/ |access-date=1 August 2019 |work=Caribbean News Now |date=31 July 2019 |archive-date=1 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190801022450/https://www.caribbeannewsnow.com/2019/07/31/st-kitts-nevis-and-the-state-of-palestine-establish-diplomatic-relations/ |url-status=dead }}</ref> || — |- style="background:#CBFECB;" | 138. || {{zastavadržave|Barbados}} || style="text-align:center;"| {{dts|2024|4|19|format=dmy}}<ref>{{navedi splet |date=19 April 2024 |title=Barbados Officially Recognises Palestine As A State |url=https://gisbarbados.gov.bb/blog/barbados-officially-recognises-palestine-as-a-state/ |access-date=20 April 2024 |archive-date=2024-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240423123837/https://gisbarbados.gov.bb/blog/barbados-officially-recognises-palestine-as-a-state/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice |date=21 April 2024 |title=Palestinian Ministry welcomes Barbados recognition of Palestinian State |url=https://thediplomaticinsight.com/palestinian-ministry-welcomes-barbados-recognition-of-palestinian-state/ |website=The Diplomatic Insight |access-date=28 April 2024 |quote=The Ministry appreciates that Barbados has recognized Palestinian statehood on the June 4, 1967, borders with East Jerusalem as its capital.}}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref name="UNDL">{{navedi splet |title=Diplomatic relations between State of Palestine and ... |url=https://digitallibrary.un.org/search?ln=en&as=1&m1=p&p1=Diplomatic+relations+between+State+of+Palestine+and+...&f1=series&op1=a&m2=a&p2=&f2=&op2=a&m3=a&p3=&f3=&dt=&d1d=&d1m=&d1y=&d2d=&d2m=&d2y=&rm=&action_search=Search&sf=year&so=a&rg=50&c=United+Nations+Digital+Library+System&of=hb&fti=0&fti=0 |access-date=3 February 2024 |publisher=United Nations Digital Library}}</ref> ||CARICOM, OAS |- | 139. || {{zastavadržave|Jamaica}} || style="text-align:center;"| {{dts|2024|4|22|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |date=23 April 2024 |title=Jamaica recognises Palestine as a state |url=https://www.jamaicaobserver.com/2024/04/23/jamaica-recognises-palestine-state/ |access-date=23 April 2024 |quote=The decision was confirmed by Minister of Foreign Affairs and Foreign Trade, Senator Kamina Johnson Smith, following deliberations of the Cabinet on Monday, April 22.}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || CARICOM, OAS |- style="background:#CBFECB;" | 140. ||{{zastavadržave|Trinidad and Tobago}}|| style="text-align:center;"| {{dts|2024|5|2|format=dmy}}<ref>{{navedi splet |title=Recognition by Trinidad and Tobago of the State of Palestine |url=https://foreign.gov.tt/resources/news/recognition-by-trinidad-and-tobago-of-the-state-of-palestine/ |access-date=2024-05-03 |website=Ministry of Foreign and CARICOM Affairs |language=en |archive-date=2024-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240503073639/https://foreign.gov.tt/resources/news/recognition-by-trinidad-and-tobago-of-the-state-of-palestine/ |url-status=dead }}</ref> || style="text-align:center;"| Da<ref>{{navedi novice |date=23 September 2024 |title=T&T formally establishes diplomatic relations with Palestine |url=https://www.guardian.co.tt/news/tt-formally-establishes-diplomatic-relations-with-palestine-6.2.2115693.ea293d01ce |access-date=23 September 2024}}</ref> || CARICOM, OAS |- | 141. ||{{zastavadržave|The Bahamas}}|| style="text-align:center;"| {{dts|2024|5|7|format=dmy}}<ref>{{navedi splet|title=The Commonwealth of The Bahamas Formally Recognizes Palestine As A State |url=https://mofa.gov.bs/the-commonwealth-of-the-bahamas-formally-recognizes-palestine-as-a-state/ |access-date=8 May 2024 |website=Ministry of Foreign Affairs |language=en}}</ref> || style="text-align:center;"| Ne || CARICOM, OAS |- style="background:#CBFECB;" | 142. ||{{zastavadržave|Ireland}} || style="text-align:center;"| {{dts|2024|5|28|format=dmy}}<ref name="apnews.com">{{navedi splet |title=Spain, Norway and Ireland formally recognize a Palestinian state as EU rift with Israel widens|url=https://apnews.com/article/eu-palestinian-state-spain-israel-gaza-6efe351e53761befc2c539c535bbcc0c |access-date=28 May 2024 |website=AP News}}</ref>|| style="text-align:center;" | Da<ref>{{navedi novice |date=5 November 2024 |title=Appointment of first full ambassador from Palestine approved by Government |url=https://www.irishtimes.com/politics/2024/11/05/appointment-of-first-full-ambassador-from-palestine-approved-by-government/ |newspaper=The Irish Times |access-date=6 November 2024}}</ref> || EU |- style="background:#CBFECB;" | 143. ||{{zastavadržave|Norway}} || style="text-align:center;"| {{dts|2024|5|28|format=dmy}}<ref name="apnews.com" />|| style="text-align:center;" | Da<ref>{{navedi splet |date=28 February 2017 |title=Bilateral relations - Norway in Palestine |url=https://www.norway.no/en/palestine/norway-palestine/bilateral-relations/ |website=Norgesportalen |access-date=5 June 2024}}</ref> || EFTA, NATO |- style="background:#CBFECB;" | 144. ||{{zastavadržave|Spain}} || style="text-align:center;"| {{dts|2024|5|28|format=dmy}}<ref name="apnews.com" />|| style="text-align:center;" | Da<ref>{{navedi splet |date=29 May 2024 |title=Palestine officially inaugurates its embassy in Madrid |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2024/05/29/palestine-officially-inaugurates-its-embassy-in-madrid_6672989_4.html |website=Le Monde |access-date=31 May 2024}}</ref> || EU, NATO |- style="background:#CBFECB;" | 145. ||{{zastavadržave|Slovenia}} || style="text-align:center;"| {{dts|2024|6|4|format=dmy}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-je-priznala-drzavo-palestino/710567 |title=Slovenija je priznala državo Palestino |accessdate=2024-06-04 |date=2024-06-04 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>|| style="text-align:center;" | Da<ref>{{navedi novice |date=5 June 2024 |title=Slovenia and Palestine establish diplomatic relations |url=https://english.sta.si/3308807/slovenia-and-palestine-establish-diplomatic-relations |access-date=6 June 2024}}</ref> || EU, NATO |- style="background:#CBFECB;" | 146. ||{{zastavadržave|Armenija}} || style="text-align:center;"| {{dts|2024|6|21|format=dmy}}<ref name="jerusalempost">{{navedi splet |url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-807156 |title=Armenia's foreign ministry recognizes Palestine as a state |date=2024-06-21 |work=[[Jerusalem Post]]}}</ref>|| style="text-align:center;" | Da<ref name="armenia">{{navedi splet |title=State of Palestine - Bilateral Relations |url=https://www.mfa.am/en/bilateral-relations/ps |website=Ministry of Foreign Affairs of the Republic of Armenia |access-date=2024-07-13}}</ref> || CSTO |-style="background:#CBFECB;" | 147. ||{{zastavadržave|Mehika}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|2|5|format=dmy}}<ref name="avmedia">{{navedi novice |url=https://cnnespanol.cnn.com/2025/02/05/mexico/video/sheinbaum-palestina-israel-estados-conflicto-orix-perspectivas-mexico-tv |title=Sheinbaum ratifica que México reconoce a Palestina e Israel como Estados y pide una salida pacífica del conflicto |date=2025-02-05 |language=es |publisher=CNN en Español |access-date=2025-03-21 |via=cnnespanol.cnn.com}}</ref>|| style="text-align:center;" | Da<ref>{{navedi splet |date=2025-03-20 |title=Histórico: reconoce México al Estado de Palestina |url=https://elheraldoslp.com.mx/new/2025/03/20/historico-reconoce-mexico-al-estado-de-palestina/ |access-date=2025-03-22 |website=El Heraldo |language=es}}</ref> || G20, OAS |- | 148. ||{{zastavadržave|Avstralija}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|21|format=dmy}}<ref name="priznanje20250921">{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zdruzeno-kraljestvo-kanada-in-avstralija-priznali-palestino-z-zahtevo-da-hamas-v-njej-nima-vloge/758281 |title=Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija priznali Palestino z zahtevo, da Hamas v njej nima vloge |date=2025-09-21 |publisher=MMC RTV-SLO |access-date=2025-09-21}}</ref>|| style="text-align:center;" | Ne || G20 |- | 149. ||{{zastavadržave|Kanada}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|21|format=dmy}}<ref name="priznanje20250921"/>|| style="text-align:center;" | Ne || G7, G20, NATO, OAS |- | 150. ||{{zastavadržave|Združeno kraljestvo}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|21|format=dmy}}<ref name="priznanje20250921"/>|| style="text-align:center;" | Ne || G7, G20, NATO, VS ZN (stalna) |- | 151. ||{{zastavadržave|Portugalska}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|21|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtp.pt/noticias/mundo/governo-oficializa-reconhecimento-portugues-do-estado-palestiniano_e1685138 |title=Governo oficializa reconhecimento português do Estado palestiniano |date=2025-09-21 |publisher=RTP Notícias |access-date=2025-09-21}}</ref>|| style="text-align:center;" | Ne || EU, NATO |- | 152. ||{{zastavadržave|Francija}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|22|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |url=https://www.lemonde.fr/international/article/2025/09/22/le-discours-d-emmanuel-macron-sur-la-reconnaissance-de-l-etat-de-palestine-par-la-france_6642473_3210.html |title=Le discours d'Emmanuel Macron sur la reconnaissance de l'Etat de Palestine par la France |date=2025-09-22 |publisher=Le Monde |access-date=2025-09-23}}</ref>|| style="text-align:center;" | Ne || EU, G7, G20, NATO, VS ZN (stalna) |- | 153. ||{{zastavadržave|Monako}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|22|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |url=https://radio-monaco.com/politique-monaco-reconnait-letat-de-palestine/ |title=Monaco reconnaît l'État de Palestine |date=2025-09-23 |publisher=Radio Monaco |access-date=2025-09-23}}</ref>|| style="text-align:center;" | Ne || — |- | 154. ||{{zastavadržave|Luksemburg}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|22|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |url=https://gouvernement.lu/en/actualites/toutes_actualites/discours/2025/09-septembre/22-speech-frieden-palestine.html |title=Speech by Prime Minister Luc Frieden at the High-level Event on the Two-State Solution |date=2025-09-22 |publisher=gouvernement.lu |access-date=2025-09-23}}</ref>|| style="text-align:center;" | Ne || EU, NATO |- | 155. ||{{zastavadržave|Malta}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|22|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |url=https://www.maltatoday.com.mt/news/national/137175/malta_recognises_palestine_as_a_state |title=Malta recognises Palestine as a state |date=2025-09-22 |publisher=Malta Today |access-date=2025-09-23}}</ref>|| style="text-align:center;" | Ne || EU |- | 156. ||{{zastavadržave|Andora}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|22|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |last=Espot Zamora |first=Xavier |url=https://x.com/XavierEspot/status/1970460821051322720 |title=Andorra ha reconegut Palestina. Un reconeixement que no serà amb plens efectes diplomàtics fins que no es faci efectiu l'alliberament dels ostatges, la desmilitarització de Hamàs i la creació d'un govern palestí al marge de Hamàs |date=2025-09-23 |publisher=X |access-date=2025-09-23}}</ref>|| style="text-align:center;" | Ne || — |- | 157. ||{{zastavadržave|San Marino}} || style="text-align:center;"| {{dts|2025|9|23|format=dmy}}<ref>{{navedi novice |url=https://www.sanmarinortv.sm/news/politica-c2/san-marino-riconosce-ufficialmente-lo-stato-di-palestina-a280680 |title=San Marino riconosce ufficialmente lo Stato di Palestina |date=2025-09-23 |publisher=San Marino RTV |access-date=2025-09-23 |archive-date=2025-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251029024117/https://www.sanmarinortv.sm/news/politica-c2/san-marino-riconosce-ufficialmente-lo-stato-di-palestina-a280680 |url-status=dead }}</ref>|| style="text-align:center;" | Ne || — |} ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} [[Kategorija:Mednarodni odnosi]] [[Kategorija:Palestina]] tftny9iaf9jtms2ms8sgqofc4xdh76v 0 384767 6689161 6489667 2026-06-14T12:50:05Z Neka oseba 238731 6689161 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometni klub | clubname = Tolmin | image = | image_size = | fullname = Nogometni Klub Tolmin | nickname = ''Tminci'' | founded = 1921 | ground = Športni park Brajda,<br /> [[Tolmin]] | capacity = 500 | chrtitle = Predsednik | chairman = Mitja Taljat | mgrtitle = Trener | manager = | league = 3. SNL Zahod | season = 2025/26 | position = | pattern_la1 = | pattern_b1 = _blackhoops | pattern_ra1 = | leftarm1 = D80000 | body1 = D80000 | rightarm1 = D80000 | shorts1 = 000000 | socks1 = 000000 | pattern_la2 = | pattern_b2 = | pattern_ra2 = | leftarm2 = 1E90FF | body2 = FFFF00 | rightarm2 = 1E90FF | shorts2 = 1E90FF | socks2 = 1E90FF | website = http://www.nktolmin.si }} '''Nogometni Klub Tolmin''' je slovenski nogometni klub iz [[Tolmin|Tolmina]], ki igra v [[Tretja slovenska nogometna liga|tretji slovenski nogometni ligi]]. Ustanovljen je bil leta [[1921]], domači stadion kluba je [[Športni park Brajda]] <ref>{{Navedi splet|title=Športni park Brajda|url=https://www.slovenia.info/sl/sport/sportne-priprave/infrastruktura/836-sportni-park-brajda|website=I feel Slovenia|accessdate=2025-08-05|language=sl|last=STO}}</ref>. Nogometni klub je v preteklosti nastopal pod različnimi imeni in v okviru različnih društev. Leta 1947 se je Nogometno društvo Tolmin preimenovalo v Fizkulturno društvo Tolmin, leta 1952 se je priključilo Telovadnemu društvu Partizan, leta 1971 pa se je nogometni klub osamosvojil. Od osamosvojitve je nogometni klub občasno nosil imena glavnih sponzorjev. NK Tolmin je bil tako poznan kot NK Avtoprevoz Tolmin, NK PSC Tolmin, trenutno pa člansko moštvo nastopa pod imenom NK TKK Tolmin, medtem ko mlajše selekcije kluba nastopajo pod imenom Nogometna šola Hidria Tolmin. Največji uspeh je NK Tolmin dosegel v sezoni 2013/14, ko je osvojil naslov prvaka v [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] Zahod in se posledično uvrstil v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Poleg tega je NK Tolmin osvojil tudi 3 naslove prvaka v pokalu MNZ Nova Gorica. V sezoni 2023/24, je klub ponovno igral v slovenski drugi ligi, katero je končal na 12. mestu<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=238&id_sezone=2024|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-05|language=en}}</ref>. Naslednjo sezono 2024/25 je klub igral na obnovljenem stadionu z povečano kapaciteto (kapaciteta se je povečala iz 250 sedežev na 500 sedežev) in končal sezono na predzadnjem 15. mestu in izpadel v 3. SNL Zahod<ref>{{Navedi splet|title=NZS – Nogometna zveza Slovenije|url=https://www.nzs.si//tekmovanja/Default.asp?action=lestvica&id_menu=238|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-05|language=en}}</ref>. Domače tekme NK Tolmin igra v Športnem parku Brajda. Zaščitni barvi kluba sta rdeča in črna. Himna kluba se imenuje ''Rdeče-črni iz Tolmina, naj se piše zgodovina'', napisal pa jo je Leon Oblak. <br /> [[Slika:Moštvo NK Tolmin 2019-2020.jpg|alt=Moštvo NK Tolmin za sezono 2019/2020|sredina|sličica|600x600_pik|Moštvo NK Tolmin za sezono 2019/2020]] == Moštvo sezone 2019/20 == {| class="wikitable" |'''Št.''' |'''Položaj''' |'''Igralec''' |- |1 |GK |Matej Mavrič |- |2 |DF |Tim Kutin |- |3 |DF |Gregor Kos |- |4 |DF |Jani Šturm |- |5 |DF |Tine Zornik |- |6 |MF |Danijel Rakušček |- |8 |MF |Bine Kavčič |- |9 |MF |Sebastjan Lesjak |- |10 |MF |Klemen Jarc |- |11 |FW |Grega Debenjak |- |12 |GK |Jaka Konec |- |14 |MF |Aleš Rutar |- |15 |FW |Boban Kucalović |- |16 |MF |Tine Kravanja |- |17 |DF |Nejc Kumer |- |18 |MF |Luka Rutar |- |19 |MF |Nik Kutin |- |20 |DF |Matija Šuligoj |- |21 |MF |Dani Perše |- |22 |FW |Jaka Lapanja |- |23 |MF |Danijel Šturm |- |24 |MF |Fitim Zabelaj |- |25 (Kosovo) |MF |Istrefi Eldit |- |26 (ZDA) |FW |Bruce Allen Dowlin |} == Končne ligaške uvrstitve od leta 1991 == {| class="wikitable" |'''Sezona''' |'''Liga''' |'''Končna uvrstitev''' |- |1991/92 |EPNL |4. mesto |- |1992/93 |3. SNL |14. mesto |- |1993/94 |EPNL |5. mesto |- |1994/95 |EPNL |7. mesto |- |1995/96 |EPNL |8. mesto |- |1996/97 |EPNL |8. mesto |- |1997/98 |EPNL |3. mesto |- |1998/99 |3. SNL |6. mesto |- |1999/00 |3. SNL |8. mesto |- |2000/01 |3. SNL |10. mesto |- |2001/02 |EPNL |1. mesto |- |2002/03 |3. SNL |8. mesto |- |2003/04 |3. SNL |7. mesto |- |2004/05 |EPNL |2. mesto |- |2005/06 |EPNL |3. mesto |- |2006/07 |EPNL |1. mesto |- |2007/08 |3. SNL |4. mesto |- |2008/09 |3. SNL |9. mesto |- |2009/10 |3. SNL |7. mesto |- |2010/11 |3. SNL |4. mesto |- |2011/12 |3. SNL |5. mesto |- |2012/13 |3. SNL |2. mesto |- |2013/14 |3. SNL |1. mesto |- |2014/15 |2. SNL |5. mesto |- |2015/16 |2. SNL |9. mesto |- |2016/17 |3. SNL |5. mesto |- |2017/18 |3. SNL |2. mesto |- |2018/19 |3. SNL |2. mesto |- |2019/20 |3. SNL |6. mesto |- |2020/21 |3. SNL |8. mesto |- |2021/22 |3. SNL |4. mesto |- |2022/23 |3. SNL |1. mesto |- |2023/24 |2. SNL |15. mesto |- |2024/25 |2. SNL |15. mesto |- |2025/26 |3. SNL |4. |- |2026/27 |3.SNL | |} <br /> == Dosežki == <span style="color:#030C43;"></span><span style="color:#030C43;"></span><span style="color:#030C43;"></span><span style="color:#030C43;"></span> * Prvaki Primorske 1960 * Prvaki goriške podzveze 1961/62 * Prvaki goriške podzveze 1965/66 * Prvaki MNZ Nova Gorica 1975/76 * Prvaki Medobčinske nogometne lige Ajdovščina Idrija 1990/91 * Prvaki EPNL: 2001/02 * Prvaki EPNL: 2006/07 * Prvaki 3. SNL Zahod: 2013/14 * Pokalni prvaki MNZ Nova Gorica: 2003/04 * Pokalni prvaki MNZ Nova Gorica: 2004/05 * Pokalni prvaki MNZ Nova Gorica: 2008/09 ==Zunanje povezave== *[http://www.youtube.com/user/nktolmin NK Tolmin] na spletni strani [[YouTube]] *[https://www.facebook.com/NKTolmin NK Tolmin] na spletni strani [[Facebook]] *[http://nktolmin.si/ NK Tolmin] spletna stran *[https://www.nzs.si/tekmovanja/?action=klub&id_menu=300&id_kluba=277&prikaz=6 NZS: Nogometni klub Tolmin arhiv] {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Tolmin]] [[Kategorija:Ustanove v Tolminu]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1921]] 9yrobwys7jb7ts9474jp627pmnks4hi 0 387249 6689430 6314905 2026-06-15T03:15:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689430 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Minoritski samostan |image = Minorite Monastery of Maribor 24.JPG |image_size = 240px |caption = |location = [[Vojašniški trg, Maribor]] |address = Vojašniški trg 2/a | map_type = Slovenija | map_alt = | map_caption = Lega na zemljevidu Slovenije |start_date = |completion_date = 13. stoletje |demolition_date = |opening = |renovation_date = 2004 |building_type = [[samostan]] |roof = |top_floor = |floor_count = |cost = |floor_area = |architect = |architectural_style = |ren_architect = [[Jurij Kobe]], [[Rok Žnidaršič]] |client = |developer = |owner = |management = |url = |references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Maribor - Minoritski samostan | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 8. april 1992 | refšt= 6069 | občina = Maribor<!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Minoritski samostan''' v [[Maribor|Mariboru]] stoji na [[Vojašniški trg, Maribor|Vojašniškem trgu]] 2. Samostan je nastal v 13. stoletju in je edini v mestu, ki izhaja iz [[srednji vek|srednjega veka]]. Leta 1784 je bil samostan ukinjen in je postal vojašnica. == Nastanek == Minoritski samostan s cerkvijo Marijinega Vnebovzetja se prvič omenja leta 1270, arheološka odkritja pa pričajo, da je predhodnik objekta nastal že v 11. stoletju, po madžarskih vpadih, ko se je meja z njimi ustalila do te mere, da se je lahko ponovno uveljavila antična cesta, ki je potekala iz Celja in Ptuja prek Plača v Lipnico in Graško kotlino.<ref>{{Navedi knjigo|title=Samostani na Slovenskem do leta 1780|last=Curk|first=Jože|publisher=Ostroga|year=2008|isbn=978-961-92431-5-2|location=Maribor|page=199|last2=Vidmar|first2=Polona|first3=Sašo|last3=Radovanovič}}</ref> Na mestu, kjer je pozneje nastal samostan, je zaradi bližine rečnega prehoda in ceste tako nastala utrjena postojanka, ki pa je najbrž propadla že konec 11. stoletja. Do sredine 12. stoletja, ko je prišlo do ustanovitve župnije s cerkvijo sv. Tomaža in pokopališčem na današnjem Slomškovem trgu, so v razvalinah postojanke opravljali večplastne pokope. Ti pričajo o prisotnosti sakralnega objekta, najverjetneje grobne cerkve.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Samostani na Slovenskem do leta 1780|last=Curk|first=Jože|publisher=Ostroga|year=2008|isbn=978-961-92431-5-2|location=Maribor|page=200|last2=Vidmar|first2=Polona|last3=Radovanovič|first3=Sašo}}</ref> == Samostan == Samostanski kompleks je postopoma zasedel zemljišče med cerkvijo in mestnim obzidjem. Najprej je bil zgrajen severni del vzhodnega trakta, še pred koncem 13. stoletja mu je sledil še njegov južni, prečno postavljen del. Južni trakt, ki je najmlajši, je nastal po nastanku obzidja in z južno stranico počiva na njem. Samostan se je tako v slabem stoletju razvil v dvokrilen nadstropni kompleks, svoj prostorski razvoj pa je zaključil v 17. stoletju s pozidavo ozkega severnega trakta med kapelo sv. Ane in vzhodnim traktom. V sklopu baročne prenove so samostan dopolnili s križnimi hodniki v vseh treh traktih in z vrhnjim izravnalnim nadstropjem.<ref>{{Navedi knjigo|title=Samostani na Slovenskem do leta 1780|last=Curk|first=Jože|publisher=Ostroga|year=2008|isbn=978-961-92431-5-2|location=Maribor|page=200–201|last2=Vidmar|first2=Polona|last3=Radovanovič|first3=Sašo}}</ref> Leta 1784 so samostan in cerkev v sklopu reform [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] ukinili in ga prepustili vojski. Prostore so uporabili za vojaško oblačilnico (1784–1809) in kasarno (1831–1927), v obdobju med letoma 1927 in 2004 pa so bila v objektu stanovanja in skladišče.<ref>{{Navedi knjigo|title=Samostani na Slovenskem do leta 1780|last=Curk|first=Jože|publisher=Ostroga|year=2008|isbn=978-961-92431-5-2|location=Maribor|page=202|last2=Vidmar|first2=Polona|last3=Radovanovič|first3=Sašo}}</ref> Po letu 2004 je bil samostan prazen in prepuščen propadu. Leta 2007 so objekt začeli prenavljati, saj je prevzel funkcijo novega lutkovnega gledališča in prireditvenega prostora. == Cerkev == Ob prihodu [[Minoriti|minoritov]] v 13. stoletju je cerkev že stala. Meščani naj bi jo skupaj z zemljiščem prepustili povabljenim redovnikom iz Italije in severne Nemčije, ki so cerkev ohranili, vendar so oltarni prostor zamenjali s prezbiterijem v obliki dolgega kora. Cerkev so tako do leta 1270 spremenili v redovno. Obsegala je nizko ladjo in šest metrov širok [[prezbiterij]] z dvema križnorebrastima obokoma, petosminskim zaključkom in visokimi zašiljenimi okni.<ref name=":0" /> V 14. stoletju so ladji na severni strani dozidali zgodnjegotsko kapelo sv. Katarine, ki je gledala na samostansko pokopališče, v 16. stoletju pa so na južni strani dogradili še poznogotsko kapelo sv. Ane, ki je bila obrnjena proti samostanskemu dvorišču. Ob južni steni prezbiterija je stala dolga in ozka zakristija, ki je bila do 14. stoletja križnorebrasto obokana.<ref name=":0" /> Po poznogotski prenovi zaradi požara, ki se je zgodil leta 1450, in renesančni prenovi v 16. stoletju je cerkev okoli leta 1710 doživela še baročno prenovo. Izgubila je star zgodnjegotski prezbiterij in na zahodni strani dobila novega baročnega, staro [[Zakristija|zakristijo]] na vzhodni strani pa je nadomestila dvonadstropna zakristija v podaljšku severnega trakta. Ladjo so križno obokali in jo razčlenili z dvojnimi pilastri, bogato profiliranim zidcem in dvojnimi oprogami, po ukinitvi obeh zunanjih kapel pa so jo opremili s tremi pari notranjih kapel. Med letoma 1770 in 1772 so ladjo bolj bogato okrasili, prezbiterij pa dopolnili s štukaturami in poslikavo Josefa Göblerja iz Gradca. Leta 1770 je glavno fasado z baročnim portalom zamenjala sedanja konkavno usločeno poznobaročno fasado, ki jo je domnevno zasnoval mariborski arhitekt Janez Nepomuk Fuchs. Del cerkve je bil tudi zvonik s čebulasto streho, ki pa so ga porušili že leta 1785.<ref>{{Navedi knjigo|title=Samostani na Slovenskem do leta 1780|last=Curk|first=Jože|publisher=Ostroga|year=2008|isbn=978-961-92431-5-2|location=Maribor|page=201–202|last2=Vidmar|first2=Polona|last3=Radovanovič|first3=Sašo}}</ref> Do razcveta in baročne prenove samostana in cerkve ni prišlo le zaradi splošne blaginje, ampak tudi po zaslugi kipa Marije, ki so ga prinesli iz Slovenskih Konjic in zaradi katerega je cerkev postala pomembno regionalno romarsko središče.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Samostan — Lutkovno gledališče Maribor|url=https://www.lg-mb.si/samostan/|website=www.lg-mb.si|accessdate=2021-04-04|archive-date=2021-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210228092812/https://www.lg-mb.si/samostan/|url-status=dead}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Theatre database / Gledališka arhitektura v srednji Evropi|url=https://www.theatre-architecture.eu/si/db/?theatreId=251|website=www.theatre-architecture.eu|accessdate=2021-04-04}}</ref> V sklopu jožefinskih reform iz 18. stoletja so podrli zvonik, notranjost cerkve pa prepolovili z dodatno etažo.<ref>{{Navedi splet|title=Maribor, Minoritska cerkev|url=https://www.zvkds.si/sl/clanek/maribor-minoritska-cerkev|website=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|date=2016-01-04|accessdate=2021-04-04|language=sl|archive-date=2021-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210304155706/https://www.zvkds.si/sl/clanek/maribor-minoritska-cerkev|url-status=dead}}</ref> == Minoritski samostan danes == Leta 2004 je Mestna občina Maribor objavila razpis za prenovo samostana. Na razpisu so izbrali rešitev Jurija Kobeta in Roka Žnidaršiča s sodelavci. Leta 2005 so izdelali izvedbene načrte za preureditev samostana v multimedijski prireditveni prostor in lutkovno gledališče, sama prenova pa je potekala med letoma 2007 in 2010.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Po končani prenovi se je leta 2010 v prostore bivšega samostana preselilo [[Lutkovno gledališče Maribor]]. Gledališče vsebuje dve dvorani in meri približno 2500 m².<ref>{{Navedi splet|title=Minoritska cerkev s samostanom - Visit Maribor|url=https://www.visitmaribor.si:443/si/kaj-poceti/znamenitosti/5131-|website=www.visitmaribor.si|accessdate=2021-04-04|language=sl}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} {{kategorija v Zbirki|Minorite Monastery of Maribor}} == Zunanje povezave == * http://maribor-pohorje.si/kaj-poceti/kultura/gradovi-in-dvorci/minoritska-cerkev-s-samostanom.aspx * http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=11382 [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Mariboru]] [[Kategorija:Minoritski samostani v Sloveniji|Maribor]] [[Kategorija:Nekdanji samostani v Sloveniji]] 8j0f7atf2gwpd7h9bizsi59npi7vbqg 0 404703 6689382 6412571 2026-06-14T20:07:08Z ~2026-32552-67 260877 /* P */ 6689382 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[kolesar|kolesarjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}} {{CompactTOC2}} == B == *[[Viena Balen]] *[[Marina Boduljak]] *[[Mirko Bohte]] *Ferdinand Budicki (Buditzky) == Č == *[[Martin Čotar]] == D == * [[Đuka Dukanović]] == Đ == *[[Kristijan Đurasek]] == F == * [[Ivan Foschio]] (1899-1986) == G == * [[Stjepan Grgac]] * [[Franjo Gregl]] (1891-1916) (slov.-hrv.) == K == *[[Emanuel Kišerlovski]] *[[Robert Kišerlovski]] *[[Matija Kvasina]] == L == * [[Ivan Levačić]] * [[Stjepan Ljubić]] == M == *[[Vladimir Miholjević]] == P == * [[Josip Pokupec]] (1913-1999) * [[Viktor Potočki]] *[[August Prosenik]] (slov.-hrv.) (1916-1975) == R == *[[Mia Radotić]] *[[Radoslav Rogina]] *[[Josip Rumac]] == Š == * [[Josip Škrabl]] (1903-73) == V == * [[Nevio Valčić]] {{seznami narodov po poklicu|kolesarjev}} [[Kategorija:Seznami Hrvatov|Kolesarji]] [[Kategorija:Hrvaški kolesarji|*]] ifgubn4ot6s0up0902ylk0zuqk6wqmm 0 414260 6689461 6628246 2026-06-15T05:29:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689461 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Mosul | native_name = {{lang |ar|الموصل}} | image_skyline = {{Photomontage | photo1a = مدينة الموصل.jpg | photo2a = St. Thomas Church-Mosul.jpg | photo2b = اثار الحضر.jpg | photo3a = Mosul river.jpg | photo3b = Mosul - The river's gate.jpg | photo4a = Views around the Mosul Museum in the old city of Mosul in 2019 during the summer, following war with the Islamic State 01.jpg | photo4b = احد البيوت التراثية في مدينة الموصل.jpg | photo5a = | spacing = 2 | size = 280 }} | imagesize = 275 | image_caption = Od zgoraj navzdol, od leve proti desni: Pogled na reko Tigris, Cerkev svetega Tomaža, Hatra, Podeželsko območje Mosula, Rečna vrata, Muzej Mosul, Hiša dediščine | image_flag = | image_seal = | image_shield = | nickname = Nīnwē ܢܝ݂ܢܘܹܐ <br />Severni biser | motto = | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Irak | pushpin_label_position = | pushpin_mapsize = | latd = 36.34 | latNS = N | longd = 43.13 | longEW = E | coordinates_display = title | coordinates_region = IQ | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Irak}} | subdivision_type2 = Guvernat | subdivision_name2 = Ninive | established_title = | established_date = | parts_type = '''Okupacija''' | parts_style = para | p1 = {{Flagicon image|Flag of the Islamic State in Iraq and the Levant.svg|border}} [[Islamska država|Islamska država Iraka in Levanta]] | government_type = | leader_title = | leader_name = | area_total_km2 = 180 | area_footnotes = | area_water_percent = | elevation_footnotes = <ref>{{navedi splet | first = Philip | last = Gladstone | title = Synop Information for ORBM (40608) in Mosul, Iraq | url =http://weather.gladstonefamily.net/site/ORBM | website = Weather Quality Reporter |accessdate=16 June 2014|date=10 February 2014}}</ref> | elevation_m = 223 | population_footnotes = | population_total = 1.792.000 | population_as_of = 2023 | population_urban = | population_note = Macrotrends<ref>{{navedi splet |title=Mosul, Iraq Metro Area Population 1950-2023 |url=https://www.macrotrends.net/cities/21536/mosul/population#:~:text=The%20metro%20area%20population%20of,a%203.32%25%20increase%20from%202017. |website=Macrotrends}}</ref> | population_demonym = Moslavi, Mosulčan | timezone = GMT +3 | utc_offset = | timezone_DST = | utc_offset_DST = | postal_code_type = | postal_code = | website = | footnotes = }} [[File:Map of Mosul.svg|thumb|Zemljevid Mosula in njegovih četrti]] '''Mosul''' ({{lang-ar|الموصل‎|al-Mawṣil}}, {{IPA-ar|alˈmawsˤil|pron|LL-Q13955 (ara)-Zinou2go-الموصل.wav}}, {{IPA-all|ɪlˈmoːsˤɪl|locally}}; {{lang-ku|مووسڵ|Mûsil}}, {{lang-tr|Musul}}; {{lang-syr|ܡܘܨܠ|Māwṣil}}) je mesto z 1,8 milijona prebivalcev (ocena 2023) v severnem [[Irak]]u, ki služi kot glavno mesto guvernerja Ninive. Mesto velja za drugo največje mesto v Iraku po številu prebivalcev in površini za prestolnico [[Bagdad]]om. Mosul je približno 400 km severno od Bagdada ob reki [[Tigris]]. Metropolitansko območje Mosula je zraslo iz starega mesta na zahodni strani in obsega znatna območja tako na levem bregu (vzhodna stran) kot na desnem bregu (zahodna stran), kot domačini imenujejo oba rečna bregova. Mosul na vzhodni strani obdaja ruševine starodavnega asirskega mesta [[Ninive]] – nekoč največjega mesta na svetu. Mosul velja za eno večjih in zgodovinsko in kulturno pomembnejših mest arabskega sveta. Zaradi strateške lege Mosula je tradicionalno služil kot središče mednarodne trgovine in potovanj. Severnomezopotamsko narečje arabščine, splošno znano kot ''Moslavi'', je dobilo ime po Mosulu in je v regiji zelo razširjeno. Skupaj z bližnjim [[Ninivske planote|Ninivskimi planotami]] je Mosul eno od zgodovinskih središč asirskega ljudstva.<ref name="Dalley">Dalley, Stephanie (1993). "Nineveh After 612 BC." ''Alt-Orientanlische Forshchungen 20''. p.134.</ref> Mosul in njegova okolica imata etnično in versko raznoliko prebivalstvo; na začetku 21. stoletja so večino prebivalstva tvorili [[Arabci]] in manjšine [[Kurdi|Kurdov]], [[Asirci|Asircev]], [[Iračani|Iračanov]], [[Turkmeni|Turkmenov]], [[Jazidi|Jazidov]], [[Armenci|Armencev]] in [[Šabaki|Šabakov]]. [[Sunitizem|Sunitski islam]] je največja religija, vendar obstaja veliko število kristjanov, pa tudi pripadnikov drugih ločin islama in drugih manjšinskih religij. V preteklosti sta bila najpomembnejša proizvoda mosulske regije [[marmor]] in [[nafta]]. V mestu sta Mosulska univerza in priznan Medicinski kolegij, ki skupaj tvorita enega od največjih izobraževalnih in raziskovalnih središč v Iraku in na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Univerza je na zahtevo vodstva ISIL trenutno zaprta, Medicinski kolegij pa je še odprt, vendar komajda deluje. Do leta 2014 je bilo v mestu zgodovinsko središče Asirske vzhodne cerkve domorodnih Asircev. V mestu so bili grobovi več [[prerok]]ov iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]], med njimi tudi Jonov, katerega je okupacijska vojska ISIL julija 2014 uničila. Mosul je trenutno prizorišče srdite bitke med pripadniki Islamske države in iraško vojsko, ki ob podpori lokalnih milic ter tujih sil poskuša ponovno zavzeti mesto.<ref>{{navedi novice|last1=Dunford|first1=Daniel|title=Battle for Mosul: UN prepares for aftermath 'chaos'|url=http://www.bbc.com/news/world-middle-east-37643228|accessdate=2.7.2017|work=BBC News|date=15.10.2016}}</ref> == Etimologija == Ime mesta prvič omenja [[Ksenofont]] v svojih ekspedicijskih dnevnikih v Ahemenidski Asiriji leta 401 pred našim štetjem, med vladavino [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]]. Tam opazi majhno asirsko mesto ''Mépsila'' ({{lang-grc|Μέψιλα}}) na [[Tigris]]u okoli mesta, kjer je danes Mosul (Anabasis, III.iv.10). Morda bi bilo varneje identificirati Ksenofontovo ''Mépsilo'' z mestom ''Iski Mosul'' ali 'Stari Mosul', približno 30 km severno od sodobnega Mosula, kjer je bilo šest stoletij po Ksenofontovem poročilu zgrajeno središče [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] Budh-Ardhašir. Vsekakor je ''Mepsila'' nedvomno koren sedanjega imena. V sedanji arabski obliki in črkovanju izraz ''Mosul'' ali bolje rečeno ''Mavsil'' pomeni 'povezovalna točka' - ali ohlapno 'mesto stičišča' v arabščini. Na vzhodni strani Mosula so ruševine starodavnega mesta [[Ninive]] in Asirci še vedno imenujejo celotno mesto Ninive (ali Ninveh). Mosul ima tudi vzdevek ''al-Faiha'' ('Raj'), ''al-Khaḍrah'' ('Zeleni') in ''al-Hadbah'' ('grbasti'). Včasih ga imenujejo 'Biser severa'<ref name="AtlasTours">{{navedi splet |archive-url = https://web.archive.org/web/20120415094145/http://www.atlastours.net/iraq/mosul.html|url = http://www.atlastours.net/iraq/mosul.html|title =Mosul, Iraq |website = AtlasTours.net |archive-date = 15 April 2012 }}</ref> in 'mesto milijona vojakov'.<ref>{{navedi novice |date=11 April 2015 |title=The war against Islamic State (2): Mosul beckons |newspaper=The Economist |url=https://www.economist.com/news/middle-east-and-africa/21648055-it-will-not-be-easy-retake-iraqs-second-city-mosul-beckons |access-date=22 April 2015}}</ref> == Zgodovina == === Antika in zgodnji srednji vek === {{glavni|Mezopotamija|Asirija}} [[File:Saint Elijah's Monastery 1.JPG|300px|thumb|[[Dair Mar Elia]] južno od Mosula, najstarejši iraški samostan asirske vzhodne cerkve iz 6. stoletja. Leta 2014 ga je uničil ISIS.]] Območje, kjer leži Mosul, je bilo sestavni del [[Asirija|Asirije]] že od 25. stoletja pr. n. št. Po [[Akadsko kraljestvo|Akadskem kraljestvu]] (2335–2154 pr. n. št.), ki je združil vsa ljudstva Mezopotamije pod eno vladavino, je Mosul ponovno postal nepretrgan del ožje Asirije od okoli leta 2050 pr. n. št. do padca Novoasirskega cesarstva med 612 in 599 pr. n. št. Mosul je ostal znotraj geopolitične province Asirije še nadaljnjih 13 stoletij (kot del Ahemenidske Asirije, [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidov]], [[Asirija (rimska provinca)|Rimske Asirije]] in Sasanidskega Asōristāna) do zgodnjih muslimanskih osvajanj sredi 7. stoletja. Po muslimanskih osvajanjih je regija doživela postopen pritok muslimanskih arabskih, kurdskih in turških ljudstev, čeprav so avtohtoni Asirci še naprej uporabljali ime Atura za cerkveno provinco. Ninive so bile eno najstarejših in najpomembnejših mest v antiki in so bile poseljene že leta 6000 pred našim štetjem.<ref>{{navedi splet |title=Nineveh |date=9 July 2023 |url=https://www.britannica.com/place/Nineveh-ancient-city-Iraq |first=Max|last= Mallowan|website = Britannica}}</ref> Mesto je omenjeno v [[Staro asirsko cesarstvo|Starem asirskem cesarstvu]] (2025–1750 pr. n. št.) in med vladavino [[Šamši-Adad I.|Šamši-Adada I.]] (1809–1776 pr. n. št.) je bilo navedeno kot središče čaščenja boginje [[Ištar]], kar je ostalo tudi med [[Srednje asirsko cesarstvo|Srednje asirskim cesarstvom]] (1365–1056 pr. n. št.). Med [[Novo asirsko cesarstvo|Novo asirskim cesarstvom]] (911–605 pr. n. št.) so Ninive rasle po velikosti in pomenu, zlasti od vladavine [[Tukulti-Ninurta II.|Tukulti-Ninurte II.]] in [[Ašurnasirpal II.|Ašurnasirpala II.]] (883–859 pr. n. št.) naprej; je izbral mesto Kalhu (biblijski Calah, današnji [[Nimrud]]) za svojo prestolnico namesto starodavne tradicionalne prestolnice Aššur ([[Ašur]]), 30 km od današnjega Mosula. Nato so zaporedni asirski cesarji-monarhi, kot so [[Šalmaneser III.]], [[Adad-nirari III.]], [[Tiglat-Pileser III.]], [[Šalmaneser V.]] in [[Sargon II.]], nadaljevali s širitvijo mesta. Okrog leta 700 pr. n. št. je kralj [[Senaherib]] Ninive naredil za novo prestolnico Asirije. Opravljena so bila ogromna gradbena dela in Ninive so po velikosti in pomenu zasenčile [[Babilon]], Kalhu in Ašur, zaradi česar so postale največje mesto na svetu. Mnogi učenjaki verjamejo, da so bili babilonski viseči vrtovi v Ninivah.<ref>Dalley, Stephanie, (2013) The Mystery of the Hanging Garden of Babylon: an elusive World Wonder traced, Oxford University Press. {{ISBN|978-0-19-966226-5}}</ref> Grič Kujundžik v Mosulu je kraj palač kralja Senaheriba in njegovih naslednikov [[Esarhadon]]a, [[Asurbanipal]]a (ki je ustanovil [[Asurbanipalova knjižnica|Asurbanipalovo knjižnico]]), [[Ašur-etil-ilani]]ja, [[Sin-šumu-lišir]]ja in [[Sin-šar-iškun]]a. Asirsko cesarstvo je začelo razpadati leta 626 pr. n. št., zajelo ga je desetletje brutalnih notranjih državljanskih vojn, ki so ga močno oslabile. Od vojne opustošeno Asirijo je leta 616 pr. n. št. napadla velika koalicija njenih nekdanjih podložnikov, predvsem njihovih babilonskih sorodnikov iz južne Mezopotamije, skupaj z Medijci, Perzijci, Kaldejci, Skiti, Kimerijci in Sagartijci. Ninive so padle po obleganju in hudih bojih od hiše do hiše leta 612 pred našim štetjem med vladavino Sin-šar-iškuna, ki je bil ubit med obrambo svoje prestolnice. Njegov naslednik [[Ašur-ubalit II.]] se je prebil iz Niniv in ustanovil novo asirsko prestolnico v Haranu (danes v jugovzhodni Turčiji). [[Anatolija]] s kratkotrajnim [[Medijsko cesarstvo|Medijskim cesarstvom]] in naslednjim [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskim cesarstvom]] (546–332 pr. n. št.), je bila del geopolitične province Atura (Asirija), kjer sta regija in Asirija nasploh doživeli pomemben gospodarski preporod. Mosul je postal del [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidskega cesarstva]] po Aleksandrovih osvajanjih leta 332 pr. Čeprav je malo znanega o mestu iz helenističnega obdobja, je Mosul verjetno pripadal selevkidski satrapiji v Siriji, grškem izrazu za Asirijo (»Sirija« je prvotno pomenila Asirija in ne sodobna država Sirije), ki jo je [[Partsko cesarstvo]] osvojilo okrog leta 150 pr. n. št. Mosul je znova zamenjal lastnika z vzponom [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] leta 225 in postal del sasanidske province Asōristān. [[Krščanstvo]] je bilo med avtohtonimi Asirci v Mosulu prisotno že v 1. stoletju, čeprav je starodavna mezopotamska vera ostala močna do 4. stoletja. V 6. stoletju je postal škofovski sedež [[Vzhodna asirska cerkev|Vzhodne asirske cerkve]]. Leta 637 (drugi viri pravijo 641), v obdobju kalifa [[Omar (kalif)|Omarja]], je Mosul med zgodnjimi arabskimi muslimanskimi vpadi in osvajanji priključil [[Rašidunski kalifat|Rašidunskemu kalifatu]] Utba ibn Farkad al-Sulamija, po katerem je Asirija kot geopolitična entiteta razpadla. === 9. stoletja do 1535 === [[File:Siège de Mossoul (1261-1262).jpeg|thumb|300px|Perzijska miniatura, ki prikazuje obleganje Mosula v letih 1261–63 iz: Rašid-al-Din Hamadani, Džami' al-tavarikh, Bibliothèque Nationale de France.]] V poznem 9. stoletju so turški dinasti Išak ibn Kundadž in njegov sin Muhamad prevzeli nadzor nad Mosulom, vendar je leta 893 Mosul ponovno prišel pod neposredno oblast [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]]. V začetku 10. stoletja je Mosul prišel pod nadzor domače arabske dinastije Hamdanid. Iz Mosula so Hamdanidi pod vodstvom Abdalaha ibn Hamdana in njegovega sina Nasirja al-Davleja razširili svoj nadzor nad [[Gornja Mezopotamija|Gornjo Mezopotamijo]] za več desetletij, najprej kot guvernerji Abasidov in kasneje kot ''[[de facto]]'' neodvisni vladarji. Stoletje kasneje jih je izpodrinila dinastija Ukajlid.<ref name = bosworth>{{navedi knjigo |last=Bosworth |first=Edmund |title=Historic Cities of the Islamic World |publisher=Brill |year=2007 |isbn=9789047423836 |pages=414}}</ref> Mosul je v 11. stoletju osvojilo [[Seldžuško cesarstvo]]. Po obdobju pod napol neodvisnim atabegom, kot je bil Mavdud, je leta 1127 postalo središče moči dinastije Zengid. [[Saladin]] je leta 1182 neuspešno oblegal mesto Mosul. Po osvojitvi [[Alep]]a leta 1183, s čimer se je končala zengidska vladavina v Siriji, je Saladin konec leta 1185 izvedel zadnjo ofenzivo proti Mosulu v upanju na lahko zmago nad domnevno demoraliziranim zengidskim emirjem iz Mosula Masudom, vendar je propadel zaradi nepričakovano močnega odpora mesta in hude bolezni, zaradi katere se je Saladin umaknil v Haran. Na spodbudo Abasidov sta se Saladin in Masud marca 1186 pogajala o pogodbi, ki je pustila Zengidom nadzor nad Mosulom, vendar pod obveznostjo, da bodo Ajubidom zagotovili vojaško podporo, ko jo bodo zahtevali.<ref name="BosworthDonzelHeinrichsPellat781">{{harvnb|Humphreys|1991|p=781}}</ref> Mesto je ostalo pod nadzorom Zengidov, dokler Badr al-Din Lulu' ni prevzel oblasti od 1234 do 1259. Med zadnjo fazo mongolske invazije na Perzijo in Mezopotamijo je leta 1258 Badr al-Din Lulu', ko je bil star približno 80 let, osebno odšel v Merago, da bi ponudil svojo podrejenost mongolskemu osvajalcu [[Hulegu]].<ref name="EB122">{{navedi knjigo |last1=Bretschneider |first1=E. |title=Mediaeval Researches from Eastern Asiatic Sources: Fragments Towards the Knowledge of the Geography and History of Central and Western Asia from the 13th to the 17th Century: Volume II |date=5 November 2013 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-38056-3 |page=122 |url=https://books.google.com/books?id=UQT_AQAAQBAJ&pg=PA122 |language=en}}</ref> Badr al-Din je pomagal kanu v njegovih naslednjih akcijah v Siriji. Mosulu je bilo prihranjeno uničenje, vendar je Badr al-Din umrl kmalu zatem leta 1259. Badr al-Dinov sin je nadaljeval po očetovih stopinjah, vendar se je po porazu Mongolov v bitki pri Ain Džalutu (1260) proti [[mameluki|mamelukom]] postavil na stran slednjih in se uprl Mongolom. Hulegu je nato devet mesecev oblegal mesto Mosul in ga leta 1262 uničil.<ref>Kreyenbroek and Rashow, p. 4</ref><ref>Bloom and Blair (eds.), pp. 249, 499</ref> Kasneje je Mosul ponovno pridobil nekaj pomembnosti, vendar si nikoli ni povrnil svojega prvotnega sijaja. Mosulu sta od takrat vladala mongolski [[Ilkanat]] in sultanat Džalairid in se je izognil Timurjevemu uničenju. Leta 1165 je šel skozi Mosul Benjamin iz Tudele. Pisal je o judovski skupnosti s približno 7000 ljudmi, ki jo je vodil rabin Zakai, za katerega se domneva, da je potomec Davidove linije. V letih 1288–89, ko je bil eksilarh v Mosulu, je podpisal podporni dokument za Maimonidesa.<ref name="jews_of_musul_1981">עזרא לניאדו, יהודי מוצל, מגלות שומרון עד מבצע עזרא ונחמיה, המכון לחקר יהדות מוצל, טירת-כרמל: ה'תשמ"א.</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Davidson |first=Herbert A. |title=Moses Maimonides: The Man and His Works |url=https://archive.org/details/mosesmaimonidesm0000davi |publisher=Oxford University Press |year=2005 |isbn=0-19-517321-X |location=New York |page=[https://archive.org/details/mosesmaimonidesm0000davi/page/560 560]}}</ref> V začetku 16. stoletja je bil Mosul pod turkmensko federacijo [[Ak Kojunlu]], vendar ga je leta 1508 osvojila iranska dinastija [[Safavidi|Safavidov]]. === Osmansko obdobje === [[File:Conquest of Mosul by Mustafa Pasha in 1631, a Turkish soldier in the foreground holding a severed head.jpg|thumb|Osvojitev Mosula (Niniv) s strani Mustafe paše leta 1631, turški vojak v ospredju z odrezano glavo. L., C. (Stecher) 1631 -1650]] [[File:Niebuhr1778bd2 Mosul.jpg|thumb|left|Zemljevid Mosula leta 1778, avtor Carsten Niebuhr]] [[File:Mosul.jpg|thumb|Kavarna v Mosulu, 1914]] Kar se je začelo kot neredni napadi leta 1517, je bilo dokončano leta 1538, ko je osmanski sultan [[Sulejman Veličastni]] dodal Mosul svojemu cesarstvu, tako da ga je zavzel svojemu glavnemu rivalu Safavidski Perziji. Od takrat naprej je Mosul upravljal paša. Mosul je bil znan po svojem obzidju, ki ga je sestavljalo sedem vrat z velikimi stolpi, sloviti bolnišnici (''maristan'') in pokriti tržnici (''kajsarija''), ter tkaninah in cvetoči trgovini. [[Osmansko cesarstvo]] je Mezopotamijo pridobilo leta 1555 z mirom v Amasiji, toda vse do Zuhabske pogodbe leta 1639 osmanski nadzor nad Mezopotamijo ni bil odločilen.<ref>{{navedi knjigo |last1=Shaw |first1=Stanford J. |url=https://archive.org/details/historyofottoman00stan/page/199 |title=History of the Ottoman Empire and Modern Turkey: Volume 1, Empire of the Gazis: The Rise and Decline of the Ottoman Empire 1280–1808 |last2=Shaw |first2=Ezel Kural |date=1976 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-29163-7 |location=Cambridge |page=[https://archive.org/details/historyofottoman00stan/page/199 199]}}</ref> Po miru v Amasiji so Safavidi znova zavzeli večino Mezopotamije med vladavino kralja [[Abas I. Veliki|Abasa I.]] (vladal 1588–1629). Med na novo imenovanimi safavidskimi guvernerji Mezopotamije v teh letih je bil Kasem Sultan Afšar, ki je bil leta 1622 imenovan za guvernerja Mosula.{{sfn|Nasiri|Floor|2008|page=248}}{{sfn|Oberling|1984|pages=582–586}} Pred letom 1638 so Osmani imeli Mosul »še vedno zgolj za trdnjavo, pomembno zaradi svojega strateškega položaja kot ofenzivne platforme za osmanske pohode v Irak, pa tudi za obrambno trdnjavo in postojanko, ki je varovala pristope do Anatolije in sirske obale. Z osmansko ponovno osvojitvijo Bagdada (1638) je Mosulska liva postala neodvisna vilaja.«<ref name="Kemp1983">{{Cite journal |last=Kemp |first=Percy |year=1983 |title=Power and Knowledge in Jalili Mosul |journal=Middle Eastern Studies |volume=19 |issue=2 |pages=201–12 |doi=10.1080/00263208308700543}}</ref>{{rp|202}} Kljub temu, da je bil del Osmanskega cesarstva, je Mosul v štirih stoletjih osmanske vladavine veljal za »najbolj neodvisno okrožje« na Bližnjem vzhodu, po rimskem modelu posredne vladavine prek lokalnih veljakov.<ref>{{Cite journal |last=Al-Tikriti |first=Nabil |year=2007 |title=Ottoman Iraq |journal=Journal of the Historical Society |volume=7 |issue=2 |pages=201–11 |doi=10.1111/j.1540-5923.2007.00214.x}}</ref>{{rp|203–204}} »Mosulska kultura se je razvijala manj po osmansko-turški kot po iraško-arabski liniji in turščina, uradni jezik države, zagotovo ni bila prevladujoč jezik v provinci.« V skladu s svojim statusom politično stabilne trgovske poti med Sredozemljem in Perzijskim zalivom se je Mosul močno razvil v 17. in zgodnjem 18. stoletju. Tako kot razvoj mameluške dinastije v [[Bagdad]]u se je v tem času »družina DŽalili uveljavljala kot nesporni gospodar Mosula« in »pomagala povezovati Mosul s predosmansko, predturkmensko, predmongolsko in arabsko kulturno dediščino, kar naj bi mesto postavilo na pot, da si ponovno pridobi nekaj ugleda in pomembnosti, ki ju je uživalo pod zlato vladavino Badr ad-Din Lulu'a.« Skupaj z družinama al-Umari in Tasin al-Mufti so Džalili oblikovali »urbano majhno in srednje plemstvo ter novo posestniško elito«, ki je premaknila nadzor prejšnjih podeželskih plemen. Take družine se ustanovijo prek zasebnega podjetja, utrdijo svoj vpliv in premoženje z najemnino zemlje in davki na proizvodnjo. Tako kot izvoljeni uradniki so na družbeno arhitekturo Mosula močno vplivali dominikanski očetje, ki so leta 1750 prispeli v Mosul, poslal pa jih je [[papež Benedikt XIV.]] (Mosul je imel veliko krščanskega prebivalstva, pretežno avtohtonih Asircev).<ref name="Woods 2006">{{navedi splet |last=Woods |first=Richard |year=2006 |title=Iraq Perspectives: Catholics and Dominicans in Iraq |url=http://www.domlife.org/Justice/Iraq/PerspectivesJanuary06.htm |access-date=2009-09-13 |publisher=Dominican Life}}</ref> Leta 1873 so jim sledile dominikanske redovnice, ki so ustanovile šole, zdravstvene klinike, tiskarno, sirotišnico in delavnice za poučevanje deklet šivanja in vezenja.<ref>{{navedi knjigo |last=Rasam |first=Suha |url=https://books.google.com/books?id=GYC93sfHXAEC&pg=PA138 |title=Christianity in Iraq: Its Origins and Development to the Present Day |publisher=Gracewing |year=2005 |isbn=9780852446331 |access-date=2009-09-13}}</ref> Kongregacija dominikanskih sester, ustanovljena v 19. stoletju, je imela še v začetku 21. stoletja matično hišo v Mosulu. Več kot 120 asirskih iraških sester je pripadalo tej kongregaciji. V 19. stoletju je osmanska vlada začela ponovno prevzemati osrednji nadzor nad svojimi oddaljenimi provincami. Njihov cilj je bil »obnoviti osmansko zakonodajo in pomladiti vojsko« ter oživiti »varno davčno osnovo za vlado«.<ref name="Shields2000">{{navedi knjigo |last=Shields |first=Sarah D. |title=Mosul Before Iraq: Like Bees Making Five-Sided Cells |publisher=State University of New York Press |year=2000 |isbn=0-7914-4487-2 |location=Albanay}}</ref>{{rp|24–26}} Da bi ponovno vzpostavil oblast, je sultan leta 1834 odpravil javne volitve za guvernerja, in začel »nevtralizirati] lokalne družine, kot so Džalili in njihov razred« in neposredno imenovati nove guvernerje, ki niso Maslavi (Mosulčani). V skladu s svojo ponovno vključitvijo v okvir centralne vlade se je moral Mosul uskladiti z novo osmansko reformno zakonodajo, vključno s standardizacijo tarifnih stopenj, konsolidacijo notranjih davkov in integracijo upravnega aparata s centralno vlado. Ta proces se je začel leta 1834 z imenovanjem Bajraktarja Mehmed Paše, ki naj bi vladal Mosulu naslednja štiri leta. Po njegovi vladavini je osmanska vlada (v želji, da bi še vedno omejila vpliv močnih lokalnih družin) imenovala vrsto guvernerjev v hitrem zaporedju, ki so vladali »samo za kratek čas, preden so bili poslani nekam drugam, da bi vladali, kar je onemogočilo nobenega od njih doseči znatno bazo lokalne moči.« Pomen Mosula kot trgovskega središča je upadel po odprtju [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]], ki je omogočil, da je blago skozi Mosul potovalo v Indijo in iz nje po morju namesto po kopnem. Mosul je bil glavno mesto vilajeta Mosul, enega od treh vilajetov (provinc) Osmanskega Iraka, s kratko prekinitvijo leta 1623, ko je mesto zavzela Perzija. === 1918 do 1990 === Ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] oktobra 1918 so britanske sile po premirju v Mudrosu zasedle Mosul. Po vojni sta mesto in okolica postala del britanskega okupiranega Iraka (1918–1920) in nato Mandatnega Iraka (1920–1932). Ta mandat je izpodbijala Turčija, ki je še naprej zahtevala območje z utemeljitvijo, da je bilo med podpisom premirja pod osmanskim nadzorom. V [[Lozanski sporazum|Lozanskem sporazumu]] je bil spor glede Mosula prepuščen prihodnjemu reševanju [[Društvo narodov|Društva narodov]]. Leta 1926 je bila iraška posest Mosula potrjena s sporazumom med Turčijo in Veliko Britanijo, ki ga je posredovalo Društvo narodov. Nekdanji osmanski vilajet Mosul je postal guverner Ninive v Iraku, vendar je Mosul ostal glavno mesto province. [[File:Hadba-16200v.jpg|thumb|left|Mosul leta 1932. Zaradi nagnjenega minareta [[Velika mošeja al-Nuri, Mosul|Velike mošeje al-Nuri]] je mesto dobilo vzdevek 'grbavec' (الحدباء al-Ḥadbāˈ).]] Mosul je znova oživel z odkritjem [[nafta|nafte]] na tem območju od poznih 1920-ih naprej. Postal je povezava za pretok nafte prek tovornjakov in cevovodov v Turčijo in Sirijo. Rafinerija Kjuarah je bila zgrajena v približno eni uri vožnje od mesta in je bila uporabljena za predelavo [[katran]]a za projekte gradnje cest. Med iransko-iraško vojno je bila poškodovana, vendar ne uničena. Odprtje Univerze v Mosulu leta 1967 je omogočilo izobraževanje mnogim v mestu in okolici. [[File:Mosul, 1968.jpg|thumb|Mosul, 1968]] [[File:Iraqi police, U.S. Soldiers patrol neighborhood in Mosul DVIDS40282.jpg|thumb|228x228px|Iraška policija, ameriški vojaki patruljirajo v soseski Mosula, 19. marec 2007]] Po iraških uporih leta 1991 je bil Mosul vključen v severno območje prepovedi letenja, ki so ga med letoma 1991 in 2003 uvedle in nadzorovale Združene države in Velika Britanija. Čeprav je to preprečilo Sadamovim silam, da bi znova začele obsežne vojaške operacije v regiji, ni ustavilo njegovega režima pri izvajanju stalne politike 'arabizacije', s katero se je demografija nekaterih območij guvernata Ninive postopoma spremenila. Kljub temu programu so Mosul in njegova okoliška mesta in vasi ostali dom mešanici Arabcev, Kurdov, Asircev, Armencev, Turkmenov, Šabakov, nekaj Judov in izoliranih populacij Jezidov, Mandejcev, Kavlijev in Čerkezov. Sadam je lahko postavil dele 5. armade v garnizijo v Mosul, mednarodno letališče v Mosulu je imel pod vojaškim nadzorom in je iz Mosula veliko rekrutiral za svoje vojaške častnike. To je morda zato, ker je bila večina častnikov in generalov iraške vojske iz Mosula veliko pred Sadamovim režimom. === Ameriška invazija 2003 === [[File:Defense.gov News Photo 030722-A-3450H-043.jpg|thumb|300px|Sinova Sadama Huseina Kusaj in Udaj sta bila ubita v streljanju v Mosulu 22. julija 2003]] Ko je bila leta 2003 načrtovana invazija na Irak, so ZDA prvotno nameravale namestiti vojake v Turčiji in izvesti prodor v severni Irak, da bi zavzele Mosul, vendar je turški parlament zavrnil izdajo dovoljenja za operacijo. Ko je marca 2003 izbruhnila vojna v Iraku, je bila ameriška vojaška dejavnost na tem območju omejena na strateško bombardiranje s posebnimi silami, ki so jih v bližini spustile iz zraka. Mosul je padel 11. aprila 2003, ko je 5. korpus iraške vojske, zvest Sadamu, zapustil mesto in se predal dva dni po padcu Bagdada. Specialne enote ameriške vojske s kurdskimi borci so hitro prevzele civilni nadzor nad mestom. Nato se je začelo obsežno ropanje, preden je bil dosežen dogovor o odstopu celotnega nadzora ameriškim silam. 22. julija 2003 sta bila sinova Sadama Huseina, Udaj Hussein in Kusaj Hussein, ubita v streljanju s koalicijskimi silami v Mosulu po neuspelem poskusu njunega prijetja.<ref>[http://www.cnn.com/2003/WORLD/meast/07/22/sprj.irq.sons/index.html Pentagon: Saddam's sons killed in raid ]. CNN.com (2003-07-22). Retrieved on 2011-07-02.</ref> Mosul je služil tudi kot operativna baza za 101. letalsko-desantno divizijo ameriške vojske med okupacijsko fazo ''operacije Iraška svoboda''. Med svojim mandatom je 101. letalsko-desantna divizija lahko obsežno pregledala mesto in po nasvetu 431. bataljona za civilne zadeve, nevladnih organizacij in prebivalcev Mosula začela obnovitvena dela z zaposlitvijo prebivalcev Mosula v varnosti, elektriki, lokalno upravljanje, pitna voda, odpadna voda, odlaganje smeti, ceste, mostovi in ​​okoljska vprašanja.<ref>{{navedi novice |last1=Sheridan |first1=Mary Beth |title=For Help in Rebuilding Mosul, U.S. Turns to Its Former Foes |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/2003/04/25/for-help-in-rebuilding-mosul-us-turns-to-its-former-foes/ca1a1ff0-f5b3-421f-97a5-0c8a49f43364/ |access-date=27 September 2023 |newspaper=Washington Post |date=25 April 2003}}</ref><ref>{{cite press release |title=Coalition helps rebuild more than 800 schools in northern Iraq - Iraq {{!}} ReliefWeb |url=https://reliefweb.int/report/iraq/coalition-helps-rebuild-more-800-schools-northern-iraq |access-date=27 September 2023 |work=reliefweb.int |agency=US Department of State |date=11 October 2003 |language=en}}</ref> Druge enote ameriške vojske, ki so zasedle mesto, so bile bojna ekipa 4. brigade 1. konjeniške divizije, 172. brigada Stryker, 3. brigada - 2. pehotna divizija, 18. inženirska brigada (boj), četa Alpha, 14. inženirski bataljon - 555. bojni inženir brigade, 1. brigada-25. pehotna divizija, 511. četa vojaške policije, 812. četa vojaške policije in enote velikosti čete iz rezervnih komponent, element 364. brigade za civilne zadeve, in 404. bataljon za civilne zadeve, ki je pokrival območja sev. zelene črte. 67. bolnišnica za bojno podporo (CSH) je bila razporejena v podporo operaciji Iraška svoboda (OIF) od januarja 2004 do januarja 2005 in je izvajala ločene operacije v Mosulu in [[Tikrit]]u. Štab delovne skupine (TF) 67 in četa B sta delovala iz prednje operativne baze (FOB) Diamondback (Mosul), četa A pa iz FOB Speicher (Tikrit).<ref>{{navedi splet |url=https://www.stripes.com/news/w%C3%BCrzburg-hospital-team-is-home-from-iraq-1.28212 |title=Würzburg hospital team is home from Iraq - News - Stripes |website=www.stripes.com |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20201019221649/https://www.stripes.com/news/w%C3%BCrzburg-hospital-team-is-home-from-iraq-1.28212 |archive-date=2020-10-19}}</ref> 24. junija 2004 je usklajena serija avtomobilov bomb ubila 62 ljudi, med njimi veliko policistov. 21. decembra 2004 je bilo 14 ameriških vojakov, štirje ameriški uslužbenci Halliburtona in štirje iraški vojaki ubiti v samomorilskem napadu na jedilnico v sprednji operativni bazi (FOB) Marez poleg glavnega ameriškega vojaškega letališča v Mosulu. [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|Pentagon]] je sporočil, da je bilo v napadu, ki ga je izvedel samomorilski napadalec z eksplozivnim jopičem in uniformo iraških varnostnih služb, ranjenih še 72 ljudi. Islamistična skupina Vojska Ansar al-Suna (delno se je razvila iz Ansar al-Islama) je v spletni izjavi prevzela odgovornost za napad. Decembra 2007 je Irak ponovno odprl mednarodno letališče Mosul. Letalo Iraqi Airways je prepeljalo 152 romarjev na [[hadž]] v Bagdad, kar je bil prvi komercialni let, odkar so ameriške sile leta 1993 razglasile območje prepovedi letenja, čeprav so nadaljnji komercialni leti ostali prepovedani.<ref name="Forbes.com">{{navedi splet |title=Iraq reopens Mosul airport after 14 years – US military |website=Forbes|url=https://www.forbes.com/feeds/afx/2007/12/04/afx4401017.html}}{{dead link|date=January 2022|bot=medic}}</ref> 23. januarja 2008 je eksplozija v stanovanjski hiši ubila 36 ljudi. Naslednji dan je samomorilski napadalec, oblečen v policista, umoril vodjo lokalne policije, brigadnega generala Salaha Mohammeda al-Jubourija, direktorja policije v provinci Ninive, ko si je ogledoval mesto eksplozije. Maja 2008 so iraške vojaške sile, ki so jih podpirale ZDA in jih je vodi generalmajor Riyadh Jalal Tawfiq, poveljnik vojaških operacij v Mosulu, sprožile vojaško ofenzivo kampanje Ninava v upanju, da bodo mestu prinesle stabilnost in varnost.<ref>{{navedi novice |date=May 11, 2008 |title=Sadrists and Iraqi Government Reach Truce Deal |work=New York Times |url=https://www.nytimes.com/2008/05/11/world/middleeast/11iraq.html}}</ref> Predstavniki Mosula v iraškem parlamentu, intelektualci mesta in druge zaskrbljene humanitarne skupine so se strinjali, da je nujno treba najti rešitev za nevzdržne razmere v mestu, vendar so še vedno verjeli, da je rešitev politična in administrativna. Spraševali so se tudi, ali bi tako obsežna vojaška ofenziva prizanesla življenja nedolžnim ljudem. Vsi ti dejavniki so mesto med letoma 2003 in 2008 prikrajšali za njegove zgodovinske, znanstvene in intelektualne temelje, ko so številni znanstveniki, profesorji, akademiki, zdravniki, zdravstveni delavci, inženirji, odvetniki, novinarji, verski duhovniki (tako muslimanski kot krščanski), zgodovinarji, kot pa tudi strokovnjaki in umetniki, so bili ubiti ali prisiljeni zapustiti mesto pod grožnjo ustrelitve, natanko tako kot se je v tistih letih zgodilo drugod po Iraku.<ref>{{navedi splet |title=Plight of Iraqi Academics |url=http://www.iraqis.org.uk/Contents/HR/pia_ppp_605.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060515183228/http://www.iraqis.org.uk/Contents/HR/pia_ppp_605.pdf |archive-date=May 15, 2006 |access-date=2008-05-10}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Human Rights in Iraq |url=http://almosul.org/Contents/HR/0_FP_HR.htm |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20060629172718/http://almosul.org/Contents/HR/0_FP_HR.htm |archive-date=June 29, 2006 |access-date=2009-03-12}}</ref> === Krščanski eksodus === Leta 2008 je veliko asirskih kristjanov (približno 12.000) pobegnilo iz mesta po valu umorov in groženj njihovi skupnosti. Umor ducata Asircev, grožnje, da bodo drugi pomorjeni, če se ne spreobrnejo v islam, in uničenje njihovih hiš so sprožili hiter eksodus krščanskega prebivalstva. Nekateri so zbežali v Sirijo in Turčijo; drugi so dobili zavetje v cerkvah in samostanih. Med sunitskimi fundamentalisti in nekaterimi kurdskimi skupinami so se izmenjale obtožbe, da stojijo za tem novim eksodusom. Nekatere trditve so to povezovale s provincialnimi volitvami januarja 2009 in s tem povezanimi zahtevami asirskih kristjanov po širši zastopanosti v provincialnih svetih.<ref>Muir, Jim. (2008-10-28) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/middle_east/7696242.stm "Iraqi Christians' fear of exile"]. BBC News. Retrieved on 2011-07-02.</ref><ref>"[http://www.cnn.com/2008/WORLD/meast/10/11/iraq.violence/index.html Christians flee Iraqi city after killings, threats, officials say] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081012122918/http://www.cnn.com/2008/WORLD/meast/10/11/iraq.violence/index.html |date=2008-10-12 }}." [[CNN]]. 11 October 2008.</ref> Mosul je bil napaden 4. junija 2014. Po šestih dneh bojev je [[Islamska država]] 10. junija med ofenzivo v Severnem Iraku junija 2014 prevzela mesto.<ref>{{navedi novice |title=Iraq's battles need sense of resolve |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-29516539|first = Lyse|last = Doucet|date = 6 October 2014}}</ref><ref>{{Citation |title=Iraq, Islamic State, Baghdad, War |date=Sep 2014 |url=http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2014/09/iraq-islamic-state-baghdad-war.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20141019181057/http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2014/09/iraq-islamic-state-baghdad-war.html |publisher=Al monitor |access-date=2014-10-19 |archive-date=2014-10-19 |url-status=dead}}</ref> Do avgusta je bila nova mestna uprava ISIS-a disfunkcionalna, s pogostimi izpadi električne energije, oslabljeno oskrbo z vodo, propadom infrastrukture in slabim zdravstvenim varstvom. === Vlada Islamske države === Po več kot dveh letih zasedbe Mosula s strani ISIS so iraške sile s pomočjo ameriških in francoskih sil 16. oktobra 2016 sprožile skupno ofenzivo, da bi ga ponovno zavzele. Bitka za Mosul je veljala za ključno v vojaškem posredovanju proti ISIS.<ref>{{navedi novice |last1=Yan |first1=Holly |last2=Muaddi |first2=Nadeem |date=17 October 2016 |title=Why the battle for Mosul matters in the fight against ISIS |work=CNN |url=http://www.cnn.com/2016/10/17/middleeast/battle-for-mosul/ |access-date=17 October 2016}}</ref> Vojaška ofenziva za ponovno zavzetje mesta je bila največja napotitev iraških sil po invaziji ameriških in koalicijskih sil leta 2003. 9. julija 2017 je premier Haider Al-Abadi prispel na priprave, da bi razglasil popolno osvoboditev in povrnitev Mosula po treh leta nadzora ISIS. Naslednji dan je bila podana uradna izjava. Bitka se je nadaljevala še nekaj tednov v starem mestu, preden so iraške sile 21. julija 2017 ponovno prevzele popoln nadzor nad Mosulom.<ref name="last ISIS stronghold">{{navedi splet |last=Ivor Prickett |date=1 August 2017 |title=In Mosul, Revealing the Last ISIS Stronghold |url=https://www.nytimes.com/2017/08/01/world/middleeast/mosul-isis-survivors-rights.html |access-date=5 November 2017 |website=The New York Times}}</ref><ref name="residual">{{navedi splet |date=21 July 2017 |title=Civilians return to Mosul as Iraqi forces mop up residual ISIS fighters |url=https://www.stripes.com/news/civilians-return-to-mosul-as-iraqi-forces-mop-up-residual-isis-fighters-1.479136 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170721230747/https://www.stripes.com/news/civilians-return-to-mosul-as-iraqi-forces-mop-up-residual-isis-fighters-1.479136 |archive-date=21 July 2017 |access-date=22 July 2017 |website=Stars and Stripes |df=dmy-all}}</ref> Po navedbah kurdskih obveščevalnih služb je bilo v bitki ubitih na desettisoče civilistov, večina mesta pa je bila uničena zaradi koalicijskih zračnih napadov in iraškega granatiranja. == Demografija == Po besedah ​​Salahudina Khuda Bakhša je bil arabski geograf [[Ibn Havkal]] v Mosulu leta 969 n. št. (358 po [[hidžra|hidžri]]). Imenoval ga je »lepo mesto z odličnimi trgi, obdano s plodnimi območji, od katerih je najbolj slavna okolica Niniv, kjer je bil prerok Jona. V 10. stoletju so prebivalstvo sestavljali Arabci in številna okrožja okoli Mosula, ki zasedajo celotno Dijar Rabia, je natančno naštela Ibn Havkal.«<ref name="Bakhsh">{{navedi knjigo|author=Salahuddin Khuda Bakhsh|title=A History of the Islamic Peoples|url=https://books.google.com/books?id=ot1RzQEACAAJ|year=1914|publisher=University of Calcutta}}</ref> V 20. stoletju je bil Mosul pokazatelj mešanja etničnih in verskih kultur v Iraku. Danes ima Mosul večino sunitskih Arabcev v mestnih območjih, kot je središče Mosula zahodno od Tigrisa; čez Tigris in severneje v primestnih območjih je na tisoče Asircev, Kurdov, Turkmenov, Šabakov, Jezidov, Armencev in Mandejcev sestavljalo ostalo prebivalstvo Mosula.<ref>[http://www.encyclopedia.com/doc/1E1-Mosul.html Mosul|Encyclopedia.com: Facts, Pictures, Information]. Encyclopedia.com. Retrieved on 2011-07-02.</ref> Šabaki so bili skoncentrirani na vzhodnem obrobju mesta. == Geografija == Mosul stoji 223 metrov nad morsko gladino v regiji Gornje Mezopotamije na Bližnjem vzhodu. Jugozahodno od Mosula je [[Sirska puščava]], na vzhodu pa gorovje [[Zagros]]. Pet mostov prečka Tigris v Mosulu, znan od severa proti jugu kot: [79] * Most Al Šohada (ali "Tretji most") * Peti most; most je bil uničen zaradi letalskih napadov ameriške koalicije 3. novembra 2016. * Stari most (ali "železni most" ali "prvi most") * Most Al Hurija (dobesedno »most svobode«, znan tudi kot »drugi most«): most al-Huriya, ki je približno 1 km severno od 4. mostu in 0,8 km južno od 1. mostu, povezuje soseski Bab at-Tawb na zahodnem bregu in al-Faisalija na vzhodnem bregu. Pred uničenjem mostu l. Leta 2016 je most na dan po ocenah prečkalo 10.495 vozil. Oktobra 2016 je ameriški zračni napad uničil prvo razpetino mostu (začenši z leve) skupaj z levoobrežni pristop. Kasneje so bombni napadi Islamske države uničili še tri razpone (4., 5. in 6.) in poškodovali zadnji dve (2. in 3. razpon). Po tem so sile iraške vojske postavile začasen pontonski most 0,2 km severno od mostu al-Hurija, da bi zagotovile nadomestno pot za dnevne migrante. * Četrti most Mosulski jez je bil zgrajen v 1980-ih za oskrbo Mosula s hidroelektrično energijo in vodo. Kljub temu so izpadi oskrbe z vodo še vedno pogosti. Mosul ima vroče polsušno podnebje (''BSh''), ki meji na sredozemsko podnebje (''Csa''), z izjemno vročimi, dolgotrajnimi, suhimi poletji, kratkimi blagimi sezonami in zmerno mokrimi, relativno hladnimi zimami. == Zgodovinske in verske stavbe == Mosul je bogat s starimi zgodovinskimi kraji in starodavnimi stavbami: mošejami, gradovi, cerkvami, samostani in šolami, od katerih imajo mnoge pomembne arhitekturne značilnosti in okrasna dela. Središče mesta obvladuje labirint ulic in hiš iz 19. stoletja. Tržnice so znane po mešanici ljudi, ki se tam prerivajo: Arabci, Kurdi, Asirci, iraški Judje, iraški Turkmeni, Armenci, Jazidi, Mandejci, Romi in Šabaki. [[Mosulski muzej]] vsebuje številne najdbe iz starodavnih najdišč starih asirskih prestolnic Ninive in Nimrud. Razporejen je okoli dvorišča in s fasado iz mosulskega marmorja, ki vsebuje prikaze življenja v Mosulu, prikazanega v obliki table. Dne 26. februarja 2015 so borci ISIL uničili starodavne asirske artefakte v muzeju. Angleška pisateljica [[Agatha Christie]] je živela v Mosulu, medtem ko je njen drugi mož Max Mallowan, arheolog, sodeloval pri izkopavanjih v Nimrudu.<ref>{{Navedi splet |url=https://uk.reuters.com/article/uk-mideast-crisis-iraq-agathachristie/in-the-ruins-of-an-iraqi-city-memories-of-agatha-christie-idUKKBN1AK1GW |title=Reuters |accessdate=2024-06-04 |archive-date=2020-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201021050947/https://uk.reuters.com/article/uk-mideast-crisis-iraq-agathachristie/in-the-ruins-of-an-iraqi-city-memories-of-agatha-christie-idUKKBN1AK1GW |url-status=dead }}</ref> == Zgodovinske mošeje in svetišča == {| class="wikitable sortable" |+ V Mosulu ! Stavba ! class="unsortable"|Slika ! Četrt ! Posvečena ! prvič zgrajena ! Obdobje ! class="unsortable"|Opomba |- |[[Velika mošeja Al Nuri, Mosul|Velika mošeja Al Nuri]] |[[File:منارة الحدباء.jpg|80px]] |Staro mesto Mosul |Sunitizem |1172–1173 |Zengid |Prvo zgradil Nur al-Din Zangi v letih 1172-1173. Najbolj znana je po nagnjenem minaretu, znanem kot ''Al-Hadba'' (grbavec). Molitvena dvorana je bila ponovno zgrajena sredi 20. stoletja, med letoma 1940 in 1950. Uničena leta 2017 med bitko za Mosul in je trenutno v obsežni obnovi. |- |[[Mošeja Al-Nabi Junus]] |[[File:NiniveNabiYunisMinaret.jpg|80px]] |An Nabi Junus |Sunitizem |1365 |[[Seldžuki]] |Zgrajena nad staro asirsko krščansko cerkevijo. Verjamejo, da vsebuje Jonove ostanke. Leta 2014 jo je porušila Islamska država Iraka in Levanta. |- |Mošeja Al-Nabi Džirdžis | |Staro mesto Mosul |Sunitizem |1393 |[[Timuridi]] |Gradnjo je ukazal [[Tamur Lenk]] leta 1393. Vsebuje grobnico, ki naj bi bila grobnica sv. Jurija. Vsebuje dve molitveni dvorani za privržence Šafijev in Hanafijev. Leta 2014 ga je porušila Islamska država. |- |Mošeja Al-Nabi Šith |[[File:Mosque of the Prophet Sheet (Mosul).jpg|80px]] |Ar Rafidajn |[[Šiitizem]] |1815 |[[Osmani]] |Verjamejo, da vsebuje grobnico Setha, Adamovega sina. Nekdaj del velikega pokopališča in obdana z mavzoleji, ki jih ni več. Popolnoma nova stavba je bila zgrajena med 1970 in 1980. Islamska država jo je leta 2014 porušila, vendar je v fazi obnove. |- |Mošeja Imama al-Baherja |[[File:Mosque of Al-Imam Al-Baher.jpg|80px]] |Mahalat al-Imam al-Bahir |Sunitizem |1259 |Zengid |V dobi Zengidov jo je zgradil Badr al-Din Lulu. Ima grob ostankov imama al-Bahirja, [[Mohamed]]ovega potomca. Leta 2014 jo je porušila Islamska država, vendar je bila leta 2022 obnovljena. |- |Mavzolej Jahja Abu al-Kasima |[[File:مرقد الإمام يحيى أبو القاسم قبل تفجيره من قبل داعش.jpg|80px]] |Shafaa |Šiitizem |1239 |Zengid |V dobi Zengidov ga je zgradil Badr al-Din Lulu. Ima grob ostankov Jahja Abu al-Kasima ibn Hasana, Mohamedovega potomca. Leta 2014 ga je porušila Islamska država. |- |Mošeja Al-Imam Muhsin |[[File:Manaras.jpg|80px]] |Shafaa |Sunitizem in šiitizem |12. stoletje |Seldžuki (mošeja in medresa), Zengid (svetišče) |Nekdanji kompleks mošeje in medrese, zgrajen v času Seldžukov, je medreso v zengidskem obdobju spremenil v svetišče za Muhsina ibn Alija Badr al-Din Luluja. Leta 2014 ga je porušila Islamska država. |- |Mavzolej Imam Awn Al-Dina |[[File:Imam awn al din.jpg|80px]] |Bab at-Tub |Šiitizem |1248 |Zengid |Zgradba, ki jo je zgradil Badr al-Din Lulu, je preživela mongolske invazije v 13. stoletju. V njem so pokopani ostanki Avn al-Din ibn Hasana. Leta 2014 ga je porušila Islamska država.<ref>{{navedi splet |date=2014-07-28 |title=The Shrine of Mashhad al-Imam 'Awn al-Din has been destroyed (Mosul, Iraq, 25th July 2014) |url=https://conflictantiquities.wordpress.com/2014/07/28/syria-iraq-islamic-state-destruction-shrine-mashhad-al-imam-awn-al-din/ |access-date=2022-06-10 |website=conflict antiquities |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=راضي |first=علي محسن |date=2014-07-24 |title=داعش الارهابي يفجّر مرقد اً دينياً أثرياً ' وسط الموصل يعود تاريخ بنائه إلى القرن الثاني عشر |url=http://burathanews.com/arabic/news/243197 |access-date=2022-06-10 |website=وكالة أنباء براثا |language=ar-iq |archive-date=2023-11-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231124121118/http://burathanews.com/arabic/news/243197 |url-status=dead }}</ref> |- |Mošeja Hamu al-Kadu | |Al Midan |Sunitizem |1881 |Osmani |V osmanskem obdobju jo je zgradil Abdulah Čalabi, bogati trgovec. Vsebuje grobnico Ala al-Dina, ki je potomec Abdula Kadirja al-Džilanija. Leta 2014 ga je porušila Islamska država.<ref>{{navedi splet|url=http://rudaw.net/english/middleeast/iraq/060320151|title=ISIS destroys beloved mosque in central Mosul|agency=Rudaw}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ibtimes.co.uk/iraq-isis-destroys-19th-century-ottoman-mosque-central-mosul-1490786|title=Iraq: Isis destroys 19th century Ottoman mosque in central Mosul|author=Gianluca Mezzofiore|work=International Business Times UK|date=6 March 2015}}</ref> |- |Svetišče šejka Fathi al-Mavsilija |[[File:Shaykh Fathi Rahimahullah.jpg|80px]] |Bab Sindžar |Sunitizem |835 |Seldžuki |Verski kompleks vključuje mošejo in grobnico Al-Fatha al-Mavsilija, cenjenega asketa, ki je živel v Mosulu. |- |} === Cerkve in samostani === Mosul je imel največji delež asirskih kristjanov med vsemi iraškimi mesti zunaj kurdske regije in vsebuje več zanimivih starih cerkva, od katerih nekatere izvirno izvirajo iz zgodnjih stoletij krščanstva. Njegove starodavne asirske cerkve so pogosto skrite in njihovih vhodov v debelih zidovih je težko najti. Nekatere od njih so pretrpele pretirane obnove. *'''Šamoun Al-Safa''' (Sv. Peter, Mar Petros): Ta cerkev je iz 13. stoletja in je poimenovana po Šamoun Al-Safa ali sv. Petru (''Mar Petros'' v asirski aramejščini). Prej se je imenovala po apostolih Petru in Pavlu, v njej pa so živele redovnice Srca Jezusovega. *'''Cerkev svetega Tomaža''' (''Mar Touma'' v asirski aramejščini): ena najstarejših zgodovinskih cerkva, poimenovana po apostolu svetem Tomažu, ki je oznanjal evangelij na Vzhodu, vključno z Indijo. Natančen čas njene ustanovitve ni znan, vendar je bilo pred letom 770 našega štetja, saj je Al-Mahdi, abasidski kalif, omenjen, da je poslušal pritožbe glede te cerkve na svojem potovanju v Mosul. *'''Cerkev Mar Petion''': ''Mar Petion'', ki ga je njegov bratranec izobraževal v samostanu, je bil mučen leta 446 našega štetja. Je prva kaldejska katoliška cerkev v Mosulu po združitvi številnih Asircev z Rimom v 17. stoletju. Izvira iz 10. stoletja in leži 3 m pod nivojem ulice. Ta cerkev je bila uničena in je bila večkrat obnovljena. Na enem izmed treh delov je bila leta 1942 zgrajena dvorana. Zaradi tega je večina umetniških značilnosti močno poškodovana. *'''Starodavna cerkev Tahira''' (Brezmadežna): Blizu Baš Tapia velja za eno najstarejših cerkva v Mosulu. Noben dokaz ne pomaga določiti njenega natančnega območja. Lahko bi šlo za ostanke cerkve Gornjega samostana ali za porušeno cerkev Mar Zena. Cerkev Al-Tahira sega v 7. stoletje in leži 3 m pod nivojem ulice. Nazadnje rekonstruirana leta 1743. *'''Cerkev Al-Tahera''': Sirska katoliška cerkev, dokončana leta 1862. *'''Cerkev Mar Hudeni''': Ime je dobila po Mar Ahudemmehu (Hudeni) Maphrianu iz Tikrita, ki je bil mučen leta 575 n. št.. Mar Hudeni je stara cerkev Tikritanov v Mosulu. Datira v 10. stoletje, leži 7 m pod nivojem ulice in je bila prvič rekonstruirana leta 1970. Ljudje lahko dobijo mineralno vodo iz vodnjaka na njenem dvorišču. Veriga, pritrjena v steno, naj bi zdravila epileptike. *'''Samostan sv. Jurija''' (''Mar Gurguis''): ena najstarejših cerkva v Mosulu, poimenovana po sv. Juriju, ki stoji severno od Mosula, je bila verjetno zgrajena pozno v 17. stoletju. Romarji iz različnih koncev severa ga obiščejo vsako leto spomladi, ko se veliko ljudi odpravi tja tudi na počitnice. Stoji približno 6 m pod nivojem ulice. Nad staro cerkev so leta 1931 zgradili sodobno cerkev, s čimer so odpravili velik del njenega arheološkega pomena. Edina spomenika, ki sta ostala, sta marmornat podboj vrat, okrašen z vklesanim napisom ''Estrangelo'' (Sirščina) in dve niši, ki izvirata iz 13. ali 14. stoletja. *'''Mar Matte''': Ta samostan stoji približno 20 km vzhodno od Mosula na vrhu visoke gore Maqloub. Zgradil ga je Mar Matte, menih, ki je z več drugimi menihi leta 362 pobegnil iz samostana Zuknin blizu mesta Amid (Dijarbakir) v južnem delu Male Azije (sodobna Turčija) in severu Iraka med vladavino cesarja [[Julijan (rimski cesar)|Julijana]] (361–363 n. št.). Ima dragoceno knjižnico s sirskimi spisi. *'''Samostan Mar Behnam''': imenovan tudi Deir Al-Džubb (samostan cistern) in zgrajen v 12. ali 13. stoletju, leži na Ninivski planpti blizu Nimruda približno 32 km jugozahodno od Mosula. Samostan, velika utrdbi podobna zgradba, se dviga poleg grobnice Mar Behnama, princa, ki so ga ubili Sasanidi, morda v 4. stoletju našega štetja. Po legendi je bil sin asirskega kralja. *'''Samostan sv. Elije''' (''Dair Mar Elia''): iz 6. stoletja je bil najstarejši krščanski samostan v Iraku, dokler ga ni januarja 2016 uničila ISIS.<ref>[https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=16493810 Chaplains Struggle to Protect Monastery in Iraq]. NPR's ''Morning Edition'', 21 November 2007. Retrieved on 2011-07-02.</ref> '''[[Grad Baštabija]]''': porušen grad iz 12. stoletja, ki se dviga visoko nad Tigrisom in je bil eden redkih ostankov starega obzidja Mosula, dokler ga leta 2015 ni delno porušila IS. ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == *[http://www.lib.utexas.edu/maps/middle_east_and_asia/mosul_2003.jpg Zemljevid mesta]. National Imagery and Mapping Agency, lib.utexas.edu * {{navedi splet |author=ArchNet.org |publisher=MIT School of Architecture and Planning |location=Cambridge, Massachusetts, ZDA |url=http://archnet.org/library/places/one-place.jsp?place_id=1944 |title=Mosul |accessdate=2016-02-04 |archive-date=2012-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121210073507/http://archnet.org/library/places/one-place.jsp?place_id=1944 |url-status=dead }} [[Kategorija:Mesta v Iraku]] {{normativna kontrola}} izz6q2xcpenbq157jpenitugvl40esq 0 428623 6689464 6572818 2026-06-15T05:47:54Z Famberhorst 151469 /* Umetnostno zgodovinski pomen */ 6689464 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Bazilika svetega Servacija | fullname = | other name = Sintervaosbasiliek | native_name = Sint-Servaasbasiliek | native_name_lang = | image = <!-- wd --> | pushpin map = Nizozemska | coordinates = <!-- WD --> | location = [[Maastricht]] | country = [[Nizozemska]] | denomination = Rimskokatoliška | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = {{url|http://www.sintservaas.nl}} | former name = | bull date = | founded date = | founder = | dedication = | dedicated date = 1039 | consecrated date = | | functional status = bazilika minor | heritage designation = Rijksmonument 27168 | architecture type = | style = [[Romanska arhitektura]], [[Gotska arhitektura]] | | metropolis = | diocese = | archbishop = | bishop = | dean = | footnotes = | extra = }} [[Image:Dehio 47 Maestricht S Servaes.jpg|thumb|260px|Tloris cerkve brez križnega hodnika]] '''Bazilika svetega Servacija''' je [[rimskokatoliška cerkev]], posvečena svetemu Servaciju, v mestu [[Maastricht]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Arhitekturni hibrid, a predvsem [[romanska arhitektura|romanska]] cerkev se nahaja ob gotski cerkvi svetega Janeza na glavnem mestnem trgu Vrijthof. == Zgodovina == Današnja cerkev je verjetno četrta cerkev, ki je bila zgrajena na mestu groba sv. Servacija, armenska misijonarja, ki je bil škof Tongerena in naj bi umrl leta 384 v Maastrichtu. <ref>According to the late-Medieval list of 21 holy bishops of Maastricht, Servatius was the first bishop of Maastricht.</ref> Majhno spominsko kapelo na svetnikovem grobu je škof Monulph nadomestil z veliko kamnito cerkvijo okoli leta 570. To cerkev je nadomestila večja [[romar|romarska]] cerkev v poznem 7. stoletju, ki jo je nato nadomestila današnja struktura, ki je bila zgrajena v več fazah v obdobju več kot 100 let. [[Cerkvena ladja|Ladja]] je bila zgrajena v prvi polovici 11. stoletja, [[transept]] v drugi polovici stoletja, ter [[prezbiterij|kor]] in [[westwerk]] v 12. stoletju. [[romanska arhitektura|Romanska]] cerkev je bila zgrajena v obdobju, v katerem je kapitelj svetega Servacija ohranil tesne vezi s [[sveto rimsko cesarstvo|svetim rimskim cesarstvom]], kar je omogočilo zgradbi, da je imela pomen nemške cesarske cerkve. Posvetitve cerkve leta 1039 se je udeležil tudi cesar [[Henrik III. Nemški |Henrik III.]] in dvanajst škofov. Večina srednjeveških upraviteljev cerkve so bili sinovi najvišjih nemških plemiških družin. Več jih je opravljalo funkcijo kanclerja nemškega cesarstva, vsaj osem jih je postalo nadškofov. <ref>See ''List of provosts of the chapter of Saint Servatius'' on Dutch Wikipedia.</ref> Skulpture ''Bergportaala'' na južni strani cerkve so nastale okoli 1180 in se veljajo za pozno romanske ali zgodnje gotske. Vse kapele ob stranskih ladjah so gotske (14. in 15. stoletje), zato je strop glavne ladje in transepta [[obok]]an. Leta 1556 je bil dodan poznogotski stolp na westwerku med dvema obstoječima stolpoma. Leta 1770 je bil celoten westwerk okronan z baročnimi [[fiala (arhitektura)|fialami]], ki jih je zasnoval arhitekt iz [[Liège|Lièga]], Etienne Fayen. Skozi stoletja je notranjost cerkve doživela veliko sprememb. V 17. stoletju so podrli gotski [[korna pregrada|korno pregrado]] z upodobitvami življenja svetega Servacija. Fragmente zaslona iz 14. stoletja so odkrili v 1980-ih ob obnovitvenih delih in jih zdaj hranijo v cerkvenem lapidariju v kripti. Do konca 18. stoletja je bila celotna notranjost cerkve bele barve, pisane srednjeveške [[vitraj]]e je nadomestilo brezbarvno steklo in cerkev je postala izrazito baročna. Severni transept ima nekaj [[epitaf]]ov, od katerih je tisti Egidiusa Ruyschena v renesančnem slogu verjetno najbolj izviren. V bližini je impresiven grob grofa in grofice van den Bergh (Johannes Bossier, 1685), ki je bil prenesen iz dominikanske cerkve v Maastrichtu. Od dominikanske cerkve so prenesli tudi bogato okrašene spovednice flamskega kiparja Daniela Van Vlierdena (Hasselt, 1700), ki se nahajajo v različnih delih cerkve. Leta 1797 so kapitelj ukinili francoski revolucionarji in cerkev je bila uporabljena kot vojaški konjski hlev. Oprema cerkve je bila prodana, ukradena ali razbita. Prav tako je v prvih letih francoske okupacije izginila večina cerkvenih zakladov. Leta 1804 je bila cerkev vrnjena župniji, vendar je bila stavba prazna in propadla. V obdobju, ki je sledilo, je bilo narejeno največ škode. Kapela sv. Maternusa iz 11. stoletja in Kraljevi kapeli (francoskih kraljev Karla VII. in Ludvika XI.) iz 15. stoletja, sta bili obravnavani kot nepopravljivi in sta bili porušeni. Iz liturgičnih razlogov je bilo potrebno znižati povišan kor, za kar je bila porušena osnovna kripta iz 11. stoletja. Leta 1846 so bile štiri plošče, ki so pripadale relikviariju svetega Servacija (''Noodkist'') prodane trgovcu starin in končale v Kraljevem muzeju umetnosti in zgodovine v Bruslju (''Musées royaux d'art et d'histoire de Bruxelles''). Med letoma 1866 in 1900 je cerkev doživela veliko rekonstrukcijo, v kateri je bilo nekaj škode narejene v preteklosti povrnjene. Obnovo je vodil znani nizozemski [[arhitekt]] [[Pierre Cuypers]]. Leta 1955 je požar povzročil da je Cuypersov neogotski westwerk zvonik padel skozi streho cerkve, in spet je bila potrebna temeljita obnova (1982-1991). V tej zadnji obnovi je bila barvita shema notranje opreme v veliki meri odstranjena. Tudi v tej zadnji obnovi so bila izvedena obsežna izkopavanja, tako v cerkvi kot sosednjih zgradbah, odkrito je bilo veliko informacij o zgodovini cerkve in njenih predhodnicah. == Verski pomen == Prisotnost groba sv. Servacija v cerkveni [[kripta|kripti]] in številne [[relikvija|relikvije]] v cerkveni zakladnici, so skozi stoletja privabljale številne romarje. V 14. stoletju (morda pa že prej) je bilo romanje vsakih sedem let organizirano v sodelovanju z bližnjo [[Aachenska stolnica|stolnico v Aachnu]] in opatijo Kornelimünster, ki je pritegnilo v regijo več deset tisoč obiskovalcev. Ta tako imenovana ''Heiligdomsvaart'' so se nadaljevala vse do leta 1632, ko je Maastricht postal povezan z [[Republika Nizozemska |nizozemsko republiko]] (''Beleg van Maastricht''). ''Heiligdomsvaart'' je oživel v 19. stoletju in tradicija se nadaljuje tudi v današnjem času. Naslednji bo potekal julija 2018. Danes je bazilika sv. Servacija glavna cerkev dekanije Maastricht, ki pripada škofiji Roermond. Cerkev je še vedno center katolicizma v Maastrichtu (drugi glavna cerkev je [[Marijina bazilika (Maastricht)|Marijina bazilika). Cerkev je v [[bazilika|baziliko minor]] povzdignil [[papež Janez Pavel II.]] ob obisku leta 1985. == Umetnostno zgodovinski pomen == Čeprav ima sedanja zgradba precej hibridno podobo arhitekturnih slogov, je cerkev sv. Servacija ena najpomembnejših verskih zgradb v nekdanji kneževini-nadškofiji Liège. Tako vzhodni kor kot westwerk Maastrichtske cerkve sta odločilno vplivala na razvoj romanske arhitekture v dolini reke Meuse in [[Ren]]a. <ref>Den Hartog, pp. 141-142.</ref> Številni avtorji so opozorili na pomen pozno romanske skulpture južnega portala za zgodnji razvoj gotskega kiparstva v Franciji. <ref>Den Hartog, pp. 327-354, esp. notes 4 & 5 on p. 328.</ref> <gallery> File:Maastricht, StServatius, East facade01.jpg|Jugovzhodni stolp, apsida in pritlikava galerija File:St Servaas 20080913 choir.jpg|Notranjost vzhodnega kora File:Maastricht Sint-Servaasbasiliek BW 2017-08-19 15-56-11 s.jpg|Westwerk in južni portal Gedeelte van Basiliek van Sint Servaas in Maastricht, provincie Limburg in Nederland 03.jpg|Detail severného portálu File:Westwerk16.jpg|Notranjost westwerka, severna galerija File:St Servaas 20080913 emperor's hall.jpg|Cesarjeva dvorana, westwerk </gallery> === Romansko kiparstvo === Tako zunanjost vzhodnega kora kot notranjost westwerka sv. Servacija vsebujejo arhitekturno kiparstvo, ki se uvršča med najbolj zanimiva v Mozanski regiji. <ref>Den Hartog, p. 183.</ref> 34 dovršeno klesanih [[kapitel]]ov v westwerku prikazuje prizore iz znanih knjig kanona, kot je [[sveti Avguštin|Svetega Avguština]] ''De Civitate Dei'' in različnih [[Bestiarij |bestiarijev]]. Ponavljajoče se teme so: rastlinski okraski, živali, ljudje, ki se borijo z živalmi, ljudje prepleteni v rastlinah in ljudje, ki se pri dnevnih aktivnostih. Tesna povezanost so ugotovili umetnostni zgodovinarji med kapiteli v maastrichtskem westwerku in tistimi v vzhodnem koru Marijine bazilike v Maastrichtu in kripte v Rolduc cerkvi, pritlikave galerije Doppelkirche Schwarzrheindorf ([[Bonn]]) in palače Wartburg (v bližini Eisenacha). <ref> Mekking, pp. 195-202; Den Hartog, pp. 14-16.</ref> Tudi v westwerku sv. Servacija je oblikovana romanska korna pregrada, imenovana tudi ''dvojni relief''. Spodnji pravokotni del prikazuje ''Marijo in otroka'' v [[mandorla|mandorli]] z dvema angeloma, zgornji del prikazuje ''Kristusovo izročanje ključev nebes do svetemu Petru in sv. Servaciju''. Relief je tesno povezan s korno pregrado v cerkvi sv. Petra v Utrechtu. Drugje v cerkvah iz 12. stoletja [[Timpanon (arhitektura) |timpanon]] prikazuje ''Majestas Domini'' in ga je mogoče najti v okviru nekdanjega portala. Strop kora kaže ostanke stropne poslikave, ki prikazuje ''vizije Zaharije''. To je edino ohranjeno delo nekoč pomembne skupine slikarjev iz Maastrichta in Kölna, ki so prejeli veliko pohval Wolframa von Eschenbacha v njegovem ''Parsivalu''. Južni portal cerkve (''Bergportaal'') vsebuje kiparski okras, ki označuje obdobje prehoda med pozno romaniko in zgodnjo gotiko. Timpanon in dva notranja [[arhivolt]]a segata v okoli 1180 in sta v romanskem slogu, preostali del portala je gotski in izvira iz okoli 1215. <gallery> File:Maastricht, StServatius Apse, Romanesque capitals0.jpg|Kapiteli vzhodne fasade File:Maastricht StServatius Fight monkey dog.jpg|Detajl kapitela na westwerku File:Maastricht StServatius Sculpture1.jpg|Korna pregrada westwerka File:1StServaasKlooster18.jpg|Severozahodni portal File:Maastricht, StServatius, South portal01.jpg|Južni portal (detajl) </gallery> === Zakladnica === Od donacije srebrne relikvije v obliki rimskega slavoloka Karlovega biografa Einharda okoli leta 830, je cerkev dobila številne zaklade, ki so večinoma danes shranjeni v zakladnici. Med njimi so [[relikviarij]] in doprsni kip sv. Servacija, ključ, skodelice, [[škofovska palica]] in prsni križ sv. Servacija, velik [[pravoslavni križ]] in mnoge druge relikvije in liturgične posode, kot tudi pomembna zbirka srednjeveške slonovine in tekstila. <gallery> File:MaastrichtNoodkist04.jpg|Relikviarij (''Noodkist''), 12. st. File:StServatius-Treasury3.jpg|Ključ sv. Servacija, 9. st. File:StServatius-Treasury2.jpg|Doprsni kip sv. Servacija, 14./16. st. File:5ReliekkistIvoor07.jpg|Slonokoščena skrinja, 11. st. File:Textielschat02.jpg|Svilena obleka, 7./8. st. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Elizabeth den Hartog: ''Romanesque sculpture in Maastricht''. Maastricht, 2002 * A.M. Koldeweij: ''Der gude Sente Servas''. Assen/Maastricht, 1985 * Aart J.J. Mekking: ''De Sint-Servaaskerk te Maastricht''. Utrecht/Zutphen, 1986 {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Sint-Servaasbasiliek (Maastricht)}} * [http://www.sintservaas.nl Uradna spletna stran bazilike sv. Servacija] * [http://www.heiligdomsvaartmaastricht.nl Official site Heiligdomsvaart] [[Kategorija:Bazilike na Nizozemskem]] [[Kategorija:Romanska arhitektura na Nizozemskem]] [[kategorija:Gotska arhitektura na Nizozemskem]] [[Kategorija:Nekdanje stolnice]] [[Kategorija:Maastricht]] {{normativna kontrola}} sasw01m6cyjdwcmjxv14a5w22umtck7 3 428715 6689274 6688037 2026-06-14T16:56:17Z Yerpo 8417 /* Infopolje Župnija */ ? 6689274 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Arhiv-polje|[[/Arhiv 1|Arhiv 1]]{{,}} [[/Arhiv 2|Arhiv 2]]{{,}} [[/Arhiv 3|Arhiv 3]]}} == Popravek == Pozdravljeni, hvala za info o [[France Susman|dr. Susmanu]]. Toda ena velika napaka v besedilu je, da se je zavzemal za vecjo vlogo Petra in nikakor ne Pavla. Hvala za popravek. Lp {{nepodpisani|176.76.242.29|12:39, 31. januar 2017‎}} :Sicer članka nisem napisal jaz, sem pa popravil, dobro pa bi bilo dodati kakšen vir za to. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:52, 31. januar 2017 (CET) == Infopolje in Wikipodatki== Pozdravljen! Jaz nikako ne uspem pogruntati infopolja. Pa sem brala navodila. Če napišem samo - infopolje oseba - se ne napolni samo, ce izpolnim podatke, tudi ocitno ni prav, me vedno kdo popravi. A mi lahko, prosim, na kratko razlozis, kaj moram napisati, ko naredim nov zapis? Ne znajdem se ... Hvala! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:23, 2. februar 2017 (CET) :{{u|FortunaB}}: Verjamem, da je sprva videti zapleteno. Na strani članka je levo v meniju pod orodji povezava »Objekt Wikipodatki« (če je članek že povezan z [[Wikipodatki]], drugače je treba [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem ustvariti] nov objekt). Spodaj na tej strani je gumb dodaj, nato v prvo okno vpišeš oz. izbereš npr. »država državljanstva« in v drugo »Slovenija« ([https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Introduction pomoč]). Nekateri podatki ([[Predloga:Infopolje Oseba#Integracija infopolj z Wikipodatki]]), tudi država se avtomatsko prikažejo v infopolju, ko so dodani na Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:34, 2. februar 2017 (CET) ::Uf, vseeno je zapleteno. Sploh če podatkov še ni v Wikipodatkih. Danes poskusim. Najlepša hvala! Verjetno je za normativno kontrolo enako, ali ne? Ali moram vedno sama iskati povezave? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:40, 2. februar 2017 (CET) :::Wikipodatki znajo biti za začetnika zapleteni, ja. Če je preveč, lahko prepustiš drugim in v biografijo vključiš samo prazno infopolje. Drugače pa obstaja priročen trik, ki olajša prvi korak pri novih člankih, ki še nimajo pripadajočega objekta v Wikipodatkih: če na povezavo "Dodaj povezave" v levem stolpcu klikneš s srednjim miškinim gumbom (dvojni klik), se odpre obrazec za kreiranje novega objekta, v katerem je že vnešena povezava s slovensko Wikipedijo. Treba je izpolniti samo ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:13, 2. februar 2017 (CET) ::::Wikipodatka mi ni uspelo narediti korektno, verjetno bi morala najprej shraniti stran in šele nato narediti Wikipodatek. A lahko kdo reši situacijo, prosim? A lahko zapis brišem in ga naredim še enkrat? Se sploh naredi sam ali podatke vpišem sama, res ne vem več, kako in kaj. Bi se pa seveda rada naučila to delati tudi sama. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 14:26, 2. februar 2017 (CET) :::Najprej brez panike. Vseeno je če narediš objekt na Wikipodatkih prej ali potem. Ko ga ustvariš zgoraj desno povežeš objekt s člankom tukaj (kjer je Wikipedija daš uredi, izbereš slovenščina in ime članka tukaj). Potem se bo tudi v infopolju tukaj poznalo kaj tam dodajaš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:30, 2. februar 2017 (CET) ::::Hvala za odgovor! Upelo mi je članek povezati, vpisala sem tudi nekaj osnovnih podatkov, dovolj za Infopolje. Sedaj me pa zanima - vse moramo vpisati sami, ročno? Sem mislila, da se kaj z Wikipedijskega članka prenese avtomatsko. Pa še ta problem imam, ne znam dodati polja (Identifikatorji) za normativno kontrolo v Wikipodatkih. Kako to storim? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:28, 2. februar 2017 (CET) :::Identifikatorje dodaš na povsem enak način kot ostale podatke. Glede avtomatskega prenašanja podatkov pa obstajajo sicer nekatera orodja in roboti za prenos, toda podatke najlažje preberejo npr. iz infopolja, ki ga zdaj tako ne izpolniš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 2. februar 2017 (CET) ::::Joj, res ja. Sem očitno slepa. Nisem si mislila, da sam kreira nadnaslov Identifikatorji. Hvala za pomoč in lep pozdrav! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:49, 2. februar 2017 (CET) :::::Slovenski avtoritativni viri na žalost nimajo programsko dostopnih vmesnikov (API), ki bi omogočali avtomatski vnos podatkov, ali vsaj ne vemo zanje. Tudi če bi, ni pri nas nikogar, ki bi znal sprogramirati program za vnos (razen mogoče Sportija). Identifikatorjev CONOR smo recimo do zdaj vnesli slabih 3000 za cca. 50.000 biografskih gesel, vse ročno. V tujini to bolje funkcionira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:00, 2. februar 2017 (CET) ::::::Morda bi se dalo kaj narediti, sem našel boljši vmesnik na [https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?mode=expert], samo večina ima le ime in priimek, kar se lahko nanaša tudi na drugo osebo z enakim imenom. Pa še meni jih najde cca 10.000 z [https://petscan.wmflabs.org/?psid=714676]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:41, 3. februar 2017 (CET) :::::::Ja, CONOR mogoče ni najboljši primer. Mislil sem recimo nekaj takega kot ''Slovenska biografija'', ki ima osnovne biografske podatke tudi v XML zapisu in bi se dalo z botom izpolnjevati datume rojstva/smrti ipd., če bi lahko programsko prišel do tega XML-ja za vsak vnos. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:46, 3. februar 2017 (CET) :::::::PS: V CONOR niso samo Slovenci. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:49, 3. februar 2017 (CET) ::::::::Ja ampak že Slovencev najde 336.308[https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?c=LA%3Dslv&max=2000]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:57, 3. februar 2017 (CET) ::::::::: V bazi CONOR so načeloma vsi avtorji, ki so avtorji gradiva v naših knjižnicah. Pri avtomatizaciji podatkov sem bolj mislila na to, da bi se lahko izpisali podatki, kot so ime, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost, saj to vedno nastopa na istem mestu. Glede normativne kontrole: Worldcat vidim, da se doda avtomatsko. Torej se da. Za CONOR bi se morda dalo tudi kaj dogovoriti z razvijalci našega instituta (IZUM), kjer sem zaposlena, saj je to naša baza podatkov. Mi pa ni čisto jasno, kako. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:29, 3. februar 2017 (CET) :::::::::: Kolikor vem obstaja le orodje [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] za zajem podatkov s predlog. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:53, 4. februar 2017 (CET) Kar veliko oseb je še brez datuma rojstva na Wikidata. Z botom ne morem urejati tam, tako da bi lahko npr. dodal datum v infopolje, nato z orodjem [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] v Wikidata, samo tako rabiš tri korake (če po koncu še izbrišeš iz infopolja). Druga varianta je [[:Wikidata:Wikidata:Bot requests]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:06, 5. februar 2017 (CET) : Konec koncev ni tak problem poiskati in vpisati. Samo razmišljala sem na glas.{{nepodpisan|FortunaB|15:57, 6. februar 2017}} ::No iz ok. 4000 biografij (ki imajo biovrstico po PS) sem prenesel datum rojstva in/ali smrti v Wikipodatke. Dopolnil sem tudi poklice glede na kategorije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:46, 12. februar 2017 (CET) :::Super! [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:37, 14. februar 2017 (CET) A lahko samo še eno vprašanje? A se sme skenirati fotografije iz kakšnih knjig (npr. albumi avtorjev, kdo je kdo ipd.), če navedeš vir in posebej še avtorja, ali to nikakor ni možno? A ni to neke vrste javna last, če je javno objavljeno? --- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:57, 14. februar 2017 (CET) :Če je fotografija objavljena v knjigi ali albumu pred letom 1970 v Sloveniji je [[javna last]] po {{tl|PD-Slovenia}}, drugače je načeloma vsaka objava [[Avtorske pravice|avtorsko zavarovana]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:00, 14. februar 2017 (CET) ::Aha, torej nič. Škoda. No, če pa najdem kako starejšo knjigo, pa mogoče res uporabim. Vsaj to. Hvala! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) :Že objavljene slike drugih avtorjev lahko uporabimo, če so jim avtorske pravice že pretekle (70 let po smrti avtorja oz. če so objavljene pred letom 1970 za dela t.i. "uporabne umetnosti"). Še zaščitene slike lahko uporabimo le izjemoma, po načelu [[poštena uporaba|poštene uporabe]] (glej [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]]). Če je delo objavljeno, to pomeni, da si ga lahko vsakdo ogleda, ne sme pa ga vsak reproducirati (isto velja za tekst). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:01, 14. februar 2017 (CET) ::To mi je jasno, ja. Sem imela pa še kako trohico upanja, da je lahko izjemoma kaj drugače. Hvala za odgovor! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) == Predloga:JanuaryCalendar‎ == Lahko prosim malo pogledaš {{tl|JanuaryCalendar‎}}? Rad bi naredil enotno predlogo za vse mesece, vendar je treba en if ustrezno popraviti. Se pravi, če je <nowiki>{{LOCALMONTHNAME}}</nowiki> enak mesecu v naslovu strani, potem naredi display:all. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:44, 2. februar 2017 (CET) :<s>Saj se odpre februar, kot bi se moral</s>. Moral si se odpreti mesec glede na ime strani? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 2. februar 2017 (CET) Tako, ja. Sedaj če odpreš januarski datum, je odprt februar, mora pa biti januar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 2. februar 2017 (CET) :Zdaj bi moralo delati za datume in mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:03, 2. februar 2017 (CET) Dela brezhibno. Hvala za pomoč. Ime {{tl|Koledar}} je že zasedeno, zato sem prestavil na Gregorijanski koledar. Slogovni popravki pa so seveda vedno dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:22, 2. februar 2017 (CET) == Sprememba naslova članka == Pozdravljen! A mi lahko še enkrat pomagaš? Naredila sem članek za Danijela Demšarja v formo Daniel Demšar (to obliko sem našla v nekaterih seznamih na Wikipediji). Potem sem videla, da se v svojih delih pojavlja v obeh oblikah in se odločila za obliko s črko J (Danijel), kot je obstajal že zapis v angleški Wikipediji. Sedaj pa ne morem spremeniti naslova članka iz Daniel v Danijel. Kako se to stori oz. ali lahko narediš ti? Treba bi bilo popraviti tudi v vseh povezavah na slovenski Wikipediji, saj je sedaj nekonsistentno. -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:31, 15. februar 2017 (CET) :Gumb za prestavljanje je zgoraj desno od gumba zgodovina pod več ([[Pomoč:Prestavljanje strani]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 15. februar 2017 (CET) ::Hvala za hitro pomoč! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:41, 15. februar 2017 (CET) == Request == Hello. Could you create the article [[:en:Sport in Azerbaijan]] in Slovene Wikipedia, just like the article [[Šport v Sloveniji]] which you created? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.14.26|31.200.14.26]] 22:38, 15. februar 2017 (CET) == Kopica (potok) == Pozdravljen! Pri vodotokih po mojem mnenju ne moremo dodajati občine kot kategorije na konec članka, saj vodotoki praviloma tečejo skozi več občin (tale Kopica je majhen potok in glede tega izjema), zato predlagam, da tako ravnamo tudi naprej. Pri naseljih je to smiselno, medtem ko pri vodah res ni. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] ([[Uporabniški pogovor:Savinjc|pogovor]]) 18:20, 6. marec 2017 (CET) == -ič vs. -ić == Hi Sporti. I noticed that the family names of many Slovenian football players in de.wikipedia (and other Wikipedias/Wikidata) are spelled with -ič, while here in the home Wikipedia of these persons, they are spelled with -ić. See for example [[:de:Fußball-Weltmeisterschaft 2010/Slowenien#Slowenisches Aufgebot]] or [[:de:Kategorie:Fußballnationalspieler (Slowenien)]]: * [[:de:Zlatan Ljubijankič]] vs. [[Zlatan Ljubijankić]] * [[:de:Miran Burgič]] vs. [[Miran Burgić]] * [[:de:Samir Handanovič]] vs. [[Samir Handanović]] * etc. May I assume that all names in [[:Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] are correctly spelled? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:34, 10. julij 2017 (CEST) :{{u|Leyo}}: I believe so, although some names are spelled inconsistently even in Slovenian press. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 11. julij 2017 (CEST) :: Is there an external reference that is trustful concerning the spelling? What about [http://www.nzs.si/ nzs.si] (see [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=22775 example])? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 09:43, 11. julij 2017 (CEST) :::{{u|Leyo}}: Even [[NZS]] is inconsistent, here is his national team jersey [https://www.radio1.si/6166] for example or his cousin Jasmin spelled with ić [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=9699]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:54, 11. julij 2017 (CEST) :::: Well, have you got a better reference then? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 11:19, 11. julij 2017 (CEST) ::::: {{u|Leyo}}: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|policy for article titles]] is to follow most common usage in the Slovenian press/publications. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:05, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Okay, I haven't assumed that it would get that complicated. :-( For Swiss, German, French etc. names, there is usually no ambiguity. --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 17:42, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Is there really no "best reference"? Maybe a website with pictures of jerseys? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:55, 12. julij 2017 (CEST) ::::::: {{u|Leyo}}: Well probably best reference is [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi], but as already mentioned I don't think it is 100% correct. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:53, 13. julij 2017 (CEST) == [[Skica]] == Probably vandalized.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 12:46, 22. avgust 2017 (CEST) :Reverted. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 22. avgust 2017 (CEST) == Članek o GSŠRM Kamnik == Pri pregledu si pustil okvirček, da ni notranjih povezav. Te sem dodal, zato prosim, če okvirček zbrišeš. --[[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] ([[Uporabniški pogovor:Nekdopac|pogovor]]) 14:33, 24. avgust 2017 (CEST)Nekdopac == Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950 == Dear Mr. Sporti, with reference to the 50km event I would like to inform that Mr. Nils Karlsson also was a Swedish sportsman - Sweden could thake the first four places! I would like to suggest that you may modify the flag (not Norway but Sweden). Nils Karlsson had the nick name "Mora Nisse" because he was an inhabitant of the Swedish village (town?) Mora. Nice regards! --[[Uporabnik:Skiscout|Skiscout]] ([[Uporabniški pogovor:Skiscout|pogovor]]) 21:48, 7. november 2017 (CET). : {{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:38, 8. november 2017 (CET) == Ljudevit Gaj == Prosim da popravite za Ljudevita Gaja da je slavonski pisatelj ker ni,ter ocitno ne veste da je rojen v Krapini,ki je na meji s Slovenijo in sodi med Zagorje a Osijek,Slavonski Brod je Slavonija in je 400 km dalec od Krapine.Tako da se ne smesite v nepoznavanju geografije.Hvala In lep pozdrav {{nepodpisani|82.149.23.136|19:14, 7. januar 2018}} :{{urejeno}}, čeprav nisem tega napisal jaz. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) == Tatjana Doma == Naložila sem fotografijo Tatjane Doma, jo lahko povežeš z wikipodatki? --[[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] ([[Uporabniški pogovor:Katjamihurko|pogovor]]) 13:53, 12. januar 2018 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:57, 12. januar 2018 (CET) == OVL == V predlogi {{tl|OVL}} pošiljanje omembe uporabnika očitno ne deluje. Na [[:en:Wikipedia:Notifications#Triggering events]] nekaj piše (nižje spodaj s krepko), da mora hkrati biti narejena in notranja povezava na uporabniško stran in lastni podpis, da omembo pošlje. Meni ni uspelo tega vredu izpeljat. Lahko še ti poskusiš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:43, 12. januar 2018 (CET) :Možno, da sam sebe ne moreš pingat, sem dal test na [[:Slika:ElenaSofiaSenicar.jpeg]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) Sedaj je uspelo. Shranil sem <code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar}} --~~~~</nowiki></code> in takoj prejel obvestilo, da je bila omemba Elene Sofie Seničar uspešno poslana. Očitno mora biti podpis res nujno zraven, da program prepozna to kot sporočilo (pogovor). Včeraj sem hotel podpis vgraditi v predlogo, pa ni hotelo zagrabit: {{nowrap|<code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar|--~~~~}}</nowiki></code>}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:55, 13. januar 2018 (CET) Na [[mw:Manual:Echo]] sedaj vidim, da piše, da ime uporabnika je lahko vgrajeno v predlogo, podpis pa mora biti prost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:12, 13. januar 2018 (CET) :@{{u|Janezdrilc}}: Sem dodal nekajkrat OVL s podpisom, pa bodo videli, če bo bolj učinkovito kot prej. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:26, 7. marec 2018 (CET) Ok, fino, več možnosti bo vsekakor – prej je bilo 0,0 % :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:29, 7. marec 2018 (CET) == Nerodne povezave - delo za bota == Ojla, ko boš imel čas ... imamo dobrih 700 povezav na neobstoječo stran [[Posebno:KajSePovezujeSem/88 mm Schiffskanone|88 mm Schiffskanone]], kar je malo nerodno poimenovanje, glede na to, da gre za generičen izraz v nemščini, ki ne označuje konkretnega modela topa. Z malo googlanja sem ugotovil, da je verjetno mišljen [[:en:8.8 cm SK C/35 naval gun]], ta je bil standardna oprema na podmornicah tega tipa, ki jih je naštancal Klemen. Predlagam torej, da bot popravi vse inštance <code><nowiki>[[88 mm Schiffskanone|88]]</nowiki></code> v <code><nowiki>[[8,8 cm SK C/35|88]]</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:20, 1. februar 2018 (CET) :{{urejeno}}. Verjetno je takih še kar nekaj... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:40, 1. februar 2018 (CET) ::Hvala :) Sodeč po [[Posebno:ŽeleneStrani]] je bil ta primer najbolj očiten, ampak ja, bom verjetno še kakšno opravilo našel. Sicer že dlje časa razmišljam, da bi sam naštudiral upravljajne z boti, pa še ni bilo časa/volje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:53, 1. februar 2018 (CET) Še ena iz iste serije člankov: <code><nowiki>[[TMA]]</nowiki></code> (povezava na razločitveno stran) bi morala biti <code><nowiki>[[TMA (morska mina)|TMA]]</nowiki></code>. Lahko uporabiš kar [[Posebno:KajSePovezujeSem/TMA]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:15, 1. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. Je pa zdaj že kar lepa izbira (na [[en:Wikipedia:Creating a bot#Programming languages and libraries]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2018 (CET) ::To že vem, da bo Pywikibot (poklicna deformacija). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:47, 1. februar 2018 (CET) Do takrat še par: * <code><nowiki>[[10,5 cm SK C/32|105]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[105 mm Schiffskanone‏‎|105]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[TMC (morska mina)|TMC]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[TMC]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[konjska moč|SHP]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[SHP]]</nowiki></code> (samo v člankih o ladjah) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:31, 3. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. MMG lahko dodaš predlogo {{tl|normativna kontrola}} na [[Aleksander Cepuš#Zunanje povezave]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:34, 4. februar 2018 (CET) ::Ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:47, 4. februar 2018 (CET) == Zakaj objavljaš napačne slike? == Živjo Zanima me, zakaj kar naprej, na strani posvečeni [[Jože Karlovšek|Jožetu Karlovšku]] objavljaš sliko njegovega strica Josipa? Lep pozdrav, Matjaž Karlovšek {{nepodpisani|MKarlovsek|17:54, 14. februar 2018}} :[[Digitalna knjižnica Slovenije]] ima ob tej sliki [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-GGCHMJVX] napis: Jože Karlovšek (1900-1963), lahko pa je prišlo do napake, verjetno zaradi podobnosti imena. Problem s portretom Jakca je, da ni v [[javna last|javni lasti]], zato ga ne smemo objaviti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:28, 14. februar 2018 (CET) ::Hvala za pojasnitev. So že popravili napako. Ob priliki naložim tudi novo sliko. == Članek o Yulii Roschini == Pozdravljeni, letos januarja sem v sodelovanju z gospo Yulio Roschino pisala in tudi objavila članek o njej. Prišlo pa je do določenih sprememb članka z Vaše strani, s katerimi se obravnavana režiserka ne strinja in me je nanje tudi opozorila. Torej, gospa Roschina ima le eno državljanstvo - slovensko. Vljudno Vas naprošam, da te informacije v samem tekstu in v info polju popravite na željo ge. Roschine. Že vnaprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, Mija H. {{nepodpisani|Mijahorvat|14:26, 29. marec 2018‎}} :Sem odstranil rusko drž. (tako se razume glede na zapis v članku »ima tudi slovensko državljanstvo«), mišljena so tudi nekdanja, tako da sem pustil sovjetsko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:12, 29. marec 2018 (CEST) == Ledeno kraljestvo == Hi. The article ''[[Ledeno kraljestvo]]'' needs to be improved. Is it possible for you to complete it or do you know a Slovenian user who can and that I would contact right after ? Let me know. Regards. — [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] ^{[[Uporabniški pogovor:Hypuxylun|pogovor]]} 23:05, 29. marec 2018 (CET) == Dokumentarni roman == Matram se s popravljanjem napačnih interwikijev in wikipodatkov v članku [[Dokumentarni roman]], ki vodijo k dokumentarnemu teatru namesto k nem. [[:de:Dokumentarroman]] itd. Na pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:59, 20. april 2018 (CEST) :Mislim, da ti je uspelo, včasih le traja, da se posodobi predpomnilnik. Eden od načinov za posodobitev predpomnilnika je, da narediš prazno urejanje v članku (nič ne spremeniš in daš objavi, kar se tudi ne pozna v zgodovini) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:10, 20. april 2018 (CEST) ==Dodajanje v wikidata== Včeraj si dodal dva vnosa člankov, ki sem ju ustvaril v wikidato. Včasih sem to znal, zdaj pa sem pozabil kako se to naredi. Mi lahko na hitro osvežiš spomin? TIA --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 13:40, 17. maj 2018 (CEST) :Za ustvarit nov objekt greš na [[:Wikidata:Special:NewItem]], oz. če na članku brez WD klikneš s srednjim gumbom miške na dodaj povezave v meniju levo prideš na [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem?site=slwiki&page=%C5%BDiva+Deu] - isti obrazec, le da je link na sl že dodan. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:02, 17. maj 2018 (CEST) Hvala!!!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 14:21, 17. maj 2018 (CEST) :{{ping|Rude}}: pa prej poglej, če morda že obstaja, kot npr. [https://www.wikidata.org/wiki/Q21548436]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 13. junij 2018 (CEST) == Izbrane obletnice == Pri posameznih dnevih izbranih obletnic bi moral dodati navpolje in kategorijo, kot sem dodal za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_obletnice%2F1._januar&type=revision&diff=5010769&oldid=3884747 1. januar]. Ali je kaka varianta, da se to naredi z botom, pač če ni preveč dela s programiranjem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:30, 12. junij 2018 (CEST) :Ja bo. Zaenkrat sem januar, če nimaš pripomb bom še ostale mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 12. junij 2018 (CEST) Vredu, ja, le daj. Samo da ni treba peš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:42, 12. junij 2018 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:54, 12. junij 2018 (CEST) Vau, super. Hvala ti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:00, 12. junij 2018 (CEST) == Novost pri prenosu slik v Zbirko == [https://lists.wikimedia.org/pipermail/wikitech-l/2018-June/090243.html Tole] te bo verjetno zanimalo. Zaenkrat preskusno, obeta pa se kmalu povsod. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:53, 25. junij 2018 (CEST) :Bo še malo trajalo, če so začeli testiranje na nekaj wikijih, bo pa kar koristno upajmo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:19, 26. junij 2018 (CEST) Če sem prav našel, je sedaj v slovenščini: [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileimporter&filter=%21translated&action=translate] in [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileexporter&filter=%21translated&action=translate]. Kakšni popravki prevoda so seveda več kot dobrodošli. Na MediaWikiju sem videl med [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures Preizkusnimi funkcijami v Nastavitvah], da je na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:06, 17. julij 2018 (CEST) == Talmud == Prosim te, da preglednico '''Šest delov Mišne (ששה סדרי משנה)''' v članku [[Talmud]] preoblikuješ v predlogo z naslovom Mišna, ki bo imela tako obliko kot v angleški verziji. Besedilo naj ostane tako, kot je. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:09, 27. junij 2018 (CEST) :Urejeno, sicer je urejanje predloge enako kot urejanje članka, le naslov se začne s Predloga:. Glede razlike v obliki tabele z angleško pa je bolj zapleteno in morda lahko pomaga {{ping|Pinky sl}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 27. junij 2018 (CEST) : Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:36, 27. junij 2018 (CEST) == Guverner banke Slovenije == Lahko dodam ime na seznam guvernerjev banke Slovenije na stran O guvernerjih banke Slovenije saj se bo v kratkem spremenil guverner . Naj me popravi kdo če ne bom znal to narediti . Hvala [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] ([[Uporabniški pogovor:Dej-zzz3|pogovor]]) 23:31, 5. november 2018 (CET) : Sem posodobil članek o [[Banka Slovenije|Banki Slovenije]], verjetno je bilo to mišljeno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 6. november 2018 (CET) == Vprašanje == Pozdravljeni, samo iz radovednosti me zanima kje ste dobili informacije za vaš prispevek o Afriškem gozdnem slonu? Doma imam namreč Veliko ilustrirano enciklopedijo živali, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2014. V knjigi je opisan Afriški gozdni slon z zelo podobnimi besedami in stavki kot ste jih uporabili pri vašem članku. Lep pozdrav [[Posebno:Prispevki/93.103.38.159|93.103.38.159]] 14:00, 24. november 2018 (CET) :Članek je začel nek anonimni uporabnik leta 2007 [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=759073], verjetno je bil kasneje istega leta popravljen po [[:en:African forest elephant|angleškem članku]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=1047220]. Tako da je bolj ali manj nespremenjen 11 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:17, 24. november 2018 (CET) == Kopiranje == Pozdravljeni, vidim, da ste izbrisali nekaj strani, ki sem jih danes postavila na Wikipedijo zaradi seminarskega dela pri magistrskem seminarju na fakulteti, ki ga jutri predstavljam. Članke ste mi izbrisali prej, kot sem uspela navesti še vire. To sem pri tistih, kjer sem uspela, že dodala, tako da prosim da obnovite strani, če je to možno. Hvala in lp. Maja Odg.: Članek Ludvik Vrečič sem izbrisal ker je šlo za popolno kopiranje od drugod in s tem je šlo za kršenje avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 21:14, 27. november 2018 (CET) :Enako velja tudi za ostale članke: [[Mirko Lenaršič]], [[Hans Pascher]] in [[Janko Kleibencetl]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:27, 28. november 2018 (CET) == Okrogle obletnice == Ustvaril sem predlogo {{tl|Obletnica}}, vendar me zanima še nekaj drugega glede "trajnejše" rešitve. Trenuten zapis naslova neke obletnice je na primer [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/17. avgust 2019]]. Datum torej ustreza dnevu prikazanja na Glavni strani. Razmišljam pa o možnosti, da bi bil datum v naslovu dejanski datum dogodka, torej 17. avgust '''1919''' za ta primer. Ob ustreznem "preprogramiranju" bi bila ista obletnica prikazana lahko tudi čez 50 let, čez 100 let, čez 150 let, čez 200 let in podobno. Kategorizacijo bi lahko morda speljali nekako takole: <pre> {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 50}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 50}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 100}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 100}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 150}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 150}}]] }} </pre> Na Glavni strani pa bi tudi bilo treba spremeniti nekako v tem smislu: <pre> {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}}|nocat=true}} }} </pre> Kaj misliš, koliko bi bilo to smotrno narediti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:41, 17. december 2018 (CET) : Malo dvomim, da bodo čez 45 let še v uporabi iste predloge, tako da se je PMM odveč pripravljati za toliko naprej. Tudi nekateri dogodki so pomembnejši in bodo npr. na 50 let, drugi pa mogoče na 100 ali celo 500 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 18. december 2018 (CET) Res je stvar precej vprašljiva, tudi zato, če bi se skozi leta pojavilo toliko dogodkov, da bi na neki dan prišlo 4 ali 5 okvirčkov na Glavno stran, zaradi česar bi bil že izgled pod vprašajem. Vredu, naj ostane še naprej obstoječi sistem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:52, 18. december 2018 (CET) == Kategorije letnic == A te smem še tu prosit za nekaj robotskega dela? Oprosti, ker te že nadlegujem. V [[:Kategorija:Stoletja|Kategoriji:Stoletja]] bi bilo treba v vse podkategorije posamičnih stoletij dodati {{tl|Kategorije za stoletja}}, vse ostalo v njih pa pobrisati (kategorizacija je že vključena). So pa še ene druge kategorije, ki imajo na koncu imena ''n. št.'', kar bi bilo odstranit, da se poenoti z ostalimi zapisi (seveda ne te, ki se zaključujejo s ''pr. n. št.''): Tule so: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=500&offset=0&ns14=1&search=intitle%3An.+%C5%A1t.+intitle%3A-pr.&advancedSearch-current={%22namespaces%22:[14]}]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 04:21, 10. januar 2019 (CET) :Stoletja sem zamenjal. Prestavljanja kategorij pa mi z botom ne pusti oz. ni podprto. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 10. januar 2019 (CET) ::{{ping|Janezdrilc}}: Predloga ustvarja dve napačni kategoriji: [[:Kategorija:0. stoletje pr. n. št.]] in [[:Kategorija:Nš. stoletje pr. n. št.]]. Popraviti bi bilo treba še {{tl|Infopolje oseba}}, ki še ustvarja kategorije Rojeni/Umrli v X stoletju n. št. (morda {{ping|Pinky sl}}). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 14. januar 2019 (CET) : Ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:48, 14. januar 2019 (CET) Hvala za opozorilo. Trenutno delam še na razširitvi {{tl|Kategorije za tisočletja}} in {{tl|Kategorije za stoletja}}, da bosta ustrezali tudi podkategorijam (Knjige tega in tega stoletja, Ljudje, Rojeni, Umrli, Ustanovitve, Ukinitve, ...). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:47, 14. januar 2019 (CET) :: Sem popravila {{tl|Kategorija za desetletja prnš}}. {{tl|Infopolje Oseba}} je pa že popravljeno ([[Modul:Wikidata/date]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:18, 14. januar 2019 (CET) Predem preimenujem še [[:Kategorija:Knjige po stoletjih|knjige po stoletjih]], ali bi bilo boljše, da so poimenovane kot "Knjige '''v''' X. stoletju" ali tako kot so sedaj "Knjige X. stoletja"? Nekatere druge kategorije so poimenovane ali tako ali tako ([[:Kategorija:20. stoletje|tule]] se jih najlepše vidi). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:50, 14. januar 2019 (CET) :'Knjige iz X. stoletja' in 'Knjige iz leta X'. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 22:59, 16. januar 2019 (CET) Sporti, eno vprašanje: Poskušam spraviti nekako v red defaultsort za papeže, ki je zaenkrat še obupno nemogoč. Kategorije sem že, za članke me pa zanima, ali meniš, da bi bilo dobro kar v predlogo {{tl|Papeži}} dodati defaultsort (imam že narejenega) in Kategorijo:Papeži, ali pa je vseeno bolje imeti to v vsakem članku posebej. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 03:32, 19. januar 2019 (CET) :PMM lahko daš v predlogo, ker je pri vseh enako (brez papež). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:42, 19. januar 2019 (CET) Super. Tole me še zanima: V predlogo {{tl|Infopolje}} bi dal <code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly></nowiki></code>, da bi jih avtomatsko dodajalo, in tudi pri papežih bi se jih dalo potem odstranit. Raje vprašam, preden dosežem kak neželen učinek. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:40, 19. januar 2019 (CET) :Verjetno je kakšen primer, ko se članek in kategorija ne ujemata (gre za različno stvar), tako da ne vem. Morda {{u|Pinky}} pove, ker "upravlja" s to predlogo in bolj ali manj vsemi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 19. januar 2019 (CET) Nekoliko sem pregledal članke o papežih, posebej kategorizacijo. Tole bi bilo za postoriti: * odstraniti vse defaultsorte (ponekod sta tudi po dva v članku) * odstraniti kategorijo Papeži (tudi po dve v članku) * odstraniti podvojeno normativno kontrolo, če še kje obstaja (nekaj sem jih že počistil) * odstraniti kategorijo Papeži redovniki, kjer že obstaja ena izmed [[:Kategorija:Papeži redovniki|podkategorij]] (na primer Papeži benediktinci ...) * odstraniti istoimensko kategorijo (na primer Kategorija:Klemen III.) * odstraniti kategorijo Rojeni leta X ali Umrli leta X (ponekod še obstajajo) * odstraniti vsa sortiranja v vseh kategorijah (na primer <nowiki>[[</nowiki>Kategorija:X'''|Papež Klemen III.''']]) * odstraniti vse predloge drugipomeni, drugipomeni2, drugipomeni3 (vendar ne predloge:preusmeritev) * v infopolju zamenjati ime parametra ''see'' z ''elected'' Če bi bilo to narejeno, pa je že marsikaj počiščenega, vsaj za najnujnešo uporabnost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:05, 21. januar 2019 (CET) : Ne razumem čisto dobro kaj bi se dodalo v predlogo {{tl|Infopolje}} glede kategorizacije? Infopolje je zelo splošna predloga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 21. januar 2019 (CET) :: Gre za dodajanje glavne kategorije članka, podobno, kot sem shranil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3APape%C5%BEi&type=revision&diff=5089938&oldid=5089087 Predlogo:Papeži]. Če pogledaš [[Papež Klemen IX.#footer]], vidiš avtomatsko dodano Kategorijo:Papež Klemen IX. Mogoče bi se lahko ta kategorizacija kar v {{tl|Infopolje}} dodala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:56, 21. januar 2019 (CET) :Za test sem naredil vse na A. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 22. januar 2019 (CET) Sem vse pregledal. Tole je samo še ostalo: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Agaton&diff=prev&oldid=5090155 tule] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Aleksander_III.&diff=prev&oldid=5090157 tule] je odstranilo kategorijo Papeži redovniki, čeprav ni bilo prisotne podkategorije. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Anter&diff=prev&oldid=5090168 Tule] pa vidim, da si že naknadno popravil, tako da je videt vredu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:59, 22. januar 2019 (CET) : Bom kar pognal, tistih 5, ki so redovniki in nimajo podkategorije, bom pa ročno popravil. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:26, 22. januar 2019 (CET) Krasno, sedaj je urejeno. Defaultsorti delajo brezhibno in za vse enako, zato bo po mnogih kategorijah precej manj nereda. Hvala za bota. Peš tole delat bi bilo res zamudno. Zdaj, ko vidim, kako koristna naprava je bot, bi bi si najraje kar svojega kupil ... če bi obstajala kakšna trgovina ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:40, 22. januar 2019 (CET) :Ni problema. Sicer pa trgovina obstaja in izbira je kar velika, tudi cene ugodne... Najbolj simpl varianta je [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:04, 22. januar 2019 (CET) Tega sem celo pred leti že hotel sprobat, pa mi ga ne vem katera verzija Ubunta niti ni hotela inštalirat (neka napaka, mislim da pri Wine-u). Sedaj testiram Lubuntu, kjer pa Wine-a sploh ne najdem, čeprav sem ga bojda uspešno inštaliral. Upam, da mi enkrat rata zbrati dovolj "sredstev" za nakup AWB-ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:27, 22. januar 2019 (CET) == Ernest Adamič == [[:c:Commons:Deletion requests/File:Helena Kottler Vurnik.jpg]] -- kaj predlagaš za tale predlog brisanja? Adamičevih fotk je na Commons še precej. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:20, 19. januar 2019 (CET) :Sem odgovoril tudi tam - letnica smrti fotografa ni pomembna, če je bila fotografija objavljena pred letom 1970. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:26, 19. januar 2019 (CET) == Mišična disformija == Prosim za pomoč. Iz te strani [[Uporabnik:Mišična disformija]] na nov članek [[Mišična disformija]]. Napako sem naredil že tukaj [[Uporabnik:DDamjan/peskovnik]]. Hvala. == Predloga:Infopolje Medicinsko stanje == Mogoče ena naloga za bota. Se pa ne mudi. : Sem posodobila [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] in ustvarila [[Predloga:Medicinski viri]]. : Želja je, da bi se vsi parametri, ki pripadajo klasifikaciji in zunanjim virom izločili iz osnovnega infopolja: ::ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName) : in se istočasno v poglavje "Zunanje povezave" dodalo [[Predloga:Medicinski viri]]. Vsebina te predloge naj bi bila enaka, tisti iz angleških člankov. * Zgled 1: članek [[Zaprtje]] je že urejen, pa verjetno še kakšen * Zgled 2: članek [[Trebušna vodenica]], tukaj je treba v Zunanje povezave vključiti še [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku * Zgled 3: članek [[Kuga]], ima v osnovnem infopolju še zunanjo klasifikacijo, ki jo je treba odstraniti; in vključiti v Zunanje povezave [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku. Ko bo uporaba zgoraj omenjenih parametrov počiščena iz Predloge:Infopolje Medicinsko stanje, bom parametre še izključila iz Infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. januar 2019 (CET) : Potem pri kar nekaj člankih ne bo ostalo nič v IP ([[Gonoreja]], [[Sifilis]], [[Rak materničnega vratu]]). Tukaj sem našel napako: [[Hepatitis C]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:35, 28. januar 2019 (CET) == Franja Trojanšek == Pozdravljeni, urejam članek o Franji Trojanšek, pa imam precej težav z dodajanjem fotografije. Našla sem namreč samo eno, objavljena je na spletni strani Gorenjci.si, in sicer v članku iz leta 2017, ki ga tudi navajam med viri. Mi lahko, prosim, pomagate pri nalaganju fotografije, če jo seveda sploh smem objaviti? Hvala, ker ste dodali Infopolje. Pri podatku o rojstvu se še enkrat pojavi njeno ime. Skušala sem izbrisati ta podatek, pa ga ne znam. Mi lahko, prosim, pomagate še tu? : Fotografije se iz interneta ne more kopirati v Wikipedijo, ker so običajno avtorsko zaščitene. Glede podvajanja sem pa popravila v WIkipodatkih, od koder se črpajo tudi vsi ostali podatko v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 9. maj 2019 (CEST) Najlepša hvala za popravek in odgovor. [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] ([[Uporabniški pogovor:Anjapirnat|pogovor]]) 21:55, 9. maj 2019 (CEST) :Glede na to, da je oseba že pokojna, bi eno sliko lahko objavili po načelu poštene uporabe, če ni prostih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:23, 10. maj 2019 (CEST) Sliko sem naložil lokalno: [[:Slika:Franja Trojanšek.jpg]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:23, 11. maj 2019 (CEST) == Fausto Cercignani == Odstranite ta označevalec? Hvala vam! [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] ([[Uporabniški pogovor:Pierre Abbé|pogovor]]) 17:01, 23. maj 2019 (CEST) :OK. Sicer ga lahko odstrani kdorkoli, tudi zadnja točka na njem pravi »Odstranite ta označevalec«... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 23. maj 2019 (CEST) == Pozdravljeni == Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: [[Amaro Pargo]].--[[Posebno:Prispevki/95.22.175.244|95.22.175.244]] 00:59, 27. junij 2019 (CEST) == Wikipodatki o Ljubljani == V 'infobox'-ih člankov o Ljubljani na angleški (in nekaterih ostalih tujejezičnih Wikipedijah) sem zamenjal link na sliko-skyline (prej: "Ljubljana montage.png") z "Ljubljana_Montage_2.png". Česar pa nisem mogel, kadar tujejezični 'infobox'-i črpajo le-to iz Wikipodatkov. Toda Wikipodatki na https://www.wikidata.org/wiki/Q437 so zaklenjeni. Zanima me, ali lahko popraviš link kljub temu, da je Wikipodatek zaklenjen za urejanje? [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] ([[Uporabniški pogovor:DancingPhilosopher|pogovor]]) 22:25, 13. julij 2019 (CEST) : Mi je uspelo zamenjati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 14. julij 2019 (CEST) == Infopolje Naselje na Hrvaškem - delo za bota== Bi lahko v člankih, ki uporabljajo {{tlx|Infopolje Naselje na Hrvaškem}} popravil sledeče: * {{para|prebivalstvo|31670 ([[2001]])}} v dva ločena parametra {{para|prebivalstvo|31670}} in {{para|prebivalstvo_od|2001}} - letnica se prenese v parameter prebivalstvo_od, glede na vsebino v parametru prebivalstvo. * {{para|nadmorska|103 m}} v {{para|nadmorska|103}} - ostane samo število * <code>|image=</code> v <code>|slika=</code> - preimenovanje parametra * <code>|caption=</code> v <code>|napis=</code> - preimenovanje parametra * <code>|županija=</code> v <code>|zupanija=</code> - preimenovanje parametra * odstranitev parametrov <code>|koordinate=</code> in <code>|zemljevid=</code> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 15. oktober 2019 (CEST) :Naredil sem 10 testih urejanj, povej če je vse ok. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:27, 16. oktober 2019 (CEST) Izgleda v redu. Ampak bom jutri še enkrat pogledala. Vsebina v parametru slika mi ni najbolj všeč, ker vsebujejo še neko besedilo za navpičnico. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:10, 16. oktober 2019 (CEST) : Sem preverila. Vse je ok, razen če bi se dalo, da bi se popravila še slika (če vsebuje navpičnico): * {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg<nowiki>|</nowiki>Krk-pristanišče}} v dva ločena parametra: :: {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg}} in {{para|napis|Krk-pristanišče}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:26, 17. oktober 2019 (CEST) ::: Sem dodal še to in pognal čez cca 100. Če je OK, bom še čez ostale. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:45, 17. oktober 2019 (CEST) :::: Mislim, da je ok. Tako, da kar poženi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 17. oktober 2019 (CEST) ::::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:41, 18. oktober 2019 (CEST) ::::: Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:21, 18. oktober 2019 (CEST) == Predloga:Seznami poklicev za narode == Zdaj ko je [[Predloga:Seznami poklicev za narode]] vključena v [[Predloga:Seznami narodov po poklicu|Predlogo:Seznami narodov po poklicu]], misliš, da bi bila za odstranit iz člankov ali da niti ni moteča in lahko ostane? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:12, 4. november 2019 (CET) :Po moje lahko ostane. Le v primerih splošnih seznamov ne funkcionira dobro npr. [[Seznam astronomov]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:33, 4. november 2019 (CET) U, pa res, čisto spregledal. Mogoče bolj enostavno, da naredim kar rv, glede na to, da druga predloga ostane in se potem seznama podvajata. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:56, 4. november 2019 (CET) == Pridevnik slovenski == Sporti, ali je pridevnik slovenski v seznamih osebnosti res potreben? --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.252|193.2.70.252]] 10:30, 13. november 2019 (CET) :Če gre za sezname po občinah, bi bilo morda res bolje to izpustiti in narodnost označiti le za tuje osebnosti, ki so bolj redke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:46, 13. november 2019 (CET) == Povezava na Wikidata == Pozdravljen, opazil sem, da si mojo novo stran 'James Horner' povezal na Wikidata. Stvar je zelo priročna, vendar povezave ne znam vstaviti sam. Bi mi morda povedal, kako se to naredi, saj bi mi prihranilo veliko nepotrebnega dela, ker podatke v tabele vnašam ročno. Lep pozdrav [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:27, 24. december 2019 (CET) :Obstaja več možnosti. Najenostavnejša je, da klikneš levo pod jeziki na dodaj povezave in v obrazcu vpišeš npr. jezik en in ime članka tam. Druga možnost je, da greš na [[Wikipodatki|Wikipodatke]] in ga dodaš v stolpcu Wikipedija (v tem primeru na [https://www.wikidata.org/wiki/Q106221]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:39, 24. december 2019 (CET) == Filmi po režiserju == Ko si se ravno lotil, sem že razmišljal pred kratkim, da bi bilo bolje predelati obstoječe podkategorije v [[:Kategorija:Filmi po režiserju]] po tvojem formatu "Filmi v režiji XY", ker [[:Kategorija:Filmi Jožeta Babiča‎]] je malo dvoumno - vsaj v par primerih je v taki kategoriji film, ki ga je XY produciral, ne režiral (za slednje bi bilo potem "Filmi v produkciji XY"). Naj jaz uredim ali boš ti s skripto? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:01, 16. januar 2020 (CET) :Prestavljati strani z botom mislim, da mi ne pusti, tako da bo treba prestaviti ročno, prekategorizacijo pa tako z orodjem Cat-a-lot. Se pa strinjam, da je bolje z v režiji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:05, 16. januar 2020 (CET) ::Ne, saj prestavljanja ni toliko, da bi bilo smiselno komplicirat, mislil sem prekategorizacijo filmov. <s>Se bom jaz popoldan pozabaval s cat-a-lot</s>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:36, 16. januar 2020 (CET) ::EDIT: vidim, da si že v akciji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:37, 16. januar 2020 (CET) ::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:49, 16. januar 2020 (CET) == Predloga:Infopolje Francoska občina == Za vse članke, ki uporabljajo sedaj že posodobljeno [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] imam delo za bota, če boš imel čas: # izbris predloge <nowiki>{{Koordinatni odstavek|.....}}</nowiki>, ki je običajno na vrhu strani # izbris odvečnih parametrov (ne glede na vsebino, ki jo nosijo): hectares, nomcommune, logitude, latitude, sans, date-sans, dens, date-dens, département, région # preimenovanje parametrov ::* insee = INSEE ::* cp = postal code ::* maire = mayor ::* mandat = term ::* intercomm= intercommunality ::* alt moy= elevation m ::* alt mini= elevation min m ::* alt maxi= elevation max m ::* km²=area km2 ::* area = area km2 # dodajanje novih parametrov na začetju infopolja ::* <nowiki>|commune status = [[Občine Francije|Občina]]</nowiki> # dodajanje novih parametrov na koncu infopolja ::* <nowiki>|coordinates = <!-- wikipodatki --></nowiki> ::* <nowiki>|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}</nowiki> ::* <nowiki>|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}</nowiki> ::* <nowiki>|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}</nowiki> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:36, 1. marec 2020 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Naredil sem nekaj testnih urejanj, je pa problem, če infopolje ni enako oblikovano kot pri večini (| na desni) npr. kot [[Mont Saint-Michel]]. Morda bo treba te ročno ali z botom, če jih bo veliko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:58, 1. marec 2020 (CET) ::* Ena moja napaka: izbrisati je potrebno parameter longitude in (ne logitude) ::* [[Villefranche-sur-Mer]] ima nove parametre vključene v napačno predlogo ::* Če je možno še odstraniti črko m v vsebini parametrov alt moy, alt mini in alt maxi - tako da ostane le število; {{para|1=elevation min m|2=255 m}} ::* Bomo videli, koliko bo ostalo tistih, ki nimajo večinske oblike (| na desni). Se jim lahko zaenkrat izogneš. Bom kasneje za vse nepopravljene naredila eno začasno kategorijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 1. marec 2020 (CET) :::{{ping|Pinky sl}} naredil sem še nekaj testnih urejanj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:54, 1. marec 2020 (CET) Sporti hvala. Sedaj izgleda ok. Mislim, da lahko zaženeš bota. Jaz bom dosegljiva šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Tako da se ponovno slišiva takrat. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:15, 1. marec 2020 (CET) :{{urejeno}}, bolj ali manj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:32, 2. marec 2020 (CET) ::* Sem pregledala ... priplazila se je nekje napaka ([[Amancey]], [[Domme]], ... glej [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] - vsi, ki so umeščeni pod črko D) => "date=xxxxcoordinates = <!-- wikipodatki -->|" ::* Mislim pa , da vsi, ki so v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] umeščeni pod črko L, pa imajo infopolje oblikovano (| na levi) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 4. marec 2020 (CET) ::: Sem še te iz kontrolne kategorije, kjer so zdaj le še 3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:04, 5. marec 2020 (CET) :::: {{u|GeographieMan}} in Sporti: Sem tistih nekaj preostalih iz obeh sledilnih kategorij popravila ročno. Sporti in GeographieMan, hvala za sodelovanje- mislim, da je tole zaključeno. Se že veselim naslednjega izziva. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. marec 2020 (CET) ::::: Lepa hvala tudi tebi {{u|Pinky sl}}. Sem bil zadnjih nekaj dni bolj malo dosegljiv, se bom pa ob priliki spet posvetil urejanju francoskih občin ter posodobitve vseh departmajev in drugih stvari. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:52, 7. marec 2020 (CET) == Ali je to tehnična napaka? == Zdravo! A ne veš kaj je to v članku [[Đuro Blažeka]]? Na spletni strani wikidata.org sem dodal infopolju slike iz commonsa. Vendar se pojavijo vse te slike samo v slovenski wikipediji. V nobeni drugi wikipediji (bolgarska, srbska, ruska) ni ta napaka. Kaj je to? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:24, 25. april 2020 (CEST) :Če je slik več moraš najbolj primerni za infopolje nastaviti višjo prioriteto (želeno mesto) in pokaže le to, kot sem že naredil za Blažeko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 25. april 2020 (CEST) Jasno. Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 19:17, 25. april 2020 (CEST) ==Administratorstvo== Sporti, vem, da si že velikokrat odklonil pobudo, da bi postal administrator, a še vedno nas je dosti, ki bi ti radi podelili ta status. Predvsem bi si z dodatnimi orodji olajšal delo, ki ga že tako ali tako vseskozi vestno opravljaš. Moj zadnji argument je, da nam kronično primanjkuje dejavnih administratorjev. Kaj praviš? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 13:52, 12. maj 2020 (CEST) :OK bom pa tokrat sprejel, če je res suša z administratorji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:50, 13. maj 2020 (CEST) ::Super in hvala! Pripravim glasovanje.[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:54, 13. maj 2020 (CEST) == Marta Remškar == Pri geslu Marta Remškar, prosim za pomoč pri izbrisu fotografije Marte Remškar, da se jo lahko naloži na wikimedia commons, dodala bom tudi link na dotično št. revije. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:24, 13. maj 2020 (CEST) : Mislim, da mi je sedaj uspelo - bi lahko prosim preveril, kako je z licencami pri fotografiji v wikimedijini zbirki? Sliko sem izbrisala sama in ponovno naložila na stran Marte Remškar. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:58, 13. maj 2020 (CEST) :: {{urejeno}}. Če je fotografija objavljena pred letom 1970, zanjo velja licenca [[:commons:template:PD-Slovenia|PD-Slovenia]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 22:30, 13. maj 2020 (CEST) == Deletion == Can you please delete [[Ppt]]? Thank you--[[Uporabnik:ValeJappo|ValeJappo]] ([[Uporabniški pogovor:ValeJappo|pogovor]]) 08:42, 28. maj 2020 (CEST) :Done.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 08:51, 28. maj 2020 (CEST) ==Bot== Glede na zadnje popravke v člankih [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Portugalski imperij]], prosim povej svojemu botu, da sta obliki ''željen'' in ''odkoder'' po SSSK sprejemljivi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:05, 17. junij 2020 (CEST) :Popravki so večinoma po [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]] in tudi po [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2016-06-07#Pravopis]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:46, 17. junij 2020 (CEST) ::''Željen'' je sprejemljivo v kontekstu "slave željen človek" (željan), v npr. "do željene prekinitve" ((za)želene) pa mislim, da ne. ::Sporti, mogoče bi lahko sprogramiral bota, naj ignorira vsebino znotraj sklicev (''<nowiki><ref></nowiki>'' ali ''<nowiki>{{navedi xy}}</nowiki>'')? S tem bi odpravil ponavljajoče se lažne alarme, kot je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indira_Radić&action=history ta]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:07, 17. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. == Pomoč pri licenciranju == [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], prosim te za nasvet/pomoč proti [[:c:User talk:Hladnikm#Copyright status: File:Antonija Mihelic Dingolfing.jpg čistilni akciji admina]] v Zbirki. Povojnih neobjavljenih anonimnih slik (npr. <nowiki>File:Delavke v tovarni Iskra Lipnica.jpg</nowiki>) pa ne bom branil. Ali obstaja možnost, da jih v Wikiknjige naložim lokalno, tako kot na Wikipediji?--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:40, 22. november 2020 (CET) :Za nalaganje lokalno mora biti slika prosta kot za Zbirko ali nujna za ilustracijo članka - [[poštena uporaba]]. Prvo slika morda pade pod [[:Commons:Template:PD-GermanGov]], če so izkaznico izdali uradni nemški organi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:19, 23. november 2020 (CET) ::Žal ni šlo, [[:b:Wikiknjige:Pod lipo#Nalaganje slik lokalno|tule]] zdaj poskušam drugače, mogoče se pridružiš pobudi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:19, 5. december 2020 (CET) == 3. januar == Pozdravljen, zakaj je bilo moje urejanje pri 3. januarjem razveljavljeno? Jaz (mislim) da sem jo dodal pod pravilen datum.? Ko sem bral slovenske medije, sem jo najprej hotel dodati pod 24. december, toda zdravniki so jo za mrtvo razglasili 3. januarja. Hvala --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:05, 5. januar 2021 (CET) :Ja, ampak včerajšnja novica se je izkazala za napačno[https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/tanya-roberts-se-zivi-svet-prehitro-razglasil-igralkino-smrt/547897]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 5. januar 2021 (CET) ::Se posuvam z pepelom. Danes še nisem prebral svoje porcije jutranjih novic. Oprosti za nesporazum. Bom naslednjič počakal kakšen dan, če kdo slučajno oživi nazaj iz onstranstva. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:31, 5. januar 2021 (CET) :::Verjetno bo treba tole vrniti. Na :en Wiki je 4. januar označen kot datum smrti: [https://www.dailymail.co.uk/news/article-9114919/Bond-girl-Tanya-Roberts-DIES-65-24-hours-rep-prematurely-said-passed-away.html][https://movieweb.com/tanya-roberts-dead/] (Tokrat pa verjetno zadnjič). --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:51, 5. januar 2021 (CET) == Erich von Däniken == Pravkar si izbrisal članek o von Dänikenu, ki sem ga začel, z obrazložitvijo, da je prekratek. Res je obsegal le en stavek, vendar sem ga imel namen dopolniti, če mi ga ne bi izbrisal. {{nepodpisani|Nekdopac}} :Bom jaz razložil, ker sem ga označil za izbris. Ponavadi se vključi oznako {{tl|v delu}} ali pa se stran razvije v peskovniku in šele nato prestavi v glavni imenski prostor. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:20, 23. januar 2021 (CET) == Skupinska slika 14. vlade RS == Pozdravljen. Prosil bi za pomoč. Urejam stran [[14. vlada Republike Slovenije|aktualne vlade]]. V začetku je nekdo naložil skupinsko fotografijo vlade ob imenovanju, a je bila kasneje izbrisana. Glede na to, da so v wiki zbirko naložene fotografije večine zadnjih vlad, se mi zdi škoda, da tu nastane luknja. Ne spoznam se (še) na legalno nalaganje tujih fotk (v smislu fair use), zato te prosim za pomoč. Hvala že v naprej :) --Pv21 20:51, 29. januar 2021 (CET) : Težava je v zastarelem dovoljenju [[:commons:Template:Photo archive Vlada.si]], ki za novejše slike ne velja več. Edina možnost je dovoljenje preko [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo|OTRS]] kot za [[:File:13. vlada Republike Slovenije.jpg|sliko zadnje vlade]]. [[Poštena uporaba]] pride v poštev le, ko ni več druge možnosti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:01, 30. januar 2021 (CET) == Geslo Maja Božič == Živio, zakaj je bilo geslo Maja Božič popravljeno in te preusmeri na Maja Peteh. Lep pozdrav Bojan :Si bom jaz dovolil odgovoriti. Očitno se je tole malo pomešalo in je kolega {{u|Hladnikm}} tole uredil. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 3. februar 2021 (CET) Sporti, sprememba podatkov v normativni kontroli v članku o Maji Božič mi ne gre od rok. Maja mi je sporočila, da ona ni poročena Peteh, kot njena soimenakinja z enakim poklicem (ki pa nima gesla). Članek sem preimenoval nazaj na Maja Božič, ne znam pa poskrbeti, da se ne bodo videli rojstni podatki; na Wikipodatkih se mi jih zdi škoda zbrisati. Brisal sem napačno šifro raziskovalca, uredil conor.si, kako dobiti druge številke za Wikipodatke, pa ne vem. Na pomoč, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:24, 3. februar 2021 (CET) :Datum in kraj rojstva sta prava ali ne? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:28, 3. februar 2021 (CET) ::Sta prava, vendar prosi, da se ne bi videla. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:32, 3. februar 2021 (CET) :::Letnico ima že na [https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor/70944611 cobissu], datum se pa BP odstrani, ker tako nima vira. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:38, 3. februar 2021 (CET) ::::Kaj pa če se ga nastavi kot ''no value'' ali kaj podobnega? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:58, 3. februar 2021 (CET) == Predloga == Hi, {{tl|rk}} and {{tl|rk-d}} were in 2010 ported by Neznanec from EN-Wiki. Since Neznanec made his last edit in 2015 (so he's no longer active) and you made an edit on {{tl|rk-d}} I'm asking you. Are you able to port [[:en:template:hbicon]] from EN-Wiki to something like "rkikon"? TIA --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 11:06, 4. februar 2021 (CET) :{{urejeno}} - {{tl|Rkikona}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:59, 4. februar 2021 (CET) ::: thx, I created {{tl|modri karton}} and added it to {{tl|Rokometni rezultat}} and {{tl|Rokometni rezultat/dok}}. {{tl|modri karton/dok}} is still missing. Can you verify if it's done so far correct? ::: In {{tl|Rokometni rezultat}} is this line: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> ::: Shouldn't it be?: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT2}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> :::<nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|2}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> instead of <nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|1}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> ::: And what is "podaljšek3" or "OT3"? 7-meters? ::: --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:28, 4. februar 2021 (CET) :::: {{tl|modri karton/dok}} created as well. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:45, 4. februar 2021 (CET) ::::: Looks OK to me, fixed {{tl|Rokometni rezultat}} by [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ARokometni_rezultat&type=revision&diff=5443464&oldid=5443397], not sure about OT3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:37, 4. februar 2021 (CET) :::::: Maybe is smth like ''off-time'' and its 3rd redemption? Hope it helps, greetings! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 4. februar 2021 (CET) ::::::: In handball, if the score is tied after 60 mins (2x30min), they play overtime of 2x5min. If the score is tied, they play a second overtime of 2x5min. If after 2 overtimes the score is still tied, it's 7 meter shooting (each team 5), if still tied after 2x5 7 meters, it's sudden dead 7 meter (each team 1 until 1 team scores and the other misses). In football it's 2x45min, if tied only 1 overtime of 2x15mins, if still tied 11 meter (penalty) shooting (each team 5), if stll tied sudden dead 11 meter. Anyway a third overtime does not exist in handball unless you consider the 7 meter shooting as such. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:53, 4. februar 2021 (CET) Maybe you find this interesting too: [[Uporabniški_pogovor:Pinky_sl]]: {{tl|navbar}} subject. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 19:03, 4. februar 2021 (CET) == Infopolje Zgradba - delo za bota == Sem posodobila {{tl|Infopolje Zgradba}}, ki sedaj bere koordinate iz Wikipodatkov. Vse strani, ki bi jih bilo treba popraviti so umeščene v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zgradba z neznanimi parametri]]. # izbrisati je treba parametre: longm,longd,lats,iso_region,latm,latd,coordinates_display,longs,longEW,latNS # izbrisati je treba parametre: map caption,map type,map size, visitors # parametra url ali web spremeniti v website # parameter title spremeniti v name --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 12. april 2021 (CEST) :{{ping|Pinky sl}}: naredil sem nekaj testnih urejanj, imajo pa nekateri še druge neznane parametre npr. director ([[Ashmolov muzej]]) ali dome_dia_inner in še 5 podobnih ([[Mošeja Mohameda Alija]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:55, 12. april 2021 (CEST) *map caption,map type,map size izbriši le, če so imena parametrov brez podčrtaja parameteri s podčrtajem map_caption,map_type,map_size so ok) *tudi parameter "director" se lahko izbriše *+ "mape_type" ali "mape type" je treba spremenit v map_type *parameter "coordinates" je ok in se ga načeloma lahko pusti. Popraviti je treba ime klicane predloge <nowiki>| coordinates = {{coord....}}</nowiki><nowiki></nowiki> v <nowiki>| coordinates = {{koord novi|.....}}:</nowiki> *Tiste strani, ki bodo ostae v kategoriji .... tem je verjetno treba zamenjati predlogo, ali pa urediti na roko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:36, 12. april 2021 (CEST) ::Naredil sem še nekaj testnih urejanj, kaj pa je s [[Kuvajtski stolpi]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 12. april 2021 (CEST) ::: "coordinates_region" je prav tako treba izbrisati. Napaka, da se ne izriše zemljevid, pa je v neobstoječi lokacijski karti. Občasno pregledem [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]], kjer se pojavijo takšne strani in jih ročno popravim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:14, 12. april 2021 (CEST) : {{opravljeno}}, preostalih 92 bo treba pa ročno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:30, 12. april 2021 (CEST) :: {{Hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:45, 12. april 2021 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Sporti}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:25, 2. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) == Images from Wiki Loves Monuments 2021 == Živijo Sporti! V kategoriji preverjam vse novo prispele fotke v [[:c:Category:Cultural monuments of Slovenia]]. Preverjam jim ustreznost EŠD-ja, povezujem z Wikipodatki; če jih je za en spomenik več in še nimajo kategorije, kategorijo ustvarim in prav tako povežem z WD. Uporabnika tudi obvestim, če objavljena slika ne ustreza zahtevam, tj. spomenik nima primernega statusa. Če ti ni odveč, ali bi jih lahko pustil v kategoriji in jih od tam odstranim jaz, ko jih še jaz obdelam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 5. oktober 2021 (CEST) :OK, seveda. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:48, 5. oktober 2021 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Can you create article?== I want you to create article about 2 Thai people in Slovenian language, beacause I can't speak and understand Slovenian Language. * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]) * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]]) --[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:29, 21. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]]: Please post such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we cannot guarantee any response. I don't know of any editor, who is interested in (probably) Thailand. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:37, 21. januar 2022 (CET) ::OK, sir--[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:37, 21. januar 2022 (CET) == Vir podatka == Pozdravljen. V wikipodatkih si pred časom dodal državljanstvo osebe [[Anton Resen]], o katerem je članek v slo wiki, ki se sklicuje na Primorski slovenski biografski leksikon. Ker v tem leksikonu ni podatkov o državljanstvu, bi te prosil za vir, ki si ga uporabil. Podatek me zanima iz privatnih razlogov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:15, 18. februar 2022 (CET) :Država je bila dodana le glede na kategorizacijo, tako da lahko popraviš, če najdeš natančnejši podatek. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 19. februar 2022 (CET) ::Moj »natančnejši podatek« je samo osebno poznanje tega človeka, zato ga ne morem vnesti v članek. Se mi pa zdi neprimerno, da so uporabnikom na razpolago nepravilni ali dvomljivi podatki. V tem primeru gre namreč za zapuščino, v glavnem korespondenco, za katero se že več let potegujejo razni upravičenci; eni od teh se sklicujejo prav na državljanstvo in citirajo wikipedijo kot dokaz – zato iščemo primarni vir. Vsekakor bom popravil, če in kadar mi bo uspelo priti do gotovega vira. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:44, 19. februar 2022 (CET) == Preveč neobstoječih notranjih povezav == Oprosti, da se oglašam, ampak sprašujem kakšen pomen ima taka množica notranjih povezav na imena vseh dirkačev v članku [[Dirka po Poljski]]. Ali resno misliš, da bodo kdaj članki napisani?!--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:58, 23. marec 2022 (CET) :Nekateri zagotovo bodo, drugi mogoče, kot je rekel [[Yogi Berra]] je težko napovedovati, sploh prihodnost. Ni pa PMM nič narobe z njimi glede na dogovor - [[WP:RDEČA POVEZAVA]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:24, 23. marec 2022 (CET) == Sapporo < Saporo - delo za bota == Živjo, potreboval bi pomoč tvojega bota in sicer bi želel, da se vse oblike imena mesta [[Sapporo]] zapišejo brez enega p-ja. Torej: *Sapporo => Saporo *Sappora => Sapora *Sapporu => Saporu *Sapporom => Saporom — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:42, 11. avgust 2022 (CEST) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:27, 12. avgust 2022 (CEST) ::Hvala! :) — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:45, 12. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: imam še nekaj zadev za bota :::* Hej'an => Heian :::* Niigata => Nigata :::* Tottori => Totori :::Sledi serija japonskih nogometnih klubov iz kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem, katerih imena kategorij so prečrkovana, a zapisana v napačni (angleški) obliki pri posameznem igralcu v infopolju. Vzemi si čas in hvala v naprej. :::* Albirex Niigata => Albirex Nigata :::* Fagiano Okayama => Fagiano Okajama :::* Fujieda MYFC => Fudžieda MYFC :::* Gainare Tottori => Gainare Totori :::* Nippon Steel Yawata SC => Nipon Steel Javata SC :::* JEF United Chiba => JEF United Čiba :::* Furukawa Electric => Furukava Electric :::* Yokohama => Jokohama :::* Júbilo Iwata => Júbilo Ivata :::* Kashima Antlers => Kašima Antlers :::* Kashiwa Reysol => Kašiva Rejsol :::* Kawasaki Frontale => Kavasaki Frontale :::* Kyoto Purple Sanga => Kjoto Purple Sanga :::* Kyoto => Kjoto :::* Montedio Yamagata => Montedio Jamagata :::* Nagoya Grampus Eight => Nagoja Grampus Eight :::* Omiya Ardija => Omija Ardidža :::* FC Ryukyu => FC Rjukju :::* Sanfrecce Hiroshima => Sanfrecce Hirošima :::* Toyo Industries => Tojo Industries :::* Shimizu S-Pulse => Šimizu S-Pulse :::* Shonan Bellmare => Šonan Bellmare :::* Thespa Kusatsu => Thespa Kusacu :::* Tochigi SC => Točigi SC :::* Tokushima Vortis => Tokušima Vortis :::* Urawa Reds => Urava Reds :::* Zweigen Kanazawa => Zweigen Kanazava :::P.S.: računaj, da te bom morda še potreboval. Še enkrat hvala. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:09, 15. avgust 2022 (CEST) ::::{{urejeno}}, edino preostale [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=100&offset=0&ns0=1&search=Kyoto Kyoto] bo treba ročno, ker bi bilo preveč napačnih ali delnih prevodov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 16. avgust 2022 (CEST) :::::Bom uredil, imam pa še nekaj novih: :::::* <strike>Mitsubishi Motors => Micubiši Motors</strike> :::::* <strike>Hitachi => Hitači</strike> :::::* Fujita Industries => Fudžita Industries :::::* <strike>Nippon Steel => Nipon Steel</strike> :::::* Bellmare Hiratsuka => Bellmare Hiracuka :::::— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 09:50, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::PMM so blagovne znamke preveč poznane po angleški transliteraciji (sploh Mitsubishi in Hitachi), da bi bilo smiselno popravljati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:34, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::Imaš prav, črtano. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:44, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::::Tudi v naslednjih dveh primerih, kjer je kombinacija japonske in angleške besede, je to mednarodna blagovna znamka korporacije, ki je pmm ne bi smeli podomačevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:51, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::Iz pravopisa 8.0 "Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo." Ker je japonščina nelatinična pisava bi rekel, da to tukaj pride v veljavo. Seveda pa je treba tudi upoštevati kot si sam rekel "poznanost" oz "razširjenost" nekega imena blagovne znamke v slovenščini, na kar prej nisem bil pozoren... Šel sem pogledat Gigafido in za "Fujita Industries" mi ne najde ničesar, za "Nippon Steel" pa okoli 40 zadetkov. Kako se zdaj ravnati iskreno nimam pojma, ker dvomim, da obstaja kakšno merilo, ki bi povedalo kdaj je neko ime ustaljeno. Podobno zadevo sem pred nekaj dnevi naslovil na jezikovno svetovalnico (glede imena japonskega otoka Iwo Jima) in pričakujem odgovor v nekaj tednih. Zaenkrat bom Nippon Steel črtal drugo ime pa pustil, ker očitno pred 13. 6. 2019 (ko je bila narejena gigafida 2.0) ni nihče o tej znamki pisal. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:24, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:33, 17. avgust 2022 (CEST) == Karl oz. Carl Vogl == @[[Uporabnik:Sporti]], kolegica me je opozorila, da avstrijski slikar Karl (Carl) Vogl (https://www.degruyter.com/database/AKL/entry/_00159298/html), čigar dve sliki, Luizo Pesjakovo (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein_-_Luiza_Pesjak_kot_nevesta.jpg) in Antona Martina Slomška (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Carl_Vogel_-_Anton_Martin_Slom%C5%A1ek.jpg), si postavil v Zbirko, ni identičen z nemškim slikarjem Karlom Christianom Voglom von Vogelsteinom (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein), pod čigar imenom se zdaj v Zbirki nahajata. Boš opis slik lahko ustrezno popravil? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:24, 6. september 2022 (CEST) :{{ping|Hladnikm}}: {{urejeno}}.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:54, 6. september 2022 (CEST) ? == Prikaz podatkov iz Infopolje Osebe == Zdravo, zanima me, kako to, da se podatki, ki so vpisani v Infopolje o osebi v Wikidata, ne prikažejo v celoti na Wikipediji. Primer je geslo Kornelija Ajlec. Prvi vprašanje je torej zakaj se to ne prenaša v celoti. Drugo vprašanje pa je, če lahko torej infopolje osebe, za znanstvenike raje uporabljam predlogo Infopolje Znanstvenik in uredim kar v Urejanju s kodo? lp Bojan [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 11:05, 30. september 2022 (CEST) :Prikazujejo se podatki, za katere je ta možnost že omogočena (več na {{tl|Infopolje Oseba}}), za znanstvenike pa je namenjeno {{tl|Infopolje Znanstvenik}}, <s>samo to še ne zna črpati iz Wikidata, zato je treba vse vnesti lokalno</s>.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 30. september 2022 (CEST) :: Tudi Infopolje znanstvenik kar nekaj podatkov črpa iz Wikipodatkov, če jih je nekdo tam pač vnesel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 30. september 2022 (CEST) == Nogometaši == Hej. Samo iz firbca: je trenutno serijo člankov o slovenskih nogometaših mogoče navdihnilo poglavje "Wannabe enciklopedisti" v knjigi ''3:0 b.b.'' Tima Dobovška? Če ja, kaj piše tam not? Sklepam, da ni najbolj laskavo, knjige pa ni prav enostavno dobiti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 21. januar 2023 (CET) :Ne, nima veze s knjigo, le zdelo se mi je precejšnje pomanjkanje na tem področju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 21. januar 2023 (CET) == [[user:‎163.159.1.145]] == please block ‎[[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] persistent vandalism on [[Urška Klakočar Zupančič]]. ]] } [[Uporabnik:Sakura emad|Sakura emad]] ([[Uporabniški pogovor:Sakura emad|pogovor]]) 11:56, 24. januar 2023 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 24. januar 2023 (CET) ==SportiBot== Zdravo, Sporti. Prosim, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dom_politi%C4%8Dnih_organizacij&diff=prev&oldid=5491553&diffmode=source preveri to urejanje] in popravi v člankih, kjer je še taka napaka. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:44, 25. marec 2023 (CET) :{{urejeno}}, ta je bil edini. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:30, 26. marec 2023 (CEST) == Predloga:Infopolje Album - delo za bota == Živjo, večina člankov (okoli 1500), ki trenutno uporabljajo [[Predloga:Infopolje Album]] iz nekega razloga uporabljajo parametre z veliko začetnico, kar je precej problematično za prevajanje angleških člankov, kjer se uporablja parametre z malo začetnico. Problem pa imam sedaj tudi pri posodobitvi predloge. Zanima me, če je z botom možno v vseh člankih, ki uporabljajo <code><nowiki>{{Infopolje Album ... }} ali {{Infobox Album ...}} idr.</nowiki></code> spremeniti parametre recimo na primeru članka [[Laibach (album)]] |Name v |name; |Type v |type itn.? Če je to sploh možno prosim sporoči, in ti bom napisal podrobna navodila za vsak parameter, ki ga je potrebno spremeniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:18, 30. julij 2023 (CEST) :Dalo bi se, verjetno pa bi bilo bolj koristno popraviti predlogo, da bi sprejemala obe varianti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:28, 30. julij 2023 (CEST) :: Bolj pametno je prilagoditi predlogo, da bo sprejemala obe varianti parametrov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:47, 30. julij 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Seznam naselij v Sloveniji == Sporti, ali bi se dalo v [[Seznam naselij v Sloveniji|Seznamu naselij v Sloveniji]] panoramske slike nadomestiti s predlogo {{tl|Slika d}}? Mislim pač, če se da z botom dobiti wikipodatkovni "Q" od vsakega naselja. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:18, 22. september 2023 (CEST) :Verjetno bi šlo, bo pa treba mal razmislit kako... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:01, 22. september 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} Zgleda ne bo šlo zaradi omejitve 400 branj iz WD [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_naselij_v_Sloveniji_(B)&oldid=6097226] (Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: To many entities loaded, must not load more than 400 entities.). Vseeno dodam za črke z manj kot 400 vnosi? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 23. september 2023 (CEST) Aha, če prav razumem, je strani z več kot 400 vnosi samo treba "razrezat" na več delov in te dele shranit na samostojne strani, ki so lahko kasneje izbrisane. Dobro, lahko najprej dodaš za črke z manj kot 400 vnosi, ostale pa bom zatem shranil po delih na začasne podstrani. Edino, bolj praktično se mi zdi, če so Slike d v prvem stolpcu, ne v zadnjem, pa da na vrhu piše kar "Slika" namesto "Panorama" – ni nujno namreč, da bo vsako naselje imelo panoramsko sliko. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:58, 23. september 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}}Torej je tako OK kot v [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? Več kot 400 imajo poleg B še G, K, P in S. Če bo to res delovalo za nad 400 je pa treba poskusit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:05, 24. september 2023 (CEST) O, super. Tako, ja. Lahko kar še ostale narediš. Za test sem naredil [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/1]] in [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/2]]. Upam, da bo šlo tudi to. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:27, 24. september 2023 (CEST) Ko združim B nazaj, se izkaže, da prikaže samo prvih 400 slik. Za začetek sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Project_chat&oldid=1980762885#footer vprašal na Wikipodatkih], če je možnost povečati omejitev na 700. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:07, 24. september 2023 (CEST) :Krajše od 400 so končane, ostalih 5 pa, če ne bo boljše rešitve, lahko razdelimo na dva seznama, kot je bilo v testu za B zgoraj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:11, 24. september 2023 (CEST) Z razširitvijo omejitve žal ne bo nič, zato je razdelitev res najboljši plan B. Naredim potem nekaj [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6098510 takega]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:06, 25. september 2023 (CEST) :Ja, če pa kdaj dvignejo omejitev v prihodnje, se pa lahko združi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:40, 25. september 2023 (CEST) Pripravil sem sezname [[Seznam naselij v Sloveniji (Ba)|Ba]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Br)|Br]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ga)|Ga]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Gr)|Gr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ka)|Ka]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Kr)|Kr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pa)|Pa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pog)|Pog]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sa)|Sa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sr)|Sr]]. Še ena optimizacija bi bila še dobrodošla: pri imenih občin, če bi besedo "Občina" in "Mestna občina" izpustil, pa popravit bi bilo potrebno še vse povezave Občina Krško v Mestna občina Krško. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:28, 25. september 2023 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:32, 26. september 2023 (CEST) Po vseh letih lahko končno rečemo, da je seznam sedaj dokončan. Hvala za posojo bota in njegovega upravljalca :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:41, 26. september 2023 (CEST) == [[Japljeva Biblija]] == Zdravo! Kako bi lahko povezal ta novi članek z wikidato? Ker ima članek [[Wolfova Biblija]] zelo čudno povezavo na wikidati. Zato nisem smel ustvariti novega predmeta za Japljevo Biblijo. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:46, 10. junij 2024 (CEST) : {{urejeno}}, v tem primeru je bilo treba ustaviti nov objekt v Wikipodatkih, ker še ni obstajal. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:50, 10. junij 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == brisanje_slap == Spoštovani, teh vaših pravic za urejanje Wikipedia preprosto ne razumem. A vi nič ne preverite, kar vam pišem. Skratka, navodila so prezapletena, namenoma? lpsaso <nowiki>https://youtu.be/ivA2DJDbvcQ</nowiki> [[Uporabnik:Slap|Slap]] ([[Uporabniški pogovor:Slap|pogovor]]) 22:41, 8. september 2024 (CEST) :Članek [[Predsedniki slovenske nacionalne desnice]] je bil brisan, ker je bil prekratek za samostojen članek, lahko pa se vsebina vključi v članek [[Slovenska nacionalna desnica]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:02, 9. september 2024 (CEST) == Naselja na Koroškem v Avstriji == Sporti, veš kaj me zanima. Ali bi bilo možno, da strojno ustvarimo članke vseh naselij na Koroškem v Avstriji? Resda smo že kar nekaj let nazaj dosegli dogovor, da masovnega strojnega ustvarjanja člankov več ne dopuščamo, kar je seveda več kot razumno, vendar bi mogoče bilo vredno premisliti o tej izjemi. Velikokrat so se pokazale težave, ker imamo veliko vsebin ali oseb, ki bi rabile povezave na koroške kraje, pa imajo rdeče povezave ali pa so potem povezani na članek središč tamkajšnjih občin. Težava je posebej pereča v Wikipodatkih, kjer kot kraj rojstva ali smrti piše kar središče občine, kar je zelo zavajajoče. Čisto svoj križ so pa slovenska imena, ki jih je vedno na novo treba "locirat" s primerjanjem z nemškimi imeni in iskat obstoječe članke, ki jih večinoma seveda ni. Z ustvaritvijo člankov bi se rešili kar lepe zagate. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:32, 30. september 2024 (CEST) : Dalo bi seveda se, vendar je stvar dogovora, če bi bila množica škrbin koristna, v Wikipodatkih pa bi bilo res dobro urediti naselja. Imamo že npr. [[seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:47, 30. september 2024 (CEST) Aha, super. Vprašam še pod lipo. Drugače pa, če gledamo slovenska naselja, je večina člankov tudi, vsaj zaenkrat, samo škrbina z uvodno vrstico in infopoljem. Ampak ne da se povedat, kako zelo olajšajo povezovanje, iskanje krajev in nenazadnje ugotavljanje pravilnega zapisa. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:39, 30. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} == Pomoč pri vikipedijski strani - infobox == Pozdravljeni! Hvala za pomoč pri urejanju strani o Vladotu Vrbiču. Zanima me, če bi mi lahko pomagali pri urejanju Infoboxa, saj osebno še ne znam dodajati slik. [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] ([[Uporabniški pogovor:Fellixfellicis|pogovor]]) 11:15, 13. februar 2025 (CET) :Za uporabo slik morajo biti proste avtorskih pravic, za nalaganje so navodila na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 13. februar 2025 (CET) == Državljanstvo Cislajtanije? == V več infopoljih sem opazil, da si na Wikipodatkih kot državljanstvo navedel [[Cislajtanija|Cislajtanijo]] (npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q12784672&diff=prev&oldid=2107080042, https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q15809&oldid=2096237008). Kolikor je meni znano je bil to le neuradni naziv za avstrijski del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in doslej še nisem zasledil, da bi se to uporabljalo v dokumentih. Ali obstaja kakšen vir, ki dokazuje nasprotno? lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:31, 14. februar 2025 (CET) :Če dodaš Avstro-Ogrsko kot državo državljanstva na Wikipodatkih dobiš opozorilo ''Vrednost za država državljanstva ne sme biti Avstro-Ogrska. This state had separate citizenships for Cisleithania (Q533534) and the Kingdom of Hungary (Q25395037)''. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 15. februar 2025 (CET) ::Hvala za pojasnilo. Nisem vedel, da je vnose na wikipodatkih možno omejevati na tak način. Pogledal sem si vir te navedbe ([[:wikidata:Q105813003]]), ki potrjuje, da gre pri Cislajtaniji zgolj za neuradno poimenovanje avstrijskega dela, medtem ko se je v dokumentih uporabljalo avstrijsko državljanstvo in različne domovinske pripadnosti. Za razrešitev dileme sem odprl vprašanje na [[wikidata:Property_talk:P27#The_term_"Cisleithanian_citizenship"_seems_misleading|pripadajoči pogovorni strani]]. lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:11, 15. februar 2025 (CET) == Jože Urbanija (teolog) == Pri pisanju članka za [[Jože Urbanija (teolog)|Jožeta Urbanijo (teologa)]] sem ugotovila težavico, ki bi jih bilo morda mogoče rešiti z bibliotekarskimi viri. 1) Normativna baza imen [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor CONOR.SI] ime razrešuje kot Jože Urbanija 1941-. 2) V seznam "Poišči vire: »Jože Urbanija« teolog – novice · časopisi · knjige · učenjak · JSTOR" bi morda dodali tudi [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search COBISS+]. Vsaj pri osebah iz Slovenije bi to morda pomagalo. LP [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 16:48, 26. februar 2025 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Verjetno bi se še Cobiss lahko dodalo v [[Modul:Find sources/links]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:46, 26. februar 2025 (CET) : Sem dodala, v virih išče kombinacijo "»Jože Urbanija« teolog", po naslovu članka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:41, 27. februar 2025 (CET) ::Knjižnice Jožeta Urbanije teologa ne vodijo pod tem imenom, zato najdeno gradivo ni v celoti primerno. Predlagam preimenovanje Jožeta Urbanije teologa v Jože Urbanija, 1941-, kakor je voden v knjižničnih katalogih. V tem smislu sem predlagala usklajevanje poimenovanj oseb v slovenski Wikipediji z bazo CONOR.SI. V tej bazi so npr. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor?query=jo%C5%BEe+urbanija&max=50&sort=def Trije Jožeti Urbanije z razlikovanjem], ki bo delovalo pri iskanju v COBISS.SI. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:57, 19. marec 2025 (CET) :::Razločevanje oseb s poklicem v oklepaju je standard, usklajen s stotinami drugih Wikipedij. CONOR.SI po drugi strani ni konsistenten, saj je en od ostalih Jožetov Urbanij zaveden kot "Urbanija, Jože, strojništvo", zato se meni osebno ne zdi smiselno menjati sistema samo zaradi tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:22, 19. marec 2025 (CET) ::::Hvala za pojasnilo. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:30, 20. marec 2025 (CET) == Posodobitev članka Klemen Kosi == Pozdravljeni, Sporti! Sem Klemen Kosi, subjekt članka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klemen_Kosi], ki ste ga nazadnje posodabljali leta 2015. Hvala za vaš prispevek! Yerpo mi je predlagal, da se obrnem na vas, saj ste aktivni na področju športa. Članek že več kot 10 let ni bil temeljito posodobljen, zato sem pripravil novo besedilo z najnovejšimi podatki o moji karieri in dosežkih (npr. hitrost 157,71 km/h v Wengnu, olimpijski nastopi, poslovne dejavnosti), podprto z viri (FIS analize, članki, PDF-ji). Ker sem COI oseba, ne želim urejati sam – bi bili pripravljeni pomagati pri posodobitvi? Besedilo in povezave lahko priložim. Kako bi to najlažje izpeljali? Hvala za vaš čas! --[[Uporabnik:Klemen Kosi|Klemen Kosi]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kosi|pogovor]]) 23:40, 6. april 2025 (CEST) == Bučinja vas possible duplicates == [[Bučinja vas]] and [[Bučinja vas, Štalenska gora]] seem to be duplicates. --[[Uporabnik:Emu|Emu]] ([[Uporabniški pogovor:Emu|pogovor]]) 08:34, 18. maj 2025 (CEST) :Thanks, {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 18. maj 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Jože Pintbah - napačna slika == Pozdravljeni. Slika na wikipedijini strani o Jožeti Pintbahu je napačna, to je slika njegovega očeta Jožefa Pintbaha (Pintbacha). LP --KrstanjTona [[Uporabnik:KrstanjTona|KrstanjTona]] ([[Uporabniški pogovor:KrstanjTona|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2025 (CEST) :{{urejeno}} Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:26, 4. julij 2025 (CEST) == Marcel == Kaj bi naj bil vandalizem v prispevku o Marcelu Štefančiču, če pa je vse, kar je bilo napisano ("jebeno več nas je..."), resnica, in je podkrepljeno z dejstvi in viri?! Zapisano je "Portali, povezani s slovensko politično desnico, ga označujejo za levičarja." Z odstranjeno izjavo pa je pravzaprav samega sebe potrdil kot takega. Zakaj je torej odstranjena? Ste malo pristranski? (retorično vprašanje) [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 15:25, 8. julij 2025 (CEST) :Facebook ne velja za [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljiv vir]], le izjava brez širšega konteksta pa ni relevantna. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:54, 8. julij 2025 (CEST) ::Kaj pa ta vir, bo dovolj dober - tudi širši kontekst je zraven zelo dobro opisan: ::https://www.rtvslo.si/kolumne/j-eno-vec-nas-je-k-t-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-tocno-kateri-so/617125 [[Posebno:Prispevki/95.143.148.245|95.143.148.245]] 20:17, 9. julij 2025 (CEST) :::Kolumne niso, sploh ne tako odkrito pristranske (nasprotje od "dobro opisanega konteksta"). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 9. julij 2025 (CEST) ::::Vsi vemo, da je to izrekel, obstaja videoposnetek, obstajajo viri, ker pa si je par levičarskih aktivistov očitno prisvojilo wikipedio, ki bi naj bila odprta, objava komentarja ni dovoljena! Pa čeprav je izjava kontroverzna, neprimerna in več kot očitno jasno kaže pravo naravo ne le omenjene osebe, temveč tudi tedanje 'stanje duha' in način razmišljanja v RTV SLO. Izjava, ki presega Goebbelsa, je za vas tukaj očitno nepomembna! ::::Tukaj je še en vir: [https://www.zurnal24.si/slovenija/bizarna-seja-sveta-rtv-dvema-trem-je-treba-dati-odpoved-pa-bo-mir-385936 Bizarna seja sveta RTV: "Dvema, trem je treba dati odpoved, pa bo mir" - Žurnal24] ::::Pa še en: [https://celjskiglasnik.si/video-nesprejemljivo-vec-nas-je-k-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-kateri-so-besede-ki-po-mnenju-sindikata-novinarjev-niso-groznje-ampak-odpor-proti-poskusom-omejevanja/ (Video) Nesprejemljivo! "Več nas je k njih, njih je samo ene par in vemo kateri so" - besede, ki po mnenju sindikata novinarjev niso grožnje ampak odpor proti poskusom omejevanja. - Celjski Glasnik] ::::In še en: [https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-na-soocenju-rtv-slovenija-ni-bilo-goloba-in-pivceve-575841 Soočenje: Jasnič pozabil ime človeka, ki vodi Gibanje Svoboda - siol.net] ::::Bo dovolj? [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 07:44, 17. julij 2025 (CEST) :::::Kot rečeno že nekaj dni nazaj: ob primernih referencah ni problema za dodajanje tudi "sporne izjave" ob celovitem opisu dogajanja, ampak ob blodnjah o Goebbelsu močno dvomim o slednjem. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 17. julij 2025 (CEST) ::::::Blodnje o Goebbelsu? Če torej ena bolj vidnih oseb na RTV SLO pred svetovno javnostjo izjavi, da 'je njih (drugače mislečih, drugače politično usmerjenih) le ene par in da točno vedo, kdo so', je to javno izražena grožnja, ki hkrati brez kančka dvoma izkazuje politično usmerjenost večine (razen tistih 'ene par') kolektiva RTV SLO. Poleg tega primerjava v chatu, ki vas je zbodla, nima neposredne veze z objavo na Wikipedii. Verodostojni viri obstajajo, so navedeni, večkrat, torej objavite izjavo! [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 08:10, 22. julij 2025 (CEST) == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sporti, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == Hej Slovenci == Hvaljen Jezus, lepo bi vas naprošam, da preimenujete stran nazaj na Hej Slovenci, saj je ime Hej Slovani nepravilno iz zgodovinskega in kulturnega vidika. Hvala na posluhu, Zbogom. [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] ([[Uporabniški pogovor:MinisterPatriot|pogovor]]) 20:08, 19. januar 2026 (CET) :Pesem je najbolj znana in prepoznana kot Hej Slovani (tako se je imenovala uradna himna Slovenije, slovenske vojske in tudi himna slovenskih [[Sokol (društvo)|Sokolov]]), zato ne bo preimenovanja (po [[WP:DOP|dogovoru o poimenovanju]]).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:50, 20. januar 2026 (CET) == Franko Pisani == Spoštovani, znan je tudi datum in kraj smrti (15. november 2023 Repen), a mi ne uspe, da bi dodal v kvadratek ob imenu ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:11, 30. marec 2026 (CEST) :{{urejeno}}, popraviti je bilo treba na [[Wikipodatki]]h.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:14, 30. marec 2026 (CEST) ::Najlepša hvala [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:18, 30. marec 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Infopolje Župnija == Eno tehnično vprašanje. Za {{tl|Infopolje Župnija}} razmišljam, da bi ustvaril podstran s podatki vseh župnikov, da ni treba posodabljat posameznih člankov o župnijah. Ali misliš, da bi switch s 670 vnosi, kolikor je župnij, bil preveč megalomanski in potraten ali pa to tehnično ni nič posebnega? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 3. junij 2026 (CEST) :Lahko bi delovalo (bi bilo treba preizkusit, če so kakšne omejitve, kot se je pokazalo pri [[Seznam naselij v Sloveniji]]), 2. možnost pa je, da podatke o župnikih dobi iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:31, 3. junij 2026 (CEST) V Wikipodatkih tudi gre, da se na eni sami strani nahajajo vsa imena? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 3. junij 2026 (CEST) :Ne, bi morali biti na straneh od župnij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:07, 3. junij 2026 (CEST) Sem stestiral pa dela: <span class="plainlinks">[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6684845 Predloga:X1] ima Infopolje Župnija, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X2&oldid=6684844 Predloga:X2]</span> pa ima switch za vse župnije. Prvim trem župnijam sem vnesel testne vrednosti in jih prav prikazuje. Tudi ni videti, da bi switch zaradi 700 vnosov imel kakšne blokade. Zgleda da ga razvijalci nimajo za tako potratnega kot ifexist, ki ima blokado pri 500 primerkih na stran. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:09, 3. junij 2026 (CEST) Kar novo {{tl|Infopolje Župnija v Sloveniji}} sem ustvaril. Mislim, da je zdaj nared za uvedbo. Če je možno, bi te – spet – prosil za pomoč. Načeloma pa bi bilo poleg preimenovanja infopolja to dvoje za naredit: * v člankih, ki imajo ''Infopolje Župnija'', so samo za pobrisat odvečni parametri. Se pravi, [[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok#Uporaba|tile parametri]] bi naj ostali, vsi ostali pa se pobrišejo vključno z vrednostmi. * v člankih, ki imajo še star ''Infobox RKC zupnija'', pa bi tega bilo treba prepisat in dopolnit z novim infopoljem (sem označil, kako je z obstoječimi parametri): <pre> {{Infobox RKC zupnija |image= se ohrani |caption= se ohrani |vrsta= se izbriše |ustanovljena= se preimenuje v "established" |prej= se preimenuje v "previous_name" |ukinjena= se izbriše |preimenovana= se izbriše |skofija= se preimenuje v "diocese" |zupnik= se izbriše |sedez= se preimenuje v "headquarters" |drzava= se izbriše |splet= se izbriše }} </pre> Trije članki so o župnijah, ki niso v Sloveniji in za njih ne pride v upoštev novo infopolje, ampak to se ni treba sekirat, ker moram naknadno še prilagodit dosedanje {{tl|Infopolje Župnija}} in potem še te tri članke. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:48, 10. junij 2026 (CEST) :Žal mi bot trenutno ne deluje, mogoče prevzame {{ping|Yerpo}}? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:36, 11. junij 2026 (CEST) ::Bom pogledal kaj se da, verjetno v roku par dni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:36, 11. junij 2026 (CEST) : Moje skromno mnenje. Ne glede na to, ali so vpisani v člankih o župnijah ali pa na podstrani infopolja, župnike bo treba posodabljati v enakem tempu kot doslej. Ali bo na podstrani to kaj lažje opravilo kot v člankih? Jaz se bojim, da kvečjemu zakomplicira proces dobronamernemu bralcu (neizkušenemu v urejanju), ki bi želel popraviti zastarel podatek – ampak naj povedo tisti, ki članke o župnijah redno urejajo. Drugič, preimenovanje slovenskih parametrov v angleške se mi zdi ne le odveč, ampak neprimerno. Smo mar slovenska wikipedija ali angleška (ali pa le še platforma za površno prevajanje iz angleščine)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:35, 11. junij 2026 (CEST) Posodabljanje duhovnikov je bilo do sedaj bolj kot ne neučinkovito, ker se vsako leto 1. avgusta premesti kakih 80–100 duhovnikov in to je potem problem s shranjevanjem v posamezne članke. Občasno je kakšen anonimnež sicer posodobil članek ali dva, drugače pa so bile informacije o trenutnem vodstvu zaradi zastarelosti povsem nezanesljive in neuporabne. Je pa v bistvu to poskus, če se bo posodabljanje izkazalo za kaj bolj praktično. Mislim, da se bo ta sistem hitro prijel. Parametri so v angleščini bolj zaradi naše navade, ker imamo vsa infopolja tako. Če se še komu zdi, da je za ta primer slovenščina boljša, jih lahko seveda komot prevedemo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 11:06, 11. junij 2026 (CEST) :Lahko so imena parametrov v obeh jezikih. Bi bilo to ok? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 14. junij 2026 (CEST) 2irhsocmpoa7nokujbyhjypmmypgphe 6689481 6689274 2026-06-15T06:52:10Z Upwinxp 126544 /* Infopolje Župnija */ 6689481 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Arhiv-polje|[[/Arhiv 1|Arhiv 1]]{{,}} [[/Arhiv 2|Arhiv 2]]{{,}} [[/Arhiv 3|Arhiv 3]]}} == Popravek == Pozdravljeni, hvala za info o [[France Susman|dr. Susmanu]]. Toda ena velika napaka v besedilu je, da se je zavzemal za vecjo vlogo Petra in nikakor ne Pavla. Hvala za popravek. Lp {{nepodpisani|176.76.242.29|12:39, 31. januar 2017‎}} :Sicer članka nisem napisal jaz, sem pa popravil, dobro pa bi bilo dodati kakšen vir za to. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:52, 31. januar 2017 (CET) == Infopolje in Wikipodatki== Pozdravljen! Jaz nikako ne uspem pogruntati infopolja. Pa sem brala navodila. Če napišem samo - infopolje oseba - se ne napolni samo, ce izpolnim podatke, tudi ocitno ni prav, me vedno kdo popravi. A mi lahko, prosim, na kratko razlozis, kaj moram napisati, ko naredim nov zapis? Ne znajdem se ... Hvala! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:23, 2. februar 2017 (CET) :{{u|FortunaB}}: Verjamem, da je sprva videti zapleteno. Na strani članka je levo v meniju pod orodji povezava »Objekt Wikipodatki« (če je članek že povezan z [[Wikipodatki]], drugače je treba [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem ustvariti] nov objekt). Spodaj na tej strani je gumb dodaj, nato v prvo okno vpišeš oz. izbereš npr. »država državljanstva« in v drugo »Slovenija« ([https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Introduction pomoč]). Nekateri podatki ([[Predloga:Infopolje Oseba#Integracija infopolj z Wikipodatki]]), tudi država se avtomatsko prikažejo v infopolju, ko so dodani na Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:34, 2. februar 2017 (CET) ::Uf, vseeno je zapleteno. Sploh če podatkov še ni v Wikipodatkih. Danes poskusim. Najlepša hvala! Verjetno je za normativno kontrolo enako, ali ne? Ali moram vedno sama iskati povezave? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:40, 2. februar 2017 (CET) :::Wikipodatki znajo biti za začetnika zapleteni, ja. Če je preveč, lahko prepustiš drugim in v biografijo vključiš samo prazno infopolje. Drugače pa obstaja priročen trik, ki olajša prvi korak pri novih člankih, ki še nimajo pripadajočega objekta v Wikipodatkih: če na povezavo "Dodaj povezave" v levem stolpcu klikneš s srednjim miškinim gumbom (dvojni klik), se odpre obrazec za kreiranje novega objekta, v katerem je že vnešena povezava s slovensko Wikipedijo. Treba je izpolniti samo ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:13, 2. februar 2017 (CET) ::::Wikipodatka mi ni uspelo narediti korektno, verjetno bi morala najprej shraniti stran in šele nato narediti Wikipodatek. A lahko kdo reši situacijo, prosim? A lahko zapis brišem in ga naredim še enkrat? Se sploh naredi sam ali podatke vpišem sama, res ne vem več, kako in kaj. Bi se pa seveda rada naučila to delati tudi sama. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 14:26, 2. februar 2017 (CET) :::Najprej brez panike. Vseeno je če narediš objekt na Wikipodatkih prej ali potem. Ko ga ustvariš zgoraj desno povežeš objekt s člankom tukaj (kjer je Wikipedija daš uredi, izbereš slovenščina in ime članka tukaj). Potem se bo tudi v infopolju tukaj poznalo kaj tam dodajaš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:30, 2. februar 2017 (CET) ::::Hvala za odgovor! Upelo mi je članek povezati, vpisala sem tudi nekaj osnovnih podatkov, dovolj za Infopolje. Sedaj me pa zanima - vse moramo vpisati sami, ročno? Sem mislila, da se kaj z Wikipedijskega članka prenese avtomatsko. Pa še ta problem imam, ne znam dodati polja (Identifikatorji) za normativno kontrolo v Wikipodatkih. Kako to storim? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:28, 2. februar 2017 (CET) :::Identifikatorje dodaš na povsem enak način kot ostale podatke. Glede avtomatskega prenašanja podatkov pa obstajajo sicer nekatera orodja in roboti za prenos, toda podatke najlažje preberejo npr. iz infopolja, ki ga zdaj tako ne izpolniš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 2. februar 2017 (CET) ::::Joj, res ja. Sem očitno slepa. Nisem si mislila, da sam kreira nadnaslov Identifikatorji. Hvala za pomoč in lep pozdrav! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:49, 2. februar 2017 (CET) :::::Slovenski avtoritativni viri na žalost nimajo programsko dostopnih vmesnikov (API), ki bi omogočali avtomatski vnos podatkov, ali vsaj ne vemo zanje. Tudi če bi, ni pri nas nikogar, ki bi znal sprogramirati program za vnos (razen mogoče Sportija). Identifikatorjev CONOR smo recimo do zdaj vnesli slabih 3000 za cca. 50.000 biografskih gesel, vse ročno. V tujini to bolje funkcionira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:00, 2. februar 2017 (CET) ::::::Morda bi se dalo kaj narediti, sem našel boljši vmesnik na [https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?mode=expert], samo večina ima le ime in priimek, kar se lahko nanaša tudi na drugo osebo z enakim imenom. Pa še meni jih najde cca 10.000 z [https://petscan.wmflabs.org/?psid=714676]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:41, 3. februar 2017 (CET) :::::::Ja, CONOR mogoče ni najboljši primer. Mislil sem recimo nekaj takega kot ''Slovenska biografija'', ki ima osnovne biografske podatke tudi v XML zapisu in bi se dalo z botom izpolnjevati datume rojstva/smrti ipd., če bi lahko programsko prišel do tega XML-ja za vsak vnos. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:46, 3. februar 2017 (CET) :::::::PS: V CONOR niso samo Slovenci. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:49, 3. februar 2017 (CET) ::::::::Ja ampak že Slovencev najde 336.308[https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?c=LA%3Dslv&max=2000]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:57, 3. februar 2017 (CET) ::::::::: V bazi CONOR so načeloma vsi avtorji, ki so avtorji gradiva v naših knjižnicah. Pri avtomatizaciji podatkov sem bolj mislila na to, da bi se lahko izpisali podatki, kot so ime, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost, saj to vedno nastopa na istem mestu. Glede normativne kontrole: Worldcat vidim, da se doda avtomatsko. Torej se da. Za CONOR bi se morda dalo tudi kaj dogovoriti z razvijalci našega instituta (IZUM), kjer sem zaposlena, saj je to naša baza podatkov. Mi pa ni čisto jasno, kako. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:29, 3. februar 2017 (CET) :::::::::: Kolikor vem obstaja le orodje [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] za zajem podatkov s predlog. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:53, 4. februar 2017 (CET) Kar veliko oseb je še brez datuma rojstva na Wikidata. Z botom ne morem urejati tam, tako da bi lahko npr. dodal datum v infopolje, nato z orodjem [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] v Wikidata, samo tako rabiš tri korake (če po koncu še izbrišeš iz infopolja). Druga varianta je [[:Wikidata:Wikidata:Bot requests]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:06, 5. februar 2017 (CET) : Konec koncev ni tak problem poiskati in vpisati. Samo razmišljala sem na glas.{{nepodpisan|FortunaB|15:57, 6. februar 2017}} ::No iz ok. 4000 biografij (ki imajo biovrstico po PS) sem prenesel datum rojstva in/ali smrti v Wikipodatke. Dopolnil sem tudi poklice glede na kategorije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:46, 12. februar 2017 (CET) :::Super! [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:37, 14. februar 2017 (CET) A lahko samo še eno vprašanje? A se sme skenirati fotografije iz kakšnih knjig (npr. albumi avtorjev, kdo je kdo ipd.), če navedeš vir in posebej še avtorja, ali to nikakor ni možno? A ni to neke vrste javna last, če je javno objavljeno? --- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:57, 14. februar 2017 (CET) :Če je fotografija objavljena v knjigi ali albumu pred letom 1970 v Sloveniji je [[javna last]] po {{tl|PD-Slovenia}}, drugače je načeloma vsaka objava [[Avtorske pravice|avtorsko zavarovana]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:00, 14. februar 2017 (CET) ::Aha, torej nič. Škoda. No, če pa najdem kako starejšo knjigo, pa mogoče res uporabim. Vsaj to. Hvala! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) :Že objavljene slike drugih avtorjev lahko uporabimo, če so jim avtorske pravice že pretekle (70 let po smrti avtorja oz. če so objavljene pred letom 1970 za dela t.i. "uporabne umetnosti"). Še zaščitene slike lahko uporabimo le izjemoma, po načelu [[poštena uporaba|poštene uporabe]] (glej [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]]). Če je delo objavljeno, to pomeni, da si ga lahko vsakdo ogleda, ne sme pa ga vsak reproducirati (isto velja za tekst). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:01, 14. februar 2017 (CET) ::To mi je jasno, ja. Sem imela pa še kako trohico upanja, da je lahko izjemoma kaj drugače. Hvala za odgovor! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) == Predloga:JanuaryCalendar‎ == Lahko prosim malo pogledaš {{tl|JanuaryCalendar‎}}? Rad bi naredil enotno predlogo za vse mesece, vendar je treba en if ustrezno popraviti. Se pravi, če je <nowiki>{{LOCALMONTHNAME}}</nowiki> enak mesecu v naslovu strani, potem naredi display:all. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:44, 2. februar 2017 (CET) :<s>Saj se odpre februar, kot bi se moral</s>. Moral si se odpreti mesec glede na ime strani? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 2. februar 2017 (CET) Tako, ja. Sedaj če odpreš januarski datum, je odprt februar, mora pa biti januar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 2. februar 2017 (CET) :Zdaj bi moralo delati za datume in mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:03, 2. februar 2017 (CET) Dela brezhibno. Hvala za pomoč. Ime {{tl|Koledar}} je že zasedeno, zato sem prestavil na Gregorijanski koledar. Slogovni popravki pa so seveda vedno dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:22, 2. februar 2017 (CET) == Sprememba naslova članka == Pozdravljen! A mi lahko še enkrat pomagaš? Naredila sem članek za Danijela Demšarja v formo Daniel Demšar (to obliko sem našla v nekaterih seznamih na Wikipediji). Potem sem videla, da se v svojih delih pojavlja v obeh oblikah in se odločila za obliko s črko J (Danijel), kot je obstajal že zapis v angleški Wikipediji. Sedaj pa ne morem spremeniti naslova članka iz Daniel v Danijel. Kako se to stori oz. ali lahko narediš ti? Treba bi bilo popraviti tudi v vseh povezavah na slovenski Wikipediji, saj je sedaj nekonsistentno. -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:31, 15. februar 2017 (CET) :Gumb za prestavljanje je zgoraj desno od gumba zgodovina pod več ([[Pomoč:Prestavljanje strani]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 15. februar 2017 (CET) ::Hvala za hitro pomoč! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:41, 15. februar 2017 (CET) == Request == Hello. Could you create the article [[:en:Sport in Azerbaijan]] in Slovene Wikipedia, just like the article [[Šport v Sloveniji]] which you created? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.14.26|31.200.14.26]] 22:38, 15. februar 2017 (CET) == Kopica (potok) == Pozdravljen! Pri vodotokih po mojem mnenju ne moremo dodajati občine kot kategorije na konec članka, saj vodotoki praviloma tečejo skozi več občin (tale Kopica je majhen potok in glede tega izjema), zato predlagam, da tako ravnamo tudi naprej. Pri naseljih je to smiselno, medtem ko pri vodah res ni. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] ([[Uporabniški pogovor:Savinjc|pogovor]]) 18:20, 6. marec 2017 (CET) == -ič vs. -ić == Hi Sporti. I noticed that the family names of many Slovenian football players in de.wikipedia (and other Wikipedias/Wikidata) are spelled with -ič, while here in the home Wikipedia of these persons, they are spelled with -ić. See for example [[:de:Fußball-Weltmeisterschaft 2010/Slowenien#Slowenisches Aufgebot]] or [[:de:Kategorie:Fußballnationalspieler (Slowenien)]]: * [[:de:Zlatan Ljubijankič]] vs. [[Zlatan Ljubijankić]] * [[:de:Miran Burgič]] vs. [[Miran Burgić]] * [[:de:Samir Handanovič]] vs. [[Samir Handanović]] * etc. May I assume that all names in [[:Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] are correctly spelled? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:34, 10. julij 2017 (CEST) :{{u|Leyo}}: I believe so, although some names are spelled inconsistently even in Slovenian press. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 11. julij 2017 (CEST) :: Is there an external reference that is trustful concerning the spelling? What about [http://www.nzs.si/ nzs.si] (see [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=22775 example])? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 09:43, 11. julij 2017 (CEST) :::{{u|Leyo}}: Even [[NZS]] is inconsistent, here is his national team jersey [https://www.radio1.si/6166] for example or his cousin Jasmin spelled with ić [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=9699]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:54, 11. julij 2017 (CEST) :::: Well, have you got a better reference then? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 11:19, 11. julij 2017 (CEST) ::::: {{u|Leyo}}: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|policy for article titles]] is to follow most common usage in the Slovenian press/publications. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:05, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Okay, I haven't assumed that it would get that complicated. :-( For Swiss, German, French etc. names, there is usually no ambiguity. --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 17:42, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Is there really no "best reference"? Maybe a website with pictures of jerseys? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:55, 12. julij 2017 (CEST) ::::::: {{u|Leyo}}: Well probably best reference is [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi], but as already mentioned I don't think it is 100% correct. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:53, 13. julij 2017 (CEST) == [[Skica]] == Probably vandalized.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 12:46, 22. avgust 2017 (CEST) :Reverted. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 22. avgust 2017 (CEST) == Članek o GSŠRM Kamnik == Pri pregledu si pustil okvirček, da ni notranjih povezav. Te sem dodal, zato prosim, če okvirček zbrišeš. --[[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] ([[Uporabniški pogovor:Nekdopac|pogovor]]) 14:33, 24. avgust 2017 (CEST)Nekdopac == Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950 == Dear Mr. Sporti, with reference to the 50km event I would like to inform that Mr. Nils Karlsson also was a Swedish sportsman - Sweden could thake the first four places! I would like to suggest that you may modify the flag (not Norway but Sweden). Nils Karlsson had the nick name "Mora Nisse" because he was an inhabitant of the Swedish village (town?) Mora. Nice regards! --[[Uporabnik:Skiscout|Skiscout]] ([[Uporabniški pogovor:Skiscout|pogovor]]) 21:48, 7. november 2017 (CET). : {{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:38, 8. november 2017 (CET) == Ljudevit Gaj == Prosim da popravite za Ljudevita Gaja da je slavonski pisatelj ker ni,ter ocitno ne veste da je rojen v Krapini,ki je na meji s Slovenijo in sodi med Zagorje a Osijek,Slavonski Brod je Slavonija in je 400 km dalec od Krapine.Tako da se ne smesite v nepoznavanju geografije.Hvala In lep pozdrav {{nepodpisani|82.149.23.136|19:14, 7. januar 2018}} :{{urejeno}}, čeprav nisem tega napisal jaz. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) == Tatjana Doma == Naložila sem fotografijo Tatjane Doma, jo lahko povežeš z wikipodatki? --[[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] ([[Uporabniški pogovor:Katjamihurko|pogovor]]) 13:53, 12. januar 2018 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:57, 12. januar 2018 (CET) == OVL == V predlogi {{tl|OVL}} pošiljanje omembe uporabnika očitno ne deluje. Na [[:en:Wikipedia:Notifications#Triggering events]] nekaj piše (nižje spodaj s krepko), da mora hkrati biti narejena in notranja povezava na uporabniško stran in lastni podpis, da omembo pošlje. Meni ni uspelo tega vredu izpeljat. Lahko še ti poskusiš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:43, 12. januar 2018 (CET) :Možno, da sam sebe ne moreš pingat, sem dal test na [[:Slika:ElenaSofiaSenicar.jpeg]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) Sedaj je uspelo. Shranil sem <code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar}} --~~~~</nowiki></code> in takoj prejel obvestilo, da je bila omemba Elene Sofie Seničar uspešno poslana. Očitno mora biti podpis res nujno zraven, da program prepozna to kot sporočilo (pogovor). Včeraj sem hotel podpis vgraditi v predlogo, pa ni hotelo zagrabit: {{nowrap|<code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar|--~~~~}}</nowiki></code>}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:55, 13. januar 2018 (CET) Na [[mw:Manual:Echo]] sedaj vidim, da piše, da ime uporabnika je lahko vgrajeno v predlogo, podpis pa mora biti prost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:12, 13. januar 2018 (CET) :@{{u|Janezdrilc}}: Sem dodal nekajkrat OVL s podpisom, pa bodo videli, če bo bolj učinkovito kot prej. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:26, 7. marec 2018 (CET) Ok, fino, več možnosti bo vsekakor – prej je bilo 0,0 % :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:29, 7. marec 2018 (CET) == Nerodne povezave - delo za bota == Ojla, ko boš imel čas ... imamo dobrih 700 povezav na neobstoječo stran [[Posebno:KajSePovezujeSem/88 mm Schiffskanone|88 mm Schiffskanone]], kar je malo nerodno poimenovanje, glede na to, da gre za generičen izraz v nemščini, ki ne označuje konkretnega modela topa. Z malo googlanja sem ugotovil, da je verjetno mišljen [[:en:8.8 cm SK C/35 naval gun]], ta je bil standardna oprema na podmornicah tega tipa, ki jih je naštancal Klemen. Predlagam torej, da bot popravi vse inštance <code><nowiki>[[88 mm Schiffskanone|88]]</nowiki></code> v <code><nowiki>[[8,8 cm SK C/35|88]]</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:20, 1. februar 2018 (CET) :{{urejeno}}. Verjetno je takih še kar nekaj... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:40, 1. februar 2018 (CET) ::Hvala :) Sodeč po [[Posebno:ŽeleneStrani]] je bil ta primer najbolj očiten, ampak ja, bom verjetno še kakšno opravilo našel. Sicer že dlje časa razmišljam, da bi sam naštudiral upravljajne z boti, pa še ni bilo časa/volje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:53, 1. februar 2018 (CET) Še ena iz iste serije člankov: <code><nowiki>[[TMA]]</nowiki></code> (povezava na razločitveno stran) bi morala biti <code><nowiki>[[TMA (morska mina)|TMA]]</nowiki></code>. Lahko uporabiš kar [[Posebno:KajSePovezujeSem/TMA]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:15, 1. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. Je pa zdaj že kar lepa izbira (na [[en:Wikipedia:Creating a bot#Programming languages and libraries]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2018 (CET) ::To že vem, da bo Pywikibot (poklicna deformacija). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:47, 1. februar 2018 (CET) Do takrat še par: * <code><nowiki>[[10,5 cm SK C/32|105]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[105 mm Schiffskanone‏‎|105]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[TMC (morska mina)|TMC]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[TMC]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[konjska moč|SHP]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[SHP]]</nowiki></code> (samo v člankih o ladjah) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:31, 3. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. MMG lahko dodaš predlogo {{tl|normativna kontrola}} na [[Aleksander Cepuš#Zunanje povezave]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:34, 4. februar 2018 (CET) ::Ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:47, 4. februar 2018 (CET) == Zakaj objavljaš napačne slike? == Živjo Zanima me, zakaj kar naprej, na strani posvečeni [[Jože Karlovšek|Jožetu Karlovšku]] objavljaš sliko njegovega strica Josipa? Lep pozdrav, Matjaž Karlovšek {{nepodpisani|MKarlovsek|17:54, 14. februar 2018}} :[[Digitalna knjižnica Slovenije]] ima ob tej sliki [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-GGCHMJVX] napis: Jože Karlovšek (1900-1963), lahko pa je prišlo do napake, verjetno zaradi podobnosti imena. Problem s portretom Jakca je, da ni v [[javna last|javni lasti]], zato ga ne smemo objaviti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:28, 14. februar 2018 (CET) ::Hvala za pojasnitev. So že popravili napako. Ob priliki naložim tudi novo sliko. == Članek o Yulii Roschini == Pozdravljeni, letos januarja sem v sodelovanju z gospo Yulio Roschino pisala in tudi objavila članek o njej. Prišlo pa je do določenih sprememb članka z Vaše strani, s katerimi se obravnavana režiserka ne strinja in me je nanje tudi opozorila. Torej, gospa Roschina ima le eno državljanstvo - slovensko. Vljudno Vas naprošam, da te informacije v samem tekstu in v info polju popravite na željo ge. Roschine. Že vnaprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, Mija H. {{nepodpisani|Mijahorvat|14:26, 29. marec 2018‎}} :Sem odstranil rusko drž. (tako se razume glede na zapis v članku »ima tudi slovensko državljanstvo«), mišljena so tudi nekdanja, tako da sem pustil sovjetsko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:12, 29. marec 2018 (CEST) == Ledeno kraljestvo == Hi. The article ''[[Ledeno kraljestvo]]'' needs to be improved. Is it possible for you to complete it or do you know a Slovenian user who can and that I would contact right after ? Let me know. Regards. — [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] ^{[[Uporabniški pogovor:Hypuxylun|pogovor]]} 23:05, 29. marec 2018 (CET) == Dokumentarni roman == Matram se s popravljanjem napačnih interwikijev in wikipodatkov v članku [[Dokumentarni roman]], ki vodijo k dokumentarnemu teatru namesto k nem. [[:de:Dokumentarroman]] itd. Na pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:59, 20. april 2018 (CEST) :Mislim, da ti je uspelo, včasih le traja, da se posodobi predpomnilnik. Eden od načinov za posodobitev predpomnilnika je, da narediš prazno urejanje v članku (nič ne spremeniš in daš objavi, kar se tudi ne pozna v zgodovini) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:10, 20. april 2018 (CEST) ==Dodajanje v wikidata== Včeraj si dodal dva vnosa člankov, ki sem ju ustvaril v wikidato. Včasih sem to znal, zdaj pa sem pozabil kako se to naredi. Mi lahko na hitro osvežiš spomin? TIA --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 13:40, 17. maj 2018 (CEST) :Za ustvarit nov objekt greš na [[:Wikidata:Special:NewItem]], oz. če na članku brez WD klikneš s srednjim gumbom miške na dodaj povezave v meniju levo prideš na [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem?site=slwiki&page=%C5%BDiva+Deu] - isti obrazec, le da je link na sl že dodan. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:02, 17. maj 2018 (CEST) Hvala!!!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 14:21, 17. maj 2018 (CEST) :{{ping|Rude}}: pa prej poglej, če morda že obstaja, kot npr. [https://www.wikidata.org/wiki/Q21548436]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 13. junij 2018 (CEST) == Izbrane obletnice == Pri posameznih dnevih izbranih obletnic bi moral dodati navpolje in kategorijo, kot sem dodal za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_obletnice%2F1._januar&type=revision&diff=5010769&oldid=3884747 1. januar]. Ali je kaka varianta, da se to naredi z botom, pač če ni preveč dela s programiranjem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:30, 12. junij 2018 (CEST) :Ja bo. Zaenkrat sem januar, če nimaš pripomb bom še ostale mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 12. junij 2018 (CEST) Vredu, ja, le daj. Samo da ni treba peš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:42, 12. junij 2018 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:54, 12. junij 2018 (CEST) Vau, super. Hvala ti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:00, 12. junij 2018 (CEST) == Novost pri prenosu slik v Zbirko == [https://lists.wikimedia.org/pipermail/wikitech-l/2018-June/090243.html Tole] te bo verjetno zanimalo. Zaenkrat preskusno, obeta pa se kmalu povsod. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:53, 25. junij 2018 (CEST) :Bo še malo trajalo, če so začeli testiranje na nekaj wikijih, bo pa kar koristno upajmo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:19, 26. junij 2018 (CEST) Če sem prav našel, je sedaj v slovenščini: [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileimporter&filter=%21translated&action=translate] in [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileexporter&filter=%21translated&action=translate]. Kakšni popravki prevoda so seveda več kot dobrodošli. Na MediaWikiju sem videl med [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures Preizkusnimi funkcijami v Nastavitvah], da je na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:06, 17. julij 2018 (CEST) == Talmud == Prosim te, da preglednico '''Šest delov Mišne (ששה סדרי משנה)''' v članku [[Talmud]] preoblikuješ v predlogo z naslovom Mišna, ki bo imela tako obliko kot v angleški verziji. Besedilo naj ostane tako, kot je. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:09, 27. junij 2018 (CEST) :Urejeno, sicer je urejanje predloge enako kot urejanje članka, le naslov se začne s Predloga:. Glede razlike v obliki tabele z angleško pa je bolj zapleteno in morda lahko pomaga {{ping|Pinky sl}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 27. junij 2018 (CEST) : Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:36, 27. junij 2018 (CEST) == Guverner banke Slovenije == Lahko dodam ime na seznam guvernerjev banke Slovenije na stran O guvernerjih banke Slovenije saj se bo v kratkem spremenil guverner . Naj me popravi kdo če ne bom znal to narediti . Hvala [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] ([[Uporabniški pogovor:Dej-zzz3|pogovor]]) 23:31, 5. november 2018 (CET) : Sem posodobil članek o [[Banka Slovenije|Banki Slovenije]], verjetno je bilo to mišljeno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 6. november 2018 (CET) == Vprašanje == Pozdravljeni, samo iz radovednosti me zanima kje ste dobili informacije za vaš prispevek o Afriškem gozdnem slonu? Doma imam namreč Veliko ilustrirano enciklopedijo živali, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2014. V knjigi je opisan Afriški gozdni slon z zelo podobnimi besedami in stavki kot ste jih uporabili pri vašem članku. Lep pozdrav [[Posebno:Prispevki/93.103.38.159|93.103.38.159]] 14:00, 24. november 2018 (CET) :Članek je začel nek anonimni uporabnik leta 2007 [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=759073], verjetno je bil kasneje istega leta popravljen po [[:en:African forest elephant|angleškem članku]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=1047220]. Tako da je bolj ali manj nespremenjen 11 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:17, 24. november 2018 (CET) == Kopiranje == Pozdravljeni, vidim, da ste izbrisali nekaj strani, ki sem jih danes postavila na Wikipedijo zaradi seminarskega dela pri magistrskem seminarju na fakulteti, ki ga jutri predstavljam. Članke ste mi izbrisali prej, kot sem uspela navesti še vire. To sem pri tistih, kjer sem uspela, že dodala, tako da prosim da obnovite strani, če je to možno. Hvala in lp. Maja Odg.: Članek Ludvik Vrečič sem izbrisal ker je šlo za popolno kopiranje od drugod in s tem je šlo za kršenje avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 21:14, 27. november 2018 (CET) :Enako velja tudi za ostale članke: [[Mirko Lenaršič]], [[Hans Pascher]] in [[Janko Kleibencetl]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:27, 28. november 2018 (CET) == Okrogle obletnice == Ustvaril sem predlogo {{tl|Obletnica}}, vendar me zanima še nekaj drugega glede "trajnejše" rešitve. Trenuten zapis naslova neke obletnice je na primer [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/17. avgust 2019]]. Datum torej ustreza dnevu prikazanja na Glavni strani. Razmišljam pa o možnosti, da bi bil datum v naslovu dejanski datum dogodka, torej 17. avgust '''1919''' za ta primer. Ob ustreznem "preprogramiranju" bi bila ista obletnica prikazana lahko tudi čez 50 let, čez 100 let, čez 150 let, čez 200 let in podobno. Kategorizacijo bi lahko morda speljali nekako takole: <pre> {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 50}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 50}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 100}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 100}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 150}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 150}}]] }} </pre> Na Glavni strani pa bi tudi bilo treba spremeniti nekako v tem smislu: <pre> {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}}|nocat=true}} }} </pre> Kaj misliš, koliko bi bilo to smotrno narediti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:41, 17. december 2018 (CET) : Malo dvomim, da bodo čez 45 let še v uporabi iste predloge, tako da se je PMM odveč pripravljati za toliko naprej. Tudi nekateri dogodki so pomembnejši in bodo npr. na 50 let, drugi pa mogoče na 100 ali celo 500 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 18. december 2018 (CET) Res je stvar precej vprašljiva, tudi zato, če bi se skozi leta pojavilo toliko dogodkov, da bi na neki dan prišlo 4 ali 5 okvirčkov na Glavno stran, zaradi česar bi bil že izgled pod vprašajem. Vredu, naj ostane še naprej obstoječi sistem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:52, 18. december 2018 (CET) == Kategorije letnic == A te smem še tu prosit za nekaj robotskega dela? Oprosti, ker te že nadlegujem. V [[:Kategorija:Stoletja|Kategoriji:Stoletja]] bi bilo treba v vse podkategorije posamičnih stoletij dodati {{tl|Kategorije za stoletja}}, vse ostalo v njih pa pobrisati (kategorizacija je že vključena). So pa še ene druge kategorije, ki imajo na koncu imena ''n. št.'', kar bi bilo odstranit, da se poenoti z ostalimi zapisi (seveda ne te, ki se zaključujejo s ''pr. n. št.''): Tule so: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=500&offset=0&ns14=1&search=intitle%3An.+%C5%A1t.+intitle%3A-pr.&advancedSearch-current={%22namespaces%22:[14]}]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 04:21, 10. januar 2019 (CET) :Stoletja sem zamenjal. Prestavljanja kategorij pa mi z botom ne pusti oz. ni podprto. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 10. januar 2019 (CET) ::{{ping|Janezdrilc}}: Predloga ustvarja dve napačni kategoriji: [[:Kategorija:0. stoletje pr. n. št.]] in [[:Kategorija:Nš. stoletje pr. n. št.]]. Popraviti bi bilo treba še {{tl|Infopolje oseba}}, ki še ustvarja kategorije Rojeni/Umrli v X stoletju n. št. (morda {{ping|Pinky sl}}). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 14. januar 2019 (CET) : Ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:48, 14. januar 2019 (CET) Hvala za opozorilo. Trenutno delam še na razširitvi {{tl|Kategorije za tisočletja}} in {{tl|Kategorije za stoletja}}, da bosta ustrezali tudi podkategorijam (Knjige tega in tega stoletja, Ljudje, Rojeni, Umrli, Ustanovitve, Ukinitve, ...). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:47, 14. januar 2019 (CET) :: Sem popravila {{tl|Kategorija za desetletja prnš}}. {{tl|Infopolje Oseba}} je pa že popravljeno ([[Modul:Wikidata/date]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:18, 14. januar 2019 (CET) Predem preimenujem še [[:Kategorija:Knjige po stoletjih|knjige po stoletjih]], ali bi bilo boljše, da so poimenovane kot "Knjige '''v''' X. stoletju" ali tako kot so sedaj "Knjige X. stoletja"? Nekatere druge kategorije so poimenovane ali tako ali tako ([[:Kategorija:20. stoletje|tule]] se jih najlepše vidi). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:50, 14. januar 2019 (CET) :'Knjige iz X. stoletja' in 'Knjige iz leta X'. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 22:59, 16. januar 2019 (CET) Sporti, eno vprašanje: Poskušam spraviti nekako v red defaultsort za papeže, ki je zaenkrat še obupno nemogoč. Kategorije sem že, za članke me pa zanima, ali meniš, da bi bilo dobro kar v predlogo {{tl|Papeži}} dodati defaultsort (imam že narejenega) in Kategorijo:Papeži, ali pa je vseeno bolje imeti to v vsakem članku posebej. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 03:32, 19. januar 2019 (CET) :PMM lahko daš v predlogo, ker je pri vseh enako (brez papež). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:42, 19. januar 2019 (CET) Super. Tole me še zanima: V predlogo {{tl|Infopolje}} bi dal <code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly></nowiki></code>, da bi jih avtomatsko dodajalo, in tudi pri papežih bi se jih dalo potem odstranit. Raje vprašam, preden dosežem kak neželen učinek. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:40, 19. januar 2019 (CET) :Verjetno je kakšen primer, ko se članek in kategorija ne ujemata (gre za različno stvar), tako da ne vem. Morda {{u|Pinky}} pove, ker "upravlja" s to predlogo in bolj ali manj vsemi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 19. januar 2019 (CET) Nekoliko sem pregledal članke o papežih, posebej kategorizacijo. Tole bi bilo za postoriti: * odstraniti vse defaultsorte (ponekod sta tudi po dva v članku) * odstraniti kategorijo Papeži (tudi po dve v članku) * odstraniti podvojeno normativno kontrolo, če še kje obstaja (nekaj sem jih že počistil) * odstraniti kategorijo Papeži redovniki, kjer že obstaja ena izmed [[:Kategorija:Papeži redovniki|podkategorij]] (na primer Papeži benediktinci ...) * odstraniti istoimensko kategorijo (na primer Kategorija:Klemen III.) * odstraniti kategorijo Rojeni leta X ali Umrli leta X (ponekod še obstajajo) * odstraniti vsa sortiranja v vseh kategorijah (na primer <nowiki>[[</nowiki>Kategorija:X'''|Papež Klemen III.''']]) * odstraniti vse predloge drugipomeni, drugipomeni2, drugipomeni3 (vendar ne predloge:preusmeritev) * v infopolju zamenjati ime parametra ''see'' z ''elected'' Če bi bilo to narejeno, pa je že marsikaj počiščenega, vsaj za najnujnešo uporabnost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:05, 21. januar 2019 (CET) : Ne razumem čisto dobro kaj bi se dodalo v predlogo {{tl|Infopolje}} glede kategorizacije? Infopolje je zelo splošna predloga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 21. januar 2019 (CET) :: Gre za dodajanje glavne kategorije članka, podobno, kot sem shranil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3APape%C5%BEi&type=revision&diff=5089938&oldid=5089087 Predlogo:Papeži]. Če pogledaš [[Papež Klemen IX.#footer]], vidiš avtomatsko dodano Kategorijo:Papež Klemen IX. Mogoče bi se lahko ta kategorizacija kar v {{tl|Infopolje}} dodala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:56, 21. januar 2019 (CET) :Za test sem naredil vse na A. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 22. januar 2019 (CET) Sem vse pregledal. Tole je samo še ostalo: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Agaton&diff=prev&oldid=5090155 tule] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Aleksander_III.&diff=prev&oldid=5090157 tule] je odstranilo kategorijo Papeži redovniki, čeprav ni bilo prisotne podkategorije. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Anter&diff=prev&oldid=5090168 Tule] pa vidim, da si že naknadno popravil, tako da je videt vredu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:59, 22. januar 2019 (CET) : Bom kar pognal, tistih 5, ki so redovniki in nimajo podkategorije, bom pa ročno popravil. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:26, 22. januar 2019 (CET) Krasno, sedaj je urejeno. Defaultsorti delajo brezhibno in za vse enako, zato bo po mnogih kategorijah precej manj nereda. Hvala za bota. Peš tole delat bi bilo res zamudno. Zdaj, ko vidim, kako koristna naprava je bot, bi bi si najraje kar svojega kupil ... če bi obstajala kakšna trgovina ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:40, 22. januar 2019 (CET) :Ni problema. Sicer pa trgovina obstaja in izbira je kar velika, tudi cene ugodne... Najbolj simpl varianta je [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:04, 22. januar 2019 (CET) Tega sem celo pred leti že hotel sprobat, pa mi ga ne vem katera verzija Ubunta niti ni hotela inštalirat (neka napaka, mislim da pri Wine-u). Sedaj testiram Lubuntu, kjer pa Wine-a sploh ne najdem, čeprav sem ga bojda uspešno inštaliral. Upam, da mi enkrat rata zbrati dovolj "sredstev" za nakup AWB-ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:27, 22. januar 2019 (CET) == Ernest Adamič == [[:c:Commons:Deletion requests/File:Helena Kottler Vurnik.jpg]] -- kaj predlagaš za tale predlog brisanja? Adamičevih fotk je na Commons še precej. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:20, 19. januar 2019 (CET) :Sem odgovoril tudi tam - letnica smrti fotografa ni pomembna, če je bila fotografija objavljena pred letom 1970. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:26, 19. januar 2019 (CET) == Mišična disformija == Prosim za pomoč. Iz te strani [[Uporabnik:Mišična disformija]] na nov članek [[Mišična disformija]]. Napako sem naredil že tukaj [[Uporabnik:DDamjan/peskovnik]]. Hvala. == Predloga:Infopolje Medicinsko stanje == Mogoče ena naloga za bota. Se pa ne mudi. : Sem posodobila [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] in ustvarila [[Predloga:Medicinski viri]]. : Želja je, da bi se vsi parametri, ki pripadajo klasifikaciji in zunanjim virom izločili iz osnovnega infopolja: ::ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName) : in se istočasno v poglavje "Zunanje povezave" dodalo [[Predloga:Medicinski viri]]. Vsebina te predloge naj bi bila enaka, tisti iz angleških člankov. * Zgled 1: članek [[Zaprtje]] je že urejen, pa verjetno še kakšen * Zgled 2: članek [[Trebušna vodenica]], tukaj je treba v Zunanje povezave vključiti še [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku * Zgled 3: članek [[Kuga]], ima v osnovnem infopolju še zunanjo klasifikacijo, ki jo je treba odstraniti; in vključiti v Zunanje povezave [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku. Ko bo uporaba zgoraj omenjenih parametrov počiščena iz Predloge:Infopolje Medicinsko stanje, bom parametre še izključila iz Infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. januar 2019 (CET) : Potem pri kar nekaj člankih ne bo ostalo nič v IP ([[Gonoreja]], [[Sifilis]], [[Rak materničnega vratu]]). Tukaj sem našel napako: [[Hepatitis C]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:35, 28. januar 2019 (CET) == Franja Trojanšek == Pozdravljeni, urejam članek o Franji Trojanšek, pa imam precej težav z dodajanjem fotografije. Našla sem namreč samo eno, objavljena je na spletni strani Gorenjci.si, in sicer v članku iz leta 2017, ki ga tudi navajam med viri. Mi lahko, prosim, pomagate pri nalaganju fotografije, če jo seveda sploh smem objaviti? Hvala, ker ste dodali Infopolje. Pri podatku o rojstvu se še enkrat pojavi njeno ime. Skušala sem izbrisati ta podatek, pa ga ne znam. Mi lahko, prosim, pomagate še tu? : Fotografije se iz interneta ne more kopirati v Wikipedijo, ker so običajno avtorsko zaščitene. Glede podvajanja sem pa popravila v WIkipodatkih, od koder se črpajo tudi vsi ostali podatko v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 9. maj 2019 (CEST) Najlepša hvala za popravek in odgovor. [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] ([[Uporabniški pogovor:Anjapirnat|pogovor]]) 21:55, 9. maj 2019 (CEST) :Glede na to, da je oseba že pokojna, bi eno sliko lahko objavili po načelu poštene uporabe, če ni prostih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:23, 10. maj 2019 (CEST) Sliko sem naložil lokalno: [[:Slika:Franja Trojanšek.jpg]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:23, 11. maj 2019 (CEST) == Fausto Cercignani == Odstranite ta označevalec? Hvala vam! [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] ([[Uporabniški pogovor:Pierre Abbé|pogovor]]) 17:01, 23. maj 2019 (CEST) :OK. Sicer ga lahko odstrani kdorkoli, tudi zadnja točka na njem pravi »Odstranite ta označevalec«... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 23. maj 2019 (CEST) == Pozdravljeni == Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: [[Amaro Pargo]].--[[Posebno:Prispevki/95.22.175.244|95.22.175.244]] 00:59, 27. junij 2019 (CEST) == Wikipodatki o Ljubljani == V 'infobox'-ih člankov o Ljubljani na angleški (in nekaterih ostalih tujejezičnih Wikipedijah) sem zamenjal link na sliko-skyline (prej: "Ljubljana montage.png") z "Ljubljana_Montage_2.png". Česar pa nisem mogel, kadar tujejezični 'infobox'-i črpajo le-to iz Wikipodatkov. Toda Wikipodatki na https://www.wikidata.org/wiki/Q437 so zaklenjeni. Zanima me, ali lahko popraviš link kljub temu, da je Wikipodatek zaklenjen za urejanje? [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] ([[Uporabniški pogovor:DancingPhilosopher|pogovor]]) 22:25, 13. julij 2019 (CEST) : Mi je uspelo zamenjati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 14. julij 2019 (CEST) == Infopolje Naselje na Hrvaškem - delo za bota== Bi lahko v člankih, ki uporabljajo {{tlx|Infopolje Naselje na Hrvaškem}} popravil sledeče: * {{para|prebivalstvo|31670 ([[2001]])}} v dva ločena parametra {{para|prebivalstvo|31670}} in {{para|prebivalstvo_od|2001}} - letnica se prenese v parameter prebivalstvo_od, glede na vsebino v parametru prebivalstvo. * {{para|nadmorska|103 m}} v {{para|nadmorska|103}} - ostane samo število * <code>|image=</code> v <code>|slika=</code> - preimenovanje parametra * <code>|caption=</code> v <code>|napis=</code> - preimenovanje parametra * <code>|županija=</code> v <code>|zupanija=</code> - preimenovanje parametra * odstranitev parametrov <code>|koordinate=</code> in <code>|zemljevid=</code> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 15. oktober 2019 (CEST) :Naredil sem 10 testih urejanj, povej če je vse ok. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:27, 16. oktober 2019 (CEST) Izgleda v redu. Ampak bom jutri še enkrat pogledala. Vsebina v parametru slika mi ni najbolj všeč, ker vsebujejo še neko besedilo za navpičnico. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:10, 16. oktober 2019 (CEST) : Sem preverila. Vse je ok, razen če bi se dalo, da bi se popravila še slika (če vsebuje navpičnico): * {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg<nowiki>|</nowiki>Krk-pristanišče}} v dva ločena parametra: :: {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg}} in {{para|napis|Krk-pristanišče}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:26, 17. oktober 2019 (CEST) ::: Sem dodal še to in pognal čez cca 100. Če je OK, bom še čez ostale. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:45, 17. oktober 2019 (CEST) :::: Mislim, da je ok. Tako, da kar poženi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 17. oktober 2019 (CEST) ::::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:41, 18. oktober 2019 (CEST) ::::: Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:21, 18. oktober 2019 (CEST) == Predloga:Seznami poklicev za narode == Zdaj ko je [[Predloga:Seznami poklicev za narode]] vključena v [[Predloga:Seznami narodov po poklicu|Predlogo:Seznami narodov po poklicu]], misliš, da bi bila za odstranit iz člankov ali da niti ni moteča in lahko ostane? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:12, 4. november 2019 (CET) :Po moje lahko ostane. Le v primerih splošnih seznamov ne funkcionira dobro npr. [[Seznam astronomov]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:33, 4. november 2019 (CET) U, pa res, čisto spregledal. Mogoče bolj enostavno, da naredim kar rv, glede na to, da druga predloga ostane in se potem seznama podvajata. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:56, 4. november 2019 (CET) == Pridevnik slovenski == Sporti, ali je pridevnik slovenski v seznamih osebnosti res potreben? --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.252|193.2.70.252]] 10:30, 13. november 2019 (CET) :Če gre za sezname po občinah, bi bilo morda res bolje to izpustiti in narodnost označiti le za tuje osebnosti, ki so bolj redke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:46, 13. november 2019 (CET) == Povezava na Wikidata == Pozdravljen, opazil sem, da si mojo novo stran 'James Horner' povezal na Wikidata. Stvar je zelo priročna, vendar povezave ne znam vstaviti sam. Bi mi morda povedal, kako se to naredi, saj bi mi prihranilo veliko nepotrebnega dela, ker podatke v tabele vnašam ročno. Lep pozdrav [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:27, 24. december 2019 (CET) :Obstaja več možnosti. Najenostavnejša je, da klikneš levo pod jeziki na dodaj povezave in v obrazcu vpišeš npr. jezik en in ime članka tam. Druga možnost je, da greš na [[Wikipodatki|Wikipodatke]] in ga dodaš v stolpcu Wikipedija (v tem primeru na [https://www.wikidata.org/wiki/Q106221]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:39, 24. december 2019 (CET) == Filmi po režiserju == Ko si se ravno lotil, sem že razmišljal pred kratkim, da bi bilo bolje predelati obstoječe podkategorije v [[:Kategorija:Filmi po režiserju]] po tvojem formatu "Filmi v režiji XY", ker [[:Kategorija:Filmi Jožeta Babiča‎]] je malo dvoumno - vsaj v par primerih je v taki kategoriji film, ki ga je XY produciral, ne režiral (za slednje bi bilo potem "Filmi v produkciji XY"). Naj jaz uredim ali boš ti s skripto? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:01, 16. januar 2020 (CET) :Prestavljati strani z botom mislim, da mi ne pusti, tako da bo treba prestaviti ročno, prekategorizacijo pa tako z orodjem Cat-a-lot. Se pa strinjam, da je bolje z v režiji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:05, 16. januar 2020 (CET) ::Ne, saj prestavljanja ni toliko, da bi bilo smiselno komplicirat, mislil sem prekategorizacijo filmov. <s>Se bom jaz popoldan pozabaval s cat-a-lot</s>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:36, 16. januar 2020 (CET) ::EDIT: vidim, da si že v akciji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:37, 16. januar 2020 (CET) ::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:49, 16. januar 2020 (CET) == Predloga:Infopolje Francoska občina == Za vse članke, ki uporabljajo sedaj že posodobljeno [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] imam delo za bota, če boš imel čas: # izbris predloge <nowiki>{{Koordinatni odstavek|.....}}</nowiki>, ki je običajno na vrhu strani # izbris odvečnih parametrov (ne glede na vsebino, ki jo nosijo): hectares, nomcommune, logitude, latitude, sans, date-sans, dens, date-dens, département, région # preimenovanje parametrov ::* insee = INSEE ::* cp = postal code ::* maire = mayor ::* mandat = term ::* intercomm= intercommunality ::* alt moy= elevation m ::* alt mini= elevation min m ::* alt maxi= elevation max m ::* km²=area km2 ::* area = area km2 # dodajanje novih parametrov na začetju infopolja ::* <nowiki>|commune status = [[Občine Francije|Občina]]</nowiki> # dodajanje novih parametrov na koncu infopolja ::* <nowiki>|coordinates = <!-- wikipodatki --></nowiki> ::* <nowiki>|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}</nowiki> ::* <nowiki>|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}</nowiki> ::* <nowiki>|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}</nowiki> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:36, 1. marec 2020 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Naredil sem nekaj testnih urejanj, je pa problem, če infopolje ni enako oblikovano kot pri večini (| na desni) npr. kot [[Mont Saint-Michel]]. Morda bo treba te ročno ali z botom, če jih bo veliko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:58, 1. marec 2020 (CET) ::* Ena moja napaka: izbrisati je potrebno parameter longitude in (ne logitude) ::* [[Villefranche-sur-Mer]] ima nove parametre vključene v napačno predlogo ::* Če je možno še odstraniti črko m v vsebini parametrov alt moy, alt mini in alt maxi - tako da ostane le število; {{para|1=elevation min m|2=255 m}} ::* Bomo videli, koliko bo ostalo tistih, ki nimajo večinske oblike (| na desni). Se jim lahko zaenkrat izogneš. Bom kasneje za vse nepopravljene naredila eno začasno kategorijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 1. marec 2020 (CET) :::{{ping|Pinky sl}} naredil sem še nekaj testnih urejanj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:54, 1. marec 2020 (CET) Sporti hvala. Sedaj izgleda ok. Mislim, da lahko zaženeš bota. Jaz bom dosegljiva šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Tako da se ponovno slišiva takrat. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:15, 1. marec 2020 (CET) :{{urejeno}}, bolj ali manj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:32, 2. marec 2020 (CET) ::* Sem pregledala ... priplazila se je nekje napaka ([[Amancey]], [[Domme]], ... glej [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] - vsi, ki so umeščeni pod črko D) => "date=xxxxcoordinates = <!-- wikipodatki -->|" ::* Mislim pa , da vsi, ki so v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] umeščeni pod črko L, pa imajo infopolje oblikovano (| na levi) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 4. marec 2020 (CET) ::: Sem še te iz kontrolne kategorije, kjer so zdaj le še 3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:04, 5. marec 2020 (CET) :::: {{u|GeographieMan}} in Sporti: Sem tistih nekaj preostalih iz obeh sledilnih kategorij popravila ročno. Sporti in GeographieMan, hvala za sodelovanje- mislim, da je tole zaključeno. Se že veselim naslednjega izziva. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. marec 2020 (CET) ::::: Lepa hvala tudi tebi {{u|Pinky sl}}. Sem bil zadnjih nekaj dni bolj malo dosegljiv, se bom pa ob priliki spet posvetil urejanju francoskih občin ter posodobitve vseh departmajev in drugih stvari. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:52, 7. marec 2020 (CET) == Ali je to tehnična napaka? == Zdravo! A ne veš kaj je to v članku [[Đuro Blažeka]]? Na spletni strani wikidata.org sem dodal infopolju slike iz commonsa. Vendar se pojavijo vse te slike samo v slovenski wikipediji. V nobeni drugi wikipediji (bolgarska, srbska, ruska) ni ta napaka. Kaj je to? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:24, 25. april 2020 (CEST) :Če je slik več moraš najbolj primerni za infopolje nastaviti višjo prioriteto (želeno mesto) in pokaže le to, kot sem že naredil za Blažeko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 25. april 2020 (CEST) Jasno. Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 19:17, 25. april 2020 (CEST) ==Administratorstvo== Sporti, vem, da si že velikokrat odklonil pobudo, da bi postal administrator, a še vedno nas je dosti, ki bi ti radi podelili ta status. Predvsem bi si z dodatnimi orodji olajšal delo, ki ga že tako ali tako vseskozi vestno opravljaš. Moj zadnji argument je, da nam kronično primanjkuje dejavnih administratorjev. Kaj praviš? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 13:52, 12. maj 2020 (CEST) :OK bom pa tokrat sprejel, če je res suša z administratorji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:50, 13. maj 2020 (CEST) ::Super in hvala! Pripravim glasovanje.[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:54, 13. maj 2020 (CEST) == Marta Remškar == Pri geslu Marta Remškar, prosim za pomoč pri izbrisu fotografije Marte Remškar, da se jo lahko naloži na wikimedia commons, dodala bom tudi link na dotično št. revije. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:24, 13. maj 2020 (CEST) : Mislim, da mi je sedaj uspelo - bi lahko prosim preveril, kako je z licencami pri fotografiji v wikimedijini zbirki? Sliko sem izbrisala sama in ponovno naložila na stran Marte Remškar. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:58, 13. maj 2020 (CEST) :: {{urejeno}}. Če je fotografija objavljena pred letom 1970, zanjo velja licenca [[:commons:template:PD-Slovenia|PD-Slovenia]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 22:30, 13. maj 2020 (CEST) == Deletion == Can you please delete [[Ppt]]? Thank you--[[Uporabnik:ValeJappo|ValeJappo]] ([[Uporabniški pogovor:ValeJappo|pogovor]]) 08:42, 28. maj 2020 (CEST) :Done.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 08:51, 28. maj 2020 (CEST) ==Bot== Glede na zadnje popravke v člankih [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Portugalski imperij]], prosim povej svojemu botu, da sta obliki ''željen'' in ''odkoder'' po SSSK sprejemljivi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:05, 17. junij 2020 (CEST) :Popravki so večinoma po [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]] in tudi po [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2016-06-07#Pravopis]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:46, 17. junij 2020 (CEST) ::''Željen'' je sprejemljivo v kontekstu "slave željen človek" (željan), v npr. "do željene prekinitve" ((za)želene) pa mislim, da ne. ::Sporti, mogoče bi lahko sprogramiral bota, naj ignorira vsebino znotraj sklicev (''<nowiki><ref></nowiki>'' ali ''<nowiki>{{navedi xy}}</nowiki>'')? S tem bi odpravil ponavljajoče se lažne alarme, kot je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indira_Radić&action=history ta]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:07, 17. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. == Pomoč pri licenciranju == [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], prosim te za nasvet/pomoč proti [[:c:User talk:Hladnikm#Copyright status: File:Antonija Mihelic Dingolfing.jpg čistilni akciji admina]] v Zbirki. Povojnih neobjavljenih anonimnih slik (npr. <nowiki>File:Delavke v tovarni Iskra Lipnica.jpg</nowiki>) pa ne bom branil. Ali obstaja možnost, da jih v Wikiknjige naložim lokalno, tako kot na Wikipediji?--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:40, 22. november 2020 (CET) :Za nalaganje lokalno mora biti slika prosta kot za Zbirko ali nujna za ilustracijo članka - [[poštena uporaba]]. Prvo slika morda pade pod [[:Commons:Template:PD-GermanGov]], če so izkaznico izdali uradni nemški organi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:19, 23. november 2020 (CET) ::Žal ni šlo, [[:b:Wikiknjige:Pod lipo#Nalaganje slik lokalno|tule]] zdaj poskušam drugače, mogoče se pridružiš pobudi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:19, 5. december 2020 (CET) == 3. januar == Pozdravljen, zakaj je bilo moje urejanje pri 3. januarjem razveljavljeno? Jaz (mislim) da sem jo dodal pod pravilen datum.? Ko sem bral slovenske medije, sem jo najprej hotel dodati pod 24. december, toda zdravniki so jo za mrtvo razglasili 3. januarja. Hvala --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:05, 5. januar 2021 (CET) :Ja, ampak včerajšnja novica se je izkazala za napačno[https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/tanya-roberts-se-zivi-svet-prehitro-razglasil-igralkino-smrt/547897]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 5. januar 2021 (CET) ::Se posuvam z pepelom. Danes še nisem prebral svoje porcije jutranjih novic. Oprosti za nesporazum. Bom naslednjič počakal kakšen dan, če kdo slučajno oživi nazaj iz onstranstva. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:31, 5. januar 2021 (CET) :::Verjetno bo treba tole vrniti. Na :en Wiki je 4. januar označen kot datum smrti: [https://www.dailymail.co.uk/news/article-9114919/Bond-girl-Tanya-Roberts-DIES-65-24-hours-rep-prematurely-said-passed-away.html][https://movieweb.com/tanya-roberts-dead/] (Tokrat pa verjetno zadnjič). --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:51, 5. januar 2021 (CET) == Erich von Däniken == Pravkar si izbrisal članek o von Dänikenu, ki sem ga začel, z obrazložitvijo, da je prekratek. Res je obsegal le en stavek, vendar sem ga imel namen dopolniti, če mi ga ne bi izbrisal. {{nepodpisani|Nekdopac}} :Bom jaz razložil, ker sem ga označil za izbris. Ponavadi se vključi oznako {{tl|v delu}} ali pa se stran razvije v peskovniku in šele nato prestavi v glavni imenski prostor. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:20, 23. januar 2021 (CET) == Skupinska slika 14. vlade RS == Pozdravljen. Prosil bi za pomoč. Urejam stran [[14. vlada Republike Slovenije|aktualne vlade]]. V začetku je nekdo naložil skupinsko fotografijo vlade ob imenovanju, a je bila kasneje izbrisana. Glede na to, da so v wiki zbirko naložene fotografije večine zadnjih vlad, se mi zdi škoda, da tu nastane luknja. Ne spoznam se (še) na legalno nalaganje tujih fotk (v smislu fair use), zato te prosim za pomoč. Hvala že v naprej :) --Pv21 20:51, 29. januar 2021 (CET) : Težava je v zastarelem dovoljenju [[:commons:Template:Photo archive Vlada.si]], ki za novejše slike ne velja več. Edina možnost je dovoljenje preko [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo|OTRS]] kot za [[:File:13. vlada Republike Slovenije.jpg|sliko zadnje vlade]]. [[Poštena uporaba]] pride v poštev le, ko ni več druge možnosti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:01, 30. januar 2021 (CET) == Geslo Maja Božič == Živio, zakaj je bilo geslo Maja Božič popravljeno in te preusmeri na Maja Peteh. Lep pozdrav Bojan :Si bom jaz dovolil odgovoriti. Očitno se je tole malo pomešalo in je kolega {{u|Hladnikm}} tole uredil. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 3. februar 2021 (CET) Sporti, sprememba podatkov v normativni kontroli v članku o Maji Božič mi ne gre od rok. Maja mi je sporočila, da ona ni poročena Peteh, kot njena soimenakinja z enakim poklicem (ki pa nima gesla). Članek sem preimenoval nazaj na Maja Božič, ne znam pa poskrbeti, da se ne bodo videli rojstni podatki; na Wikipodatkih se mi jih zdi škoda zbrisati. Brisal sem napačno šifro raziskovalca, uredil conor.si, kako dobiti druge številke za Wikipodatke, pa ne vem. Na pomoč, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:24, 3. februar 2021 (CET) :Datum in kraj rojstva sta prava ali ne? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:28, 3. februar 2021 (CET) ::Sta prava, vendar prosi, da se ne bi videla. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:32, 3. februar 2021 (CET) :::Letnico ima že na [https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor/70944611 cobissu], datum se pa BP odstrani, ker tako nima vira. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:38, 3. februar 2021 (CET) ::::Kaj pa če se ga nastavi kot ''no value'' ali kaj podobnega? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:58, 3. februar 2021 (CET) == Predloga == Hi, {{tl|rk}} and {{tl|rk-d}} were in 2010 ported by Neznanec from EN-Wiki. Since Neznanec made his last edit in 2015 (so he's no longer active) and you made an edit on {{tl|rk-d}} I'm asking you. Are you able to port [[:en:template:hbicon]] from EN-Wiki to something like "rkikon"? TIA --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 11:06, 4. februar 2021 (CET) :{{urejeno}} - {{tl|Rkikona}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:59, 4. februar 2021 (CET) ::: thx, I created {{tl|modri karton}} and added it to {{tl|Rokometni rezultat}} and {{tl|Rokometni rezultat/dok}}. {{tl|modri karton/dok}} is still missing. Can you verify if it's done so far correct? ::: In {{tl|Rokometni rezultat}} is this line: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> ::: Shouldn't it be?: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT2}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> :::<nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|2}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> instead of <nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|1}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> ::: And what is "podaljšek3" or "OT3"? 7-meters? ::: --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:28, 4. februar 2021 (CET) :::: {{tl|modri karton/dok}} created as well. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:45, 4. februar 2021 (CET) ::::: Looks OK to me, fixed {{tl|Rokometni rezultat}} by [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ARokometni_rezultat&type=revision&diff=5443464&oldid=5443397], not sure about OT3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:37, 4. februar 2021 (CET) :::::: Maybe is smth like ''off-time'' and its 3rd redemption? Hope it helps, greetings! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 4. februar 2021 (CET) ::::::: In handball, if the score is tied after 60 mins (2x30min), they play overtime of 2x5min. If the score is tied, they play a second overtime of 2x5min. If after 2 overtimes the score is still tied, it's 7 meter shooting (each team 5), if still tied after 2x5 7 meters, it's sudden dead 7 meter (each team 1 until 1 team scores and the other misses). In football it's 2x45min, if tied only 1 overtime of 2x15mins, if still tied 11 meter (penalty) shooting (each team 5), if stll tied sudden dead 11 meter. Anyway a third overtime does not exist in handball unless you consider the 7 meter shooting as such. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:53, 4. februar 2021 (CET) Maybe you find this interesting too: [[Uporabniški_pogovor:Pinky_sl]]: {{tl|navbar}} subject. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 19:03, 4. februar 2021 (CET) == Infopolje Zgradba - delo za bota == Sem posodobila {{tl|Infopolje Zgradba}}, ki sedaj bere koordinate iz Wikipodatkov. Vse strani, ki bi jih bilo treba popraviti so umeščene v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zgradba z neznanimi parametri]]. # izbrisati je treba parametre: longm,longd,lats,iso_region,latm,latd,coordinates_display,longs,longEW,latNS # izbrisati je treba parametre: map caption,map type,map size, visitors # parametra url ali web spremeniti v website # parameter title spremeniti v name --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 12. april 2021 (CEST) :{{ping|Pinky sl}}: naredil sem nekaj testnih urejanj, imajo pa nekateri še druge neznane parametre npr. director ([[Ashmolov muzej]]) ali dome_dia_inner in še 5 podobnih ([[Mošeja Mohameda Alija]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:55, 12. april 2021 (CEST) *map caption,map type,map size izbriši le, če so imena parametrov brez podčrtaja parameteri s podčrtajem map_caption,map_type,map_size so ok) *tudi parameter "director" se lahko izbriše *+ "mape_type" ali "mape type" je treba spremenit v map_type *parameter "coordinates" je ok in se ga načeloma lahko pusti. Popraviti je treba ime klicane predloge <nowiki>| coordinates = {{coord....}}</nowiki><nowiki></nowiki> v <nowiki>| coordinates = {{koord novi|.....}}:</nowiki> *Tiste strani, ki bodo ostae v kategoriji .... tem je verjetno treba zamenjati predlogo, ali pa urediti na roko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:36, 12. april 2021 (CEST) ::Naredil sem še nekaj testnih urejanj, kaj pa je s [[Kuvajtski stolpi]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 12. april 2021 (CEST) ::: "coordinates_region" je prav tako treba izbrisati. Napaka, da se ne izriše zemljevid, pa je v neobstoječi lokacijski karti. Občasno pregledem [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]], kjer se pojavijo takšne strani in jih ročno popravim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:14, 12. april 2021 (CEST) : {{opravljeno}}, preostalih 92 bo treba pa ročno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:30, 12. april 2021 (CEST) :: {{Hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:45, 12. april 2021 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Sporti}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:25, 2. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) == Images from Wiki Loves Monuments 2021 == Živijo Sporti! V kategoriji preverjam vse novo prispele fotke v [[:c:Category:Cultural monuments of Slovenia]]. Preverjam jim ustreznost EŠD-ja, povezujem z Wikipodatki; če jih je za en spomenik več in še nimajo kategorije, kategorijo ustvarim in prav tako povežem z WD. Uporabnika tudi obvestim, če objavljena slika ne ustreza zahtevam, tj. spomenik nima primernega statusa. Če ti ni odveč, ali bi jih lahko pustil v kategoriji in jih od tam odstranim jaz, ko jih še jaz obdelam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 5. oktober 2021 (CEST) :OK, seveda. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:48, 5. oktober 2021 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Can you create article?== I want you to create article about 2 Thai people in Slovenian language, beacause I can't speak and understand Slovenian Language. * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]) * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]]) --[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:29, 21. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]]: Please post such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we cannot guarantee any response. I don't know of any editor, who is interested in (probably) Thailand. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:37, 21. januar 2022 (CET) ::OK, sir--[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:37, 21. januar 2022 (CET) == Vir podatka == Pozdravljen. V wikipodatkih si pred časom dodal državljanstvo osebe [[Anton Resen]], o katerem je članek v slo wiki, ki se sklicuje na Primorski slovenski biografski leksikon. Ker v tem leksikonu ni podatkov o državljanstvu, bi te prosil za vir, ki si ga uporabil. Podatek me zanima iz privatnih razlogov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:15, 18. februar 2022 (CET) :Država je bila dodana le glede na kategorizacijo, tako da lahko popraviš, če najdeš natančnejši podatek. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 19. februar 2022 (CET) ::Moj »natančnejši podatek« je samo osebno poznanje tega človeka, zato ga ne morem vnesti v članek. Se mi pa zdi neprimerno, da so uporabnikom na razpolago nepravilni ali dvomljivi podatki. V tem primeru gre namreč za zapuščino, v glavnem korespondenco, za katero se že več let potegujejo razni upravičenci; eni od teh se sklicujejo prav na državljanstvo in citirajo wikipedijo kot dokaz – zato iščemo primarni vir. Vsekakor bom popravil, če in kadar mi bo uspelo priti do gotovega vira. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:44, 19. februar 2022 (CET) == Preveč neobstoječih notranjih povezav == Oprosti, da se oglašam, ampak sprašujem kakšen pomen ima taka množica notranjih povezav na imena vseh dirkačev v članku [[Dirka po Poljski]]. Ali resno misliš, da bodo kdaj članki napisani?!--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:58, 23. marec 2022 (CET) :Nekateri zagotovo bodo, drugi mogoče, kot je rekel [[Yogi Berra]] je težko napovedovati, sploh prihodnost. Ni pa PMM nič narobe z njimi glede na dogovor - [[WP:RDEČA POVEZAVA]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:24, 23. marec 2022 (CET) == Sapporo < Saporo - delo za bota == Živjo, potreboval bi pomoč tvojega bota in sicer bi želel, da se vse oblike imena mesta [[Sapporo]] zapišejo brez enega p-ja. Torej: *Sapporo => Saporo *Sappora => Sapora *Sapporu => Saporu *Sapporom => Saporom — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:42, 11. avgust 2022 (CEST) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:27, 12. avgust 2022 (CEST) ::Hvala! :) — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:45, 12. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: imam še nekaj zadev za bota :::* Hej'an => Heian :::* Niigata => Nigata :::* Tottori => Totori :::Sledi serija japonskih nogometnih klubov iz kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem, katerih imena kategorij so prečrkovana, a zapisana v napačni (angleški) obliki pri posameznem igralcu v infopolju. Vzemi si čas in hvala v naprej. :::* Albirex Niigata => Albirex Nigata :::* Fagiano Okayama => Fagiano Okajama :::* Fujieda MYFC => Fudžieda MYFC :::* Gainare Tottori => Gainare Totori :::* Nippon Steel Yawata SC => Nipon Steel Javata SC :::* JEF United Chiba => JEF United Čiba :::* Furukawa Electric => Furukava Electric :::* Yokohama => Jokohama :::* Júbilo Iwata => Júbilo Ivata :::* Kashima Antlers => Kašima Antlers :::* Kashiwa Reysol => Kašiva Rejsol :::* Kawasaki Frontale => Kavasaki Frontale :::* Kyoto Purple Sanga => Kjoto Purple Sanga :::* Kyoto => Kjoto :::* Montedio Yamagata => Montedio Jamagata :::* Nagoya Grampus Eight => Nagoja Grampus Eight :::* Omiya Ardija => Omija Ardidža :::* FC Ryukyu => FC Rjukju :::* Sanfrecce Hiroshima => Sanfrecce Hirošima :::* Toyo Industries => Tojo Industries :::* Shimizu S-Pulse => Šimizu S-Pulse :::* Shonan Bellmare => Šonan Bellmare :::* Thespa Kusatsu => Thespa Kusacu :::* Tochigi SC => Točigi SC :::* Tokushima Vortis => Tokušima Vortis :::* Urawa Reds => Urava Reds :::* Zweigen Kanazawa => Zweigen Kanazava :::P.S.: računaj, da te bom morda še potreboval. Še enkrat hvala. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:09, 15. avgust 2022 (CEST) ::::{{urejeno}}, edino preostale [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=100&offset=0&ns0=1&search=Kyoto Kyoto] bo treba ročno, ker bi bilo preveč napačnih ali delnih prevodov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 16. avgust 2022 (CEST) :::::Bom uredil, imam pa še nekaj novih: :::::* <strike>Mitsubishi Motors => Micubiši Motors</strike> :::::* <strike>Hitachi => Hitači</strike> :::::* Fujita Industries => Fudžita Industries :::::* <strike>Nippon Steel => Nipon Steel</strike> :::::* Bellmare Hiratsuka => Bellmare Hiracuka :::::— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 09:50, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::PMM so blagovne znamke preveč poznane po angleški transliteraciji (sploh Mitsubishi in Hitachi), da bi bilo smiselno popravljati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:34, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::Imaš prav, črtano. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:44, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::::Tudi v naslednjih dveh primerih, kjer je kombinacija japonske in angleške besede, je to mednarodna blagovna znamka korporacije, ki je pmm ne bi smeli podomačevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:51, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::Iz pravopisa 8.0 "Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo." Ker je japonščina nelatinična pisava bi rekel, da to tukaj pride v veljavo. Seveda pa je treba tudi upoštevati kot si sam rekel "poznanost" oz "razširjenost" nekega imena blagovne znamke v slovenščini, na kar prej nisem bil pozoren... Šel sem pogledat Gigafido in za "Fujita Industries" mi ne najde ničesar, za "Nippon Steel" pa okoli 40 zadetkov. Kako se zdaj ravnati iskreno nimam pojma, ker dvomim, da obstaja kakšno merilo, ki bi povedalo kdaj je neko ime ustaljeno. Podobno zadevo sem pred nekaj dnevi naslovil na jezikovno svetovalnico (glede imena japonskega otoka Iwo Jima) in pričakujem odgovor v nekaj tednih. Zaenkrat bom Nippon Steel črtal drugo ime pa pustil, ker očitno pred 13. 6. 2019 (ko je bila narejena gigafida 2.0) ni nihče o tej znamki pisal. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:24, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:33, 17. avgust 2022 (CEST) == Karl oz. Carl Vogl == @[[Uporabnik:Sporti]], kolegica me je opozorila, da avstrijski slikar Karl (Carl) Vogl (https://www.degruyter.com/database/AKL/entry/_00159298/html), čigar dve sliki, Luizo Pesjakovo (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein_-_Luiza_Pesjak_kot_nevesta.jpg) in Antona Martina Slomška (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Carl_Vogel_-_Anton_Martin_Slom%C5%A1ek.jpg), si postavil v Zbirko, ni identičen z nemškim slikarjem Karlom Christianom Voglom von Vogelsteinom (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein), pod čigar imenom se zdaj v Zbirki nahajata. Boš opis slik lahko ustrezno popravil? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:24, 6. september 2022 (CEST) :{{ping|Hladnikm}}: {{urejeno}}.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:54, 6. september 2022 (CEST) ? == Prikaz podatkov iz Infopolje Osebe == Zdravo, zanima me, kako to, da se podatki, ki so vpisani v Infopolje o osebi v Wikidata, ne prikažejo v celoti na Wikipediji. Primer je geslo Kornelija Ajlec. Prvi vprašanje je torej zakaj se to ne prenaša v celoti. Drugo vprašanje pa je, če lahko torej infopolje osebe, za znanstvenike raje uporabljam predlogo Infopolje Znanstvenik in uredim kar v Urejanju s kodo? lp Bojan [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 11:05, 30. september 2022 (CEST) :Prikazujejo se podatki, za katere je ta možnost že omogočena (več na {{tl|Infopolje Oseba}}), za znanstvenike pa je namenjeno {{tl|Infopolje Znanstvenik}}, <s>samo to še ne zna črpati iz Wikidata, zato je treba vse vnesti lokalno</s>.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 30. september 2022 (CEST) :: Tudi Infopolje znanstvenik kar nekaj podatkov črpa iz Wikipodatkov, če jih je nekdo tam pač vnesel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 30. september 2022 (CEST) == Nogometaši == Hej. Samo iz firbca: je trenutno serijo člankov o slovenskih nogometaših mogoče navdihnilo poglavje "Wannabe enciklopedisti" v knjigi ''3:0 b.b.'' Tima Dobovška? Če ja, kaj piše tam not? Sklepam, da ni najbolj laskavo, knjige pa ni prav enostavno dobiti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 21. januar 2023 (CET) :Ne, nima veze s knjigo, le zdelo se mi je precejšnje pomanjkanje na tem področju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 21. januar 2023 (CET) == [[user:‎163.159.1.145]] == please block ‎[[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] persistent vandalism on [[Urška Klakočar Zupančič]]. ]] } [[Uporabnik:Sakura emad|Sakura emad]] ([[Uporabniški pogovor:Sakura emad|pogovor]]) 11:56, 24. januar 2023 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 24. januar 2023 (CET) ==SportiBot== Zdravo, Sporti. Prosim, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dom_politi%C4%8Dnih_organizacij&diff=prev&oldid=5491553&diffmode=source preveri to urejanje] in popravi v člankih, kjer je še taka napaka. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:44, 25. marec 2023 (CET) :{{urejeno}}, ta je bil edini. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:30, 26. marec 2023 (CEST) == Predloga:Infopolje Album - delo za bota == Živjo, večina člankov (okoli 1500), ki trenutno uporabljajo [[Predloga:Infopolje Album]] iz nekega razloga uporabljajo parametre z veliko začetnico, kar je precej problematično za prevajanje angleških člankov, kjer se uporablja parametre z malo začetnico. Problem pa imam sedaj tudi pri posodobitvi predloge. Zanima me, če je z botom možno v vseh člankih, ki uporabljajo <code><nowiki>{{Infopolje Album ... }} ali {{Infobox Album ...}} idr.</nowiki></code> spremeniti parametre recimo na primeru članka [[Laibach (album)]] |Name v |name; |Type v |type itn.? Če je to sploh možno prosim sporoči, in ti bom napisal podrobna navodila za vsak parameter, ki ga je potrebno spremeniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:18, 30. julij 2023 (CEST) :Dalo bi se, verjetno pa bi bilo bolj koristno popraviti predlogo, da bi sprejemala obe varianti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:28, 30. julij 2023 (CEST) :: Bolj pametno je prilagoditi predlogo, da bo sprejemala obe varianti parametrov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:47, 30. julij 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Seznam naselij v Sloveniji == Sporti, ali bi se dalo v [[Seznam naselij v Sloveniji|Seznamu naselij v Sloveniji]] panoramske slike nadomestiti s predlogo {{tl|Slika d}}? Mislim pač, če se da z botom dobiti wikipodatkovni "Q" od vsakega naselja. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:18, 22. september 2023 (CEST) :Verjetno bi šlo, bo pa treba mal razmislit kako... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:01, 22. september 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} Zgleda ne bo šlo zaradi omejitve 400 branj iz WD [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_naselij_v_Sloveniji_(B)&oldid=6097226] (Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: To many entities loaded, must not load more than 400 entities.). Vseeno dodam za črke z manj kot 400 vnosi? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 23. september 2023 (CEST) Aha, če prav razumem, je strani z več kot 400 vnosi samo treba "razrezat" na več delov in te dele shranit na samostojne strani, ki so lahko kasneje izbrisane. Dobro, lahko najprej dodaš za črke z manj kot 400 vnosi, ostale pa bom zatem shranil po delih na začasne podstrani. Edino, bolj praktično se mi zdi, če so Slike d v prvem stolpcu, ne v zadnjem, pa da na vrhu piše kar "Slika" namesto "Panorama" – ni nujno namreč, da bo vsako naselje imelo panoramsko sliko. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:58, 23. september 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}}Torej je tako OK kot v [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? Več kot 400 imajo poleg B še G, K, P in S. Če bo to res delovalo za nad 400 je pa treba poskusit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:05, 24. september 2023 (CEST) O, super. Tako, ja. Lahko kar še ostale narediš. Za test sem naredil [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/1]] in [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/2]]. Upam, da bo šlo tudi to. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:27, 24. september 2023 (CEST) Ko združim B nazaj, se izkaže, da prikaže samo prvih 400 slik. Za začetek sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Project_chat&oldid=1980762885#footer vprašal na Wikipodatkih], če je možnost povečati omejitev na 700. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:07, 24. september 2023 (CEST) :Krajše od 400 so končane, ostalih 5 pa, če ne bo boljše rešitve, lahko razdelimo na dva seznama, kot je bilo v testu za B zgoraj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:11, 24. september 2023 (CEST) Z razširitvijo omejitve žal ne bo nič, zato je razdelitev res najboljši plan B. Naredim potem nekaj [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6098510 takega]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:06, 25. september 2023 (CEST) :Ja, če pa kdaj dvignejo omejitev v prihodnje, se pa lahko združi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:40, 25. september 2023 (CEST) Pripravil sem sezname [[Seznam naselij v Sloveniji (Ba)|Ba]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Br)|Br]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ga)|Ga]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Gr)|Gr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ka)|Ka]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Kr)|Kr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pa)|Pa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pog)|Pog]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sa)|Sa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sr)|Sr]]. Še ena optimizacija bi bila še dobrodošla: pri imenih občin, če bi besedo "Občina" in "Mestna občina" izpustil, pa popravit bi bilo potrebno še vse povezave Občina Krško v Mestna občina Krško. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:28, 25. september 2023 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:32, 26. september 2023 (CEST) Po vseh letih lahko končno rečemo, da je seznam sedaj dokončan. Hvala za posojo bota in njegovega upravljalca :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:41, 26. september 2023 (CEST) == [[Japljeva Biblija]] == Zdravo! Kako bi lahko povezal ta novi članek z wikidato? Ker ima članek [[Wolfova Biblija]] zelo čudno povezavo na wikidati. Zato nisem smel ustvariti novega predmeta za Japljevo Biblijo. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:46, 10. junij 2024 (CEST) : {{urejeno}}, v tem primeru je bilo treba ustaviti nov objekt v Wikipodatkih, ker še ni obstajal. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:50, 10. junij 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == brisanje_slap == Spoštovani, teh vaših pravic za urejanje Wikipedia preprosto ne razumem. A vi nič ne preverite, kar vam pišem. Skratka, navodila so prezapletena, namenoma? lpsaso <nowiki>https://youtu.be/ivA2DJDbvcQ</nowiki> [[Uporabnik:Slap|Slap]] ([[Uporabniški pogovor:Slap|pogovor]]) 22:41, 8. september 2024 (CEST) :Članek [[Predsedniki slovenske nacionalne desnice]] je bil brisan, ker je bil prekratek za samostojen članek, lahko pa se vsebina vključi v članek [[Slovenska nacionalna desnica]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:02, 9. september 2024 (CEST) == Naselja na Koroškem v Avstriji == Sporti, veš kaj me zanima. Ali bi bilo možno, da strojno ustvarimo članke vseh naselij na Koroškem v Avstriji? Resda smo že kar nekaj let nazaj dosegli dogovor, da masovnega strojnega ustvarjanja člankov več ne dopuščamo, kar je seveda več kot razumno, vendar bi mogoče bilo vredno premisliti o tej izjemi. Velikokrat so se pokazale težave, ker imamo veliko vsebin ali oseb, ki bi rabile povezave na koroške kraje, pa imajo rdeče povezave ali pa so potem povezani na članek središč tamkajšnjih občin. Težava je posebej pereča v Wikipodatkih, kjer kot kraj rojstva ali smrti piše kar središče občine, kar je zelo zavajajoče. Čisto svoj križ so pa slovenska imena, ki jih je vedno na novo treba "locirat" s primerjanjem z nemškimi imeni in iskat obstoječe članke, ki jih večinoma seveda ni. Z ustvaritvijo člankov bi se rešili kar lepe zagate. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:32, 30. september 2024 (CEST) : Dalo bi seveda se, vendar je stvar dogovora, če bi bila množica škrbin koristna, v Wikipodatkih pa bi bilo res dobro urediti naselja. Imamo že npr. [[seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:47, 30. september 2024 (CEST) Aha, super. Vprašam še pod lipo. Drugače pa, če gledamo slovenska naselja, je večina člankov tudi, vsaj zaenkrat, samo škrbina z uvodno vrstico in infopoljem. Ampak ne da se povedat, kako zelo olajšajo povezovanje, iskanje krajev in nenazadnje ugotavljanje pravilnega zapisa. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:39, 30. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} == Pomoč pri vikipedijski strani - infobox == Pozdravljeni! Hvala za pomoč pri urejanju strani o Vladotu Vrbiču. Zanima me, če bi mi lahko pomagali pri urejanju Infoboxa, saj osebno še ne znam dodajati slik. [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] ([[Uporabniški pogovor:Fellixfellicis|pogovor]]) 11:15, 13. februar 2025 (CET) :Za uporabo slik morajo biti proste avtorskih pravic, za nalaganje so navodila na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 13. februar 2025 (CET) == Državljanstvo Cislajtanije? == V več infopoljih sem opazil, da si na Wikipodatkih kot državljanstvo navedel [[Cislajtanija|Cislajtanijo]] (npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q12784672&diff=prev&oldid=2107080042, https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q15809&oldid=2096237008). Kolikor je meni znano je bil to le neuradni naziv za avstrijski del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in doslej še nisem zasledil, da bi se to uporabljalo v dokumentih. Ali obstaja kakšen vir, ki dokazuje nasprotno? lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:31, 14. februar 2025 (CET) :Če dodaš Avstro-Ogrsko kot državo državljanstva na Wikipodatkih dobiš opozorilo ''Vrednost za država državljanstva ne sme biti Avstro-Ogrska. This state had separate citizenships for Cisleithania (Q533534) and the Kingdom of Hungary (Q25395037)''. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 15. februar 2025 (CET) ::Hvala za pojasnilo. Nisem vedel, da je vnose na wikipodatkih možno omejevati na tak način. Pogledal sem si vir te navedbe ([[:wikidata:Q105813003]]), ki potrjuje, da gre pri Cislajtaniji zgolj za neuradno poimenovanje avstrijskega dela, medtem ko se je v dokumentih uporabljalo avstrijsko državljanstvo in različne domovinske pripadnosti. Za razrešitev dileme sem odprl vprašanje na [[wikidata:Property_talk:P27#The_term_"Cisleithanian_citizenship"_seems_misleading|pripadajoči pogovorni strani]]. lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:11, 15. februar 2025 (CET) == Jože Urbanija (teolog) == Pri pisanju članka za [[Jože Urbanija (teolog)|Jožeta Urbanijo (teologa)]] sem ugotovila težavico, ki bi jih bilo morda mogoče rešiti z bibliotekarskimi viri. 1) Normativna baza imen [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor CONOR.SI] ime razrešuje kot Jože Urbanija 1941-. 2) V seznam "Poišči vire: »Jože Urbanija« teolog – novice · časopisi · knjige · učenjak · JSTOR" bi morda dodali tudi [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search COBISS+]. Vsaj pri osebah iz Slovenije bi to morda pomagalo. LP [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 16:48, 26. februar 2025 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Verjetno bi se še Cobiss lahko dodalo v [[Modul:Find sources/links]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:46, 26. februar 2025 (CET) : Sem dodala, v virih išče kombinacijo "»Jože Urbanija« teolog", po naslovu članka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:41, 27. februar 2025 (CET) ::Knjižnice Jožeta Urbanije teologa ne vodijo pod tem imenom, zato najdeno gradivo ni v celoti primerno. Predlagam preimenovanje Jožeta Urbanije teologa v Jože Urbanija, 1941-, kakor je voden v knjižničnih katalogih. V tem smislu sem predlagala usklajevanje poimenovanj oseb v slovenski Wikipediji z bazo CONOR.SI. V tej bazi so npr. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor?query=jo%C5%BEe+urbanija&max=50&sort=def Trije Jožeti Urbanije z razlikovanjem], ki bo delovalo pri iskanju v COBISS.SI. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:57, 19. marec 2025 (CET) :::Razločevanje oseb s poklicem v oklepaju je standard, usklajen s stotinami drugih Wikipedij. CONOR.SI po drugi strani ni konsistenten, saj je en od ostalih Jožetov Urbanij zaveden kot "Urbanija, Jože, strojništvo", zato se meni osebno ne zdi smiselno menjati sistema samo zaradi tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:22, 19. marec 2025 (CET) ::::Hvala za pojasnilo. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:30, 20. marec 2025 (CET) == Posodobitev članka Klemen Kosi == Pozdravljeni, Sporti! Sem Klemen Kosi, subjekt članka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klemen_Kosi], ki ste ga nazadnje posodabljali leta 2015. Hvala za vaš prispevek! Yerpo mi je predlagal, da se obrnem na vas, saj ste aktivni na področju športa. Članek že več kot 10 let ni bil temeljito posodobljen, zato sem pripravil novo besedilo z najnovejšimi podatki o moji karieri in dosežkih (npr. hitrost 157,71 km/h v Wengnu, olimpijski nastopi, poslovne dejavnosti), podprto z viri (FIS analize, članki, PDF-ji). Ker sem COI oseba, ne želim urejati sam – bi bili pripravljeni pomagati pri posodobitvi? Besedilo in povezave lahko priložim. Kako bi to najlažje izpeljali? Hvala za vaš čas! --[[Uporabnik:Klemen Kosi|Klemen Kosi]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kosi|pogovor]]) 23:40, 6. april 2025 (CEST) == Bučinja vas possible duplicates == [[Bučinja vas]] and [[Bučinja vas, Štalenska gora]] seem to be duplicates. --[[Uporabnik:Emu|Emu]] ([[Uporabniški pogovor:Emu|pogovor]]) 08:34, 18. maj 2025 (CEST) :Thanks, {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 18. maj 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Jože Pintbah - napačna slika == Pozdravljeni. Slika na wikipedijini strani o Jožeti Pintbahu je napačna, to je slika njegovega očeta Jožefa Pintbaha (Pintbacha). LP --KrstanjTona [[Uporabnik:KrstanjTona|KrstanjTona]] ([[Uporabniški pogovor:KrstanjTona|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2025 (CEST) :{{urejeno}} Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:26, 4. julij 2025 (CEST) == Marcel == Kaj bi naj bil vandalizem v prispevku o Marcelu Štefančiču, če pa je vse, kar je bilo napisano ("jebeno več nas je..."), resnica, in je podkrepljeno z dejstvi in viri?! Zapisano je "Portali, povezani s slovensko politično desnico, ga označujejo za levičarja." Z odstranjeno izjavo pa je pravzaprav samega sebe potrdil kot takega. Zakaj je torej odstranjena? Ste malo pristranski? (retorično vprašanje) [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 15:25, 8. julij 2025 (CEST) :Facebook ne velja za [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljiv vir]], le izjava brez širšega konteksta pa ni relevantna. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:54, 8. julij 2025 (CEST) ::Kaj pa ta vir, bo dovolj dober - tudi širši kontekst je zraven zelo dobro opisan: ::https://www.rtvslo.si/kolumne/j-eno-vec-nas-je-k-t-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-tocno-kateri-so/617125 [[Posebno:Prispevki/95.143.148.245|95.143.148.245]] 20:17, 9. julij 2025 (CEST) :::Kolumne niso, sploh ne tako odkrito pristranske (nasprotje od "dobro opisanega konteksta"). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 9. julij 2025 (CEST) ::::Vsi vemo, da je to izrekel, obstaja videoposnetek, obstajajo viri, ker pa si je par levičarskih aktivistov očitno prisvojilo wikipedio, ki bi naj bila odprta, objava komentarja ni dovoljena! Pa čeprav je izjava kontroverzna, neprimerna in več kot očitno jasno kaže pravo naravo ne le omenjene osebe, temveč tudi tedanje 'stanje duha' in način razmišljanja v RTV SLO. Izjava, ki presega Goebbelsa, je za vas tukaj očitno nepomembna! ::::Tukaj je še en vir: [https://www.zurnal24.si/slovenija/bizarna-seja-sveta-rtv-dvema-trem-je-treba-dati-odpoved-pa-bo-mir-385936 Bizarna seja sveta RTV: "Dvema, trem je treba dati odpoved, pa bo mir" - Žurnal24] ::::Pa še en: [https://celjskiglasnik.si/video-nesprejemljivo-vec-nas-je-k-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-kateri-so-besede-ki-po-mnenju-sindikata-novinarjev-niso-groznje-ampak-odpor-proti-poskusom-omejevanja/ (Video) Nesprejemljivo! "Več nas je k njih, njih je samo ene par in vemo kateri so" - besede, ki po mnenju sindikata novinarjev niso grožnje ampak odpor proti poskusom omejevanja. - Celjski Glasnik] ::::In še en: [https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-na-soocenju-rtv-slovenija-ni-bilo-goloba-in-pivceve-575841 Soočenje: Jasnič pozabil ime človeka, ki vodi Gibanje Svoboda - siol.net] ::::Bo dovolj? [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 07:44, 17. julij 2025 (CEST) :::::Kot rečeno že nekaj dni nazaj: ob primernih referencah ni problema za dodajanje tudi "sporne izjave" ob celovitem opisu dogajanja, ampak ob blodnjah o Goebbelsu močno dvomim o slednjem. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 17. julij 2025 (CEST) ::::::Blodnje o Goebbelsu? Če torej ena bolj vidnih oseb na RTV SLO pred svetovno javnostjo izjavi, da 'je njih (drugače mislečih, drugače politično usmerjenih) le ene par in da točno vedo, kdo so', je to javno izražena grožnja, ki hkrati brez kančka dvoma izkazuje politično usmerjenost večine (razen tistih 'ene par') kolektiva RTV SLO. Poleg tega primerjava v chatu, ki vas je zbodla, nima neposredne veze z objavo na Wikipedii. Verodostojni viri obstajajo, so navedeni, večkrat, torej objavite izjavo! [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 08:10, 22. julij 2025 (CEST) == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sporti, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == Hej Slovenci == Hvaljen Jezus, lepo bi vas naprošam, da preimenujete stran nazaj na Hej Slovenci, saj je ime Hej Slovani nepravilno iz zgodovinskega in kulturnega vidika. Hvala na posluhu, Zbogom. [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] ([[Uporabniški pogovor:MinisterPatriot|pogovor]]) 20:08, 19. januar 2026 (CET) :Pesem je najbolj znana in prepoznana kot Hej Slovani (tako se je imenovala uradna himna Slovenije, slovenske vojske in tudi himna slovenskih [[Sokol (društvo)|Sokolov]]), zato ne bo preimenovanja (po [[WP:DOP|dogovoru o poimenovanju]]).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:50, 20. januar 2026 (CET) == Franko Pisani == Spoštovani, znan je tudi datum in kraj smrti (15. november 2023 Repen), a mi ne uspe, da bi dodal v kvadratek ob imenu ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:11, 30. marec 2026 (CEST) :{{urejeno}}, popraviti je bilo treba na [[Wikipodatki]]h.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:14, 30. marec 2026 (CEST) ::Najlepša hvala [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:18, 30. marec 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Infopolje Župnija == Eno tehnično vprašanje. Za {{tl|Infopolje Župnija}} razmišljam, da bi ustvaril podstran s podatki vseh župnikov, da ni treba posodabljat posameznih člankov o župnijah. Ali misliš, da bi switch s 670 vnosi, kolikor je župnij, bil preveč megalomanski in potraten ali pa to tehnično ni nič posebnega? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 3. junij 2026 (CEST) :Lahko bi delovalo (bi bilo treba preizkusit, če so kakšne omejitve, kot se je pokazalo pri [[Seznam naselij v Sloveniji]]), 2. možnost pa je, da podatke o župnikih dobi iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:31, 3. junij 2026 (CEST) V Wikipodatkih tudi gre, da se na eni sami strani nahajajo vsa imena? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 3. junij 2026 (CEST) :Ne, bi morali biti na straneh od župnij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:07, 3. junij 2026 (CEST) Sem stestiral pa dela: <span class="plainlinks">[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6684845 Predloga:X1] ima Infopolje Župnija, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X2&oldid=6684844 Predloga:X2]</span> pa ima switch za vse župnije. Prvim trem župnijam sem vnesel testne vrednosti in jih prav prikazuje. Tudi ni videti, da bi switch zaradi 700 vnosov imel kakšne blokade. Zgleda da ga razvijalci nimajo za tako potratnega kot ifexist, ki ima blokado pri 500 primerkih na stran. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:09, 3. junij 2026 (CEST) Kar novo {{tl|Infopolje Župnija v Sloveniji}} sem ustvaril. Mislim, da je zdaj nared za uvedbo. Če je možno, bi te – spet – prosil za pomoč. Načeloma pa bi bilo poleg preimenovanja infopolja to dvoje za naredit: * v člankih, ki imajo ''Infopolje Župnija'', so samo za pobrisat odvečni parametri. Se pravi, [[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok#Uporaba|tile parametri]] bi naj ostali, vsi ostali pa se pobrišejo vključno z vrednostmi. * v člankih, ki imajo še star ''Infobox RKC zupnija'', pa bi tega bilo treba prepisat in dopolnit z novim infopoljem (sem označil, kako je z obstoječimi parametri): <pre> {{Infobox RKC zupnija |image= se ohrani |caption= se ohrani |vrsta= se izbriše |ustanovljena= se preimenuje v "established" |prej= se preimenuje v "previous_name" |ukinjena= se izbriše |preimenovana= se izbriše |skofija= se preimenuje v "diocese" |zupnik= se izbriše |sedez= se preimenuje v "headquarters" |drzava= se izbriše |splet= se izbriše }} </pre> Trije članki so o župnijah, ki niso v Sloveniji in za njih ne pride v upoštev novo infopolje, ampak to se ni treba sekirat, ker moram naknadno še prilagodit dosedanje {{tl|Infopolje Župnija}} in potem še te tri članke. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:48, 10. junij 2026 (CEST) :Žal mi bot trenutno ne deluje, mogoče prevzame {{ping|Yerpo}}? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:36, 11. junij 2026 (CEST) ::Bom pogledal kaj se da, verjetno v roku par dni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:36, 11. junij 2026 (CEST) : Moje skromno mnenje. Ne glede na to, ali so vpisani v člankih o župnijah ali pa na podstrani infopolja, župnike bo treba posodabljati v enakem tempu kot doslej. Ali bo na podstrani to kaj lažje opravilo kot v člankih? Jaz se bojim, da kvečjemu zakomplicira proces dobronamernemu bralcu (neizkušenemu v urejanju), ki bi želel popraviti zastarel podatek – ampak naj povedo tisti, ki članke o župnijah redno urejajo. Drugič, preimenovanje slovenskih parametrov v angleške se mi zdi ne le odveč, ampak neprimerno. Smo mar slovenska wikipedija ali angleška (ali pa le še platforma za površno prevajanje iz angleščine)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:35, 11. junij 2026 (CEST) Posodabljanje duhovnikov je bilo do sedaj bolj kot ne neučinkovito, ker se vsako leto 1. avgusta premesti kakih 80–100 duhovnikov in to je potem problem s shranjevanjem v posamezne članke. Občasno je kakšen anonimnež sicer posodobil članek ali dva, drugače pa so bile informacije o trenutnem vodstvu zaradi zastarelosti povsem nezanesljive in neuporabne. Je pa v bistvu to poskus, če se bo posodabljanje izkazalo za kaj bolj praktično. Mislim, da se bo ta sistem hitro prijel. Parametri so v angleščini bolj zaradi naše navade, ker imamo vsa infopolja tako. Če se še komu zdi, da je za ta primer slovenščina boljša, jih lahko seveda komot prevedemo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 11:06, 11. junij 2026 (CEST) :Lahko so imena parametrov v obeh jezikih. Bi bilo to ok? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 14. junij 2026 (CEST) :: No, "vsa infopolja imamo tako" ne iz kakšnega pravega razloga, ampak zaradi inercije oziroma iz uvidevnosti do 1qmp4bfvfnzranccwu3m0nzbkapahwb 6689491 6689481 2026-06-15T07:16:22Z Upwinxp 126544 /* Infopolje Župnija */ odgovor 6689491 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Arhiv-polje|[[/Arhiv 1|Arhiv 1]]{{,}} [[/Arhiv 2|Arhiv 2]]{{,}} [[/Arhiv 3|Arhiv 3]]}} == Popravek == Pozdravljeni, hvala za info o [[France Susman|dr. Susmanu]]. Toda ena velika napaka v besedilu je, da se je zavzemal za vecjo vlogo Petra in nikakor ne Pavla. Hvala za popravek. Lp {{nepodpisani|176.76.242.29|12:39, 31. januar 2017‎}} :Sicer članka nisem napisal jaz, sem pa popravil, dobro pa bi bilo dodati kakšen vir za to. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:52, 31. januar 2017 (CET) == Infopolje in Wikipodatki== Pozdravljen! Jaz nikako ne uspem pogruntati infopolja. Pa sem brala navodila. Če napišem samo - infopolje oseba - se ne napolni samo, ce izpolnim podatke, tudi ocitno ni prav, me vedno kdo popravi. A mi lahko, prosim, na kratko razlozis, kaj moram napisati, ko naredim nov zapis? Ne znajdem se ... Hvala! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:23, 2. februar 2017 (CET) :{{u|FortunaB}}: Verjamem, da je sprva videti zapleteno. Na strani članka je levo v meniju pod orodji povezava »Objekt Wikipodatki« (če je članek že povezan z [[Wikipodatki]], drugače je treba [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem ustvariti] nov objekt). Spodaj na tej strani je gumb dodaj, nato v prvo okno vpišeš oz. izbereš npr. »država državljanstva« in v drugo »Slovenija« ([https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Introduction pomoč]). Nekateri podatki ([[Predloga:Infopolje Oseba#Integracija infopolj z Wikipodatki]]), tudi država se avtomatsko prikažejo v infopolju, ko so dodani na Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:34, 2. februar 2017 (CET) ::Uf, vseeno je zapleteno. Sploh če podatkov še ni v Wikipodatkih. Danes poskusim. Najlepša hvala! Verjetno je za normativno kontrolo enako, ali ne? Ali moram vedno sama iskati povezave? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:40, 2. februar 2017 (CET) :::Wikipodatki znajo biti za začetnika zapleteni, ja. Če je preveč, lahko prepustiš drugim in v biografijo vključiš samo prazno infopolje. Drugače pa obstaja priročen trik, ki olajša prvi korak pri novih člankih, ki še nimajo pripadajočega objekta v Wikipodatkih: če na povezavo "Dodaj povezave" v levem stolpcu klikneš s srednjim miškinim gumbom (dvojni klik), se odpre obrazec za kreiranje novega objekta, v katerem je že vnešena povezava s slovensko Wikipedijo. Treba je izpolniti samo ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:13, 2. februar 2017 (CET) ::::Wikipodatka mi ni uspelo narediti korektno, verjetno bi morala najprej shraniti stran in šele nato narediti Wikipodatek. A lahko kdo reši situacijo, prosim? A lahko zapis brišem in ga naredim še enkrat? Se sploh naredi sam ali podatke vpišem sama, res ne vem več, kako in kaj. Bi se pa seveda rada naučila to delati tudi sama. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 14:26, 2. februar 2017 (CET) :::Najprej brez panike. Vseeno je če narediš objekt na Wikipodatkih prej ali potem. Ko ga ustvariš zgoraj desno povežeš objekt s člankom tukaj (kjer je Wikipedija daš uredi, izbereš slovenščina in ime članka tukaj). Potem se bo tudi v infopolju tukaj poznalo kaj tam dodajaš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:30, 2. februar 2017 (CET) ::::Hvala za odgovor! Upelo mi je članek povezati, vpisala sem tudi nekaj osnovnih podatkov, dovolj za Infopolje. Sedaj me pa zanima - vse moramo vpisati sami, ročno? Sem mislila, da se kaj z Wikipedijskega članka prenese avtomatsko. Pa še ta problem imam, ne znam dodati polja (Identifikatorji) za normativno kontrolo v Wikipodatkih. Kako to storim? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:28, 2. februar 2017 (CET) :::Identifikatorje dodaš na povsem enak način kot ostale podatke. Glede avtomatskega prenašanja podatkov pa obstajajo sicer nekatera orodja in roboti za prenos, toda podatke najlažje preberejo npr. iz infopolja, ki ga zdaj tako ne izpolniš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 2. februar 2017 (CET) ::::Joj, res ja. Sem očitno slepa. Nisem si mislila, da sam kreira nadnaslov Identifikatorji. Hvala za pomoč in lep pozdrav! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:49, 2. februar 2017 (CET) :::::Slovenski avtoritativni viri na žalost nimajo programsko dostopnih vmesnikov (API), ki bi omogočali avtomatski vnos podatkov, ali vsaj ne vemo zanje. Tudi če bi, ni pri nas nikogar, ki bi znal sprogramirati program za vnos (razen mogoče Sportija). Identifikatorjev CONOR smo recimo do zdaj vnesli slabih 3000 za cca. 50.000 biografskih gesel, vse ročno. V tujini to bolje funkcionira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:00, 2. februar 2017 (CET) ::::::Morda bi se dalo kaj narediti, sem našel boljši vmesnik na [https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?mode=expert], samo večina ima le ime in priimek, kar se lahko nanaša tudi na drugo osebo z enakim imenom. Pa še meni jih najde cca 10.000 z [https://petscan.wmflabs.org/?psid=714676]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:41, 3. februar 2017 (CET) :::::::Ja, CONOR mogoče ni najboljši primer. Mislil sem recimo nekaj takega kot ''Slovenska biografija'', ki ima osnovne biografske podatke tudi v XML zapisu in bi se dalo z botom izpolnjevati datume rojstva/smrti ipd., če bi lahko programsko prišel do tega XML-ja za vsak vnos. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:46, 3. februar 2017 (CET) :::::::PS: V CONOR niso samo Slovenci. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:49, 3. februar 2017 (CET) ::::::::Ja ampak že Slovencev najde 336.308[https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?c=LA%3Dslv&max=2000]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:57, 3. februar 2017 (CET) ::::::::: V bazi CONOR so načeloma vsi avtorji, ki so avtorji gradiva v naših knjižnicah. Pri avtomatizaciji podatkov sem bolj mislila na to, da bi se lahko izpisali podatki, kot so ime, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost, saj to vedno nastopa na istem mestu. Glede normativne kontrole: Worldcat vidim, da se doda avtomatsko. Torej se da. Za CONOR bi se morda dalo tudi kaj dogovoriti z razvijalci našega instituta (IZUM), kjer sem zaposlena, saj je to naša baza podatkov. Mi pa ni čisto jasno, kako. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:29, 3. februar 2017 (CET) :::::::::: Kolikor vem obstaja le orodje [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] za zajem podatkov s predlog. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:53, 4. februar 2017 (CET) Kar veliko oseb je še brez datuma rojstva na Wikidata. Z botom ne morem urejati tam, tako da bi lahko npr. dodal datum v infopolje, nato z orodjem [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] v Wikidata, samo tako rabiš tri korake (če po koncu še izbrišeš iz infopolja). Druga varianta je [[:Wikidata:Wikidata:Bot requests]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:06, 5. februar 2017 (CET) : Konec koncev ni tak problem poiskati in vpisati. Samo razmišljala sem na glas.{{nepodpisan|FortunaB|15:57, 6. februar 2017}} ::No iz ok. 4000 biografij (ki imajo biovrstico po PS) sem prenesel datum rojstva in/ali smrti v Wikipodatke. Dopolnil sem tudi poklice glede na kategorije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:46, 12. februar 2017 (CET) :::Super! [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:37, 14. februar 2017 (CET) A lahko samo še eno vprašanje? A se sme skenirati fotografije iz kakšnih knjig (npr. albumi avtorjev, kdo je kdo ipd.), če navedeš vir in posebej še avtorja, ali to nikakor ni možno? A ni to neke vrste javna last, če je javno objavljeno? --- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:57, 14. februar 2017 (CET) :Če je fotografija objavljena v knjigi ali albumu pred letom 1970 v Sloveniji je [[javna last]] po {{tl|PD-Slovenia}}, drugače je načeloma vsaka objava [[Avtorske pravice|avtorsko zavarovana]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:00, 14. februar 2017 (CET) ::Aha, torej nič. Škoda. No, če pa najdem kako starejšo knjigo, pa mogoče res uporabim. Vsaj to. Hvala! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) :Že objavljene slike drugih avtorjev lahko uporabimo, če so jim avtorske pravice že pretekle (70 let po smrti avtorja oz. če so objavljene pred letom 1970 za dela t.i. "uporabne umetnosti"). Še zaščitene slike lahko uporabimo le izjemoma, po načelu [[poštena uporaba|poštene uporabe]] (glej [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]]). Če je delo objavljeno, to pomeni, da si ga lahko vsakdo ogleda, ne sme pa ga vsak reproducirati (isto velja za tekst). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:01, 14. februar 2017 (CET) ::To mi je jasno, ja. Sem imela pa še kako trohico upanja, da je lahko izjemoma kaj drugače. Hvala za odgovor! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) == Predloga:JanuaryCalendar‎ == Lahko prosim malo pogledaš {{tl|JanuaryCalendar‎}}? Rad bi naredil enotno predlogo za vse mesece, vendar je treba en if ustrezno popraviti. Se pravi, če je <nowiki>{{LOCALMONTHNAME}}</nowiki> enak mesecu v naslovu strani, potem naredi display:all. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:44, 2. februar 2017 (CET) :<s>Saj se odpre februar, kot bi se moral</s>. Moral si se odpreti mesec glede na ime strani? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 2. februar 2017 (CET) Tako, ja. Sedaj če odpreš januarski datum, je odprt februar, mora pa biti januar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 2. februar 2017 (CET) :Zdaj bi moralo delati za datume in mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:03, 2. februar 2017 (CET) Dela brezhibno. Hvala za pomoč. Ime {{tl|Koledar}} je že zasedeno, zato sem prestavil na Gregorijanski koledar. Slogovni popravki pa so seveda vedno dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:22, 2. februar 2017 (CET) == Sprememba naslova članka == Pozdravljen! A mi lahko še enkrat pomagaš? Naredila sem članek za Danijela Demšarja v formo Daniel Demšar (to obliko sem našla v nekaterih seznamih na Wikipediji). Potem sem videla, da se v svojih delih pojavlja v obeh oblikah in se odločila za obliko s črko J (Danijel), kot je obstajal že zapis v angleški Wikipediji. Sedaj pa ne morem spremeniti naslova članka iz Daniel v Danijel. Kako se to stori oz. ali lahko narediš ti? Treba bi bilo popraviti tudi v vseh povezavah na slovenski Wikipediji, saj je sedaj nekonsistentno. -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:31, 15. februar 2017 (CET) :Gumb za prestavljanje je zgoraj desno od gumba zgodovina pod več ([[Pomoč:Prestavljanje strani]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 15. februar 2017 (CET) ::Hvala za hitro pomoč! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:41, 15. februar 2017 (CET) == Request == Hello. Could you create the article [[:en:Sport in Azerbaijan]] in Slovene Wikipedia, just like the article [[Šport v Sloveniji]] which you created? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.14.26|31.200.14.26]] 22:38, 15. februar 2017 (CET) == Kopica (potok) == Pozdravljen! Pri vodotokih po mojem mnenju ne moremo dodajati občine kot kategorije na konec članka, saj vodotoki praviloma tečejo skozi več občin (tale Kopica je majhen potok in glede tega izjema), zato predlagam, da tako ravnamo tudi naprej. Pri naseljih je to smiselno, medtem ko pri vodah res ni. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] ([[Uporabniški pogovor:Savinjc|pogovor]]) 18:20, 6. marec 2017 (CET) == -ič vs. -ić == Hi Sporti. I noticed that the family names of many Slovenian football players in de.wikipedia (and other Wikipedias/Wikidata) are spelled with -ič, while here in the home Wikipedia of these persons, they are spelled with -ić. See for example [[:de:Fußball-Weltmeisterschaft 2010/Slowenien#Slowenisches Aufgebot]] or [[:de:Kategorie:Fußballnationalspieler (Slowenien)]]: * [[:de:Zlatan Ljubijankič]] vs. [[Zlatan Ljubijankić]] * [[:de:Miran Burgič]] vs. [[Miran Burgić]] * [[:de:Samir Handanovič]] vs. [[Samir Handanović]] * etc. May I assume that all names in [[:Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] are correctly spelled? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:34, 10. julij 2017 (CEST) :{{u|Leyo}}: I believe so, although some names are spelled inconsistently even in Slovenian press. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 11. julij 2017 (CEST) :: Is there an external reference that is trustful concerning the spelling? What about [http://www.nzs.si/ nzs.si] (see [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=22775 example])? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 09:43, 11. julij 2017 (CEST) :::{{u|Leyo}}: Even [[NZS]] is inconsistent, here is his national team jersey [https://www.radio1.si/6166] for example or his cousin Jasmin spelled with ić [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=9699]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:54, 11. julij 2017 (CEST) :::: Well, have you got a better reference then? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 11:19, 11. julij 2017 (CEST) ::::: {{u|Leyo}}: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|policy for article titles]] is to follow most common usage in the Slovenian press/publications. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:05, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Okay, I haven't assumed that it would get that complicated. :-( For Swiss, German, French etc. names, there is usually no ambiguity. --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 17:42, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Is there really no "best reference"? Maybe a website with pictures of jerseys? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:55, 12. julij 2017 (CEST) ::::::: {{u|Leyo}}: Well probably best reference is [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi], but as already mentioned I don't think it is 100% correct. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:53, 13. julij 2017 (CEST) == [[Skica]] == Probably vandalized.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 12:46, 22. avgust 2017 (CEST) :Reverted. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 22. avgust 2017 (CEST) == Članek o GSŠRM Kamnik == Pri pregledu si pustil okvirček, da ni notranjih povezav. Te sem dodal, zato prosim, če okvirček zbrišeš. --[[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] ([[Uporabniški pogovor:Nekdopac|pogovor]]) 14:33, 24. avgust 2017 (CEST)Nekdopac == Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950 == Dear Mr. Sporti, with reference to the 50km event I would like to inform that Mr. Nils Karlsson also was a Swedish sportsman - Sweden could thake the first four places! I would like to suggest that you may modify the flag (not Norway but Sweden). Nils Karlsson had the nick name "Mora Nisse" because he was an inhabitant of the Swedish village (town?) Mora. Nice regards! --[[Uporabnik:Skiscout|Skiscout]] ([[Uporabniški pogovor:Skiscout|pogovor]]) 21:48, 7. november 2017 (CET). : {{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:38, 8. november 2017 (CET) == Ljudevit Gaj == Prosim da popravite za Ljudevita Gaja da je slavonski pisatelj ker ni,ter ocitno ne veste da je rojen v Krapini,ki je na meji s Slovenijo in sodi med Zagorje a Osijek,Slavonski Brod je Slavonija in je 400 km dalec od Krapine.Tako da se ne smesite v nepoznavanju geografije.Hvala In lep pozdrav {{nepodpisani|82.149.23.136|19:14, 7. januar 2018}} :{{urejeno}}, čeprav nisem tega napisal jaz. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) == Tatjana Doma == Naložila sem fotografijo Tatjane Doma, jo lahko povežeš z wikipodatki? --[[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] ([[Uporabniški pogovor:Katjamihurko|pogovor]]) 13:53, 12. januar 2018 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:57, 12. januar 2018 (CET) == OVL == V predlogi {{tl|OVL}} pošiljanje omembe uporabnika očitno ne deluje. Na [[:en:Wikipedia:Notifications#Triggering events]] nekaj piše (nižje spodaj s krepko), da mora hkrati biti narejena in notranja povezava na uporabniško stran in lastni podpis, da omembo pošlje. Meni ni uspelo tega vredu izpeljat. Lahko še ti poskusiš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:43, 12. januar 2018 (CET) :Možno, da sam sebe ne moreš pingat, sem dal test na [[:Slika:ElenaSofiaSenicar.jpeg]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) Sedaj je uspelo. Shranil sem <code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar}} --~~~~</nowiki></code> in takoj prejel obvestilo, da je bila omemba Elene Sofie Seničar uspešno poslana. Očitno mora biti podpis res nujno zraven, da program prepozna to kot sporočilo (pogovor). Včeraj sem hotel podpis vgraditi v predlogo, pa ni hotelo zagrabit: {{nowrap|<code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar|--~~~~}}</nowiki></code>}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:55, 13. januar 2018 (CET) Na [[mw:Manual:Echo]] sedaj vidim, da piše, da ime uporabnika je lahko vgrajeno v predlogo, podpis pa mora biti prost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:12, 13. januar 2018 (CET) :@{{u|Janezdrilc}}: Sem dodal nekajkrat OVL s podpisom, pa bodo videli, če bo bolj učinkovito kot prej. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:26, 7. marec 2018 (CET) Ok, fino, več možnosti bo vsekakor – prej je bilo 0,0 % :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:29, 7. marec 2018 (CET) == Nerodne povezave - delo za bota == Ojla, ko boš imel čas ... imamo dobrih 700 povezav na neobstoječo stran [[Posebno:KajSePovezujeSem/88 mm Schiffskanone|88 mm Schiffskanone]], kar je malo nerodno poimenovanje, glede na to, da gre za generičen izraz v nemščini, ki ne označuje konkretnega modela topa. Z malo googlanja sem ugotovil, da je verjetno mišljen [[:en:8.8 cm SK C/35 naval gun]], ta je bil standardna oprema na podmornicah tega tipa, ki jih je naštancal Klemen. Predlagam torej, da bot popravi vse inštance <code><nowiki>[[88 mm Schiffskanone|88]]</nowiki></code> v <code><nowiki>[[8,8 cm SK C/35|88]]</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:20, 1. februar 2018 (CET) :{{urejeno}}. Verjetno je takih še kar nekaj... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:40, 1. februar 2018 (CET) ::Hvala :) Sodeč po [[Posebno:ŽeleneStrani]] je bil ta primer najbolj očiten, ampak ja, bom verjetno še kakšno opravilo našel. Sicer že dlje časa razmišljam, da bi sam naštudiral upravljajne z boti, pa še ni bilo časa/volje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:53, 1. februar 2018 (CET) Še ena iz iste serije člankov: <code><nowiki>[[TMA]]</nowiki></code> (povezava na razločitveno stran) bi morala biti <code><nowiki>[[TMA (morska mina)|TMA]]</nowiki></code>. Lahko uporabiš kar [[Posebno:KajSePovezujeSem/TMA]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:15, 1. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. Je pa zdaj že kar lepa izbira (na [[en:Wikipedia:Creating a bot#Programming languages and libraries]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2018 (CET) ::To že vem, da bo Pywikibot (poklicna deformacija). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:47, 1. februar 2018 (CET) Do takrat še par: * <code><nowiki>[[10,5 cm SK C/32|105]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[105 mm Schiffskanone‏‎|105]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[TMC (morska mina)|TMC]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[TMC]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[konjska moč|SHP]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[SHP]]</nowiki></code> (samo v člankih o ladjah) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:31, 3. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. MMG lahko dodaš predlogo {{tl|normativna kontrola}} na [[Aleksander Cepuš#Zunanje povezave]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:34, 4. februar 2018 (CET) ::Ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:47, 4. februar 2018 (CET) == Zakaj objavljaš napačne slike? == Živjo Zanima me, zakaj kar naprej, na strani posvečeni [[Jože Karlovšek|Jožetu Karlovšku]] objavljaš sliko njegovega strica Josipa? Lep pozdrav, Matjaž Karlovšek {{nepodpisani|MKarlovsek|17:54, 14. februar 2018}} :[[Digitalna knjižnica Slovenije]] ima ob tej sliki [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-GGCHMJVX] napis: Jože Karlovšek (1900-1963), lahko pa je prišlo do napake, verjetno zaradi podobnosti imena. Problem s portretom Jakca je, da ni v [[javna last|javni lasti]], zato ga ne smemo objaviti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:28, 14. februar 2018 (CET) ::Hvala za pojasnitev. So že popravili napako. Ob priliki naložim tudi novo sliko. == Članek o Yulii Roschini == Pozdravljeni, letos januarja sem v sodelovanju z gospo Yulio Roschino pisala in tudi objavila članek o njej. Prišlo pa je do določenih sprememb članka z Vaše strani, s katerimi se obravnavana režiserka ne strinja in me je nanje tudi opozorila. Torej, gospa Roschina ima le eno državljanstvo - slovensko. Vljudno Vas naprošam, da te informacije v samem tekstu in v info polju popravite na željo ge. Roschine. Že vnaprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, Mija H. {{nepodpisani|Mijahorvat|14:26, 29. marec 2018‎}} :Sem odstranil rusko drž. (tako se razume glede na zapis v članku »ima tudi slovensko državljanstvo«), mišljena so tudi nekdanja, tako da sem pustil sovjetsko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:12, 29. marec 2018 (CEST) == Ledeno kraljestvo == Hi. The article ''[[Ledeno kraljestvo]]'' needs to be improved. Is it possible for you to complete it or do you know a Slovenian user who can and that I would contact right after ? Let me know. Regards. — [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] ^{[[Uporabniški pogovor:Hypuxylun|pogovor]]} 23:05, 29. marec 2018 (CET) == Dokumentarni roman == Matram se s popravljanjem napačnih interwikijev in wikipodatkov v članku [[Dokumentarni roman]], ki vodijo k dokumentarnemu teatru namesto k nem. [[:de:Dokumentarroman]] itd. Na pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:59, 20. april 2018 (CEST) :Mislim, da ti je uspelo, včasih le traja, da se posodobi predpomnilnik. Eden od načinov za posodobitev predpomnilnika je, da narediš prazno urejanje v članku (nič ne spremeniš in daš objavi, kar se tudi ne pozna v zgodovini) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:10, 20. april 2018 (CEST) ==Dodajanje v wikidata== Včeraj si dodal dva vnosa člankov, ki sem ju ustvaril v wikidato. Včasih sem to znal, zdaj pa sem pozabil kako se to naredi. Mi lahko na hitro osvežiš spomin? TIA --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 13:40, 17. maj 2018 (CEST) :Za ustvarit nov objekt greš na [[:Wikidata:Special:NewItem]], oz. če na članku brez WD klikneš s srednjim gumbom miške na dodaj povezave v meniju levo prideš na [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem?site=slwiki&page=%C5%BDiva+Deu] - isti obrazec, le da je link na sl že dodan. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:02, 17. maj 2018 (CEST) Hvala!!!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 14:21, 17. maj 2018 (CEST) :{{ping|Rude}}: pa prej poglej, če morda že obstaja, kot npr. [https://www.wikidata.org/wiki/Q21548436]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 13. junij 2018 (CEST) == Izbrane obletnice == Pri posameznih dnevih izbranih obletnic bi moral dodati navpolje in kategorijo, kot sem dodal za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_obletnice%2F1._januar&type=revision&diff=5010769&oldid=3884747 1. januar]. Ali je kaka varianta, da se to naredi z botom, pač če ni preveč dela s programiranjem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:30, 12. junij 2018 (CEST) :Ja bo. Zaenkrat sem januar, če nimaš pripomb bom še ostale mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 12. junij 2018 (CEST) Vredu, ja, le daj. Samo da ni treba peš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:42, 12. junij 2018 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:54, 12. junij 2018 (CEST) Vau, super. Hvala ti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:00, 12. junij 2018 (CEST) == Novost pri prenosu slik v Zbirko == [https://lists.wikimedia.org/pipermail/wikitech-l/2018-June/090243.html Tole] te bo verjetno zanimalo. Zaenkrat preskusno, obeta pa se kmalu povsod. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:53, 25. junij 2018 (CEST) :Bo še malo trajalo, če so začeli testiranje na nekaj wikijih, bo pa kar koristno upajmo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:19, 26. junij 2018 (CEST) Če sem prav našel, je sedaj v slovenščini: [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileimporter&filter=%21translated&action=translate] in [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileexporter&filter=%21translated&action=translate]. Kakšni popravki prevoda so seveda več kot dobrodošli. Na MediaWikiju sem videl med [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures Preizkusnimi funkcijami v Nastavitvah], da je na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:06, 17. julij 2018 (CEST) == Talmud == Prosim te, da preglednico '''Šest delov Mišne (ששה סדרי משנה)''' v članku [[Talmud]] preoblikuješ v predlogo z naslovom Mišna, ki bo imela tako obliko kot v angleški verziji. Besedilo naj ostane tako, kot je. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:09, 27. junij 2018 (CEST) :Urejeno, sicer je urejanje predloge enako kot urejanje članka, le naslov se začne s Predloga:. Glede razlike v obliki tabele z angleško pa je bolj zapleteno in morda lahko pomaga {{ping|Pinky sl}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 27. junij 2018 (CEST) : Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:36, 27. junij 2018 (CEST) == Guverner banke Slovenije == Lahko dodam ime na seznam guvernerjev banke Slovenije na stran O guvernerjih banke Slovenije saj se bo v kratkem spremenil guverner . Naj me popravi kdo če ne bom znal to narediti . Hvala [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] ([[Uporabniški pogovor:Dej-zzz3|pogovor]]) 23:31, 5. november 2018 (CET) : Sem posodobil članek o [[Banka Slovenije|Banki Slovenije]], verjetno je bilo to mišljeno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 6. november 2018 (CET) == Vprašanje == Pozdravljeni, samo iz radovednosti me zanima kje ste dobili informacije za vaš prispevek o Afriškem gozdnem slonu? Doma imam namreč Veliko ilustrirano enciklopedijo živali, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2014. V knjigi je opisan Afriški gozdni slon z zelo podobnimi besedami in stavki kot ste jih uporabili pri vašem članku. Lep pozdrav [[Posebno:Prispevki/93.103.38.159|93.103.38.159]] 14:00, 24. november 2018 (CET) :Članek je začel nek anonimni uporabnik leta 2007 [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=759073], verjetno je bil kasneje istega leta popravljen po [[:en:African forest elephant|angleškem članku]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=1047220]. Tako da je bolj ali manj nespremenjen 11 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:17, 24. november 2018 (CET) == Kopiranje == Pozdravljeni, vidim, da ste izbrisali nekaj strani, ki sem jih danes postavila na Wikipedijo zaradi seminarskega dela pri magistrskem seminarju na fakulteti, ki ga jutri predstavljam. Članke ste mi izbrisali prej, kot sem uspela navesti še vire. To sem pri tistih, kjer sem uspela, že dodala, tako da prosim da obnovite strani, če je to možno. Hvala in lp. Maja Odg.: Članek Ludvik Vrečič sem izbrisal ker je šlo za popolno kopiranje od drugod in s tem je šlo za kršenje avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 21:14, 27. november 2018 (CET) :Enako velja tudi za ostale članke: [[Mirko Lenaršič]], [[Hans Pascher]] in [[Janko Kleibencetl]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:27, 28. november 2018 (CET) == Okrogle obletnice == Ustvaril sem predlogo {{tl|Obletnica}}, vendar me zanima še nekaj drugega glede "trajnejše" rešitve. Trenuten zapis naslova neke obletnice je na primer [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/17. avgust 2019]]. Datum torej ustreza dnevu prikazanja na Glavni strani. Razmišljam pa o možnosti, da bi bil datum v naslovu dejanski datum dogodka, torej 17. avgust '''1919''' za ta primer. Ob ustreznem "preprogramiranju" bi bila ista obletnica prikazana lahko tudi čez 50 let, čez 100 let, čez 150 let, čez 200 let in podobno. Kategorizacijo bi lahko morda speljali nekako takole: <pre> {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 50}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 50}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 100}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 100}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 150}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 150}}]] }} </pre> Na Glavni strani pa bi tudi bilo treba spremeniti nekako v tem smislu: <pre> {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}}|nocat=true}} }} </pre> Kaj misliš, koliko bi bilo to smotrno narediti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:41, 17. december 2018 (CET) : Malo dvomim, da bodo čez 45 let še v uporabi iste predloge, tako da se je PMM odveč pripravljati za toliko naprej. Tudi nekateri dogodki so pomembnejši in bodo npr. na 50 let, drugi pa mogoče na 100 ali celo 500 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 18. december 2018 (CET) Res je stvar precej vprašljiva, tudi zato, če bi se skozi leta pojavilo toliko dogodkov, da bi na neki dan prišlo 4 ali 5 okvirčkov na Glavno stran, zaradi česar bi bil že izgled pod vprašajem. Vredu, naj ostane še naprej obstoječi sistem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:52, 18. december 2018 (CET) == Kategorije letnic == A te smem še tu prosit za nekaj robotskega dela? Oprosti, ker te že nadlegujem. V [[:Kategorija:Stoletja|Kategoriji:Stoletja]] bi bilo treba v vse podkategorije posamičnih stoletij dodati {{tl|Kategorije za stoletja}}, vse ostalo v njih pa pobrisati (kategorizacija je že vključena). So pa še ene druge kategorije, ki imajo na koncu imena ''n. št.'', kar bi bilo odstranit, da se poenoti z ostalimi zapisi (seveda ne te, ki se zaključujejo s ''pr. n. št.''): Tule so: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=500&offset=0&ns14=1&search=intitle%3An.+%C5%A1t.+intitle%3A-pr.&advancedSearch-current={%22namespaces%22:[14]}]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 04:21, 10. januar 2019 (CET) :Stoletja sem zamenjal. Prestavljanja kategorij pa mi z botom ne pusti oz. ni podprto. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 10. januar 2019 (CET) ::{{ping|Janezdrilc}}: Predloga ustvarja dve napačni kategoriji: [[:Kategorija:0. stoletje pr. n. št.]] in [[:Kategorija:Nš. stoletje pr. n. št.]]. Popraviti bi bilo treba še {{tl|Infopolje oseba}}, ki še ustvarja kategorije Rojeni/Umrli v X stoletju n. št. (morda {{ping|Pinky sl}}). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 14. januar 2019 (CET) : Ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:48, 14. januar 2019 (CET) Hvala za opozorilo. Trenutno delam še na razširitvi {{tl|Kategorije za tisočletja}} in {{tl|Kategorije za stoletja}}, da bosta ustrezali tudi podkategorijam (Knjige tega in tega stoletja, Ljudje, Rojeni, Umrli, Ustanovitve, Ukinitve, ...). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:47, 14. januar 2019 (CET) :: Sem popravila {{tl|Kategorija za desetletja prnš}}. {{tl|Infopolje Oseba}} je pa že popravljeno ([[Modul:Wikidata/date]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:18, 14. januar 2019 (CET) Predem preimenujem še [[:Kategorija:Knjige po stoletjih|knjige po stoletjih]], ali bi bilo boljše, da so poimenovane kot "Knjige '''v''' X. stoletju" ali tako kot so sedaj "Knjige X. stoletja"? Nekatere druge kategorije so poimenovane ali tako ali tako ([[:Kategorija:20. stoletje|tule]] se jih najlepše vidi). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:50, 14. januar 2019 (CET) :'Knjige iz X. stoletja' in 'Knjige iz leta X'. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 22:59, 16. januar 2019 (CET) Sporti, eno vprašanje: Poskušam spraviti nekako v red defaultsort za papeže, ki je zaenkrat še obupno nemogoč. Kategorije sem že, za članke me pa zanima, ali meniš, da bi bilo dobro kar v predlogo {{tl|Papeži}} dodati defaultsort (imam že narejenega) in Kategorijo:Papeži, ali pa je vseeno bolje imeti to v vsakem članku posebej. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 03:32, 19. januar 2019 (CET) :PMM lahko daš v predlogo, ker je pri vseh enako (brez papež). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:42, 19. januar 2019 (CET) Super. Tole me še zanima: V predlogo {{tl|Infopolje}} bi dal <code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly></nowiki></code>, da bi jih avtomatsko dodajalo, in tudi pri papežih bi se jih dalo potem odstranit. Raje vprašam, preden dosežem kak neželen učinek. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:40, 19. januar 2019 (CET) :Verjetno je kakšen primer, ko se članek in kategorija ne ujemata (gre za različno stvar), tako da ne vem. Morda {{u|Pinky}} pove, ker "upravlja" s to predlogo in bolj ali manj vsemi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 19. januar 2019 (CET) Nekoliko sem pregledal članke o papežih, posebej kategorizacijo. Tole bi bilo za postoriti: * odstraniti vse defaultsorte (ponekod sta tudi po dva v članku) * odstraniti kategorijo Papeži (tudi po dve v članku) * odstraniti podvojeno normativno kontrolo, če še kje obstaja (nekaj sem jih že počistil) * odstraniti kategorijo Papeži redovniki, kjer že obstaja ena izmed [[:Kategorija:Papeži redovniki|podkategorij]] (na primer Papeži benediktinci ...) * odstraniti istoimensko kategorijo (na primer Kategorija:Klemen III.) * odstraniti kategorijo Rojeni leta X ali Umrli leta X (ponekod še obstajajo) * odstraniti vsa sortiranja v vseh kategorijah (na primer <nowiki>[[</nowiki>Kategorija:X'''|Papež Klemen III.''']]) * odstraniti vse predloge drugipomeni, drugipomeni2, drugipomeni3 (vendar ne predloge:preusmeritev) * v infopolju zamenjati ime parametra ''see'' z ''elected'' Če bi bilo to narejeno, pa je že marsikaj počiščenega, vsaj za najnujnešo uporabnost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:05, 21. januar 2019 (CET) : Ne razumem čisto dobro kaj bi se dodalo v predlogo {{tl|Infopolje}} glede kategorizacije? Infopolje je zelo splošna predloga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 21. januar 2019 (CET) :: Gre za dodajanje glavne kategorije članka, podobno, kot sem shranil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3APape%C5%BEi&type=revision&diff=5089938&oldid=5089087 Predlogo:Papeži]. Če pogledaš [[Papež Klemen IX.#footer]], vidiš avtomatsko dodano Kategorijo:Papež Klemen IX. Mogoče bi se lahko ta kategorizacija kar v {{tl|Infopolje}} dodala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:56, 21. januar 2019 (CET) :Za test sem naredil vse na A. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 22. januar 2019 (CET) Sem vse pregledal. Tole je samo še ostalo: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Agaton&diff=prev&oldid=5090155 tule] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Aleksander_III.&diff=prev&oldid=5090157 tule] je odstranilo kategorijo Papeži redovniki, čeprav ni bilo prisotne podkategorije. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Anter&diff=prev&oldid=5090168 Tule] pa vidim, da si že naknadno popravil, tako da je videt vredu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:59, 22. januar 2019 (CET) : Bom kar pognal, tistih 5, ki so redovniki in nimajo podkategorije, bom pa ročno popravil. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:26, 22. januar 2019 (CET) Krasno, sedaj je urejeno. Defaultsorti delajo brezhibno in za vse enako, zato bo po mnogih kategorijah precej manj nereda. Hvala za bota. Peš tole delat bi bilo res zamudno. Zdaj, ko vidim, kako koristna naprava je bot, bi bi si najraje kar svojega kupil ... če bi obstajala kakšna trgovina ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:40, 22. januar 2019 (CET) :Ni problema. Sicer pa trgovina obstaja in izbira je kar velika, tudi cene ugodne... Najbolj simpl varianta je [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:04, 22. januar 2019 (CET) Tega sem celo pred leti že hotel sprobat, pa mi ga ne vem katera verzija Ubunta niti ni hotela inštalirat (neka napaka, mislim da pri Wine-u). Sedaj testiram Lubuntu, kjer pa Wine-a sploh ne najdem, čeprav sem ga bojda uspešno inštaliral. Upam, da mi enkrat rata zbrati dovolj "sredstev" za nakup AWB-ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:27, 22. januar 2019 (CET) == Ernest Adamič == [[:c:Commons:Deletion requests/File:Helena Kottler Vurnik.jpg]] -- kaj predlagaš za tale predlog brisanja? Adamičevih fotk je na Commons še precej. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:20, 19. januar 2019 (CET) :Sem odgovoril tudi tam - letnica smrti fotografa ni pomembna, če je bila fotografija objavljena pred letom 1970. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:26, 19. januar 2019 (CET) == Mišična disformija == Prosim za pomoč. Iz te strani [[Uporabnik:Mišična disformija]] na nov članek [[Mišična disformija]]. Napako sem naredil že tukaj [[Uporabnik:DDamjan/peskovnik]]. Hvala. == Predloga:Infopolje Medicinsko stanje == Mogoče ena naloga za bota. Se pa ne mudi. : Sem posodobila [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] in ustvarila [[Predloga:Medicinski viri]]. : Želja je, da bi se vsi parametri, ki pripadajo klasifikaciji in zunanjim virom izločili iz osnovnega infopolja: ::ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName) : in se istočasno v poglavje "Zunanje povezave" dodalo [[Predloga:Medicinski viri]]. Vsebina te predloge naj bi bila enaka, tisti iz angleških člankov. * Zgled 1: članek [[Zaprtje]] je že urejen, pa verjetno še kakšen * Zgled 2: članek [[Trebušna vodenica]], tukaj je treba v Zunanje povezave vključiti še [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku * Zgled 3: članek [[Kuga]], ima v osnovnem infopolju še zunanjo klasifikacijo, ki jo je treba odstraniti; in vključiti v Zunanje povezave [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku. Ko bo uporaba zgoraj omenjenih parametrov počiščena iz Predloge:Infopolje Medicinsko stanje, bom parametre še izključila iz Infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. januar 2019 (CET) : Potem pri kar nekaj člankih ne bo ostalo nič v IP ([[Gonoreja]], [[Sifilis]], [[Rak materničnega vratu]]). Tukaj sem našel napako: [[Hepatitis C]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:35, 28. januar 2019 (CET) == Franja Trojanšek == Pozdravljeni, urejam članek o Franji Trojanšek, pa imam precej težav z dodajanjem fotografije. Našla sem namreč samo eno, objavljena je na spletni strani Gorenjci.si, in sicer v članku iz leta 2017, ki ga tudi navajam med viri. Mi lahko, prosim, pomagate pri nalaganju fotografije, če jo seveda sploh smem objaviti? Hvala, ker ste dodali Infopolje. Pri podatku o rojstvu se še enkrat pojavi njeno ime. Skušala sem izbrisati ta podatek, pa ga ne znam. Mi lahko, prosim, pomagate še tu? : Fotografije se iz interneta ne more kopirati v Wikipedijo, ker so običajno avtorsko zaščitene. Glede podvajanja sem pa popravila v WIkipodatkih, od koder se črpajo tudi vsi ostali podatko v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 9. maj 2019 (CEST) Najlepša hvala za popravek in odgovor. [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] ([[Uporabniški pogovor:Anjapirnat|pogovor]]) 21:55, 9. maj 2019 (CEST) :Glede na to, da je oseba že pokojna, bi eno sliko lahko objavili po načelu poštene uporabe, če ni prostih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:23, 10. maj 2019 (CEST) Sliko sem naložil lokalno: [[:Slika:Franja Trojanšek.jpg]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:23, 11. maj 2019 (CEST) == Fausto Cercignani == Odstranite ta označevalec? Hvala vam! [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] ([[Uporabniški pogovor:Pierre Abbé|pogovor]]) 17:01, 23. maj 2019 (CEST) :OK. Sicer ga lahko odstrani kdorkoli, tudi zadnja točka na njem pravi »Odstranite ta označevalec«... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 23. maj 2019 (CEST) == Pozdravljeni == Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: [[Amaro Pargo]].--[[Posebno:Prispevki/95.22.175.244|95.22.175.244]] 00:59, 27. junij 2019 (CEST) == Wikipodatki o Ljubljani == V 'infobox'-ih člankov o Ljubljani na angleški (in nekaterih ostalih tujejezičnih Wikipedijah) sem zamenjal link na sliko-skyline (prej: "Ljubljana montage.png") z "Ljubljana_Montage_2.png". Česar pa nisem mogel, kadar tujejezični 'infobox'-i črpajo le-to iz Wikipodatkov. Toda Wikipodatki na https://www.wikidata.org/wiki/Q437 so zaklenjeni. Zanima me, ali lahko popraviš link kljub temu, da je Wikipodatek zaklenjen za urejanje? [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] ([[Uporabniški pogovor:DancingPhilosopher|pogovor]]) 22:25, 13. julij 2019 (CEST) : Mi je uspelo zamenjati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 14. julij 2019 (CEST) == Infopolje Naselje na Hrvaškem - delo za bota== Bi lahko v člankih, ki uporabljajo {{tlx|Infopolje Naselje na Hrvaškem}} popravil sledeče: * {{para|prebivalstvo|31670 ([[2001]])}} v dva ločena parametra {{para|prebivalstvo|31670}} in {{para|prebivalstvo_od|2001}} - letnica se prenese v parameter prebivalstvo_od, glede na vsebino v parametru prebivalstvo. * {{para|nadmorska|103 m}} v {{para|nadmorska|103}} - ostane samo število * <code>|image=</code> v <code>|slika=</code> - preimenovanje parametra * <code>|caption=</code> v <code>|napis=</code> - preimenovanje parametra * <code>|županija=</code> v <code>|zupanija=</code> - preimenovanje parametra * odstranitev parametrov <code>|koordinate=</code> in <code>|zemljevid=</code> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 15. oktober 2019 (CEST) :Naredil sem 10 testih urejanj, povej če je vse ok. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:27, 16. oktober 2019 (CEST) Izgleda v redu. Ampak bom jutri še enkrat pogledala. Vsebina v parametru slika mi ni najbolj všeč, ker vsebujejo še neko besedilo za navpičnico. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:10, 16. oktober 2019 (CEST) : Sem preverila. Vse je ok, razen če bi se dalo, da bi se popravila še slika (če vsebuje navpičnico): * {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg<nowiki>|</nowiki>Krk-pristanišče}} v dva ločena parametra: :: {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg}} in {{para|napis|Krk-pristanišče}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:26, 17. oktober 2019 (CEST) ::: Sem dodal še to in pognal čez cca 100. Če je OK, bom še čez ostale. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:45, 17. oktober 2019 (CEST) :::: Mislim, da je ok. Tako, da kar poženi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 17. oktober 2019 (CEST) ::::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:41, 18. oktober 2019 (CEST) ::::: Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:21, 18. oktober 2019 (CEST) == Predloga:Seznami poklicev za narode == Zdaj ko je [[Predloga:Seznami poklicev za narode]] vključena v [[Predloga:Seznami narodov po poklicu|Predlogo:Seznami narodov po poklicu]], misliš, da bi bila za odstranit iz člankov ali da niti ni moteča in lahko ostane? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:12, 4. november 2019 (CET) :Po moje lahko ostane. Le v primerih splošnih seznamov ne funkcionira dobro npr. [[Seznam astronomov]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:33, 4. november 2019 (CET) U, pa res, čisto spregledal. Mogoče bolj enostavno, da naredim kar rv, glede na to, da druga predloga ostane in se potem seznama podvajata. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:56, 4. november 2019 (CET) == Pridevnik slovenski == Sporti, ali je pridevnik slovenski v seznamih osebnosti res potreben? --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.252|193.2.70.252]] 10:30, 13. november 2019 (CET) :Če gre za sezname po občinah, bi bilo morda res bolje to izpustiti in narodnost označiti le za tuje osebnosti, ki so bolj redke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:46, 13. november 2019 (CET) == Povezava na Wikidata == Pozdravljen, opazil sem, da si mojo novo stran 'James Horner' povezal na Wikidata. Stvar je zelo priročna, vendar povezave ne znam vstaviti sam. Bi mi morda povedal, kako se to naredi, saj bi mi prihranilo veliko nepotrebnega dela, ker podatke v tabele vnašam ročno. Lep pozdrav [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:27, 24. december 2019 (CET) :Obstaja več možnosti. Najenostavnejša je, da klikneš levo pod jeziki na dodaj povezave in v obrazcu vpišeš npr. jezik en in ime članka tam. Druga možnost je, da greš na [[Wikipodatki|Wikipodatke]] in ga dodaš v stolpcu Wikipedija (v tem primeru na [https://www.wikidata.org/wiki/Q106221]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:39, 24. december 2019 (CET) == Filmi po režiserju == Ko si se ravno lotil, sem že razmišljal pred kratkim, da bi bilo bolje predelati obstoječe podkategorije v [[:Kategorija:Filmi po režiserju]] po tvojem formatu "Filmi v režiji XY", ker [[:Kategorija:Filmi Jožeta Babiča‎]] je malo dvoumno - vsaj v par primerih je v taki kategoriji film, ki ga je XY produciral, ne režiral (za slednje bi bilo potem "Filmi v produkciji XY"). Naj jaz uredim ali boš ti s skripto? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:01, 16. januar 2020 (CET) :Prestavljati strani z botom mislim, da mi ne pusti, tako da bo treba prestaviti ročno, prekategorizacijo pa tako z orodjem Cat-a-lot. Se pa strinjam, da je bolje z v režiji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:05, 16. januar 2020 (CET) ::Ne, saj prestavljanja ni toliko, da bi bilo smiselno komplicirat, mislil sem prekategorizacijo filmov. <s>Se bom jaz popoldan pozabaval s cat-a-lot</s>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:36, 16. januar 2020 (CET) ::EDIT: vidim, da si že v akciji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:37, 16. januar 2020 (CET) ::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:49, 16. januar 2020 (CET) == Predloga:Infopolje Francoska občina == Za vse članke, ki uporabljajo sedaj že posodobljeno [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] imam delo za bota, če boš imel čas: # izbris predloge <nowiki>{{Koordinatni odstavek|.....}}</nowiki>, ki je običajno na vrhu strani # izbris odvečnih parametrov (ne glede na vsebino, ki jo nosijo): hectares, nomcommune, logitude, latitude, sans, date-sans, dens, date-dens, département, région # preimenovanje parametrov ::* insee = INSEE ::* cp = postal code ::* maire = mayor ::* mandat = term ::* intercomm= intercommunality ::* alt moy= elevation m ::* alt mini= elevation min m ::* alt maxi= elevation max m ::* km²=area km2 ::* area = area km2 # dodajanje novih parametrov na začetju infopolja ::* <nowiki>|commune status = [[Občine Francije|Občina]]</nowiki> # dodajanje novih parametrov na koncu infopolja ::* <nowiki>|coordinates = <!-- wikipodatki --></nowiki> ::* <nowiki>|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}</nowiki> ::* <nowiki>|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}</nowiki> ::* <nowiki>|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}</nowiki> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:36, 1. marec 2020 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Naredil sem nekaj testnih urejanj, je pa problem, če infopolje ni enako oblikovano kot pri večini (| na desni) npr. kot [[Mont Saint-Michel]]. Morda bo treba te ročno ali z botom, če jih bo veliko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:58, 1. marec 2020 (CET) ::* Ena moja napaka: izbrisati je potrebno parameter longitude in (ne logitude) ::* [[Villefranche-sur-Mer]] ima nove parametre vključene v napačno predlogo ::* Če je možno še odstraniti črko m v vsebini parametrov alt moy, alt mini in alt maxi - tako da ostane le število; {{para|1=elevation min m|2=255 m}} ::* Bomo videli, koliko bo ostalo tistih, ki nimajo večinske oblike (| na desni). Se jim lahko zaenkrat izogneš. Bom kasneje za vse nepopravljene naredila eno začasno kategorijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 1. marec 2020 (CET) :::{{ping|Pinky sl}} naredil sem še nekaj testnih urejanj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:54, 1. marec 2020 (CET) Sporti hvala. Sedaj izgleda ok. Mislim, da lahko zaženeš bota. Jaz bom dosegljiva šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Tako da se ponovno slišiva takrat. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:15, 1. marec 2020 (CET) :{{urejeno}}, bolj ali manj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:32, 2. marec 2020 (CET) ::* Sem pregledala ... priplazila se je nekje napaka ([[Amancey]], [[Domme]], ... glej [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] - vsi, ki so umeščeni pod črko D) => "date=xxxxcoordinates = <!-- wikipodatki -->|" ::* Mislim pa , da vsi, ki so v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] umeščeni pod črko L, pa imajo infopolje oblikovano (| na levi) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 4. marec 2020 (CET) ::: Sem še te iz kontrolne kategorije, kjer so zdaj le še 3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:04, 5. marec 2020 (CET) :::: {{u|GeographieMan}} in Sporti: Sem tistih nekaj preostalih iz obeh sledilnih kategorij popravila ročno. Sporti in GeographieMan, hvala za sodelovanje- mislim, da je tole zaključeno. Se že veselim naslednjega izziva. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. marec 2020 (CET) ::::: Lepa hvala tudi tebi {{u|Pinky sl}}. Sem bil zadnjih nekaj dni bolj malo dosegljiv, se bom pa ob priliki spet posvetil urejanju francoskih občin ter posodobitve vseh departmajev in drugih stvari. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:52, 7. marec 2020 (CET) == Ali je to tehnična napaka? == Zdravo! A ne veš kaj je to v članku [[Đuro Blažeka]]? Na spletni strani wikidata.org sem dodal infopolju slike iz commonsa. Vendar se pojavijo vse te slike samo v slovenski wikipediji. V nobeni drugi wikipediji (bolgarska, srbska, ruska) ni ta napaka. Kaj je to? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:24, 25. april 2020 (CEST) :Če je slik več moraš najbolj primerni za infopolje nastaviti višjo prioriteto (želeno mesto) in pokaže le to, kot sem že naredil za Blažeko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 25. april 2020 (CEST) Jasno. Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 19:17, 25. april 2020 (CEST) ==Administratorstvo== Sporti, vem, da si že velikokrat odklonil pobudo, da bi postal administrator, a še vedno nas je dosti, ki bi ti radi podelili ta status. Predvsem bi si z dodatnimi orodji olajšal delo, ki ga že tako ali tako vseskozi vestno opravljaš. Moj zadnji argument je, da nam kronično primanjkuje dejavnih administratorjev. Kaj praviš? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 13:52, 12. maj 2020 (CEST) :OK bom pa tokrat sprejel, če je res suša z administratorji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:50, 13. maj 2020 (CEST) ::Super in hvala! Pripravim glasovanje.[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:54, 13. maj 2020 (CEST) == Marta Remškar == Pri geslu Marta Remškar, prosim za pomoč pri izbrisu fotografije Marte Remškar, da se jo lahko naloži na wikimedia commons, dodala bom tudi link na dotično št. revije. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:24, 13. maj 2020 (CEST) : Mislim, da mi je sedaj uspelo - bi lahko prosim preveril, kako je z licencami pri fotografiji v wikimedijini zbirki? Sliko sem izbrisala sama in ponovno naložila na stran Marte Remškar. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:58, 13. maj 2020 (CEST) :: {{urejeno}}. Če je fotografija objavljena pred letom 1970, zanjo velja licenca [[:commons:template:PD-Slovenia|PD-Slovenia]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 22:30, 13. maj 2020 (CEST) == Deletion == Can you please delete [[Ppt]]? Thank you--[[Uporabnik:ValeJappo|ValeJappo]] ([[Uporabniški pogovor:ValeJappo|pogovor]]) 08:42, 28. maj 2020 (CEST) :Done.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 08:51, 28. maj 2020 (CEST) ==Bot== Glede na zadnje popravke v člankih [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Portugalski imperij]], prosim povej svojemu botu, da sta obliki ''željen'' in ''odkoder'' po SSSK sprejemljivi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:05, 17. junij 2020 (CEST) :Popravki so večinoma po [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]] in tudi po [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2016-06-07#Pravopis]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:46, 17. junij 2020 (CEST) ::''Željen'' je sprejemljivo v kontekstu "slave željen človek" (željan), v npr. "do željene prekinitve" ((za)želene) pa mislim, da ne. ::Sporti, mogoče bi lahko sprogramiral bota, naj ignorira vsebino znotraj sklicev (''<nowiki><ref></nowiki>'' ali ''<nowiki>{{navedi xy}}</nowiki>'')? S tem bi odpravil ponavljajoče se lažne alarme, kot je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indira_Radić&action=history ta]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:07, 17. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. == Pomoč pri licenciranju == [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], prosim te za nasvet/pomoč proti [[:c:User talk:Hladnikm#Copyright status: File:Antonija Mihelic Dingolfing.jpg čistilni akciji admina]] v Zbirki. Povojnih neobjavljenih anonimnih slik (npr. <nowiki>File:Delavke v tovarni Iskra Lipnica.jpg</nowiki>) pa ne bom branil. Ali obstaja možnost, da jih v Wikiknjige naložim lokalno, tako kot na Wikipediji?--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:40, 22. november 2020 (CET) :Za nalaganje lokalno mora biti slika prosta kot za Zbirko ali nujna za ilustracijo članka - [[poštena uporaba]]. Prvo slika morda pade pod [[:Commons:Template:PD-GermanGov]], če so izkaznico izdali uradni nemški organi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:19, 23. november 2020 (CET) ::Žal ni šlo, [[:b:Wikiknjige:Pod lipo#Nalaganje slik lokalno|tule]] zdaj poskušam drugače, mogoče se pridružiš pobudi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:19, 5. december 2020 (CET) == 3. januar == Pozdravljen, zakaj je bilo moje urejanje pri 3. januarjem razveljavljeno? Jaz (mislim) da sem jo dodal pod pravilen datum.? Ko sem bral slovenske medije, sem jo najprej hotel dodati pod 24. december, toda zdravniki so jo za mrtvo razglasili 3. januarja. Hvala --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:05, 5. januar 2021 (CET) :Ja, ampak včerajšnja novica se je izkazala za napačno[https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/tanya-roberts-se-zivi-svet-prehitro-razglasil-igralkino-smrt/547897]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 5. januar 2021 (CET) ::Se posuvam z pepelom. Danes še nisem prebral svoje porcije jutranjih novic. Oprosti za nesporazum. Bom naslednjič počakal kakšen dan, če kdo slučajno oživi nazaj iz onstranstva. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:31, 5. januar 2021 (CET) :::Verjetno bo treba tole vrniti. Na :en Wiki je 4. januar označen kot datum smrti: [https://www.dailymail.co.uk/news/article-9114919/Bond-girl-Tanya-Roberts-DIES-65-24-hours-rep-prematurely-said-passed-away.html][https://movieweb.com/tanya-roberts-dead/] (Tokrat pa verjetno zadnjič). --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:51, 5. januar 2021 (CET) == Erich von Däniken == Pravkar si izbrisal članek o von Dänikenu, ki sem ga začel, z obrazložitvijo, da je prekratek. Res je obsegal le en stavek, vendar sem ga imel namen dopolniti, če mi ga ne bi izbrisal. {{nepodpisani|Nekdopac}} :Bom jaz razložil, ker sem ga označil za izbris. Ponavadi se vključi oznako {{tl|v delu}} ali pa se stran razvije v peskovniku in šele nato prestavi v glavni imenski prostor. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:20, 23. januar 2021 (CET) == Skupinska slika 14. vlade RS == Pozdravljen. Prosil bi za pomoč. Urejam stran [[14. vlada Republike Slovenije|aktualne vlade]]. V začetku je nekdo naložil skupinsko fotografijo vlade ob imenovanju, a je bila kasneje izbrisana. Glede na to, da so v wiki zbirko naložene fotografije večine zadnjih vlad, se mi zdi škoda, da tu nastane luknja. Ne spoznam se (še) na legalno nalaganje tujih fotk (v smislu fair use), zato te prosim za pomoč. Hvala že v naprej :) --Pv21 20:51, 29. januar 2021 (CET) : Težava je v zastarelem dovoljenju [[:commons:Template:Photo archive Vlada.si]], ki za novejše slike ne velja več. Edina možnost je dovoljenje preko [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo|OTRS]] kot za [[:File:13. vlada Republike Slovenije.jpg|sliko zadnje vlade]]. [[Poštena uporaba]] pride v poštev le, ko ni več druge možnosti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:01, 30. januar 2021 (CET) == Geslo Maja Božič == Živio, zakaj je bilo geslo Maja Božič popravljeno in te preusmeri na Maja Peteh. Lep pozdrav Bojan :Si bom jaz dovolil odgovoriti. Očitno se je tole malo pomešalo in je kolega {{u|Hladnikm}} tole uredil. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 3. februar 2021 (CET) Sporti, sprememba podatkov v normativni kontroli v članku o Maji Božič mi ne gre od rok. Maja mi je sporočila, da ona ni poročena Peteh, kot njena soimenakinja z enakim poklicem (ki pa nima gesla). Članek sem preimenoval nazaj na Maja Božič, ne znam pa poskrbeti, da se ne bodo videli rojstni podatki; na Wikipodatkih se mi jih zdi škoda zbrisati. Brisal sem napačno šifro raziskovalca, uredil conor.si, kako dobiti druge številke za Wikipodatke, pa ne vem. Na pomoč, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:24, 3. februar 2021 (CET) :Datum in kraj rojstva sta prava ali ne? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:28, 3. februar 2021 (CET) ::Sta prava, vendar prosi, da se ne bi videla. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:32, 3. februar 2021 (CET) :::Letnico ima že na [https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor/70944611 cobissu], datum se pa BP odstrani, ker tako nima vira. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:38, 3. februar 2021 (CET) ::::Kaj pa če se ga nastavi kot ''no value'' ali kaj podobnega? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:58, 3. februar 2021 (CET) == Predloga == Hi, {{tl|rk}} and {{tl|rk-d}} were in 2010 ported by Neznanec from EN-Wiki. Since Neznanec made his last edit in 2015 (so he's no longer active) and you made an edit on {{tl|rk-d}} I'm asking you. Are you able to port [[:en:template:hbicon]] from EN-Wiki to something like "rkikon"? TIA --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 11:06, 4. februar 2021 (CET) :{{urejeno}} - {{tl|Rkikona}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:59, 4. februar 2021 (CET) ::: thx, I created {{tl|modri karton}} and added it to {{tl|Rokometni rezultat}} and {{tl|Rokometni rezultat/dok}}. {{tl|modri karton/dok}} is still missing. Can you verify if it's done so far correct? ::: In {{tl|Rokometni rezultat}} is this line: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> ::: Shouldn't it be?: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT2}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> :::<nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|2}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> instead of <nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|1}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> ::: And what is "podaljšek3" or "OT3"? 7-meters? ::: --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:28, 4. februar 2021 (CET) :::: {{tl|modri karton/dok}} created as well. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:45, 4. februar 2021 (CET) ::::: Looks OK to me, fixed {{tl|Rokometni rezultat}} by [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ARokometni_rezultat&type=revision&diff=5443464&oldid=5443397], not sure about OT3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:37, 4. februar 2021 (CET) :::::: Maybe is smth like ''off-time'' and its 3rd redemption? Hope it helps, greetings! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 4. februar 2021 (CET) ::::::: In handball, if the score is tied after 60 mins (2x30min), they play overtime of 2x5min. If the score is tied, they play a second overtime of 2x5min. If after 2 overtimes the score is still tied, it's 7 meter shooting (each team 5), if still tied after 2x5 7 meters, it's sudden dead 7 meter (each team 1 until 1 team scores and the other misses). In football it's 2x45min, if tied only 1 overtime of 2x15mins, if still tied 11 meter (penalty) shooting (each team 5), if stll tied sudden dead 11 meter. Anyway a third overtime does not exist in handball unless you consider the 7 meter shooting as such. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:53, 4. februar 2021 (CET) Maybe you find this interesting too: [[Uporabniški_pogovor:Pinky_sl]]: {{tl|navbar}} subject. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 19:03, 4. februar 2021 (CET) == Infopolje Zgradba - delo za bota == Sem posodobila {{tl|Infopolje Zgradba}}, ki sedaj bere koordinate iz Wikipodatkov. Vse strani, ki bi jih bilo treba popraviti so umeščene v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zgradba z neznanimi parametri]]. # izbrisati je treba parametre: longm,longd,lats,iso_region,latm,latd,coordinates_display,longs,longEW,latNS # izbrisati je treba parametre: map caption,map type,map size, visitors # parametra url ali web spremeniti v website # parameter title spremeniti v name --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 12. april 2021 (CEST) :{{ping|Pinky sl}}: naredil sem nekaj testnih urejanj, imajo pa nekateri še druge neznane parametre npr. director ([[Ashmolov muzej]]) ali dome_dia_inner in še 5 podobnih ([[Mošeja Mohameda Alija]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:55, 12. april 2021 (CEST) *map caption,map type,map size izbriši le, če so imena parametrov brez podčrtaja parameteri s podčrtajem map_caption,map_type,map_size so ok) *tudi parameter "director" se lahko izbriše *+ "mape_type" ali "mape type" je treba spremenit v map_type *parameter "coordinates" je ok in se ga načeloma lahko pusti. Popraviti je treba ime klicane predloge <nowiki>| coordinates = {{coord....}}</nowiki><nowiki></nowiki> v <nowiki>| coordinates = {{koord novi|.....}}:</nowiki> *Tiste strani, ki bodo ostae v kategoriji .... tem je verjetno treba zamenjati predlogo, ali pa urediti na roko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:36, 12. april 2021 (CEST) ::Naredil sem še nekaj testnih urejanj, kaj pa je s [[Kuvajtski stolpi]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 12. april 2021 (CEST) ::: "coordinates_region" je prav tako treba izbrisati. Napaka, da se ne izriše zemljevid, pa je v neobstoječi lokacijski karti. Občasno pregledem [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]], kjer se pojavijo takšne strani in jih ročno popravim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:14, 12. april 2021 (CEST) : {{opravljeno}}, preostalih 92 bo treba pa ročno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:30, 12. april 2021 (CEST) :: {{Hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:45, 12. april 2021 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Sporti}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:25, 2. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) == Images from Wiki Loves Monuments 2021 == Živijo Sporti! V kategoriji preverjam vse novo prispele fotke v [[:c:Category:Cultural monuments of Slovenia]]. Preverjam jim ustreznost EŠD-ja, povezujem z Wikipodatki; če jih je za en spomenik več in še nimajo kategorije, kategorijo ustvarim in prav tako povežem z WD. Uporabnika tudi obvestim, če objavljena slika ne ustreza zahtevam, tj. spomenik nima primernega statusa. Če ti ni odveč, ali bi jih lahko pustil v kategoriji in jih od tam odstranim jaz, ko jih še jaz obdelam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 5. oktober 2021 (CEST) :OK, seveda. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:48, 5. oktober 2021 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Can you create article?== I want you to create article about 2 Thai people in Slovenian language, beacause I can't speak and understand Slovenian Language. * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]) * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]]) --[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:29, 21. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]]: Please post such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we cannot guarantee any response. I don't know of any editor, who is interested in (probably) Thailand. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:37, 21. januar 2022 (CET) ::OK, sir--[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:37, 21. januar 2022 (CET) == Vir podatka == Pozdravljen. V wikipodatkih si pred časom dodal državljanstvo osebe [[Anton Resen]], o katerem je članek v slo wiki, ki se sklicuje na Primorski slovenski biografski leksikon. Ker v tem leksikonu ni podatkov o državljanstvu, bi te prosil za vir, ki si ga uporabil. Podatek me zanima iz privatnih razlogov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:15, 18. februar 2022 (CET) :Država je bila dodana le glede na kategorizacijo, tako da lahko popraviš, če najdeš natančnejši podatek. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 19. februar 2022 (CET) ::Moj »natančnejši podatek« je samo osebno poznanje tega človeka, zato ga ne morem vnesti v članek. Se mi pa zdi neprimerno, da so uporabnikom na razpolago nepravilni ali dvomljivi podatki. V tem primeru gre namreč za zapuščino, v glavnem korespondenco, za katero se že več let potegujejo razni upravičenci; eni od teh se sklicujejo prav na državljanstvo in citirajo wikipedijo kot dokaz – zato iščemo primarni vir. Vsekakor bom popravil, če in kadar mi bo uspelo priti do gotovega vira. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:44, 19. februar 2022 (CET) == Preveč neobstoječih notranjih povezav == Oprosti, da se oglašam, ampak sprašujem kakšen pomen ima taka množica notranjih povezav na imena vseh dirkačev v članku [[Dirka po Poljski]]. Ali resno misliš, da bodo kdaj članki napisani?!--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:58, 23. marec 2022 (CET) :Nekateri zagotovo bodo, drugi mogoče, kot je rekel [[Yogi Berra]] je težko napovedovati, sploh prihodnost. Ni pa PMM nič narobe z njimi glede na dogovor - [[WP:RDEČA POVEZAVA]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:24, 23. marec 2022 (CET) == Sapporo < Saporo - delo za bota == Živjo, potreboval bi pomoč tvojega bota in sicer bi želel, da se vse oblike imena mesta [[Sapporo]] zapišejo brez enega p-ja. Torej: *Sapporo => Saporo *Sappora => Sapora *Sapporu => Saporu *Sapporom => Saporom — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:42, 11. avgust 2022 (CEST) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:27, 12. avgust 2022 (CEST) ::Hvala! :) — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:45, 12. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: imam še nekaj zadev za bota :::* Hej'an => Heian :::* Niigata => Nigata :::* Tottori => Totori :::Sledi serija japonskih nogometnih klubov iz kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem, katerih imena kategorij so prečrkovana, a zapisana v napačni (angleški) obliki pri posameznem igralcu v infopolju. Vzemi si čas in hvala v naprej. :::* Albirex Niigata => Albirex Nigata :::* Fagiano Okayama => Fagiano Okajama :::* Fujieda MYFC => Fudžieda MYFC :::* Gainare Tottori => Gainare Totori :::* Nippon Steel Yawata SC => Nipon Steel Javata SC :::* JEF United Chiba => JEF United Čiba :::* Furukawa Electric => Furukava Electric :::* Yokohama => Jokohama :::* Júbilo Iwata => Júbilo Ivata :::* Kashima Antlers => Kašima Antlers :::* Kashiwa Reysol => Kašiva Rejsol :::* Kawasaki Frontale => Kavasaki Frontale :::* Kyoto Purple Sanga => Kjoto Purple Sanga :::* Kyoto => Kjoto :::* Montedio Yamagata => Montedio Jamagata :::* Nagoya Grampus Eight => Nagoja Grampus Eight :::* Omiya Ardija => Omija Ardidža :::* FC Ryukyu => FC Rjukju :::* Sanfrecce Hiroshima => Sanfrecce Hirošima :::* Toyo Industries => Tojo Industries :::* Shimizu S-Pulse => Šimizu S-Pulse :::* Shonan Bellmare => Šonan Bellmare :::* Thespa Kusatsu => Thespa Kusacu :::* Tochigi SC => Točigi SC :::* Tokushima Vortis => Tokušima Vortis :::* Urawa Reds => Urava Reds :::* Zweigen Kanazawa => Zweigen Kanazava :::P.S.: računaj, da te bom morda še potreboval. Še enkrat hvala. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:09, 15. avgust 2022 (CEST) ::::{{urejeno}}, edino preostale [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=100&offset=0&ns0=1&search=Kyoto Kyoto] bo treba ročno, ker bi bilo preveč napačnih ali delnih prevodov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 16. avgust 2022 (CEST) :::::Bom uredil, imam pa še nekaj novih: :::::* <strike>Mitsubishi Motors => Micubiši Motors</strike> :::::* <strike>Hitachi => Hitači</strike> :::::* Fujita Industries => Fudžita Industries :::::* <strike>Nippon Steel => Nipon Steel</strike> :::::* Bellmare Hiratsuka => Bellmare Hiracuka :::::— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 09:50, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::PMM so blagovne znamke preveč poznane po angleški transliteraciji (sploh Mitsubishi in Hitachi), da bi bilo smiselno popravljati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:34, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::Imaš prav, črtano. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:44, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::::Tudi v naslednjih dveh primerih, kjer je kombinacija japonske in angleške besede, je to mednarodna blagovna znamka korporacije, ki je pmm ne bi smeli podomačevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:51, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::Iz pravopisa 8.0 "Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo." Ker je japonščina nelatinična pisava bi rekel, da to tukaj pride v veljavo. Seveda pa je treba tudi upoštevati kot si sam rekel "poznanost" oz "razširjenost" nekega imena blagovne znamke v slovenščini, na kar prej nisem bil pozoren... Šel sem pogledat Gigafido in za "Fujita Industries" mi ne najde ničesar, za "Nippon Steel" pa okoli 40 zadetkov. Kako se zdaj ravnati iskreno nimam pojma, ker dvomim, da obstaja kakšno merilo, ki bi povedalo kdaj je neko ime ustaljeno. Podobno zadevo sem pred nekaj dnevi naslovil na jezikovno svetovalnico (glede imena japonskega otoka Iwo Jima) in pričakujem odgovor v nekaj tednih. Zaenkrat bom Nippon Steel črtal drugo ime pa pustil, ker očitno pred 13. 6. 2019 (ko je bila narejena gigafida 2.0) ni nihče o tej znamki pisal. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:24, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:33, 17. avgust 2022 (CEST) == Karl oz. Carl Vogl == @[[Uporabnik:Sporti]], kolegica me je opozorila, da avstrijski slikar Karl (Carl) Vogl (https://www.degruyter.com/database/AKL/entry/_00159298/html), čigar dve sliki, Luizo Pesjakovo (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein_-_Luiza_Pesjak_kot_nevesta.jpg) in Antona Martina Slomška (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Carl_Vogel_-_Anton_Martin_Slom%C5%A1ek.jpg), si postavil v Zbirko, ni identičen z nemškim slikarjem Karlom Christianom Voglom von Vogelsteinom (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein), pod čigar imenom se zdaj v Zbirki nahajata. Boš opis slik lahko ustrezno popravil? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:24, 6. september 2022 (CEST) :{{ping|Hladnikm}}: {{urejeno}}.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:54, 6. september 2022 (CEST) ? == Prikaz podatkov iz Infopolje Osebe == Zdravo, zanima me, kako to, da se podatki, ki so vpisani v Infopolje o osebi v Wikidata, ne prikažejo v celoti na Wikipediji. Primer je geslo Kornelija Ajlec. Prvi vprašanje je torej zakaj se to ne prenaša v celoti. Drugo vprašanje pa je, če lahko torej infopolje osebe, za znanstvenike raje uporabljam predlogo Infopolje Znanstvenik in uredim kar v Urejanju s kodo? lp Bojan [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 11:05, 30. september 2022 (CEST) :Prikazujejo se podatki, za katere je ta možnost že omogočena (več na {{tl|Infopolje Oseba}}), za znanstvenike pa je namenjeno {{tl|Infopolje Znanstvenik}}, <s>samo to še ne zna črpati iz Wikidata, zato je treba vse vnesti lokalno</s>.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 30. september 2022 (CEST) :: Tudi Infopolje znanstvenik kar nekaj podatkov črpa iz Wikipodatkov, če jih je nekdo tam pač vnesel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 30. september 2022 (CEST) == Nogometaši == Hej. Samo iz firbca: je trenutno serijo člankov o slovenskih nogometaših mogoče navdihnilo poglavje "Wannabe enciklopedisti" v knjigi ''3:0 b.b.'' Tima Dobovška? Če ja, kaj piše tam not? Sklepam, da ni najbolj laskavo, knjige pa ni prav enostavno dobiti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 21. januar 2023 (CET) :Ne, nima veze s knjigo, le zdelo se mi je precejšnje pomanjkanje na tem področju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 21. januar 2023 (CET) == [[user:‎163.159.1.145]] == please block ‎[[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] persistent vandalism on [[Urška Klakočar Zupančič]]. ]] } [[Uporabnik:Sakura emad|Sakura emad]] ([[Uporabniški pogovor:Sakura emad|pogovor]]) 11:56, 24. januar 2023 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 24. januar 2023 (CET) ==SportiBot== Zdravo, Sporti. Prosim, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dom_politi%C4%8Dnih_organizacij&diff=prev&oldid=5491553&diffmode=source preveri to urejanje] in popravi v člankih, kjer je še taka napaka. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:44, 25. marec 2023 (CET) :{{urejeno}}, ta je bil edini. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:30, 26. marec 2023 (CEST) == Predloga:Infopolje Album - delo za bota == Živjo, večina člankov (okoli 1500), ki trenutno uporabljajo [[Predloga:Infopolje Album]] iz nekega razloga uporabljajo parametre z veliko začetnico, kar je precej problematično za prevajanje angleških člankov, kjer se uporablja parametre z malo začetnico. Problem pa imam sedaj tudi pri posodobitvi predloge. Zanima me, če je z botom možno v vseh člankih, ki uporabljajo <code><nowiki>{{Infopolje Album ... }} ali {{Infobox Album ...}} idr.</nowiki></code> spremeniti parametre recimo na primeru članka [[Laibach (album)]] |Name v |name; |Type v |type itn.? Če je to sploh možno prosim sporoči, in ti bom napisal podrobna navodila za vsak parameter, ki ga je potrebno spremeniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:18, 30. julij 2023 (CEST) :Dalo bi se, verjetno pa bi bilo bolj koristno popraviti predlogo, da bi sprejemala obe varianti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:28, 30. julij 2023 (CEST) :: Bolj pametno je prilagoditi predlogo, da bo sprejemala obe varianti parametrov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:47, 30. julij 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Seznam naselij v Sloveniji == Sporti, ali bi se dalo v [[Seznam naselij v Sloveniji|Seznamu naselij v Sloveniji]] panoramske slike nadomestiti s predlogo {{tl|Slika d}}? Mislim pač, če se da z botom dobiti wikipodatkovni "Q" od vsakega naselja. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:18, 22. september 2023 (CEST) :Verjetno bi šlo, bo pa treba mal razmislit kako... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:01, 22. september 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} Zgleda ne bo šlo zaradi omejitve 400 branj iz WD [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_naselij_v_Sloveniji_(B)&oldid=6097226] (Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: To many entities loaded, must not load more than 400 entities.). Vseeno dodam za črke z manj kot 400 vnosi? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 23. september 2023 (CEST) Aha, če prav razumem, je strani z več kot 400 vnosi samo treba "razrezat" na več delov in te dele shranit na samostojne strani, ki so lahko kasneje izbrisane. Dobro, lahko najprej dodaš za črke z manj kot 400 vnosi, ostale pa bom zatem shranil po delih na začasne podstrani. Edino, bolj praktično se mi zdi, če so Slike d v prvem stolpcu, ne v zadnjem, pa da na vrhu piše kar "Slika" namesto "Panorama" – ni nujno namreč, da bo vsako naselje imelo panoramsko sliko. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:58, 23. september 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}}Torej je tako OK kot v [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? Več kot 400 imajo poleg B še G, K, P in S. Če bo to res delovalo za nad 400 je pa treba poskusit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:05, 24. september 2023 (CEST) O, super. Tako, ja. Lahko kar še ostale narediš. Za test sem naredil [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/1]] in [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/2]]. Upam, da bo šlo tudi to. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:27, 24. september 2023 (CEST) Ko združim B nazaj, se izkaže, da prikaže samo prvih 400 slik. Za začetek sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Project_chat&oldid=1980762885#footer vprašal na Wikipodatkih], če je možnost povečati omejitev na 700. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:07, 24. september 2023 (CEST) :Krajše od 400 so končane, ostalih 5 pa, če ne bo boljše rešitve, lahko razdelimo na dva seznama, kot je bilo v testu za B zgoraj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:11, 24. september 2023 (CEST) Z razširitvijo omejitve žal ne bo nič, zato je razdelitev res najboljši plan B. Naredim potem nekaj [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6098510 takega]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:06, 25. september 2023 (CEST) :Ja, če pa kdaj dvignejo omejitev v prihodnje, se pa lahko združi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:40, 25. september 2023 (CEST) Pripravil sem sezname [[Seznam naselij v Sloveniji (Ba)|Ba]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Br)|Br]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ga)|Ga]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Gr)|Gr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ka)|Ka]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Kr)|Kr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pa)|Pa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pog)|Pog]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sa)|Sa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sr)|Sr]]. Še ena optimizacija bi bila še dobrodošla: pri imenih občin, če bi besedo "Občina" in "Mestna občina" izpustil, pa popravit bi bilo potrebno še vse povezave Občina Krško v Mestna občina Krško. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:28, 25. september 2023 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:32, 26. september 2023 (CEST) Po vseh letih lahko končno rečemo, da je seznam sedaj dokončan. Hvala za posojo bota in njegovega upravljalca :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:41, 26. september 2023 (CEST) == [[Japljeva Biblija]] == Zdravo! Kako bi lahko povezal ta novi članek z wikidato? Ker ima članek [[Wolfova Biblija]] zelo čudno povezavo na wikidati. Zato nisem smel ustvariti novega predmeta za Japljevo Biblijo. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:46, 10. junij 2024 (CEST) : {{urejeno}}, v tem primeru je bilo treba ustaviti nov objekt v Wikipodatkih, ker še ni obstajal. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:50, 10. junij 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == brisanje_slap == Spoštovani, teh vaših pravic za urejanje Wikipedia preprosto ne razumem. A vi nič ne preverite, kar vam pišem. Skratka, navodila so prezapletena, namenoma? lpsaso <nowiki>https://youtu.be/ivA2DJDbvcQ</nowiki> [[Uporabnik:Slap|Slap]] ([[Uporabniški pogovor:Slap|pogovor]]) 22:41, 8. september 2024 (CEST) :Članek [[Predsedniki slovenske nacionalne desnice]] je bil brisan, ker je bil prekratek za samostojen članek, lahko pa se vsebina vključi v članek [[Slovenska nacionalna desnica]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:02, 9. september 2024 (CEST) == Naselja na Koroškem v Avstriji == Sporti, veš kaj me zanima. Ali bi bilo možno, da strojno ustvarimo članke vseh naselij na Koroškem v Avstriji? Resda smo že kar nekaj let nazaj dosegli dogovor, da masovnega strojnega ustvarjanja člankov več ne dopuščamo, kar je seveda več kot razumno, vendar bi mogoče bilo vredno premisliti o tej izjemi. Velikokrat so se pokazale težave, ker imamo veliko vsebin ali oseb, ki bi rabile povezave na koroške kraje, pa imajo rdeče povezave ali pa so potem povezani na članek središč tamkajšnjih občin. Težava je posebej pereča v Wikipodatkih, kjer kot kraj rojstva ali smrti piše kar središče občine, kar je zelo zavajajoče. Čisto svoj križ so pa slovenska imena, ki jih je vedno na novo treba "locirat" s primerjanjem z nemškimi imeni in iskat obstoječe članke, ki jih večinoma seveda ni. Z ustvaritvijo člankov bi se rešili kar lepe zagate. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:32, 30. september 2024 (CEST) : Dalo bi seveda se, vendar je stvar dogovora, če bi bila množica škrbin koristna, v Wikipodatkih pa bi bilo res dobro urediti naselja. Imamo že npr. [[seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:47, 30. september 2024 (CEST) Aha, super. Vprašam še pod lipo. Drugače pa, če gledamo slovenska naselja, je večina člankov tudi, vsaj zaenkrat, samo škrbina z uvodno vrstico in infopoljem. Ampak ne da se povedat, kako zelo olajšajo povezovanje, iskanje krajev in nenazadnje ugotavljanje pravilnega zapisa. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:39, 30. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} == Pomoč pri vikipedijski strani - infobox == Pozdravljeni! Hvala za pomoč pri urejanju strani o Vladotu Vrbiču. Zanima me, če bi mi lahko pomagali pri urejanju Infoboxa, saj osebno še ne znam dodajati slik. [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] ([[Uporabniški pogovor:Fellixfellicis|pogovor]]) 11:15, 13. februar 2025 (CET) :Za uporabo slik morajo biti proste avtorskih pravic, za nalaganje so navodila na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 13. februar 2025 (CET) == Državljanstvo Cislajtanije? == V več infopoljih sem opazil, da si na Wikipodatkih kot državljanstvo navedel [[Cislajtanija|Cislajtanijo]] (npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q12784672&diff=prev&oldid=2107080042, https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q15809&oldid=2096237008). Kolikor je meni znano je bil to le neuradni naziv za avstrijski del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in doslej še nisem zasledil, da bi se to uporabljalo v dokumentih. Ali obstaja kakšen vir, ki dokazuje nasprotno? lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:31, 14. februar 2025 (CET) :Če dodaš Avstro-Ogrsko kot državo državljanstva na Wikipodatkih dobiš opozorilo ''Vrednost za država državljanstva ne sme biti Avstro-Ogrska. This state had separate citizenships for Cisleithania (Q533534) and the Kingdom of Hungary (Q25395037)''. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 15. februar 2025 (CET) ::Hvala za pojasnilo. Nisem vedel, da je vnose na wikipodatkih možno omejevati na tak način. Pogledal sem si vir te navedbe ([[:wikidata:Q105813003]]), ki potrjuje, da gre pri Cislajtaniji zgolj za neuradno poimenovanje avstrijskega dela, medtem ko se je v dokumentih uporabljalo avstrijsko državljanstvo in različne domovinske pripadnosti. Za razrešitev dileme sem odprl vprašanje na [[wikidata:Property_talk:P27#The_term_"Cisleithanian_citizenship"_seems_misleading|pripadajoči pogovorni strani]]. lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:11, 15. februar 2025 (CET) == Jože Urbanija (teolog) == Pri pisanju članka za [[Jože Urbanija (teolog)|Jožeta Urbanijo (teologa)]] sem ugotovila težavico, ki bi jih bilo morda mogoče rešiti z bibliotekarskimi viri. 1) Normativna baza imen [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor CONOR.SI] ime razrešuje kot Jože Urbanija 1941-. 2) V seznam "Poišči vire: »Jože Urbanija« teolog – novice · časopisi · knjige · učenjak · JSTOR" bi morda dodali tudi [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search COBISS+]. Vsaj pri osebah iz Slovenije bi to morda pomagalo. LP [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 16:48, 26. februar 2025 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Verjetno bi se še Cobiss lahko dodalo v [[Modul:Find sources/links]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:46, 26. februar 2025 (CET) : Sem dodala, v virih išče kombinacijo "»Jože Urbanija« teolog", po naslovu članka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:41, 27. februar 2025 (CET) ::Knjižnice Jožeta Urbanije teologa ne vodijo pod tem imenom, zato najdeno gradivo ni v celoti primerno. Predlagam preimenovanje Jožeta Urbanije teologa v Jože Urbanija, 1941-, kakor je voden v knjižničnih katalogih. V tem smislu sem predlagala usklajevanje poimenovanj oseb v slovenski Wikipediji z bazo CONOR.SI. V tej bazi so npr. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor?query=jo%C5%BEe+urbanija&max=50&sort=def Trije Jožeti Urbanije z razlikovanjem], ki bo delovalo pri iskanju v COBISS.SI. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:57, 19. marec 2025 (CET) :::Razločevanje oseb s poklicem v oklepaju je standard, usklajen s stotinami drugih Wikipedij. CONOR.SI po drugi strani ni konsistenten, saj je en od ostalih Jožetov Urbanij zaveden kot "Urbanija, Jože, strojništvo", zato se meni osebno ne zdi smiselno menjati sistema samo zaradi tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:22, 19. marec 2025 (CET) ::::Hvala za pojasnilo. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:30, 20. marec 2025 (CET) == Posodobitev članka Klemen Kosi == Pozdravljeni, Sporti! Sem Klemen Kosi, subjekt članka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klemen_Kosi], ki ste ga nazadnje posodabljali leta 2015. Hvala za vaš prispevek! Yerpo mi je predlagal, da se obrnem na vas, saj ste aktivni na področju športa. Članek že več kot 10 let ni bil temeljito posodobljen, zato sem pripravil novo besedilo z najnovejšimi podatki o moji karieri in dosežkih (npr. hitrost 157,71 km/h v Wengnu, olimpijski nastopi, poslovne dejavnosti), podprto z viri (FIS analize, članki, PDF-ji). Ker sem COI oseba, ne želim urejati sam – bi bili pripravljeni pomagati pri posodobitvi? Besedilo in povezave lahko priložim. Kako bi to najlažje izpeljali? Hvala za vaš čas! --[[Uporabnik:Klemen Kosi|Klemen Kosi]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kosi|pogovor]]) 23:40, 6. april 2025 (CEST) == Bučinja vas possible duplicates == [[Bučinja vas]] and [[Bučinja vas, Štalenska gora]] seem to be duplicates. --[[Uporabnik:Emu|Emu]] ([[Uporabniški pogovor:Emu|pogovor]]) 08:34, 18. maj 2025 (CEST) :Thanks, {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 18. maj 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Jože Pintbah - napačna slika == Pozdravljeni. Slika na wikipedijini strani o Jožeti Pintbahu je napačna, to je slika njegovega očeta Jožefa Pintbaha (Pintbacha). LP --KrstanjTona [[Uporabnik:KrstanjTona|KrstanjTona]] ([[Uporabniški pogovor:KrstanjTona|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2025 (CEST) :{{urejeno}} Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:26, 4. julij 2025 (CEST) == Marcel == Kaj bi naj bil vandalizem v prispevku o Marcelu Štefančiču, če pa je vse, kar je bilo napisano ("jebeno več nas je..."), resnica, in je podkrepljeno z dejstvi in viri?! Zapisano je "Portali, povezani s slovensko politično desnico, ga označujejo za levičarja." Z odstranjeno izjavo pa je pravzaprav samega sebe potrdil kot takega. Zakaj je torej odstranjena? Ste malo pristranski? (retorično vprašanje) [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 15:25, 8. julij 2025 (CEST) :Facebook ne velja za [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljiv vir]], le izjava brez širšega konteksta pa ni relevantna. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:54, 8. julij 2025 (CEST) ::Kaj pa ta vir, bo dovolj dober - tudi širši kontekst je zraven zelo dobro opisan: ::https://www.rtvslo.si/kolumne/j-eno-vec-nas-je-k-t-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-tocno-kateri-so/617125 [[Posebno:Prispevki/95.143.148.245|95.143.148.245]] 20:17, 9. julij 2025 (CEST) :::Kolumne niso, sploh ne tako odkrito pristranske (nasprotje od "dobro opisanega konteksta"). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 9. julij 2025 (CEST) ::::Vsi vemo, da je to izrekel, obstaja videoposnetek, obstajajo viri, ker pa si je par levičarskih aktivistov očitno prisvojilo wikipedio, ki bi naj bila odprta, objava komentarja ni dovoljena! Pa čeprav je izjava kontroverzna, neprimerna in več kot očitno jasno kaže pravo naravo ne le omenjene osebe, temveč tudi tedanje 'stanje duha' in način razmišljanja v RTV SLO. Izjava, ki presega Goebbelsa, je za vas tukaj očitno nepomembna! ::::Tukaj je še en vir: [https://www.zurnal24.si/slovenija/bizarna-seja-sveta-rtv-dvema-trem-je-treba-dati-odpoved-pa-bo-mir-385936 Bizarna seja sveta RTV: "Dvema, trem je treba dati odpoved, pa bo mir" - Žurnal24] ::::Pa še en: [https://celjskiglasnik.si/video-nesprejemljivo-vec-nas-je-k-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-kateri-so-besede-ki-po-mnenju-sindikata-novinarjev-niso-groznje-ampak-odpor-proti-poskusom-omejevanja/ (Video) Nesprejemljivo! "Več nas je k njih, njih je samo ene par in vemo kateri so" - besede, ki po mnenju sindikata novinarjev niso grožnje ampak odpor proti poskusom omejevanja. - Celjski Glasnik] ::::In še en: [https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-na-soocenju-rtv-slovenija-ni-bilo-goloba-in-pivceve-575841 Soočenje: Jasnič pozabil ime človeka, ki vodi Gibanje Svoboda - siol.net] ::::Bo dovolj? [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 07:44, 17. julij 2025 (CEST) :::::Kot rečeno že nekaj dni nazaj: ob primernih referencah ni problema za dodajanje tudi "sporne izjave" ob celovitem opisu dogajanja, ampak ob blodnjah o Goebbelsu močno dvomim o slednjem. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 17. julij 2025 (CEST) ::::::Blodnje o Goebbelsu? Če torej ena bolj vidnih oseb na RTV SLO pred svetovno javnostjo izjavi, da 'je njih (drugače mislečih, drugače politično usmerjenih) le ene par in da točno vedo, kdo so', je to javno izražena grožnja, ki hkrati brez kančka dvoma izkazuje politično usmerjenost večine (razen tistih 'ene par') kolektiva RTV SLO. Poleg tega primerjava v chatu, ki vas je zbodla, nima neposredne veze z objavo na Wikipedii. Verodostojni viri obstajajo, so navedeni, večkrat, torej objavite izjavo! [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 08:10, 22. julij 2025 (CEST) == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sporti, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == Hej Slovenci == Hvaljen Jezus, lepo bi vas naprošam, da preimenujete stran nazaj na Hej Slovenci, saj je ime Hej Slovani nepravilno iz zgodovinskega in kulturnega vidika. Hvala na posluhu, Zbogom. [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] ([[Uporabniški pogovor:MinisterPatriot|pogovor]]) 20:08, 19. januar 2026 (CET) :Pesem je najbolj znana in prepoznana kot Hej Slovani (tako se je imenovala uradna himna Slovenije, slovenske vojske in tudi himna slovenskih [[Sokol (društvo)|Sokolov]]), zato ne bo preimenovanja (po [[WP:DOP|dogovoru o poimenovanju]]).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:50, 20. januar 2026 (CET) == Franko Pisani == Spoštovani, znan je tudi datum in kraj smrti (15. november 2023 Repen), a mi ne uspe, da bi dodal v kvadratek ob imenu ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:11, 30. marec 2026 (CEST) :{{urejeno}}, popraviti je bilo treba na [[Wikipodatki]]h.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:14, 30. marec 2026 (CEST) ::Najlepša hvala [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:18, 30. marec 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Infopolje Župnija == Eno tehnično vprašanje. Za {{tl|Infopolje Župnija}} razmišljam, da bi ustvaril podstran s podatki vseh župnikov, da ni treba posodabljat posameznih člankov o župnijah. Ali misliš, da bi switch s 670 vnosi, kolikor je župnij, bil preveč megalomanski in potraten ali pa to tehnično ni nič posebnega? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 3. junij 2026 (CEST) :Lahko bi delovalo (bi bilo treba preizkusit, če so kakšne omejitve, kot se je pokazalo pri [[Seznam naselij v Sloveniji]]), 2. možnost pa je, da podatke o župnikih dobi iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:31, 3. junij 2026 (CEST) V Wikipodatkih tudi gre, da se na eni sami strani nahajajo vsa imena? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 3. junij 2026 (CEST) :Ne, bi morali biti na straneh od župnij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:07, 3. junij 2026 (CEST) Sem stestiral pa dela: <span class="plainlinks">[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6684845 Predloga:X1] ima Infopolje Župnija, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X2&oldid=6684844 Predloga:X2]</span> pa ima switch za vse župnije. Prvim trem župnijam sem vnesel testne vrednosti in jih prav prikazuje. Tudi ni videti, da bi switch zaradi 700 vnosov imel kakšne blokade. Zgleda da ga razvijalci nimajo za tako potratnega kot ifexist, ki ima blokado pri 500 primerkih na stran. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:09, 3. junij 2026 (CEST) Kar novo {{tl|Infopolje Župnija v Sloveniji}} sem ustvaril. Mislim, da je zdaj nared za uvedbo. Če je možno, bi te – spet – prosil za pomoč. Načeloma pa bi bilo poleg preimenovanja infopolja to dvoje za naredit: * v člankih, ki imajo ''Infopolje Župnija'', so samo za pobrisat odvečni parametri. Se pravi, [[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok#Uporaba|tile parametri]] bi naj ostali, vsi ostali pa se pobrišejo vključno z vrednostmi. * v člankih, ki imajo še star ''Infobox RKC zupnija'', pa bi tega bilo treba prepisat in dopolnit z novim infopoljem (sem označil, kako je z obstoječimi parametri): <pre> {{Infobox RKC zupnija |image= se ohrani |caption= se ohrani |vrsta= se izbriše |ustanovljena= se preimenuje v "established" |prej= se preimenuje v "previous_name" |ukinjena= se izbriše |preimenovana= se izbriše |skofija= se preimenuje v "diocese" |zupnik= se izbriše |sedez= se preimenuje v "headquarters" |drzava= se izbriše |splet= se izbriše }} </pre> Trije članki so o župnijah, ki niso v Sloveniji in za njih ne pride v upoštev novo infopolje, ampak to se ni treba sekirat, ker moram naknadno še prilagodit dosedanje {{tl|Infopolje Župnija}} in potem še te tri članke. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:48, 10. junij 2026 (CEST) :Žal mi bot trenutno ne deluje, mogoče prevzame {{ping|Yerpo}}? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:36, 11. junij 2026 (CEST) ::Bom pogledal kaj se da, verjetno v roku par dni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:36, 11. junij 2026 (CEST) : Moje skromno mnenje. Ne glede na to, ali so vpisani v člankih o župnijah ali pa na podstrani infopolja, župnike bo treba posodabljati v enakem tempu kot doslej. Ali bo na podstrani to kaj lažje opravilo kot v člankih? Jaz se bojim, da kvečjemu zakomplicira proces dobronamernemu bralcu (neizkušenemu v urejanju), ki bi želel popraviti zastarel podatek – ampak naj povedo tisti, ki članke o župnijah redno urejajo. Drugič, preimenovanje slovenskih parametrov v angleške se mi zdi ne le odveč, ampak neprimerno. Smo mar slovenska wikipedija ali angleška (ali pa le še platforma za površno prevajanje iz angleščine)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:35, 11. junij 2026 (CEST) Posodabljanje duhovnikov je bilo do sedaj bolj kot ne neučinkovito, ker se vsako leto 1. avgusta premesti kakih 80–100 duhovnikov in to je potem problem s shranjevanjem v posamezne članke. Občasno je kakšen anonimnež sicer posodobil članek ali dva, drugače pa so bile informacije o trenutnem vodstvu zaradi zastarelosti povsem nezanesljive in neuporabne. Je pa v bistvu to poskus, če se bo posodabljanje izkazalo za kaj bolj praktično. Mislim, da se bo ta sistem hitro prijel. Parametri so v angleščini bolj zaradi naše navade, ker imamo vsa infopolja tako. Če se še komu zdi, da je za ta primer slovenščina boljša, jih lahko seveda komot prevedemo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 11:06, 11. junij 2026 (CEST) :Lahko so imena parametrov v obeh jezikih. Bi bilo to ok? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 14. junij 2026 (CEST) :: No, "vsa infopolja imamo tako" ne iz kakšnega pravega razloga, ampak zaradi inercije oziroma iz uvidevnosti do peščice sodelavcev, ki skrbijo za predloge na slovenski wiki. Sicer pa forsiranje angleških parametrov ruši sámo idejo wikipedij v več jezikih. Jaz tudi za dvojezične parametre ne vidim dobrega razloga, ampak če bodo komu prišla prav, pa naj bodo. Glede podstrani s podatki duhovnikov v redu. Če do premestitev prihaja "v valovih" in so sporočene nekje na enem mestu, potem bo zamišljeni sistem verjetno res boljši. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:16, 15. junij 2026 (CEST) ko36me61u1prjje8p8lp0lydpcjty0o 6689497 6689491 2026-06-15T07:24:17Z Upwinxp 126544 /* Infopolje Župnija */ slog 6689497 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor}} {{Arhiv-polje|[[/Arhiv 1|Arhiv 1]]{{,}} [[/Arhiv 2|Arhiv 2]]{{,}} [[/Arhiv 3|Arhiv 3]]}} == Popravek == Pozdravljeni, hvala za info o [[France Susman|dr. Susmanu]]. Toda ena velika napaka v besedilu je, da se je zavzemal za vecjo vlogo Petra in nikakor ne Pavla. Hvala za popravek. Lp {{nepodpisani|176.76.242.29|12:39, 31. januar 2017‎}} :Sicer članka nisem napisal jaz, sem pa popravil, dobro pa bi bilo dodati kakšen vir za to. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:52, 31. januar 2017 (CET) == Infopolje in Wikipodatki== Pozdravljen! Jaz nikako ne uspem pogruntati infopolja. Pa sem brala navodila. Če napišem samo - infopolje oseba - se ne napolni samo, ce izpolnim podatke, tudi ocitno ni prav, me vedno kdo popravi. A mi lahko, prosim, na kratko razlozis, kaj moram napisati, ko naredim nov zapis? Ne znajdem se ... Hvala! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:23, 2. februar 2017 (CET) :{{u|FortunaB}}: Verjamem, da je sprva videti zapleteno. Na strani članka je levo v meniju pod orodji povezava »Objekt Wikipodatki« (če je članek že povezan z [[Wikipodatki]], drugače je treba [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem ustvariti] nov objekt). Spodaj na tej strani je gumb dodaj, nato v prvo okno vpišeš oz. izbereš npr. »država državljanstva« in v drugo »Slovenija« ([https://www.wikidata.org/wiki/Wikidata:Introduction pomoč]). Nekateri podatki ([[Predloga:Infopolje Oseba#Integracija infopolj z Wikipodatki]]), tudi država se avtomatsko prikažejo v infopolju, ko so dodani na Wikipodatkih. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:34, 2. februar 2017 (CET) ::Uf, vseeno je zapleteno. Sploh če podatkov še ni v Wikipodatkih. Danes poskusim. Najlepša hvala! Verjetno je za normativno kontrolo enako, ali ne? Ali moram vedno sama iskati povezave? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 09:40, 2. februar 2017 (CET) :::Wikipodatki znajo biti za začetnika zapleteni, ja. Če je preveč, lahko prepustiš drugim in v biografijo vključiš samo prazno infopolje. Drugače pa obstaja priročen trik, ki olajša prvi korak pri novih člankih, ki še nimajo pripadajočega objekta v Wikipodatkih: če na povezavo "Dodaj povezave" v levem stolpcu klikneš s srednjim miškinim gumbom (dvojni klik), se odpre obrazec za kreiranje novega objekta, v katerem je že vnešena povezava s slovensko Wikipedijo. Treba je izpolniti samo ime. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:13, 2. februar 2017 (CET) ::::Wikipodatka mi ni uspelo narediti korektno, verjetno bi morala najprej shraniti stran in šele nato narediti Wikipodatek. A lahko kdo reši situacijo, prosim? A lahko zapis brišem in ga naredim še enkrat? Se sploh naredi sam ali podatke vpišem sama, res ne vem več, kako in kaj. Bi se pa seveda rada naučila to delati tudi sama. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 14:26, 2. februar 2017 (CET) :::Najprej brez panike. Vseeno je če narediš objekt na Wikipodatkih prej ali potem. Ko ga ustvariš zgoraj desno povežeš objekt s člankom tukaj (kjer je Wikipedija daš uredi, izbereš slovenščina in ime članka tukaj). Potem se bo tudi v infopolju tukaj poznalo kaj tam dodajaš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:30, 2. februar 2017 (CET) ::::Hvala za odgovor! Upelo mi je članek povezati, vpisala sem tudi nekaj osnovnih podatkov, dovolj za Infopolje. Sedaj me pa zanima - vse moramo vpisati sami, ročno? Sem mislila, da se kaj z Wikipedijskega članka prenese avtomatsko. Pa še ta problem imam, ne znam dodati polja (Identifikatorji) za normativno kontrolo v Wikipodatkih. Kako to storim? — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:28, 2. februar 2017 (CET) :::Identifikatorje dodaš na povsem enak način kot ostale podatke. Glede avtomatskega prenašanja podatkov pa obstajajo sicer nekatera orodja in roboti za prenos, toda podatke najlažje preberejo npr. iz infopolja, ki ga zdaj tako ne izpolniš. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 2. februar 2017 (CET) ::::Joj, res ja. Sem očitno slepa. Nisem si mislila, da sam kreira nadnaslov Identifikatorji. Hvala za pomoč in lep pozdrav! — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:49, 2. februar 2017 (CET) :::::Slovenski avtoritativni viri na žalost nimajo programsko dostopnih vmesnikov (API), ki bi omogočali avtomatski vnos podatkov, ali vsaj ne vemo zanje. Tudi če bi, ni pri nas nikogar, ki bi znal sprogramirati program za vnos (razen mogoče Sportija). Identifikatorjev CONOR smo recimo do zdaj vnesli slabih 3000 za cca. 50.000 biografskih gesel, vse ročno. V tujini to bolje funkcionira. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:00, 2. februar 2017 (CET) ::::::Morda bi se dalo kaj narediti, sem našel boljši vmesnik na [https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?mode=expert], samo večina ima le ime in priimek, kar se lahko nanaša tudi na drugo osebo z enakim imenom. Pa še meni jih najde cca 10.000 z [https://petscan.wmflabs.org/?psid=714676]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:41, 3. februar 2017 (CET) :::::::Ja, CONOR mogoče ni najboljši primer. Mislil sem recimo nekaj takega kot ''Slovenska biografija'', ki ima osnovne biografske podatke tudi v XML zapisu in bi se dalo z botom izpolnjevati datume rojstva/smrti ipd., če bi lahko programsko prišel do tega XML-ja za vsak vnos. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:46, 3. februar 2017 (CET) :::::::PS: V CONOR niso samo Slovenci. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:49, 3. februar 2017 (CET) ::::::::Ja ampak že Slovencev najde 336.308[https://opac.si.cobiss.net/opac7/conor?c=LA%3Dslv&max=2000]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:57, 3. februar 2017 (CET) ::::::::: V bazi CONOR so načeloma vsi avtorji, ki so avtorji gradiva v naših knjižnicah. Pri avtomatizaciji podatkov sem bolj mislila na to, da bi se lahko izpisali podatki, kot so ime, datum in kraj rojstva, poklic, narodnost, saj to vedno nastopa na istem mestu. Glede normativne kontrole: Worldcat vidim, da se doda avtomatsko. Torej se da. Za CONOR bi se morda dalo tudi kaj dogovoriti z razvijalci našega instituta (IZUM), kjer sem zaposlena, saj je to naša baza podatkov. Mi pa ni čisto jasno, kako. — [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:29, 3. februar 2017 (CET) :::::::::: Kolikor vem obstaja le orodje [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] za zajem podatkov s predlog. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:53, 4. februar 2017 (CET) Kar veliko oseb je še brez datuma rojstva na Wikidata. Z botom ne morem urejati tam, tako da bi lahko npr. dodal datum v infopolje, nato z orodjem [https://tools.wmflabs.org/pltools/harvesttemplates/ harvesttemplates] v Wikidata, samo tako rabiš tri korake (če po koncu še izbrišeš iz infopolja). Druga varianta je [[:Wikidata:Wikidata:Bot requests]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:06, 5. februar 2017 (CET) : Konec koncev ni tak problem poiskati in vpisati. Samo razmišljala sem na glas.{{nepodpisan|FortunaB|15:57, 6. februar 2017}} ::No iz ok. 4000 biografij (ki imajo biovrstico po PS) sem prenesel datum rojstva in/ali smrti v Wikipodatke. Dopolnil sem tudi poklice glede na kategorije. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:46, 12. februar 2017 (CET) :::Super! [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:37, 14. februar 2017 (CET) A lahko samo še eno vprašanje? A se sme skenirati fotografije iz kakšnih knjig (npr. albumi avtorjev, kdo je kdo ipd.), če navedeš vir in posebej še avtorja, ali to nikakor ni možno? A ni to neke vrste javna last, če je javno objavljeno? --- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:57, 14. februar 2017 (CET) :Če je fotografija objavljena v knjigi ali albumu pred letom 1970 v Sloveniji je [[javna last]] po {{tl|PD-Slovenia}}, drugače je načeloma vsaka objava [[Avtorske pravice|avtorsko zavarovana]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:00, 14. februar 2017 (CET) ::Aha, torej nič. Škoda. No, če pa najdem kako starejšo knjigo, pa mogoče res uporabim. Vsaj to. Hvala! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) :Že objavljene slike drugih avtorjev lahko uporabimo, če so jim avtorske pravice že pretekle (70 let po smrti avtorja oz. če so objavljene pred letom 1970 za dela t.i. "uporabne umetnosti"). Še zaščitene slike lahko uporabimo le izjemoma, po načelu [[poštena uporaba|poštene uporabe]] (glej [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]]). Če je delo objavljeno, to pomeni, da si ga lahko vsakdo ogleda, ne sme pa ga vsak reproducirati (isto velja za tekst). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:01, 14. februar 2017 (CET) ::To mi je jasno, ja. Sem imela pa še kako trohico upanja, da je lahko izjemoma kaj drugače. Hvala za odgovor! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 16:16, 14. februar 2017 (CET) == Predloga:JanuaryCalendar‎ == Lahko prosim malo pogledaš {{tl|JanuaryCalendar‎}}? Rad bi naredil enotno predlogo za vse mesece, vendar je treba en if ustrezno popraviti. Se pravi, če je <nowiki>{{LOCALMONTHNAME}}</nowiki> enak mesecu v naslovu strani, potem naredi display:all. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:44, 2. februar 2017 (CET) :<s>Saj se odpre februar, kot bi se moral</s>. Moral si se odpreti mesec glede na ime strani? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:48, 2. februar 2017 (CET) Tako, ja. Sedaj če odpreš januarski datum, je odprt februar, mora pa biti januar. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 14:52, 2. februar 2017 (CET) :Zdaj bi moralo delati za datume in mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:03, 2. februar 2017 (CET) Dela brezhibno. Hvala za pomoč. Ime {{tl|Koledar}} je že zasedeno, zato sem prestavil na Gregorijanski koledar. Slogovni popravki pa so seveda vedno dobrodošli. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 15:22, 2. februar 2017 (CET) == Sprememba naslova članka == Pozdravljen! A mi lahko še enkrat pomagaš? Naredila sem članek za Danijela Demšarja v formo Daniel Demšar (to obliko sem našla v nekaterih seznamih na Wikipediji). Potem sem videla, da se v svojih delih pojavlja v obeh oblikah in se odločila za obliko s črko J (Danijel), kot je obstajal že zapis v angleški Wikipediji. Sedaj pa ne morem spremeniti naslova članka iz Daniel v Danijel. Kako se to stori oz. ali lahko narediš ti? Treba bi bilo popraviti tudi v vseh povezavah na slovenski Wikipediji, saj je sedaj nekonsistentno. -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:31, 15. februar 2017 (CET) :Gumb za prestavljanje je zgoraj desno od gumba zgodovina pod več ([[Pomoč:Prestavljanje strani]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:34, 15. februar 2017 (CET) ::Hvala za hitro pomoč! -- [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] ([[Uporabniški pogovor:FortunaB|pogovor]]) 15:41, 15. februar 2017 (CET) == Request == Hello. Could you create the article [[:en:Sport in Azerbaijan]] in Slovene Wikipedia, just like the article [[Šport v Sloveniji]] which you created? Thank you. [[Posebno:Prispevki/31.200.14.26|31.200.14.26]] 22:38, 15. februar 2017 (CET) == Kopica (potok) == Pozdravljen! Pri vodotokih po mojem mnenju ne moremo dodajati občine kot kategorije na konec članka, saj vodotoki praviloma tečejo skozi več občin (tale Kopica je majhen potok in glede tega izjema), zato predlagam, da tako ravnamo tudi naprej. Pri naseljih je to smiselno, medtem ko pri vodah res ni. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] ([[Uporabniški pogovor:Savinjc|pogovor]]) 18:20, 6. marec 2017 (CET) == -ič vs. -ić == Hi Sporti. I noticed that the family names of many Slovenian football players in de.wikipedia (and other Wikipedias/Wikidata) are spelled with -ič, while here in the home Wikipedia of these persons, they are spelled with -ić. See for example [[:de:Fußball-Weltmeisterschaft 2010/Slowenien#Slowenisches Aufgebot]] or [[:de:Kategorie:Fußballnationalspieler (Slowenien)]]: * [[:de:Zlatan Ljubijankič]] vs. [[Zlatan Ljubijankić]] * [[:de:Miran Burgič]] vs. [[Miran Burgić]] * [[:de:Samir Handanovič]] vs. [[Samir Handanović]] * etc. May I assume that all names in [[:Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] are correctly spelled? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:34, 10. julij 2017 (CEST) :{{u|Leyo}}: I believe so, although some names are spelled inconsistently even in Slovenian press. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 11. julij 2017 (CEST) :: Is there an external reference that is trustful concerning the spelling? What about [http://www.nzs.si/ nzs.si] (see [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=22775 example])? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 09:43, 11. julij 2017 (CEST) :::{{u|Leyo}}: Even [[NZS]] is inconsistent, here is his national team jersey [https://www.radio1.si/6166] for example or his cousin Jasmin spelled with ić [http://www.nzs.si/reprezentanca/?id_igralca=9699]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:54, 11. julij 2017 (CEST) :::: Well, have you got a better reference then? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 11:19, 11. julij 2017 (CEST) ::::: {{u|Leyo}}: [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|policy for article titles]] is to follow most common usage in the Slovenian press/publications. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:05, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Okay, I haven't assumed that it would get that complicated. :-( For Swiss, German, French etc. names, there is usually no ambiguity. --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 17:42, 11. julij 2017 (CEST) :::::: Is there really no "best reference"? Maybe a website with pictures of jerseys? --[[Uporabnik:Leyo|Leyo]] ([[Uporabniški pogovor:Leyo|pogovor]]) 23:55, 12. julij 2017 (CEST) ::::::: {{u|Leyo}}: Well probably best reference is [http://www.nzs.si/reprezentanca/?action=statistika&id_menu=10&all=nastopi], but as already mentioned I don't think it is 100% correct. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:53, 13. julij 2017 (CEST) == [[Skica]] == Probably vandalized.[[Uporabnik:Xx236|Xx236]] ([[Uporabniški pogovor:Xx236|pogovor]]) 12:46, 22. avgust 2017 (CEST) :Reverted. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 22. avgust 2017 (CEST) == Članek o GSŠRM Kamnik == Pri pregledu si pustil okvirček, da ni notranjih povezav. Te sem dodal, zato prosim, če okvirček zbrišeš. --[[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] ([[Uporabniški pogovor:Nekdopac|pogovor]]) 14:33, 24. avgust 2017 (CEST)Nekdopac == Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 1950 == Dear Mr. Sporti, with reference to the 50km event I would like to inform that Mr. Nils Karlsson also was a Swedish sportsman - Sweden could thake the first four places! I would like to suggest that you may modify the flag (not Norway but Sweden). Nils Karlsson had the nick name "Mora Nisse" because he was an inhabitant of the Swedish village (town?) Mora. Nice regards! --[[Uporabnik:Skiscout|Skiscout]] ([[Uporabniški pogovor:Skiscout|pogovor]]) 21:48, 7. november 2017 (CET). : {{opravljeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:38, 8. november 2017 (CET) == Ljudevit Gaj == Prosim da popravite za Ljudevita Gaja da je slavonski pisatelj ker ni,ter ocitno ne veste da je rojen v Krapini,ki je na meji s Slovenijo in sodi med Zagorje a Osijek,Slavonski Brod je Slavonija in je 400 km dalec od Krapine.Tako da se ne smesite v nepoznavanju geografije.Hvala In lep pozdrav {{nepodpisani|82.149.23.136|19:14, 7. januar 2018}} :{{urejeno}}, čeprav nisem tega napisal jaz. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) == Tatjana Doma == Naložila sem fotografijo Tatjane Doma, jo lahko povežeš z wikipodatki? --[[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] ([[Uporabniški pogovor:Katjamihurko|pogovor]]) 13:53, 12. januar 2018 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:57, 12. januar 2018 (CET) == OVL == V predlogi {{tl|OVL}} pošiljanje omembe uporabnika očitno ne deluje. Na [[:en:Wikipedia:Notifications#Triggering events]] nekaj piše (nižje spodaj s krepko), da mora hkrati biti narejena in notranja povezava na uporabniško stran in lastni podpis, da omembo pošlje. Meni ni uspelo tega vredu izpeljat. Lahko še ti poskusiš? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:43, 12. januar 2018 (CET) :Možno, da sam sebe ne moreš pingat, sem dal test na [[:Slika:ElenaSofiaSenicar.jpeg]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:17, 13. januar 2018 (CET) Sedaj je uspelo. Shranil sem <code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar}} --~~~~</nowiki></code> in takoj prejel obvestilo, da je bila omemba Elene Sofie Seničar uspešno poslana. Očitno mora biti podpis res nujno zraven, da program prepozna to kot sporočilo (pogovor). Včeraj sem hotel podpis vgraditi v predlogo, pa ni hotelo zagrabit: {{nowrap|<code><nowiki>{{OVL|Elena Sofia Seničar|--~~~~}}</nowiki></code>}}. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:55, 13. januar 2018 (CET) Na [[mw:Manual:Echo]] sedaj vidim, da piše, da ime uporabnika je lahko vgrajeno v predlogo, podpis pa mora biti prost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:12, 13. januar 2018 (CET) :@{{u|Janezdrilc}}: Sem dodal nekajkrat OVL s podpisom, pa bodo videli, če bo bolj učinkovito kot prej. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:26, 7. marec 2018 (CET) Ok, fino, več možnosti bo vsekakor – prej je bilo 0,0 % :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:29, 7. marec 2018 (CET) == Nerodne povezave - delo za bota == Ojla, ko boš imel čas ... imamo dobrih 700 povezav na neobstoječo stran [[Posebno:KajSePovezujeSem/88 mm Schiffskanone|88 mm Schiffskanone]], kar je malo nerodno poimenovanje, glede na to, da gre za generičen izraz v nemščini, ki ne označuje konkretnega modela topa. Z malo googlanja sem ugotovil, da je verjetno mišljen [[:en:8.8 cm SK C/35 naval gun]], ta je bil standardna oprema na podmornicah tega tipa, ki jih je naštancal Klemen. Predlagam torej, da bot popravi vse inštance <code><nowiki>[[88 mm Schiffskanone|88]]</nowiki></code> v <code><nowiki>[[8,8 cm SK C/35|88]]</nowiki></code>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:20, 1. februar 2018 (CET) :{{urejeno}}. Verjetno je takih še kar nekaj... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:40, 1. februar 2018 (CET) ::Hvala :) Sodeč po [[Posebno:ŽeleneStrani]] je bil ta primer najbolj očiten, ampak ja, bom verjetno še kakšno opravilo našel. Sicer že dlje časa razmišljam, da bi sam naštudiral upravljajne z boti, pa še ni bilo časa/volje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:53, 1. februar 2018 (CET) Še ena iz iste serije člankov: <code><nowiki>[[TMA]]</nowiki></code> (povezava na razločitveno stran) bi morala biti <code><nowiki>[[TMA (morska mina)|TMA]]</nowiki></code>. Lahko uporabiš kar [[Posebno:KajSePovezujeSem/TMA]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:15, 1. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. Je pa zdaj že kar lepa izbira (na [[en:Wikipedia:Creating a bot#Programming languages and libraries]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:41, 1. februar 2018 (CET) ::To že vem, da bo Pywikibot (poklicna deformacija). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:47, 1. februar 2018 (CET) Do takrat še par: * <code><nowiki>[[10,5 cm SK C/32|105]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[105 mm Schiffskanone‏‎|105]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[TMC (morska mina)|TMC]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[TMC]]</nowiki></code> * <code><nowiki>[[konjska moč|SHP]]</nowiki></code> namesto <code><nowiki>[[SHP]]</nowiki></code> (samo v člankih o ladjah) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:31, 3. februar 2018 (CET) :tudi {{urejeno}}. MMG lahko dodaš predlogo {{tl|normativna kontrola}} na [[Aleksander Cepuš#Zunanje povezave]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:34, 4. februar 2018 (CET) ::Ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:47, 4. februar 2018 (CET) == Zakaj objavljaš napačne slike? == Živjo Zanima me, zakaj kar naprej, na strani posvečeni [[Jože Karlovšek|Jožetu Karlovšku]] objavljaš sliko njegovega strica Josipa? Lep pozdrav, Matjaž Karlovšek {{nepodpisani|MKarlovsek|17:54, 14. februar 2018}} :[[Digitalna knjižnica Slovenije]] ima ob tej sliki [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-GGCHMJVX] napis: Jože Karlovšek (1900-1963), lahko pa je prišlo do napake, verjetno zaradi podobnosti imena. Problem s portretom Jakca je, da ni v [[javna last|javni lasti]], zato ga ne smemo objaviti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 19:28, 14. februar 2018 (CET) ::Hvala za pojasnitev. So že popravili napako. Ob priliki naložim tudi novo sliko. == Članek o Yulii Roschini == Pozdravljeni, letos januarja sem v sodelovanju z gospo Yulio Roschino pisala in tudi objavila članek o njej. Prišlo pa je do določenih sprememb članka z Vaše strani, s katerimi se obravnavana režiserka ne strinja in me je nanje tudi opozorila. Torej, gospa Roschina ima le eno državljanstvo - slovensko. Vljudno Vas naprošam, da te informacije v samem tekstu in v info polju popravite na željo ge. Roschine. Že vnaprej se Vam zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam, Mija H. {{nepodpisani|Mijahorvat|14:26, 29. marec 2018‎}} :Sem odstranil rusko drž. (tako se razume glede na zapis v članku »ima tudi slovensko državljanstvo«), mišljena so tudi nekdanja, tako da sem pustil sovjetsko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:12, 29. marec 2018 (CEST) == Ledeno kraljestvo == Hi. The article ''[[Ledeno kraljestvo]]'' needs to be improved. Is it possible for you to complete it or do you know a Slovenian user who can and that I would contact right after ? Let me know. Regards. — [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] ^{[[Uporabniški pogovor:Hypuxylun|pogovor]]} 23:05, 29. marec 2018 (CET) == Dokumentarni roman == Matram se s popravljanjem napačnih interwikijev in wikipodatkov v članku [[Dokumentarni roman]], ki vodijo k dokumentarnemu teatru namesto k nem. [[:de:Dokumentarroman]] itd. Na pomoč. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:59, 20. april 2018 (CEST) :Mislim, da ti je uspelo, včasih le traja, da se posodobi predpomnilnik. Eden od načinov za posodobitev predpomnilnika je, da narediš prazno urejanje v članku (nič ne spremeniš in daš objavi, kar se tudi ne pozna v zgodovini) --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:10, 20. april 2018 (CEST) ==Dodajanje v wikidata== Včeraj si dodal dva vnosa člankov, ki sem ju ustvaril v wikidato. Včasih sem to znal, zdaj pa sem pozabil kako se to naredi. Mi lahko na hitro osvežiš spomin? TIA --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 13:40, 17. maj 2018 (CEST) :Za ustvarit nov objekt greš na [[:Wikidata:Special:NewItem]], oz. če na članku brez WD klikneš s srednjim gumbom miške na dodaj povezave v meniju levo prideš na [https://www.wikidata.org/wiki/Special:NewItem?site=slwiki&page=%C5%BDiva+Deu] - isti obrazec, le da je link na sl že dodan. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:02, 17. maj 2018 (CEST) Hvala!!!--[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) 14:21, 17. maj 2018 (CEST) :{{ping|Rude}}: pa prej poglej, če morda že obstaja, kot npr. [https://www.wikidata.org/wiki/Q21548436]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:57, 13. junij 2018 (CEST) == Izbrane obletnice == Pri posameznih dnevih izbranih obletnic bi moral dodati navpolje in kategorijo, kot sem dodal za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AIzbrane_obletnice%2F1._januar&type=revision&diff=5010769&oldid=3884747 1. januar]. Ali je kaka varianta, da se to naredi z botom, pač če ni preveč dela s programiranjem? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:30, 12. junij 2018 (CEST) :Ja bo. Zaenkrat sem januar, če nimaš pripomb bom še ostale mesece. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 12. junij 2018 (CEST) Vredu, ja, le daj. Samo da ni treba peš. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:42, 12. junij 2018 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:54, 12. junij 2018 (CEST) Vau, super. Hvala ti. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:00, 12. junij 2018 (CEST) == Novost pri prenosu slik v Zbirko == [https://lists.wikimedia.org/pipermail/wikitech-l/2018-June/090243.html Tole] te bo verjetno zanimalo. Zaenkrat preskusno, obeta pa se kmalu povsod. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:53, 25. junij 2018 (CEST) :Bo še malo trajalo, če so začeli testiranje na nekaj wikijih, bo pa kar koristno upajmo... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:19, 26. junij 2018 (CEST) Če sem prav našel, je sedaj v slovenščini: [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileimporter&filter=%21translated&action=translate] in [https://translatewiki.net/w/i.php?title=Special:Translate&language=sl&group=ext-fileexporter&filter=%21translated&action=translate]. Kakšni popravki prevoda so seveda več kot dobrodošli. Na MediaWikiju sem videl med [https://www.mediawiki.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-betafeatures Preizkusnimi funkcijami v Nastavitvah], da je na voljo. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:06, 17. julij 2018 (CEST) == Talmud == Prosim te, da preglednico '''Šest delov Mišne (ששה סדרי משנה)''' v članku [[Talmud]] preoblikuješ v predlogo z naslovom Mišna, ki bo imela tako obliko kot v angleški verziji. Besedilo naj ostane tako, kot je. Hvala! --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 08:09, 27. junij 2018 (CEST) :Urejeno, sicer je urejanje predloge enako kot urejanje članka, le naslov se začne s Predloga:. Glede razlike v obliki tabele z angleško pa je bolj zapleteno in morda lahko pomaga {{ping|Pinky sl}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 27. junij 2018 (CEST) : Hvala!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:36, 27. junij 2018 (CEST) == Guverner banke Slovenije == Lahko dodam ime na seznam guvernerjev banke Slovenije na stran O guvernerjih banke Slovenije saj se bo v kratkem spremenil guverner . Naj me popravi kdo če ne bom znal to narediti . Hvala [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] ([[Uporabniški pogovor:Dej-zzz3|pogovor]]) 23:31, 5. november 2018 (CET) : Sem posodobil članek o [[Banka Slovenije|Banki Slovenije]], verjetno je bilo to mišljeno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:59, 6. november 2018 (CET) == Vprašanje == Pozdravljeni, samo iz radovednosti me zanima kje ste dobili informacije za vaš prispevek o Afriškem gozdnem slonu? Doma imam namreč Veliko ilustrirano enciklopedijo živali, ki jo je izdala Mladinska knjiga leta 2014. V knjigi je opisan Afriški gozdni slon z zelo podobnimi besedami in stavki kot ste jih uporabili pri vašem članku. Lep pozdrav [[Posebno:Prispevki/93.103.38.159|93.103.38.159]] 14:00, 24. november 2018 (CET) :Članek je začel nek anonimni uporabnik leta 2007 [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=759073], verjetno je bil kasneje istega leta popravljen po [[:en:African forest elephant|angleškem članku]] [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_gozdni_slon&oldid=1047220]. Tako da je bolj ali manj nespremenjen 11 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:17, 24. november 2018 (CET) == Kopiranje == Pozdravljeni, vidim, da ste izbrisali nekaj strani, ki sem jih danes postavila na Wikipedijo zaradi seminarskega dela pri magistrskem seminarju na fakulteti, ki ga jutri predstavljam. Članke ste mi izbrisali prej, kot sem uspela navesti še vire. To sem pri tistih, kjer sem uspela, že dodala, tako da prosim da obnovite strani, če je to možno. Hvala in lp. Maja Odg.: Članek Ludvik Vrečič sem izbrisal ker je šlo za popolno kopiranje od drugod in s tem je šlo za kršenje avtorskih pravic. --[[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] ([[Uporabniški pogovor:Nokturno|pogovor]]) 21:14, 27. november 2018 (CET) :Enako velja tudi za ostale članke: [[Mirko Lenaršič]], [[Hans Pascher]] in [[Janko Kleibencetl]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:27, 28. november 2018 (CET) == Okrogle obletnice == Ustvaril sem predlogo {{tl|Obletnica}}, vendar me zanima še nekaj drugega glede "trajnejše" rešitve. Trenuten zapis naslova neke obletnice je na primer [[Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/17. avgust 2019]]. Datum torej ustreza dnevu prikazanja na Glavni strani. Razmišljam pa o možnosti, da bi bil datum v naslovu dejanski datum dogodka, torej 17. avgust '''1919''' za ta primer. Ob ustreznem "preprogramiranju" bi bila ista obletnica prikazana lahko tudi čez 50 let, čez 100 let, čez 150 let, čez 200 let in podobno. Kategorizacijo bi lahko morda speljali nekako takole: <pre> {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 50}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 50}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 100}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 100}}]] }} {{#ifexpr: {{#expr: {{leto|}}} + 150}} > 2012 | [[Kategorija:Okrogle obletnice {{#expr: {{leto|}}} + 150}}]] }} </pre> Na Glavni strani pa bi tudi bilo treba spremeniti nekako v tem smislu: <pre> {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 50}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 100}}|nocat=true}} }} {{#ifexist: Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}} | {{Wikipedija:Izbrane obletnice/Okrogle/{{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{#expr: {{LOCALYEAR}} - 150}}|nocat=true}} }} </pre> Kaj misliš, koliko bi bilo to smotrno narediti? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 23:41, 17. december 2018 (CET) : Malo dvomim, da bodo čez 45 let še v uporabi iste predloge, tako da se je PMM odveč pripravljati za toliko naprej. Tudi nekateri dogodki so pomembnejši in bodo npr. na 50 let, drugi pa mogoče na 100 ali celo 500 let. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 18. december 2018 (CET) Res je stvar precej vprašljiva, tudi zato, če bi se skozi leta pojavilo toliko dogodkov, da bi na neki dan prišlo 4 ali 5 okvirčkov na Glavno stran, zaradi česar bi bil že izgled pod vprašajem. Vredu, naj ostane še naprej obstoječi sistem. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:52, 18. december 2018 (CET) == Kategorije letnic == A te smem še tu prosit za nekaj robotskega dela? Oprosti, ker te že nadlegujem. V [[:Kategorija:Stoletja|Kategoriji:Stoletja]] bi bilo treba v vse podkategorije posamičnih stoletij dodati {{tl|Kategorije za stoletja}}, vse ostalo v njih pa pobrisati (kategorizacija je že vključena). So pa še ene druge kategorije, ki imajo na koncu imena ''n. št.'', kar bi bilo odstranit, da se poenoti z ostalimi zapisi (seveda ne te, ki se zaključujejo s ''pr. n. št.''): Tule so: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=500&offset=0&ns14=1&search=intitle%3An.+%C5%A1t.+intitle%3A-pr.&advancedSearch-current={%22namespaces%22:[14]}]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 04:21, 10. januar 2019 (CET) :Stoletja sem zamenjal. Prestavljanja kategorij pa mi z botom ne pusti oz. ni podprto. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:37, 10. januar 2019 (CET) ::{{ping|Janezdrilc}}: Predloga ustvarja dve napačni kategoriji: [[:Kategorija:0. stoletje pr. n. št.]] in [[:Kategorija:Nš. stoletje pr. n. št.]]. Popraviti bi bilo treba še {{tl|Infopolje oseba}}, ki še ustvarja kategorije Rojeni/Umrli v X stoletju n. št. (morda {{ping|Pinky sl}}). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 14. januar 2019 (CET) : Ok. Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:48, 14. januar 2019 (CET) Hvala za opozorilo. Trenutno delam še na razširitvi {{tl|Kategorije za tisočletja}} in {{tl|Kategorije za stoletja}}, da bosta ustrezali tudi podkategorijam (Knjige tega in tega stoletja, Ljudje, Rojeni, Umrli, Ustanovitve, Ukinitve, ...). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:47, 14. januar 2019 (CET) :: Sem popravila {{tl|Kategorija za desetletja prnš}}. {{tl|Infopolje Oseba}} je pa že popravljeno ([[Modul:Wikidata/date]]). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:18, 14. januar 2019 (CET) Predem preimenujem še [[:Kategorija:Knjige po stoletjih|knjige po stoletjih]], ali bi bilo boljše, da so poimenovane kot "Knjige '''v''' X. stoletju" ali tako kot so sedaj "Knjige X. stoletja"? Nekatere druge kategorije so poimenovane ali tako ali tako ([[:Kategorija:20. stoletje|tule]] se jih najlepše vidi). --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:50, 14. januar 2019 (CET) :'Knjige iz X. stoletja' in 'Knjige iz leta X'. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 22:59, 16. januar 2019 (CET) Sporti, eno vprašanje: Poskušam spraviti nekako v red defaultsort za papeže, ki je zaenkrat še obupno nemogoč. Kategorije sem že, za članke me pa zanima, ali meniš, da bi bilo dobro kar v predlogo {{tl|Papeži}} dodati defaultsort (imam že narejenega) in Kategorijo:Papeži, ali pa je vseeno bolje imeti to v vsakem članku posebej. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 03:32, 19. januar 2019 (CET) :PMM lahko daš v predlogo, ker je pri vseh enako (brez papež). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:42, 19. januar 2019 (CET) Super. Tole me še zanima: V predlogo {{tl|Infopolje}} bi dal <code><nowiki><includeonly>{{#ifexist: Kategorija:{{PAGENAME}} | [[Kategorija:{{PAGENAME}}| ]] }}</includeonly></nowiki></code>, da bi jih avtomatsko dodajalo, in tudi pri papežih bi se jih dalo potem odstranit. Raje vprašam, preden dosežem kak neželen učinek. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:40, 19. januar 2019 (CET) :Verjetno je kakšen primer, ko se članek in kategorija ne ujemata (gre za različno stvar), tako da ne vem. Morda {{u|Pinky}} pove, ker "upravlja" s to predlogo in bolj ali manj vsemi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 19. januar 2019 (CET) Nekoliko sem pregledal članke o papežih, posebej kategorizacijo. Tole bi bilo za postoriti: * odstraniti vse defaultsorte (ponekod sta tudi po dva v članku) * odstraniti kategorijo Papeži (tudi po dve v članku) * odstraniti podvojeno normativno kontrolo, če še kje obstaja (nekaj sem jih že počistil) * odstraniti kategorijo Papeži redovniki, kjer že obstaja ena izmed [[:Kategorija:Papeži redovniki|podkategorij]] (na primer Papeži benediktinci ...) * odstraniti istoimensko kategorijo (na primer Kategorija:Klemen III.) * odstraniti kategorijo Rojeni leta X ali Umrli leta X (ponekod še obstajajo) * odstraniti vsa sortiranja v vseh kategorijah (na primer <nowiki>[[</nowiki>Kategorija:X'''|Papež Klemen III.''']]) * odstraniti vse predloge drugipomeni, drugipomeni2, drugipomeni3 (vendar ne predloge:preusmeritev) * v infopolju zamenjati ime parametra ''see'' z ''elected'' Če bi bilo to narejeno, pa je že marsikaj počiščenega, vsaj za najnujnešo uporabnost. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:05, 21. januar 2019 (CET) : Ne razumem čisto dobro kaj bi se dodalo v predlogo {{tl|Infopolje}} glede kategorizacije? Infopolje je zelo splošna predloga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:42, 21. januar 2019 (CET) :: Gre za dodajanje glavne kategorije članka, podobno, kot sem shranil v [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3APape%C5%BEi&type=revision&diff=5089938&oldid=5089087 Predlogo:Papeži]. Če pogledaš [[Papež Klemen IX.#footer]], vidiš avtomatsko dodano Kategorijo:Papež Klemen IX. Mogoče bi se lahko ta kategorizacija kar v {{tl|Infopolje}} dodala. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:56, 21. januar 2019 (CET) :Za test sem naredil vse na A. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:55, 22. januar 2019 (CET) Sem vse pregledal. Tole je samo še ostalo: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Agaton&diff=prev&oldid=5090155 tule] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Aleksander_III.&diff=prev&oldid=5090157 tule] je odstranilo kategorijo Papeži redovniki, čeprav ni bilo prisotne podkategorije. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pape%C5%BE_Anter&diff=prev&oldid=5090168 Tule] pa vidim, da si že naknadno popravil, tako da je videt vredu. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:59, 22. januar 2019 (CET) : Bom kar pognal, tistih 5, ki so redovniki in nimajo podkategorije, bom pa ročno popravil. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:26, 22. januar 2019 (CET) Krasno, sedaj je urejeno. Defaultsorti delajo brezhibno in za vse enako, zato bo po mnogih kategorijah precej manj nereda. Hvala za bota. Peš tole delat bi bilo res zamudno. Zdaj, ko vidim, kako koristna naprava je bot, bi bi si najraje kar svojega kupil ... če bi obstajala kakšna trgovina ... --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:40, 22. januar 2019 (CET) :Ni problema. Sicer pa trgovina obstaja in izbira je kar velika, tudi cene ugodne... Najbolj simpl varianta je [[:en:Wikipedia:AutoWikiBrowser]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:04, 22. januar 2019 (CET) Tega sem celo pred leti že hotel sprobat, pa mi ga ne vem katera verzija Ubunta niti ni hotela inštalirat (neka napaka, mislim da pri Wine-u). Sedaj testiram Lubuntu, kjer pa Wine-a sploh ne najdem, čeprav sem ga bojda uspešno inštaliral. Upam, da mi enkrat rata zbrati dovolj "sredstev" za nakup AWB-ja. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:27, 22. januar 2019 (CET) == Ernest Adamič == [[:c:Commons:Deletion requests/File:Helena Kottler Vurnik.jpg]] -- kaj predlagaš za tale predlog brisanja? Adamičevih fotk je na Commons še precej. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:20, 19. januar 2019 (CET) :Sem odgovoril tudi tam - letnica smrti fotografa ni pomembna, če je bila fotografija objavljena pred letom 1970. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:26, 19. januar 2019 (CET) == Mišična disformija == Prosim za pomoč. Iz te strani [[Uporabnik:Mišična disformija]] na nov članek [[Mišična disformija]]. Napako sem naredil že tukaj [[Uporabnik:DDamjan/peskovnik]]. Hvala. == Predloga:Infopolje Medicinsko stanje == Mogoče ena naloga za bota. Se pa ne mudi. : Sem posodobila [[Predloga:Infopolje Medicinsko stanje]] in ustvarila [[Predloga:Medicinski viri]]. : Želja je, da bi se vsi parametri, ki pripadajo klasifikaciji in zunanjim virom izločili iz osnovnega infopolja: ::ICD10 | ICD9 | ICDO | OMIM | OMIM_mult | DiseasesDB | DiseasesDB_mult | MedlinePlus | MedlinePlus_mult | eMedicineSubj | eMedicineTopic | eMedicine_mult | MeshID | MeshName | MeshNumber | GeneReviewsID | GeneReviewsName) : in se istočasno v poglavje "Zunanje povezave" dodalo [[Predloga:Medicinski viri]]. Vsebina te predloge naj bi bila enaka, tisti iz angleških člankov. * Zgled 1: članek [[Zaprtje]] je že urejen, pa verjetno še kakšen * Zgled 2: članek [[Trebušna vodenica]], tukaj je treba v Zunanje povezave vključiti še [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku * Zgled 3: članek [[Kuga]], ima v osnovnem infopolju še zunanjo klasifikacijo, ki jo je treba odstraniti; in vključiti v Zunanje povezave [[Predloga:Medicinski viri]] povzet po :en članku. Ko bo uporaba zgoraj omenjenih parametrov počiščena iz Predloge:Infopolje Medicinsko stanje, bom parametre še izključila iz Infopolja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:34, 28. januar 2019 (CET) : Potem pri kar nekaj člankih ne bo ostalo nič v IP ([[Gonoreja]], [[Sifilis]], [[Rak materničnega vratu]]). Tukaj sem našel napako: [[Hepatitis C]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:35, 28. januar 2019 (CET) == Franja Trojanšek == Pozdravljeni, urejam članek o Franji Trojanšek, pa imam precej težav z dodajanjem fotografije. Našla sem namreč samo eno, objavljena je na spletni strani Gorenjci.si, in sicer v članku iz leta 2017, ki ga tudi navajam med viri. Mi lahko, prosim, pomagate pri nalaganju fotografije, če jo seveda sploh smem objaviti? Hvala, ker ste dodali Infopolje. Pri podatku o rojstvu se še enkrat pojavi njeno ime. Skušala sem izbrisati ta podatek, pa ga ne znam. Mi lahko, prosim, pomagate še tu? : Fotografije se iz interneta ne more kopirati v Wikipedijo, ker so običajno avtorsko zaščitene. Glede podvajanja sem pa popravila v WIkipodatkih, od koder se črpajo tudi vsi ostali podatko v infopolju. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:10, 9. maj 2019 (CEST) Najlepša hvala za popravek in odgovor. [[Uporabnik:Anjapirnat|Anjapirnat]] ([[Uporabniški pogovor:Anjapirnat|pogovor]]) 21:55, 9. maj 2019 (CEST) :Glede na to, da je oseba že pokojna, bi eno sliko lahko objavili po načelu poštene uporabe, če ni prostih. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:23, 10. maj 2019 (CEST) Sliko sem naložil lokalno: [[:Slika:Franja Trojanšek.jpg]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:23, 11. maj 2019 (CEST) == Fausto Cercignani == Odstranite ta označevalec? Hvala vam! [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] ([[Uporabniški pogovor:Pierre Abbé|pogovor]]) 17:01, 23. maj 2019 (CEST) :OK. Sicer ga lahko odstrani kdorkoli, tudi zadnja točka na njem pravi »Odstranite ta označevalec«... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 23. maj 2019 (CEST) == Pozdravljeni == Ali mi lahko pomagate izboljšati ta članek? Najlepša hvala: [[Amaro Pargo]].--[[Posebno:Prispevki/95.22.175.244|95.22.175.244]] 00:59, 27. junij 2019 (CEST) == Wikipodatki o Ljubljani == V 'infobox'-ih člankov o Ljubljani na angleški (in nekaterih ostalih tujejezičnih Wikipedijah) sem zamenjal link na sliko-skyline (prej: "Ljubljana montage.png") z "Ljubljana_Montage_2.png". Česar pa nisem mogel, kadar tujejezični 'infobox'-i črpajo le-to iz Wikipodatkov. Toda Wikipodatki na https://www.wikidata.org/wiki/Q437 so zaklenjeni. Zanima me, ali lahko popraviš link kljub temu, da je Wikipodatek zaklenjen za urejanje? [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] ([[Uporabniški pogovor:DancingPhilosopher|pogovor]]) 22:25, 13. julij 2019 (CEST) : Mi je uspelo zamenjati. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:28, 14. julij 2019 (CEST) == Infopolje Naselje na Hrvaškem - delo za bota== Bi lahko v člankih, ki uporabljajo {{tlx|Infopolje Naselje na Hrvaškem}} popravil sledeče: * {{para|prebivalstvo|31670 ([[2001]])}} v dva ločena parametra {{para|prebivalstvo|31670}} in {{para|prebivalstvo_od|2001}} - letnica se prenese v parameter prebivalstvo_od, glede na vsebino v parametru prebivalstvo. * {{para|nadmorska|103 m}} v {{para|nadmorska|103}} - ostane samo število * <code>|image=</code> v <code>|slika=</code> - preimenovanje parametra * <code>|caption=</code> v <code>|napis=</code> - preimenovanje parametra * <code>|županija=</code> v <code>|zupanija=</code> - preimenovanje parametra * odstranitev parametrov <code>|koordinate=</code> in <code>|zemljevid=</code> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:33, 15. oktober 2019 (CEST) :Naredil sem 10 testih urejanj, povej če je vse ok. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:27, 16. oktober 2019 (CEST) Izgleda v redu. Ampak bom jutri še enkrat pogledala. Vsebina v parametru slika mi ni najbolj všeč, ker vsebujejo še neko besedilo za navpičnico. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:10, 16. oktober 2019 (CEST) : Sem preverila. Vse je ok, razen če bi se dalo, da bi se popravila še slika (če vsebuje navpičnico): * {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg<nowiki>|</nowiki>Krk-pristanišče}} v dva ločena parametra: :: {{para|slika|Croatia Krk BW 2014-10-12 12-09-54.jpg}} in {{para|napis|Krk-pristanišče}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:26, 17. oktober 2019 (CEST) ::: Sem dodal še to in pognal čez cca 100. Če je OK, bom še čez ostale. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:45, 17. oktober 2019 (CEST) :::: Mislim, da je ok. Tako, da kar poženi. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:47, 17. oktober 2019 (CEST) ::::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 14:41, 18. oktober 2019 (CEST) ::::: Hvala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:21, 18. oktober 2019 (CEST) == Predloga:Seznami poklicev za narode == Zdaj ko je [[Predloga:Seznami poklicev za narode]] vključena v [[Predloga:Seznami narodov po poklicu|Predlogo:Seznami narodov po poklicu]], misliš, da bi bila za odstranit iz člankov ali da niti ni moteča in lahko ostane? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:12, 4. november 2019 (CET) :Po moje lahko ostane. Le v primerih splošnih seznamov ne funkcionira dobro npr. [[Seznam astronomov]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:33, 4. november 2019 (CET) U, pa res, čisto spregledal. Mogoče bolj enostavno, da naredim kar rv, glede na to, da druga predloga ostane in se potem seznama podvajata. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:56, 4. november 2019 (CET) == Pridevnik slovenski == Sporti, ali je pridevnik slovenski v seznamih osebnosti res potreben? --[[Posebno:Prispevki/193.2.70.252|193.2.70.252]] 10:30, 13. november 2019 (CET) :Če gre za sezname po občinah, bi bilo morda res bolje to izpustiti in narodnost označiti le za tuje osebnosti, ki so bolj redke. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:46, 13. november 2019 (CET) == Povezava na Wikidata == Pozdravljen, opazil sem, da si mojo novo stran 'James Horner' povezal na Wikidata. Stvar je zelo priročna, vendar povezave ne znam vstaviti sam. Bi mi morda povedal, kako se to naredi, saj bi mi prihranilo veliko nepotrebnega dela, ker podatke v tabele vnašam ročno. Lep pozdrav [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] ([[Uporabniški pogovor:HenrikBaun|pogovor]]) 12:27, 24. december 2019 (CET) :Obstaja več možnosti. Najenostavnejša je, da klikneš levo pod jeziki na dodaj povezave in v obrazcu vpišeš npr. jezik en in ime članka tam. Druga možnost je, da greš na [[Wikipodatki|Wikipodatke]] in ga dodaš v stolpcu Wikipedija (v tem primeru na [https://www.wikidata.org/wiki/Q106221]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:39, 24. december 2019 (CET) == Filmi po režiserju == Ko si se ravno lotil, sem že razmišljal pred kratkim, da bi bilo bolje predelati obstoječe podkategorije v [[:Kategorija:Filmi po režiserju]] po tvojem formatu "Filmi v režiji XY", ker [[:Kategorija:Filmi Jožeta Babiča‎]] je malo dvoumno - vsaj v par primerih je v taki kategoriji film, ki ga je XY produciral, ne režiral (za slednje bi bilo potem "Filmi v produkciji XY"). Naj jaz uredim ali boš ti s skripto? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:01, 16. januar 2020 (CET) :Prestavljati strani z botom mislim, da mi ne pusti, tako da bo treba prestaviti ročno, prekategorizacijo pa tako z orodjem Cat-a-lot. Se pa strinjam, da je bolje z v režiji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:05, 16. januar 2020 (CET) ::Ne, saj prestavljanja ni toliko, da bi bilo smiselno komplicirat, mislil sem prekategorizacijo filmov. <s>Se bom jaz popoldan pozabaval s cat-a-lot</s>. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:36, 16. januar 2020 (CET) ::EDIT: vidim, da si že v akciji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:37, 16. januar 2020 (CET) ::: {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:49, 16. januar 2020 (CET) == Predloga:Infopolje Francoska občina == Za vse članke, ki uporabljajo sedaj že posodobljeno [[Predloga:Infopolje Francoska občina]] imam delo za bota, če boš imel čas: # izbris predloge <nowiki>{{Koordinatni odstavek|.....}}</nowiki>, ki je običajno na vrhu strani # izbris odvečnih parametrov (ne glede na vsebino, ki jo nosijo): hectares, nomcommune, logitude, latitude, sans, date-sans, dens, date-dens, département, région # preimenovanje parametrov ::* insee = INSEE ::* cp = postal code ::* maire = mayor ::* mandat = term ::* intercomm= intercommunality ::* alt moy= elevation m ::* alt mini= elevation min m ::* alt maxi= elevation max m ::* km²=area km2 ::* area = area km2 # dodajanje novih parametrov na začetju infopolja ::* <nowiki>|commune status = [[Občine Francije|Občina]]</nowiki> # dodajanje novih parametrov na koncu infopolja ::* <nowiki>|coordinates = <!-- wikipodatki --></nowiki> ::* <nowiki>|population = {{France metadata Wikidata|population_total}}</nowiki> ::* <nowiki>|population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}</nowiki> ::* <nowiki>|population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}</nowiki> --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:36, 1. marec 2020 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Naredil sem nekaj testnih urejanj, je pa problem, če infopolje ni enako oblikovano kot pri večini (| na desni) npr. kot [[Mont Saint-Michel]]. Morda bo treba te ročno ali z botom, če jih bo veliko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:58, 1. marec 2020 (CET) ::* Ena moja napaka: izbrisati je potrebno parameter longitude in (ne logitude) ::* [[Villefranche-sur-Mer]] ima nove parametre vključene v napačno predlogo ::* Če je možno še odstraniti črko m v vsebini parametrov alt moy, alt mini in alt maxi - tako da ostane le število; {{para|1=elevation min m|2=255 m}} ::* Bomo videli, koliko bo ostalo tistih, ki nimajo večinske oblike (| na desni). Se jim lahko zaenkrat izogneš. Bom kasneje za vse nepopravljene naredila eno začasno kategorijo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:57, 1. marec 2020 (CET) :::{{ping|Pinky sl}} naredil sem še nekaj testnih urejanj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:54, 1. marec 2020 (CET) Sporti hvala. Sedaj izgleda ok. Mislim, da lahko zaženeš bota. Jaz bom dosegljiva šele jutri zvečer ali pojutrišnjem. Tako da se ponovno slišiva takrat. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 22:15, 1. marec 2020 (CET) :{{urejeno}}, bolj ali manj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:32, 2. marec 2020 (CET) ::* Sem pregledala ... priplazila se je nekje napaka ([[Amancey]], [[Domme]], ... glej [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] - vsi, ki so umeščeni pod črko D) => "date=xxxxcoordinates = <!-- wikipodatki -->|" ::* Mislim pa , da vsi, ki so v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Francoska občina z neznanimi parametri]] umeščeni pod črko L, pa imajo infopolje oblikovano (| na levi) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:02, 4. marec 2020 (CET) ::: Sem še te iz kontrolne kategorije, kjer so zdaj le še 3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:04, 5. marec 2020 (CET) :::: {{u|GeographieMan}} in Sporti: Sem tistih nekaj preostalih iz obeh sledilnih kategorij popravila ročno. Sporti in GeographieMan, hvala za sodelovanje- mislim, da je tole zaključeno. Se že veselim naslednjega izziva. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:27, 7. marec 2020 (CET) ::::: Lepa hvala tudi tebi {{u|Pinky sl}}. Sem bil zadnjih nekaj dni bolj malo dosegljiv, se bom pa ob priliki spet posvetil urejanju francoskih občin ter posodobitve vseh departmajev in drugih stvari. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 19:52, 7. marec 2020 (CET) == Ali je to tehnična napaka? == Zdravo! A ne veš kaj je to v članku [[Đuro Blažeka]]? Na spletni strani wikidata.org sem dodal infopolju slike iz commonsa. Vendar se pojavijo vse te slike samo v slovenski wikipediji. V nobeni drugi wikipediji (bolgarska, srbska, ruska) ni ta napaka. Kaj je to? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 18:24, 25. april 2020 (CEST) :Če je slik več moraš najbolj primerni za infopolje nastaviti višjo prioriteto (želeno mesto) in pokaže le to, kot sem že naredil za Blažeko. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:53, 25. april 2020 (CEST) Jasno. Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 19:17, 25. april 2020 (CEST) ==Administratorstvo== Sporti, vem, da si že velikokrat odklonil pobudo, da bi postal administrator, a še vedno nas je dosti, ki bi ti radi podelili ta status. Predvsem bi si z dodatnimi orodji olajšal delo, ki ga že tako ali tako vseskozi vestno opravljaš. Moj zadnji argument je, da nam kronično primanjkuje dejavnih administratorjev. Kaj praviš? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 13:52, 12. maj 2020 (CEST) :OK bom pa tokrat sprejel, če je res suša z administratorji. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:50, 13. maj 2020 (CEST) ::Super in hvala! Pripravim glasovanje.[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:54, 13. maj 2020 (CEST) == Marta Remškar == Pri geslu Marta Remškar, prosim za pomoč pri izbrisu fotografije Marte Remškar, da se jo lahko naloži na wikimedia commons, dodala bom tudi link na dotično št. revije. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:24, 13. maj 2020 (CEST) : Mislim, da mi je sedaj uspelo - bi lahko prosim preveril, kako je z licencami pri fotografiji v wikimedijini zbirki? Sliko sem izbrisala sama in ponovno naložila na stran Marte Remškar. Hvala. [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] ([[Uporabniški pogovor:Zagarjera|pogovor]]) 21:58, 13. maj 2020 (CEST) :: {{urejeno}}. Če je fotografija objavljena pred letom 1970, zanjo velja licenca [[:commons:template:PD-Slovenia|PD-Slovenia]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 22:30, 13. maj 2020 (CEST) == Deletion == Can you please delete [[Ppt]]? Thank you--[[Uporabnik:ValeJappo|ValeJappo]] ([[Uporabniški pogovor:ValeJappo|pogovor]]) 08:42, 28. maj 2020 (CEST) :Done.--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 08:51, 28. maj 2020 (CEST) ==Bot== Glede na zadnje popravke v člankih [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Portugalski imperij]], prosim povej svojemu botu, da sta obliki ''željen'' in ''odkoder'' po SSSK sprejemljivi. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:05, 17. junij 2020 (CEST) :Popravki so večinoma po [[Wikipedija:Pravopisni priročnik]] in tudi po [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2016-06-07#Pravopis]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:46, 17. junij 2020 (CEST) ::''Željen'' je sprejemljivo v kontekstu "slave željen človek" (željan), v npr. "do željene prekinitve" ((za)želene) pa mislim, da ne. ::Sporti, mogoče bi lahko sprogramiral bota, naj ignorira vsebino znotraj sklicev (''<nowiki><ref></nowiki>'' ali ''<nowiki>{{navedi xy}}</nowiki>'')? S tem bi odpravil ponavljajoče se lažne alarme, kot je [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Indira_Radić&action=history ta]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:07, 17. junij 2020 (CEST) == Waltz's Slovenian roots through his mother == Hello, I was thinking maybe you could give me your opinion on this https://en.wikipedia.org/wiki/Talk:Christoph_Waltz#Slovenian_heritage I've proven that Christoph Waltz has Slovenian roots (through his mother, née Urbancic) and is related to [[Josipina Turnograjska]], but some editors are trying to deny this and I do not understand why. I'm trying to [[Assume good faith|assume good faith]], but the this whole thing really puzzles me. Anyway, I hope that by reading the talk through you will be able to put things in order. Thanks. == Pomoč pri licenciranju == [[Uporabnik:Sporti|Sporti]], prosim te za nasvet/pomoč proti [[:c:User talk:Hladnikm#Copyright status: File:Antonija Mihelic Dingolfing.jpg čistilni akciji admina]] v Zbirki. Povojnih neobjavljenih anonimnih slik (npr. <nowiki>File:Delavke v tovarni Iskra Lipnica.jpg</nowiki>) pa ne bom branil. Ali obstaja možnost, da jih v Wikiknjige naložim lokalno, tako kot na Wikipediji?--[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 15:40, 22. november 2020 (CET) :Za nalaganje lokalno mora biti slika prosta kot za Zbirko ali nujna za ilustracijo članka - [[poštena uporaba]]. Prvo slika morda pade pod [[:Commons:Template:PD-GermanGov]], če so izkaznico izdali uradni nemški organi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:19, 23. november 2020 (CET) ::Žal ni šlo, [[:b:Wikiknjige:Pod lipo#Nalaganje slik lokalno|tule]] zdaj poskušam drugače, mogoče se pridružiš pobudi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:19, 5. december 2020 (CET) == 3. januar == Pozdravljen, zakaj je bilo moje urejanje pri 3. januarjem razveljavljeno? Jaz (mislim) da sem jo dodal pod pravilen datum.? Ko sem bral slovenske medije, sem jo najprej hotel dodati pod 24. december, toda zdravniki so jo za mrtvo razglasili 3. januarja. Hvala --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:05, 5. januar 2021 (CET) :Ja, ampak včerajšnja novica se je izkazala za napačno[https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/tanya-roberts-se-zivi-svet-prehitro-razglasil-igralkino-smrt/547897]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 5. januar 2021 (CET) ::Se posuvam z pepelom. Danes še nisem prebral svoje porcije jutranjih novic. Oprosti za nesporazum. Bom naslednjič počakal kakšen dan, če kdo slučajno oživi nazaj iz onstranstva. --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 09:31, 5. januar 2021 (CET) :::Verjetno bo treba tole vrniti. Na :en Wiki je 4. januar označen kot datum smrti: [https://www.dailymail.co.uk/news/article-9114919/Bond-girl-Tanya-Roberts-DIES-65-24-hours-rep-prematurely-said-passed-away.html][https://movieweb.com/tanya-roberts-dead/] (Tokrat pa verjetno zadnjič). --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 17:51, 5. januar 2021 (CET) == Erich von Däniken == Pravkar si izbrisal članek o von Dänikenu, ki sem ga začel, z obrazložitvijo, da je prekratek. Res je obsegal le en stavek, vendar sem ga imel namen dopolniti, če mi ga ne bi izbrisal. {{nepodpisani|Nekdopac}} :Bom jaz razložil, ker sem ga označil za izbris. Ponavadi se vključi oznako {{tl|v delu}} ali pa se stran razvije v peskovniku in šele nato prestavi v glavni imenski prostor. LP, --[[Uporabnik:A09090091|A09090091]] ([[Uporabniški pogovor:A09090091|pogovor]]) 22:20, 23. januar 2021 (CET) == Skupinska slika 14. vlade RS == Pozdravljen. Prosil bi za pomoč. Urejam stran [[14. vlada Republike Slovenije|aktualne vlade]]. V začetku je nekdo naložil skupinsko fotografijo vlade ob imenovanju, a je bila kasneje izbrisana. Glede na to, da so v wiki zbirko naložene fotografije večine zadnjih vlad, se mi zdi škoda, da tu nastane luknja. Ne spoznam se (še) na legalno nalaganje tujih fotk (v smislu fair use), zato te prosim za pomoč. Hvala že v naprej :) --Pv21 20:51, 29. januar 2021 (CET) : Težava je v zastarelem dovoljenju [[:commons:Template:Photo archive Vlada.si]], ki za novejše slike ne velja več. Edina možnost je dovoljenje preko [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo|OTRS]] kot za [[:File:13. vlada Republike Slovenije.jpg|sliko zadnje vlade]]. [[Poštena uporaba]] pride v poštev le, ko ni več druge možnosti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:01, 30. januar 2021 (CET) == Geslo Maja Božič == Živio, zakaj je bilo geslo Maja Božič popravljeno in te preusmeri na Maja Peteh. Lep pozdrav Bojan :Si bom jaz dovolil odgovoriti. Očitno se je tole malo pomešalo in je kolega {{u|Hladnikm}} tole uredil. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:14, 3. februar 2021 (CET) Sporti, sprememba podatkov v normativni kontroli v članku o Maji Božič mi ne gre od rok. Maja mi je sporočila, da ona ni poročena Peteh, kot njena soimenakinja z enakim poklicem (ki pa nima gesla). Članek sem preimenoval nazaj na Maja Božič, ne znam pa poskrbeti, da se ne bodo videli rojstni podatki; na Wikipodatkih se mi jih zdi škoda zbrisati. Brisal sem napačno šifro raziskovalca, uredil conor.si, kako dobiti druge številke za Wikipodatke, pa ne vem. Na pomoč, --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:24, 3. februar 2021 (CET) :Datum in kraj rojstva sta prava ali ne? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:28, 3. februar 2021 (CET) ::Sta prava, vendar prosi, da se ne bi videla. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 18:32, 3. februar 2021 (CET) :::Letnico ima že na [https://plus.si.cobiss.net/opac7/conor/70944611 cobissu], datum se pa BP odstrani, ker tako nima vira. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:38, 3. februar 2021 (CET) ::::Kaj pa če se ga nastavi kot ''no value'' ali kaj podobnega? --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:58, 3. februar 2021 (CET) == Predloga == Hi, {{tl|rk}} and {{tl|rk-d}} were in 2010 ported by Neznanec from EN-Wiki. Since Neznanec made his last edit in 2015 (so he's no longer active) and you made an edit on {{tl|rk-d}} I'm asking you. Are you able to port [[:en:template:hbicon]] from EN-Wiki to something like "rkikon"? TIA --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 11:06, 4. februar 2021 (CET) :{{urejeno}} - {{tl|Rkikona}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:59, 4. februar 2021 (CET) ::: thx, I created {{tl|modri karton}} and added it to {{tl|Rokometni rezultat}} and {{tl|Rokometni rezultat/dok}}. {{tl|modri karton/dok}} is still missing. Can you verify if it's done so far correct? ::: In {{tl|Rokometni rezultat}} is this line: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> ::: Shouldn't it be?: ::: <syntaxhighlight> {{ #if: {{{FT|}}} | '''FT:''' {{{FT}}} '''[[Podaljšek (šport)|Po podaljšku]]:''' | }}{{ #if: {{{podaljšek1|{{{OT1|}}}}}} | &nbsp;{{{podaljšek1|{{{OT1}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek2|{{{OT2|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek2|{{{OT2}}}}}} | }}{{ #if: {{{podaljšek3|{{{OT3|}}}}}} | ,&nbsp;{{{podaljšek3|{{{OT3}}}}}} | }} | }} </syntaxhighlight> :::<nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|2}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> instead of <nowiki>{{{podaljšek2|{{{OT</nowiki>{{Barvapis|red|1}}<nowiki>}}}}}}</nowiki> ::: And what is "podaljšek3" or "OT3"? 7-meters? ::: --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:28, 4. februar 2021 (CET) :::: {{tl|modri karton/dok}} created as well. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 16:45, 4. februar 2021 (CET) ::::: Looks OK to me, fixed {{tl|Rokometni rezultat}} by [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3ARokometni_rezultat&type=revision&diff=5443464&oldid=5443397], not sure about OT3. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:37, 4. februar 2021 (CET) :::::: Maybe is smth like ''off-time'' and its 3rd redemption? Hope it helps, greetings! --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:41, 4. februar 2021 (CET) ::::::: In handball, if the score is tied after 60 mins (2x30min), they play overtime of 2x5min. If the score is tied, they play a second overtime of 2x5min. If after 2 overtimes the score is still tied, it's 7 meter shooting (each team 5), if still tied after 2x5 7 meters, it's sudden dead 7 meter (each team 1 until 1 team scores and the other misses). In football it's 2x45min, if tied only 1 overtime of 2x15mins, if still tied 11 meter (penalty) shooting (each team 5), if stll tied sudden dead 11 meter. Anyway a third overtime does not exist in handball unless you consider the 7 meter shooting as such. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 18:53, 4. februar 2021 (CET) Maybe you find this interesting too: [[Uporabniški_pogovor:Pinky_sl]]: {{tl|navbar}} subject. --[[Uporabnik:Sb008|Sb008]] ([[Uporabniški pogovor:Sb008|pogovor]]) 19:03, 4. februar 2021 (CET) == Infopolje Zgradba - delo za bota == Sem posodobila {{tl|Infopolje Zgradba}}, ki sedaj bere koordinate iz Wikipodatkov. Vse strani, ki bi jih bilo treba popraviti so umeščene v [[:Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Zgradba z neznanimi parametri]]. # izbrisati je treba parametre: longm,longd,lats,iso_region,latm,latd,coordinates_display,longs,longEW,latNS # izbrisati je treba parametre: map caption,map type,map size, visitors # parametra url ali web spremeniti v website # parameter title spremeniti v name --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 08:57, 12. april 2021 (CEST) :{{ping|Pinky sl}}: naredil sem nekaj testnih urejanj, imajo pa nekateri še druge neznane parametre npr. director ([[Ashmolov muzej]]) ali dome_dia_inner in še 5 podobnih ([[Mošeja Mohameda Alija]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:55, 12. april 2021 (CEST) *map caption,map type,map size izbriši le, če so imena parametrov brez podčrtaja parameteri s podčrtajem map_caption,map_type,map_size so ok) *tudi parameter "director" se lahko izbriše *+ "mape_type" ali "mape type" je treba spremenit v map_type *parameter "coordinates" je ok in se ga načeloma lahko pusti. Popraviti je treba ime klicane predloge <nowiki>| coordinates = {{coord....}}</nowiki><nowiki></nowiki> v <nowiki>| coordinates = {{koord novi|.....}}:</nowiki> *Tiste strani, ki bodo ostae v kategoriji .... tem je verjetno treba zamenjati predlogo, ali pa urediti na roko. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:36, 12. april 2021 (CEST) ::Naredil sem še nekaj testnih urejanj, kaj pa je s [[Kuvajtski stolpi]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:04, 12. april 2021 (CEST) ::: "coordinates_region" je prav tako treba izbrisati. Napaka, da se ne izriše zemljevid, pa je v neobstoječi lokacijski karti. Občasno pregledem [[:Kategorija:Strani z napakami v skripti]], kjer se pojavijo takšne strani in jih ročno popravim. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:14, 12. april 2021 (CEST) : {{opravljeno}}, preostalih 92 bo treba pa ročno. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:30, 12. april 2021 (CEST) :: {{Hvala}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:45, 12. april 2021 (CEST) == Preverite osnutek članka == Hello {{Ping|Sporti}}, I wrote the draft https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:BarbaraLuciano13#Bibliografija of an article, concerning a well-known Italian artist https://en.wikipedia.org/wiki/Andrea_Benetti_(artist) Now I need someone to controll the text. Can you help me? If you can't help me, can you tell me who I can turn to? Thank you so much for your help, --[[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] ([[Uporabniški pogovor:BarbaraLuciano13|pogovor]]) 15:25, 2. julij 2021 (CEST) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:42, 2. julij 2021 (CEST) == Images from Wiki Loves Monuments 2021 == Živijo Sporti! V kategoriji preverjam vse novo prispele fotke v [[:c:Category:Cultural monuments of Slovenia]]. Preverjam jim ustreznost EŠD-ja, povezujem z Wikipodatki; če jih je za en spomenik več in še nimajo kategorije, kategorijo ustvarim in prav tako povežem z WD. Uporabnika tudi obvestim, če objavljena slika ne ustreza zahtevam, tj. spomenik nima primernega statusa. Če ti ni odveč, ali bi jih lahko pustil v kategoriji in jih od tam odstranim jaz, ko jih še jaz obdelam. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:17, 5. oktober 2021 (CEST) :OK, seveda. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:48, 5. oktober 2021 (CEST) == How we will see unregistered users == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <section begin=content/> Hi! You get this message because you are an admin on a Wikimedia wiki. When someone edits a Wikimedia wiki without being logged in today, we show their IP address. As you may already know, we will not be able to do this in the future. This is a decision by the Wikimedia Foundation Legal department, because norms and regulations for privacy online have changed. Instead of the IP we will show a masked identity. You as an admin '''will still be able to access the IP'''. There will also be a new user right for those who need to see the full IPs of unregistered users to fight vandalism, harassment and spam without being admins. Patrollers will also see part of the IP even without this user right. We are also working on [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation/Improving tools|better tools]] to help. If you have not seen it before, you can [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|read more on Meta]]. If you want to make sure you don’t miss technical changes on the Wikimedia wikis, you can [[m:Global message delivery/Targets/Tech ambassadors|subscribe]] to [[m:Tech/News|the weekly technical newsletter]]. We have [[m:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation#IP Masking Implementation Approaches (FAQ)|two suggested ways]] this identity could work. '''We would appreciate your feedback''' on which way you think would work best for you and your wiki, now and in the future. You can [[m:Talk:IP Editing: Privacy Enhancement and Abuse Mitigation|let us know on the talk page]]. You can write in your language. The suggestions were posted in October and we will decide after 17 January. Thank you. /[[m:User:Johan (WMF)|Johan (WMF)]]<section end=content/> </div> 19:19, 4. januar 2022 (CET) <!-- Message sent by User:Johan (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Johan_(WMF)/Target_lists/Admins2022(7)&oldid=22532681 --> ==Can you create article?== I want you to create article about 2 Thai people in Slovenian language, beacause I can't speak and understand Slovenian Language. * [[Vajiralongkorn]] ([[:en:Vajiralongkorn|en]]) * [[Thaksin Shinawatra]] ([[:en:Thaksin Shinawatra|en]]) --[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:29, 21. januar 2022 (CET) :@[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]]: Please post such requests on [[Wikipedija:Želeni članki]], but we cannot guarantee any response. I don't know of any editor, who is interested in (probably) Thailand. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:37, 21. januar 2022 (CET) ::OK, sir--[[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] ([[Uporabniški pogovor:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|pogovor]]) 08:37, 21. januar 2022 (CET) == Vir podatka == Pozdravljen. V wikipodatkih si pred časom dodal državljanstvo osebe [[Anton Resen]], o katerem je članek v slo wiki, ki se sklicuje na Primorski slovenski biografski leksikon. Ker v tem leksikonu ni podatkov o državljanstvu, bi te prosil za vir, ki si ga uporabil. Podatek me zanima iz privatnih razlogov. Hvala za sodelovanje. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 21:15, 18. februar 2022 (CET) :Država je bila dodana le glede na kategorizacijo, tako da lahko popraviš, če najdeš natančnejši podatek. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:09, 19. februar 2022 (CET) ::Moj »natančnejši podatek« je samo osebno poznanje tega človeka, zato ga ne morem vnesti v članek. Se mi pa zdi neprimerno, da so uporabnikom na razpolago nepravilni ali dvomljivi podatki. V tem primeru gre namreč za zapuščino, v glavnem korespondenco, za katero se že več let potegujejo razni upravičenci; eni od teh se sklicujejo prav na državljanstvo in citirajo wikipedijo kot dokaz – zato iščemo primarni vir. Vsekakor bom popravil, če in kadar mi bo uspelo priti do gotovega vira. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:44, 19. februar 2022 (CET) == Preveč neobstoječih notranjih povezav == Oprosti, da se oglašam, ampak sprašujem kakšen pomen ima taka množica notranjih povezav na imena vseh dirkačev v članku [[Dirka po Poljski]]. Ali resno misliš, da bodo kdaj članki napisani?!--[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) 09:58, 23. marec 2022 (CET) :Nekateri zagotovo bodo, drugi mogoče, kot je rekel [[Yogi Berra]] je težko napovedovati, sploh prihodnost. Ni pa PMM nič narobe z njimi glede na dogovor - [[WP:RDEČA POVEZAVA]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:24, 23. marec 2022 (CET) == Sapporo < Saporo - delo za bota == Živjo, potreboval bi pomoč tvojega bota in sicer bi želel, da se vse oblike imena mesta [[Sapporo]] zapišejo brez enega p-ja. Torej: *Sapporo => Saporo *Sappora => Sapora *Sapporu => Saporu *Sapporom => Saporom — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:42, 11. avgust 2022 (CEST) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:27, 12. avgust 2022 (CEST) ::Hvala! :) — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:45, 12. avgust 2022 (CEST) :::@[[Uporabnik:Sporti|Sporti]]: imam še nekaj zadev za bota :::* Hej'an => Heian :::* Niigata => Nigata :::* Tottori => Totori :::Sledi serija japonskih nogometnih klubov iz kategorija:Nogometaši po klubu na Japonskem, katerih imena kategorij so prečrkovana, a zapisana v napačni (angleški) obliki pri posameznem igralcu v infopolju. Vzemi si čas in hvala v naprej. :::* Albirex Niigata => Albirex Nigata :::* Fagiano Okayama => Fagiano Okajama :::* Fujieda MYFC => Fudžieda MYFC :::* Gainare Tottori => Gainare Totori :::* Nippon Steel Yawata SC => Nipon Steel Javata SC :::* JEF United Chiba => JEF United Čiba :::* Furukawa Electric => Furukava Electric :::* Yokohama => Jokohama :::* Júbilo Iwata => Júbilo Ivata :::* Kashima Antlers => Kašima Antlers :::* Kashiwa Reysol => Kašiva Rejsol :::* Kawasaki Frontale => Kavasaki Frontale :::* Kyoto Purple Sanga => Kjoto Purple Sanga :::* Kyoto => Kjoto :::* Montedio Yamagata => Montedio Jamagata :::* Nagoya Grampus Eight => Nagoja Grampus Eight :::* Omiya Ardija => Omija Ardidža :::* FC Ryukyu => FC Rjukju :::* Sanfrecce Hiroshima => Sanfrecce Hirošima :::* Toyo Industries => Tojo Industries :::* Shimizu S-Pulse => Šimizu S-Pulse :::* Shonan Bellmare => Šonan Bellmare :::* Thespa Kusatsu => Thespa Kusacu :::* Tochigi SC => Točigi SC :::* Tokushima Vortis => Tokušima Vortis :::* Urawa Reds => Urava Reds :::* Zweigen Kanazawa => Zweigen Kanazava :::P.S.: računaj, da te bom morda še potreboval. Še enkrat hvala. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:09, 15. avgust 2022 (CEST) ::::{{urejeno}}, edino preostale [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Posebno:Iskanje&limit=100&offset=0&ns0=1&search=Kyoto Kyoto] bo treba ročno, ker bi bilo preveč napačnih ali delnih prevodov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:22, 16. avgust 2022 (CEST) :::::Bom uredil, imam pa še nekaj novih: :::::* <strike>Mitsubishi Motors => Micubiši Motors</strike> :::::* <strike>Hitachi => Hitači</strike> :::::* Fujita Industries => Fudžita Industries :::::* <strike>Nippon Steel => Nipon Steel</strike> :::::* Bellmare Hiratsuka => Bellmare Hiracuka :::::— <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 09:50, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::PMM so blagovne znamke preveč poznane po angleški transliteraciji (sploh Mitsubishi in Hitachi), da bi bilo smiselno popravljati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:34, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::Imaš prav, črtano. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:44, 16. avgust 2022 (CEST) ::::::::Tudi v naslednjih dveh primerih, kjer je kombinacija japonske in angleške besede, je to mednarodna blagovna znamka korporacije, ki je pmm ne bi smeli podomačevati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 10:51, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::Iz pravopisa 8.0 "Pri prevzemanju iz jezikov z nelatiničnimi pisavami občna poimenovanja zapisujemo pisno podomačeno, enako velja za lastna imena iz ciriličnih pisav. Pri lastnih imenih iz drugih pisav pa sledimo mednarodnim načinom prečrkovanja, če obstajajo." Ker je japonščina nelatinična pisava bi rekel, da to tukaj pride v veljavo. Seveda pa je treba tudi upoštevati kot si sam rekel "poznanost" oz "razširjenost" nekega imena blagovne znamke v slovenščini, na kar prej nisem bil pozoren... Šel sem pogledat Gigafido in za "Fujita Industries" mi ne najde ničesar, za "Nippon Steel" pa okoli 40 zadetkov. Kako se zdaj ravnati iskreno nimam pojma, ker dvomim, da obstaja kakšno merilo, ki bi povedalo kdaj je neko ime ustaljeno. Podobno zadevo sem pred nekaj dnevi naslovil na jezikovno svetovalnico (glede imena japonskega otoka Iwo Jima) in pričakujem odgovor v nekaj tednih. Zaenkrat bom Nippon Steel črtal drugo ime pa pustil, ker očitno pred 13. 6. 2019 (ko je bila narejena gigafida 2.0) ni nihče o tej znamki pisal. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:24, 16. avgust 2022 (CEST) :::::::::{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:33, 17. avgust 2022 (CEST) == Karl oz. Carl Vogl == @[[Uporabnik:Sporti]], kolegica me je opozorila, da avstrijski slikar Karl (Carl) Vogl (https://www.degruyter.com/database/AKL/entry/_00159298/html), čigar dve sliki, Luizo Pesjakovo (https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein_-_Luiza_Pesjak_kot_nevesta.jpg) in Antona Martina Slomška (https://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Carl_Vogel_-_Anton_Martin_Slom%C5%A1ek.jpg), si postavil v Zbirko, ni identičen z nemškim slikarjem Karlom Christianom Voglom von Vogelsteinom (https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Carl_Christian_Vogel_von_Vogelstein), pod čigar imenom se zdaj v Zbirki nahajata. Boš opis slik lahko ustrezno popravil? --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:24, 6. september 2022 (CEST) :{{ping|Hladnikm}}: {{urejeno}}.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:54, 6. september 2022 (CEST) ? == Prikaz podatkov iz Infopolje Osebe == Zdravo, zanima me, kako to, da se podatki, ki so vpisani v Infopolje o osebi v Wikidata, ne prikažejo v celoti na Wikipediji. Primer je geslo Kornelija Ajlec. Prvi vprašanje je torej zakaj se to ne prenaša v celoti. Drugo vprašanje pa je, če lahko torej infopolje osebe, za znanstvenike raje uporabljam predlogo Infopolje Znanstvenik in uredim kar v Urejanju s kodo? lp Bojan [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] ([[Uporabniški pogovor:Bb63lj|pogovor]]) 11:05, 30. september 2022 (CEST) :Prikazujejo se podatki, za katere je ta možnost že omogočena (več na {{tl|Infopolje Oseba}}), za znanstvenike pa je namenjeno {{tl|Infopolje Znanstvenik}}, <s>samo to še ne zna črpati iz Wikidata, zato je treba vse vnesti lokalno</s>.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 30. september 2022 (CEST) :: Tudi Infopolje znanstvenik kar nekaj podatkov črpa iz Wikipodatkov, če jih je nekdo tam pač vnesel. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:59, 30. september 2022 (CEST) == Nogometaši == Hej. Samo iz firbca: je trenutno serijo člankov o slovenskih nogometaših mogoče navdihnilo poglavje "Wannabe enciklopedisti" v knjigi ''3:0 b.b.'' Tima Dobovška? Če ja, kaj piše tam not? Sklepam, da ni najbolj laskavo, knjige pa ni prav enostavno dobiti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 21. januar 2023 (CET) :Ne, nima veze s knjigo, le zdelo se mi je precejšnje pomanjkanje na tem področju. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:19, 21. januar 2023 (CET) == [[user:‎163.159.1.145]] == please block ‎[[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] persistent vandalism on [[Urška Klakočar Zupančič]]. ]] } [[Uporabnik:Sakura emad|Sakura emad]] ([[Uporabniški pogovor:Sakura emad|pogovor]]) 11:56, 24. januar 2023 (CET) :{{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:58, 24. januar 2023 (CET) ==SportiBot== Zdravo, Sporti. Prosim, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Dom_politi%C4%8Dnih_organizacij&diff=prev&oldid=5491553&diffmode=source preveri to urejanje] in popravi v člankih, kjer je še taka napaka. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:44, 25. marec 2023 (CET) :{{urejeno}}, ta je bil edini. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:30, 26. marec 2023 (CEST) == Predloga:Infopolje Album - delo za bota == Živjo, večina člankov (okoli 1500), ki trenutno uporabljajo [[Predloga:Infopolje Album]] iz nekega razloga uporabljajo parametre z veliko začetnico, kar je precej problematično za prevajanje angleških člankov, kjer se uporablja parametre z malo začetnico. Problem pa imam sedaj tudi pri posodobitvi predloge. Zanima me, če je z botom možno v vseh člankih, ki uporabljajo <code><nowiki>{{Infopolje Album ... }} ali {{Infobox Album ...}} idr.</nowiki></code> spremeniti parametre recimo na primeru članka [[Laibach (album)]] |Name v |name; |Type v |type itn.? Če je to sploh možno prosim sporoči, in ti bom napisal podrobna navodila za vsak parameter, ki ga je potrebno spremeniti. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:18, 30. julij 2023 (CEST) :Dalo bi se, verjetno pa bi bilo bolj koristno popraviti predlogo, da bi sprejemala obe varianti. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:28, 30. julij 2023 (CEST) :: Bolj pametno je prilagoditi predlogo, da bo sprejemala obe varianti parametrov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:47, 30. julij 2023 (CEST) == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Seznam naselij v Sloveniji == Sporti, ali bi se dalo v [[Seznam naselij v Sloveniji|Seznamu naselij v Sloveniji]] panoramske slike nadomestiti s predlogo {{tl|Slika d}}? Mislim pač, če se da z botom dobiti wikipodatkovni "Q" od vsakega naselja. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 01:18, 22. september 2023 (CEST) :Verjetno bi šlo, bo pa treba mal razmislit kako... --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:01, 22. september 2023 (CEST) ::{{ping|Janezdrilc}} Zgleda ne bo šlo zaradi omejitve 400 branj iz WD [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_naselij_v_Sloveniji_(B)&oldid=6097226] (Upodobitev lastnosti P18 je spodletela: To many entities loaded, must not load more than 400 entities.). Vseeno dodam za črke z manj kot 400 vnosi? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:59, 23. september 2023 (CEST) Aha, če prav razumem, je strani z več kot 400 vnosi samo treba "razrezat" na več delov in te dele shranit na samostojne strani, ki so lahko kasneje izbrisane. Dobro, lahko najprej dodaš za črke z manj kot 400 vnosi, ostale pa bom zatem shranil po delih na začasne podstrani. Edino, bolj praktično se mi zdi, če so Slike d v prvem stolpcu, ne v zadnjem, pa da na vrhu piše kar "Slika" namesto "Panorama" – ni nujno namreč, da bo vsako naselje imelo panoramsko sliko. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 19:58, 23. september 2023 (CEST) :{{ping|Janezdrilc}}Torej je tako OK kot v [[Seznam naselij v Sloveniji (A)]]? Več kot 400 imajo poleg B še G, K, P in S. Če bo to res delovalo za nad 400 je pa treba poskusit. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:05, 24. september 2023 (CEST) O, super. Tako, ja. Lahko kar še ostale narediš. Za test sem naredil [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/1]] in [[Seznam naselij v Sloveniji (B)/2]]. Upam, da bo šlo tudi to. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 12:27, 24. september 2023 (CEST) Ko združim B nazaj, se izkaže, da prikaže samo prvih 400 slik. Za začetek sem [https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Wikidata:Project_chat&oldid=1980762885#footer vprašal na Wikipodatkih], če je možnost povečati omejitev na 700. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:07, 24. september 2023 (CEST) :Krajše od 400 so končane, ostalih 5 pa, če ne bo boljše rešitve, lahko razdelimo na dva seznama, kot je bilo v testu za B zgoraj. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:11, 24. september 2023 (CEST) Z razširitvijo omejitve žal ne bo nič, zato je razdelitev res najboljši plan B. Naredim potem nekaj [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6098510 takega]? --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 14:06, 25. september 2023 (CEST) :Ja, če pa kdaj dvignejo omejitev v prihodnje, se pa lahko združi. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 15:40, 25. september 2023 (CEST) Pripravil sem sezname [[Seznam naselij v Sloveniji (Ba)|Ba]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Br)|Br]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ga)|Ga]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Gr)|Gr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Ka)|Ka]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Kr)|Kr]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pa)|Pa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Pog)|Pog]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sa)|Sa]], [[Seznam naselij v Sloveniji (Sr)|Sr]]. Še ena optimizacija bi bila še dobrodošla: pri imenih občin, če bi besedo "Občina" in "Mestna občina" izpustil, pa popravit bi bilo potrebno še vse povezave Občina Krško v Mestna občina Krško. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:28, 25. september 2023 (CEST) : {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:32, 26. september 2023 (CEST) Po vseh letih lahko končno rečemo, da je seznam sedaj dokončan. Hvala za posojo bota in njegovega upravljalca :) --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:41, 26. september 2023 (CEST) == [[Japljeva Biblija]] == Zdravo! Kako bi lahko povezal ta novi članek z wikidato? Ker ima članek [[Wolfova Biblija]] zelo čudno povezavo na wikidati. Zato nisem smel ustvariti novega predmeta za Japljevo Biblijo. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 12:46, 10. junij 2024 (CEST) : {{urejeno}}, v tem primeru je bilo treba ustaviti nov objekt v Wikipodatkih, ker še ni obstajal. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:50, 10. junij 2024 (CEST) == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == brisanje_slap == Spoštovani, teh vaših pravic za urejanje Wikipedia preprosto ne razumem. A vi nič ne preverite, kar vam pišem. Skratka, navodila so prezapletena, namenoma? lpsaso <nowiki>https://youtu.be/ivA2DJDbvcQ</nowiki> [[Uporabnik:Slap|Slap]] ([[Uporabniški pogovor:Slap|pogovor]]) 22:41, 8. september 2024 (CEST) :Članek [[Predsedniki slovenske nacionalne desnice]] je bil brisan, ker je bil prekratek za samostojen članek, lahko pa se vsebina vključi v članek [[Slovenska nacionalna desnica]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 09:02, 9. september 2024 (CEST) == Naselja na Koroškem v Avstriji == Sporti, veš kaj me zanima. Ali bi bilo možno, da strojno ustvarimo članke vseh naselij na Koroškem v Avstriji? Resda smo že kar nekaj let nazaj dosegli dogovor, da masovnega strojnega ustvarjanja člankov več ne dopuščamo, kar je seveda več kot razumno, vendar bi mogoče bilo vredno premisliti o tej izjemi. Velikokrat so se pokazale težave, ker imamo veliko vsebin ali oseb, ki bi rabile povezave na koroške kraje, pa imajo rdeče povezave ali pa so potem povezani na članek središč tamkajšnjih občin. Težava je posebej pereča v Wikipodatkih, kjer kot kraj rojstva ali smrti piše kar središče občine, kar je zelo zavajajoče. Čisto svoj križ so pa slovenska imena, ki jih je vedno na novo treba "locirat" s primerjanjem z nemškimi imeni in iskat obstoječe članke, ki jih večinoma seveda ni. Z ustvaritvijo člankov bi se rešili kar lepe zagate. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 15:32, 30. september 2024 (CEST) : Dalo bi seveda se, vendar je stvar dogovora, če bi bila množica škrbin koristna, v Wikipodatkih pa bi bilo res dobro urediti naselja. Imamo že npr. [[seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:47, 30. september 2024 (CEST) Aha, super. Vprašam še pod lipo. Drugače pa, če gledamo slovenska naselja, je večina člankov tudi, vsaj zaenkrat, samo škrbina z uvodno vrstico in infopoljem. Ampak ne da se povedat, kako zelo olajšajo povezovanje, iskanje krajev in nenazadnje ugotavljanje pravilnega zapisa. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 18:39, 30. september 2024 (CEST) == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> ==Praznična čestitka== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:09, 23. december 2024 (CET) |} == Pomoč pri vikipedijski strani - infobox == Pozdravljeni! Hvala za pomoč pri urejanju strani o Vladotu Vrbiču. Zanima me, če bi mi lahko pomagali pri urejanju Infoboxa, saj osebno še ne znam dodajati slik. [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] ([[Uporabniški pogovor:Fellixfellicis|pogovor]]) 11:15, 13. februar 2025 (CET) :Za uporabo slik morajo biti proste avtorskih pravic, za nalaganje so navodila na [[Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo]]. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 11:24, 13. februar 2025 (CET) == Državljanstvo Cislajtanije? == V več infopoljih sem opazil, da si na Wikipodatkih kot državljanstvo navedel [[Cislajtanija|Cislajtanijo]] (npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q12784672&diff=prev&oldid=2107080042, https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q15809&oldid=2096237008). Kolikor je meni znano je bil to le neuradni naziv za avstrijski del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] in doslej še nisem zasledil, da bi se to uporabljalo v dokumentih. Ali obstaja kakšen vir, ki dokazuje nasprotno? lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 22:31, 14. februar 2025 (CET) :Če dodaš Avstro-Ogrsko kot državo državljanstva na Wikipodatkih dobiš opozorilo ''Vrednost za država državljanstva ne sme biti Avstro-Ogrska. This state had separate citizenships for Cisleithania (Q533534) and the Kingdom of Hungary (Q25395037)''. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:16, 15. februar 2025 (CET) ::Hvala za pojasnilo. Nisem vedel, da je vnose na wikipodatkih možno omejevati na tak način. Pogledal sem si vir te navedbe ([[:wikidata:Q105813003]]), ki potrjuje, da gre pri Cislajtaniji zgolj za neuradno poimenovanje avstrijskega dela, medtem ko se je v dokumentih uporabljalo avstrijsko državljanstvo in različne domovinske pripadnosti. Za razrešitev dileme sem odprl vprašanje na [[wikidata:Property_talk:P27#The_term_"Cisleithanian_citizenship"_seems_misleading|pripadajoči pogovorni strani]]. lp, [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 18:11, 15. februar 2025 (CET) == Jože Urbanija (teolog) == Pri pisanju članka za [[Jože Urbanija (teolog)|Jožeta Urbanijo (teologa)]] sem ugotovila težavico, ki bi jih bilo morda mogoče rešiti z bibliotekarskimi viri. 1) Normativna baza imen [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor CONOR.SI] ime razrešuje kot Jože Urbanija 1941-. 2) V seznam "Poišči vire: »Jože Urbanija« teolog – novice · časopisi · knjige · učenjak · JSTOR" bi morda dodali tudi [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search COBISS+]. Vsaj pri osebah iz Slovenije bi to morda pomagalo. LP [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 16:48, 26. februar 2025 (CET) :{{ping|Pinky sl}} Verjetno bi se še Cobiss lahko dodalo v [[Modul:Find sources/links]]? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 21:46, 26. februar 2025 (CET) : Sem dodala, v virih išče kombinacijo "»Jože Urbanija« teolog", po naslovu članka. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:41, 27. februar 2025 (CET) ::Knjižnice Jožeta Urbanije teologa ne vodijo pod tem imenom, zato najdeno gradivo ni v celoti primerno. Predlagam preimenovanje Jožeta Urbanije teologa v Jože Urbanija, 1941-, kakor je voden v knjižničnih katalogih. V tem smislu sem predlagala usklajevanje poimenovanj oseb v slovenski Wikipediji z bazo CONOR.SI. V tej bazi so npr. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor?query=jo%C5%BEe+urbanija&max=50&sort=def Trije Jožeti Urbanije z razlikovanjem], ki bo delovalo pri iskanju v COBISS.SI. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:57, 19. marec 2025 (CET) :::Razločevanje oseb s poklicem v oklepaju je standard, usklajen s stotinami drugih Wikipedij. CONOR.SI po drugi strani ni konsistenten, saj je en od ostalih Jožetov Urbanij zaveden kot "Urbanija, Jože, strojništvo", zato se meni osebno ne zdi smiselno menjati sistema samo zaradi tega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:22, 19. marec 2025 (CET) ::::Hvala za pojasnilo. [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] ([[Uporabniški pogovor:ŠauperlAlenka|pogovor]]) 10:30, 20. marec 2025 (CET) == Posodobitev članka Klemen Kosi == Pozdravljeni, Sporti! Sem Klemen Kosi, subjekt članka [https://sl.wikipedia.org/wiki/Klemen_Kosi], ki ste ga nazadnje posodabljali leta 2015. Hvala za vaš prispevek! Yerpo mi je predlagal, da se obrnem na vas, saj ste aktivni na področju športa. Članek že več kot 10 let ni bil temeljito posodobljen, zato sem pripravil novo besedilo z najnovejšimi podatki o moji karieri in dosežkih (npr. hitrost 157,71 km/h v Wengnu, olimpijski nastopi, poslovne dejavnosti), podprto z viri (FIS analize, članki, PDF-ji). Ker sem COI oseba, ne želim urejati sam – bi bili pripravljeni pomagati pri posodobitvi? Besedilo in povezave lahko priložim. Kako bi to najlažje izpeljali? Hvala za vaš čas! --[[Uporabnik:Klemen Kosi|Klemen Kosi]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kosi|pogovor]]) 23:40, 6. april 2025 (CEST) == Bučinja vas possible duplicates == [[Bučinja vas]] and [[Bučinja vas, Štalenska gora]] seem to be duplicates. --[[Uporabnik:Emu|Emu]] ([[Uporabniški pogovor:Emu|pogovor]]) 08:34, 18. maj 2025 (CEST) :Thanks, {{urejeno}}. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:49, 18. maj 2025 (CEST) == Join us at the Next CEE Catch up! Learn about Temporary accounts! == Hi everyone, We want to announce the tenth '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Catch up|CEE Catch Up]]''' session, which will be dedicated to the '''Temporary accounts''', as this important change is going to affect every Wikipedia soon, so it is important for patrollers and functionaries like you to understand this change. On wikis where temporary accounts are enabled, IP addresses of unregistered editors are not visible publicly. Only those who fight spam, vandalism, harassment and disinformation have access to IP addresses there. The session will take place on '''10th of June 2025, 18:00-19:00 CEST''' (check your ''[https://zonestamp.toolforge.org/1749571200 local time]''). If you are interested in this topic, then '''[[:m:Event:CEE Catch up Nr. 10 (June 2025)|sign-up for the session here]]'''. [[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 13:17, 29. maj 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Jože Pintbah - napačna slika == Pozdravljeni. Slika na wikipedijini strani o Jožeti Pintbahu je napačna, to je slika njegovega očeta Jožefa Pintbaha (Pintbacha). LP --KrstanjTona [[Uporabnik:KrstanjTona|KrstanjTona]] ([[Uporabniški pogovor:KrstanjTona|pogovor]]) 18:13, 4. julij 2025 (CEST) :{{urejeno}} Hvala za opozorilo. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:26, 4. julij 2025 (CEST) == Marcel == Kaj bi naj bil vandalizem v prispevku o Marcelu Štefančiču, če pa je vse, kar je bilo napisano ("jebeno več nas je..."), resnica, in je podkrepljeno z dejstvi in viri?! Zapisano je "Portali, povezani s slovensko politično desnico, ga označujejo za levičarja." Z odstranjeno izjavo pa je pravzaprav samega sebe potrdil kot takega. Zakaj je torej odstranjena? Ste malo pristranski? (retorično vprašanje) [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 15:25, 8. julij 2025 (CEST) :Facebook ne velja za [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljiv vir]], le izjava brez širšega konteksta pa ni relevantna. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:54, 8. julij 2025 (CEST) ::Kaj pa ta vir, bo dovolj dober - tudi širši kontekst je zraven zelo dobro opisan: ::https://www.rtvslo.si/kolumne/j-eno-vec-nas-je-k-t-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-tocno-kateri-so/617125 [[Posebno:Prispevki/95.143.148.245|95.143.148.245]] 20:17, 9. julij 2025 (CEST) :::Kolumne niso, sploh ne tako odkrito pristranske (nasprotje od "dobro opisanega konteksta"). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:26, 9. julij 2025 (CEST) ::::Vsi vemo, da je to izrekel, obstaja videoposnetek, obstajajo viri, ker pa si je par levičarskih aktivistov očitno prisvojilo wikipedio, ki bi naj bila odprta, objava komentarja ni dovoljena! Pa čeprav je izjava kontroverzna, neprimerna in več kot očitno jasno kaže pravo naravo ne le omenjene osebe, temveč tudi tedanje 'stanje duha' in način razmišljanja v RTV SLO. Izjava, ki presega Goebbelsa, je za vas tukaj očitno nepomembna! ::::Tukaj je še en vir: [https://www.zurnal24.si/slovenija/bizarna-seja-sveta-rtv-dvema-trem-je-treba-dati-odpoved-pa-bo-mir-385936 Bizarna seja sveta RTV: "Dvema, trem je treba dati odpoved, pa bo mir" - Žurnal24] ::::Pa še en: [https://celjskiglasnik.si/video-nesprejemljivo-vec-nas-je-k-njih-njih-je-samo-ene-par-in-vemo-kateri-so-besede-ki-po-mnenju-sindikata-novinarjev-niso-groznje-ampak-odpor-proti-poskusom-omejevanja/ (Video) Nesprejemljivo! "Več nas je k njih, njih je samo ene par in vemo kateri so" - besede, ki po mnenju sindikata novinarjev niso grožnje ampak odpor proti poskusom omejevanja. - Celjski Glasnik] ::::In še en: [https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-na-soocenju-rtv-slovenija-ni-bilo-goloba-in-pivceve-575841 Soočenje: Jasnič pozabil ime človeka, ki vodi Gibanje Svoboda - siol.net] ::::Bo dovolj? [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 07:44, 17. julij 2025 (CEST) :::::Kot rečeno že nekaj dni nazaj: ob primernih referencah ni problema za dodajanje tudi "sporne izjave" ob celovitem opisu dogajanja, ampak ob blodnjah o Goebbelsu močno dvomim o slednjem. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:55, 17. julij 2025 (CEST) ::::::Blodnje o Goebbelsu? Če torej ena bolj vidnih oseb na RTV SLO pred svetovno javnostjo izjavi, da 'je njih (drugače mislečih, drugače politično usmerjenih) le ene par in da točno vedo, kdo so', je to javno izražena grožnja, ki hkrati brez kančka dvoma izkazuje politično usmerjenost večine (razen tistih 'ene par') kolektiva RTV SLO. Poleg tega primerjava v chatu, ki vas je zbodla, nima neposredne veze z objavo na Wikipedii. Verodostojni viri obstajajo, so navedeni, večkrat, torej objavite izjavo! [[Posebno:Prispevki/193.187.198.100|193.187.198.100]] 08:10, 22. julij 2025 (CEST) == Growth features - Mentorship and Community updates == ​Hi everyone, Wikimedia Foundation worked on evolving some of the growth features, primarily dedicated to the newcomers in our movement and communities. If you do not know, everyone can access them, activating them from Preferences (in the below of the page). You can learn about these features '''[[mw:Growth|here]]'''. CEE Hub is contacting you (patrollers/admins) directly as we would like to bring to your attention two of these features that we think can be useful for your community: '''[[mw:Growth/Mentor dashboard|Mentorship]]''' and '''[[mw:Growth/Community Updates|Community Updates]]'''. We noticed that the majority of the CEE language editions of Wikipedia does not have active one of these features, so we are encouraging you to check whether your wiki has these features and if not to begin community discussion if you want to introduce them to your editors. If you want to check it, you need to go to the Special:CommunityConfiguration page on your wiki, where all of the growth features are listed. If you need more support with this, please contact Growth team [[mw:Growth/Team|here]]. --[[User:TRistovski-CEEhub|TRistovski-CEEhub]] ([[User talk:TRistovski-CEEhub|pogovor]]) 14:29, 16. julij 2025 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=28802724 --> == Invitation for a session "Tools and features for Users with Extended Rights" == Hi, you are receiving this invitation as you are either patroller and/or admin in your community and [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is preparing a session called '''Tools and features for Users with Extended Rights''', which we think that it will be interesting for you. The session is organised by the CEE Hub along with Wikimedia Foundation’s Movement Communications regional specialist Natalia Szafran-Kozakowska. Speakers in the session are Product Managers and Software Engineers from Wikimedia Foundation, so you will hear recent updates, new developments, and they will answer questions. So, please think what you want to ask them and come to the session. The session will be held on '''Tuesday, December 2nd, 2025 at 17:00 CET'''. Please register yourself '''[[:m:Event:CEE Catch Up: Tools for Users with Extended Rights|here]]'''. If you have any questions, please contact me. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:45, 19. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_admins&oldid=29165186 --> == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Sporti, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:29, 19. december 2025 (CET) == Hej Slovenci == Hvaljen Jezus, lepo bi vas naprošam, da preimenujete stran nazaj na Hej Slovenci, saj je ime Hej Slovani nepravilno iz zgodovinskega in kulturnega vidika. Hvala na posluhu, Zbogom. [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] ([[Uporabniški pogovor:MinisterPatriot|pogovor]]) 20:08, 19. januar 2026 (CET) :Pesem je najbolj znana in prepoznana kot Hej Slovani (tako se je imenovala uradna himna Slovenije, slovenske vojske in tudi himna slovenskih [[Sokol (društvo)|Sokolov]]), zato ne bo preimenovanja (po [[WP:DOP|dogovoru o poimenovanju]]).--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:50, 20. januar 2026 (CET) == Franko Pisani == Spoštovani, znan je tudi datum in kraj smrti (15. november 2023 Repen), a mi ne uspe, da bi dodal v kvadratek ob imenu ... [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:11, 30. marec 2026 (CEST) :{{urejeno}}, popraviti je bilo treba na [[Wikipodatki]]h.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:14, 30. marec 2026 (CEST) ::Najlepša hvala [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] ([[Uporabniški pogovor:Sivimedved|pogovor]]) 13:18, 30. marec 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:11, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472482 --> == Infopolje Župnija == Eno tehnično vprašanje. Za {{tl|Infopolje Župnija}} razmišljam, da bi ustvaril podstran s podatki vseh župnikov, da ni treba posodabljat posameznih člankov o župnijah. Ali misliš, da bi switch s 670 vnosi, kolikor je župnij, bil preveč megalomanski in potraten ali pa to tehnično ni nič posebnega? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:15, 3. junij 2026 (CEST) :Lahko bi delovalo (bi bilo treba preizkusit, če so kakšne omejitve, kot se je pokazalo pri [[Seznam naselij v Sloveniji]]), 2. možnost pa je, da podatke o župnikih dobi iz Wikipodatkov. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 16:31, 3. junij 2026 (CEST) V Wikipodatkih tudi gre, da se na eni sami strani nahajajo vsa imena? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 3. junij 2026 (CEST) :Ne, bi morali biti na straneh od župnij. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 17:07, 3. junij 2026 (CEST) Sem stestiral pa dela: <span class="plainlinks">[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X1&oldid=6684845 Predloga:X1] ima Infopolje Župnija, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:X2&oldid=6684844 Predloga:X2]</span> pa ima switch za vse župnije. Prvim trem župnijam sem vnesel testne vrednosti in jih prav prikazuje. Tudi ni videti, da bi switch zaradi 700 vnosov imel kakšne blokade. Zgleda da ga razvijalci nimajo za tako potratnega kot ifexist, ki ima blokado pri 500 primerkih na stran. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:09, 3. junij 2026 (CEST) Kar novo {{tl|Infopolje Župnija v Sloveniji}} sem ustvaril. Mislim, da je zdaj nared za uvedbo. Če je možno, bi te – spet – prosil za pomoč. Načeloma pa bi bilo poleg preimenovanja infopolja to dvoje za naredit: * v člankih, ki imajo ''Infopolje Župnija'', so samo za pobrisat odvečni parametri. Se pravi, [[Predloga:Infopolje Župnija v Sloveniji/dok#Uporaba|tile parametri]] bi naj ostali, vsi ostali pa se pobrišejo vključno z vrednostmi. * v člankih, ki imajo še star ''Infobox RKC zupnija'', pa bi tega bilo treba prepisat in dopolnit z novim infopoljem (sem označil, kako je z obstoječimi parametri): <pre> {{Infobox RKC zupnija |image= se ohrani |caption= se ohrani |vrsta= se izbriše |ustanovljena= se preimenuje v "established" |prej= se preimenuje v "previous_name" |ukinjena= se izbriše |preimenovana= se izbriše |skofija= se preimenuje v "diocese" |zupnik= se izbriše |sedez= se preimenuje v "headquarters" |drzava= se izbriše |splet= se izbriše }} </pre> Trije članki so o župnijah, ki niso v Sloveniji in za njih ne pride v upoštev novo infopolje, ampak to se ni treba sekirat, ker moram naknadno še prilagodit dosedanje {{tl|Infopolje Župnija}} in potem še te tri članke. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:48, 10. junij 2026 (CEST) :Žal mi bot trenutno ne deluje, mogoče prevzame {{ping|Yerpo}}? --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 07:36, 11. junij 2026 (CEST) ::Bom pogledal kaj se da, verjetno v roku par dni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:36, 11. junij 2026 (CEST) : Moje skromno mnenje. Ne glede na to, ali so vpisani v člankih o župnijah ali pa na podstrani infopolja, župnike bo treba posodabljati v enakem tempu kot doslej. Ali bo na podstrani to kaj lažje opravilo kot v člankih? Jaz se bojim, da kvečjemu zakomplicira proces dobronamernemu bralcu (neizkušenemu v urejanju), ki bi želel popraviti zastarel podatek – ampak naj povedo tisti, ki članke o župnijah redno urejajo. Drugič, preimenovanje slovenskih parametrov v angleške se mi zdi ne le odveč, ampak neprimerno. Smo mar slovenska wikipedija ali angleška (ali pa le še platforma za površno prevajanje iz angleščine)? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:35, 11. junij 2026 (CEST) Posodabljanje duhovnikov je bilo do sedaj bolj kot ne neučinkovito, ker se vsako leto 1. avgusta premesti kakih 80–100 duhovnikov in to je potem problem s shranjevanjem v posamezne članke. Občasno je kakšen anonimnež sicer posodobil članek ali dva, drugače pa so bile informacije o trenutnem vodstvu zaradi zastarelosti povsem nezanesljive in neuporabne. Je pa v bistvu to poskus, če se bo posodabljanje izkazalo za kaj bolj praktično. Mislim, da se bo ta sistem hitro prijel. Parametri so v angleščini bolj zaradi naše navade, ker imamo vsa infopolja tako. Če se še komu zdi, da je za ta primer slovenščina boljša, jih lahko seveda komot prevedemo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 11:06, 11. junij 2026 (CEST) :Lahko so imena parametrov v obeh jezikih. Bi bilo to ok? — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 14. junij 2026 (CEST) :: No, "vsa infopolja imamo tako" ne iz kakšnega pravega razloga, ampak zaradi inercije oziroma iz uvidevnosti do peščice sodelavcev, ki skrbijo za predloge na slovenski wiki. Sicer pa forsiranje angleških parametrov ruši sámo idejo wikipedij v več jezikih. Jaz vztrajam, da bi se v člankih, kjer je le mogoče, uporabljati slovenski parametri (in pri infopolju Župnija v Sloveniji res ni niti enega zadržka za to); če kdo meni, da je potrebno, pa naj bodo dvojezični. Glede podstrani s podatki duhovnikov v redu. Če do premestitev prihaja "v valovih" in so sporočene nekje na enem mestu, potem bo zamišljeni sistem verjetno res boljši. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:16, 15. junij 2026 (CEST) ah40fweb9kacjrtfgmz4n7x1zwmbxa9 0 436486 6689237 6689153 2026-06-14T15:31:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689237 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG ==== Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau je bila ustanovljena delniška družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern - Avstrijski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje [[Australian Airlines|Austrian Airlines]]. Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k Deutsche Lufthansa Aktiengesellschaft. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prva letalska družba, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal. ÖLAG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] Akcionarsko društvo A.D. (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] c61prxzwc718d09tq12mwsepzeu054q 6689558 6689237 2026-06-15T10:08:29Z Nareto 77605 /* Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD */ 6689558 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infopolje Podjetje | name = [[Letalski center Maribor]] | logo = LetalskiCenterMaribor.png | logo_alt = Letimo od leta 1927! | image = MatMi-20180610-0004 (27850664357).jpg | image_size = 250px | image_caption = Hanger med aeromitingom | former_name = Aeroklub Naša krila <br> Aeroklub Maribor <br> Aeroklub Žarko Majcen | type = Športno društvo | traded_as = | foundation = {{Start date|1927|12|20}} | founder = [[Josip Tominšek]] | location_city = [[Letališče Maribor|Letališče Skoke]] <br> Letališka cesta 30, SI-2204 [[Miklavž na Dravskem polju]] | location_country = [[Slovenija]] | industry = [[Letalstvo]] | brands = Aero center Maribor<br>Skydive Maribor<br>Šolska krila<br>Flight School Maribor | services = *Panoramski poleti, *Tandemski skoki, *Obramba proti toči, *Letalski servis, '''Šolanje pilotov in padalcev''': *'''PPL(A)'''-Licenca pilota zasebnega letala, * '''SPL'''-Licenca pilota jadralnega letala,<br> *'''PL'''-Licenca padalca, <br> *'''ULN'''-Licenca upravljavca ultralahke letalne naprave, *'''NVFR'''-Pooblastilo za nočno letenje, *'''TOW(S)'''-Pooblastilo za vleko jadralnih letal, *'''FI(S)'''-Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih, *'''ACRO(S)'''-Pooblastilo za akrobatsko letenje jadrilic, *TW-Vpis za letala z repnim kolesom, *VP-Vpis za letala s spremenljivim korakom propelerja, *T-Vpis za letala s turbinskim polnjenjem, *RU-Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem, | revenue = {{profit}} $1 Milijon | operating_income = | owner = Člani kluba | members = Okoli 200 | homepage = [https://www.lcm.si/ lcm.si] | divisions = Aero center Maribor d.o.o. }} '''Letalski center Maribor''' (kratica '''LCM''') je najstarejši [[Športno letalo|motorni]] slovenski [[aeroklub]], ki deluje na [[Letališče Maribor|letališču Maribor]]. Ustanovljen 20. decembra 1927 pod imenom: »Naša krila« velja za najstarejšo delujočo letalsko organizacijo v državi. Temeljna dejavnost LCM je [[letalska šola]] od leta 1928. V svoji zgodovini je nosil več imen: '''Naša krila''', '''Aeroklub Maribor''', '''Aeroklub Žarko Majcen''' od leta 1967 pa je dobil ime, ki ga nosi še danes: Letalski center Maribor. Danes je Letalski center Maribor vodilni velik slovenski letalski klub glede na: letalski kader, velikost flote, kapacitete letalske šole, število članov kluba, enakopravnost med člani, velikost organizacije in število različnih dodatnih aktivnosti. LCM je poznan po protitočni letalski obrambi<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://ds-rs.si/sites/default/files/posvet/darko_kralj.pdf|title=Projekt modifikacije vremena z letali - WMPLCM|date=2024|website=Državni Svet Republike Slovenije|publisher=Darko|last=Kralj}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/obramba-pred-toco/|title=Predstavitev obrambe pred točo z letali (OPT)|date=2022|accessdate=7.5.2024|website=Letalski center Maribor|publisher=LCM}}</ref>, ki jo izvaja od leta 1983. Člani LCM so poznani kot ljubitelji užitkarske privatne zvrsti letenja z najetim aeroklubskim letalom, kjer radi odletijo na druga letališča na letalsko kosilo (LJMS, LJBL, LJPZ, LOAN, LHSK), vikend letalski izlet z nočitvijo za ogled mest (LIMB, LIPV, LDSB, LDZD, EDFM) ali obisk koncertov s prijatelji in celo na izlet na streljanje glinastih golobov s kosilom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/izpit-za-motorno-letalo-ppl|title=Izpit za motorno letalo PPL|date=2022|accessdate=16.9.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> Od leta 2022 se je v LCM obodillo tudi [[formacijsko letenje]] z tremi letali [[Cessna 152]], v okviru katerega deluje skupina Šolska krila.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6450-lcm-bo-na-aerosu-predstavil-skupinsko-letenje|title=LCM bo na Aerosu predstavil skupinsko letenje|date=27.8.2022|accessdate=10.9.2025|website=Sierra5|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Veliko članov ima opravljeno tudi ATPL(A) teorijo in za lastno zabavo letijo z letalom z uvlačljivim podvozjem in tudi po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih letenja IFR]]. Letno se v LCM odleti okoli 3.500 ur in opravi 10.000 poletov. <ref name="Letalski center Maribor">{{navedi novice|url=https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|title=Letalski center Maribor|work=Sierra5.net Slovenski letalski portal|date=29.3.2008|accessdate=10.1.2021|archive-date=2021-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210112051010/https://www.sierra5.net/letalstvo-v-sloveniji/item/2448-letalski-center-maribor|url-status=dead}}</ref> ==Organizacija== [[File:Esquema de la estructura que tiene la regulación de la EASA.png|thumb|Osnovna uredba je temelj letalstva v skladu s pravnim redom [[Evropska unija|EU]]|220x220px]] LCM ima v svoji organizaciji več sekcij in organizacij. Sekcije v LCM so: * Motorna sekcija, temelji na letalih [[Športno letalo|generalne aviacije]] certificiranih po EASA CS-23 do 5700 kg. Operira z 2, 4 in 6 sedežnimi enomotornimi in dvomotornimi [[Združene države Amerike|ameriškimi]] letali. Izvaja letenje po pravilih: VFR, NVFR, SVFR, IFR. Piloti imajo licence: EASA PPL(A), EASA CPL(A), EASA ATPL(A), s CPL in ATPL piloti je strokovni temelj [[Evropska unija|evropske]] letalske šole in komercialnih letalskih operacij ter temelj za razvoj mladih profesionalnih kadrov v letalstvu. * Ultralahka sekcija, temelji izključno na 2 sedih letalih v skladu z nacionalnim predpisom: Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah UL do 600 kg. Izvaja letenje izključno po pravilih: dnevnega VFR. Sekcija omogoča najcenejše letenje na motorni pogon. Piloti imajo licence: nacionalno slovensko dovoljenje UL. * Jadralna sekcija, temelji na jadralnih letalih certificiranih po EASA CS-22. Operira z 1 in 2 sedežnimi jadrilicami. Izvaja letenje po pravilih dnevnega VFR. Piloti imajo licence EASA SPL. * Padalska sekcija, temelji na nacionalnih predpisih. Padalci imajo nacionalne licence PL. Poleg sekcij ima LCM še dve letalski šoli in letalski servis ter kot edini v Sloveniji izvaja letalsko obrambo proti toči. Organizacije LCM so: * EASA ATO Letalski center Maribor, EASA Approved Training Organisation SI.ATO.014, Evropsko akreditirana letalska šola, je temeljna dejavnost celotne organizacije in osnova za dolgoročno kadrovsko stabilnost celotnega LCMa z nosilci CPL in ATPL licenc. * EASA AMO Aero center Maribor d.o.o., EASA Approved Maintenance Organization Part 145 SI.145.15, Evropsko akreditiran letalski servis. * Nacionalna letalska in padalska šola, deluje v skladu z nacionalnimi predpisih za ultralahko letenje in padalstvo. * Obramba Proti Toči OPT, EASA SPO Specialised Operations, OPT izvaja cloud seeding operacije posipavanja CB, TCU oblakov s srebrovim jodidom, uporablja se Cessna TU206G Turbo Stationair II.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/wp-content/uploads/2019/03/NEKAJ_VIDIKOV_O_TOCI_IN_OPT__Janez_Ceplak.pdf|title=Nekaj vidikov o toči in obrambi pred njo|date=27.10.2010|accessdate=7.5.2024|publisher=Janez|last=ČEPLJAK}}</ref> ==EASA Letalska šola== ==== Leta 1928 - Pričetek delovanja letalske šole ==== 3. marca 1928 so se izvedla prva predavanja, kar velja tudi za začetek delovanja letalske šole. Letalska šola je vedno igrala ključno vlogo pri delovanju aerokluba, saj je letalstvo odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje. V svoji zgodovini je v motornem delu šole proizvedla veliko profesionalnih pilotov, ki so delovali tako v vojaškem kot v civilnem letalstvu. ==== EASA letalska šola danes ==== [[Letalska šola]] je v svoji sodobni obliki neposredno nadaljevala tradicijo usposabljanja pilotov, širjenja tehnične kulture in popularizacije letalstva ter razvoju novih profesionalnih mladih letalskih kadrov, na temeljih, ki so bili osnovani leta 1927 z soustvarjanjem materialnih, kadrovskih in pravnih pogojev za razvoj letalstva. Poleg šolanja kandidatov za licence in ratinge, letalska šola skrbi za periodično usposabljanje pilotov v komericalnih operacijah: obrambe proti toči, metanje padalcev in uvodne lete ter ostale dejavnosti po potrebi. V obdobjih, ko delujejo plačljivi profesionalni inštruktorji in se mnogo šola klub vedno prosperira in se dviguje nalet in prihodek v obdobjih zatona so vedno finančne težave, kar se ponavlja skozi celotno zgodovino šole. Zniževanje akreditacije šole uvajajo vedno neuki predsedniki in analfabeti posledice so padec naleta in prihodka. Samo ambiciozni predsedniki usmerjeni v razvoj in širjenje programov s profesionalno strukturo šole in inštruktorji na plači so uspešni. LCM je preprosto prevelik, da bi si lahko zagotovil prihodnost brez resne in strukturirane šole. Letalska šola - odobrena organizacija o usposabljanju ATO (ang. approved training organization) je bila odprta leta 2013 SI.ATO.014<ref name="Letalska šola">{{navedi novice| url=https://www.lcm.si/sola-letenja-izpit-za-letalo-kako-postati-pilot/|title=Letalska šola|work= lcm.si|date=26.1.2020 |accessdate=10.1.2021}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam odobrenih organizacij za usposabljanje (ATO)|accessdate=12.9.2023|website=CAA.si}}</ref> po EASA (European Aviation Safety Agency) - evropskih predpisih, delovala je do junija leta 2024, ko aeroklub ni bil več zmožen zagotoviti popolnjenosti odgovornih oseb in s tem se je šola zaprla. Letalska šola SI.DTO.023 - prijavljena organizacija za usposabljanje DTO (ang. Declared training organisation) se je odprla avgusta 2024, ki ne omogoča več šolanje motornih inštruktorjev FI(A) in vleke oglasnih trakov TOW(B). LCM ima programe usposabljanja akreditacijo za naslednje licence oziroma ratinge ter vpise v sklopu svoje letalske šole SI.DTO.023<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20prijavljenih%20organizacij%20za%20usposabljanje%20(DTO).docx|title=Seznam prijavljenih organizacij za usposabljanja (DTO)|date=10.4.2025}}</ref> Licence * PPL(A) - Licenca pilota zasebnega letala * SPL - Licenca pilota jadralnega letala Ratingi * NVFR - Pooblastilo za nočno letenje * TOW(S) - Pooblastilo za vleko jadralnih letal * <s>TOW(B) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov</s> ukinjeno 2024 * <s>FI(A) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na letalih</s> ukinjeno 2024 * FI(S) - Pooblastilo za inštruktorja letenja na jadralnih letalih * ACRO(S) - Pooblastilo za akrobatsko letenje na jadralnih letalih Vpisi * TW - Vpis za letenje na letalih z repnim kolesom oz. klasičnim podvozjem * VP - Vpis za letenje na letih s sprejemljivim korakom propelerja oz. propelerja s konstantnim številom vrtljajev * T - Vpis za letenje na letalih s turbinskim oz. kompresorskim polnjenjem motorja * RU - Vpis za letenje na letalih z uvlačljivim podvozjem ==EASA Letalski servis== [[File:Lycoming O-320 cover removed.jpg|thumb|AMO EASA Part 145 |170x170px]] LCM je imel v sklopu svoje organizacije tudi svoj letalski servis: Aero center Maribor d.o.o. AMO (Approved Maintenance Organization) SI.145.15, je pooblaščena organizacija za vzdrževanje letal do 5700 kg v skladu z evropskimi predpisi: EASA (European Aviation Safety Agency) Part 145 za bazno in linijsko vzdrževanje zrakoplovov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20145-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.145.15.pdf|title=Seznam spričeval potrjenih Part-145 organizacij|date=19.3.2020|website=CAA.si}}</ref> Leta 2024 je bila zaprta organizacija part 145 in odprta organitacija SI.CAO.015 (ang. Continuing Airworthiness Organisations), ki sme vzdrževati letala do 2730 kg MTOM.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/files/www%20-%20AIR/Seznam%20-%20CAO-org/AERO%20CENTER%20MARIBOR%20d.o.o.%20-%20SI.CAO.015.pdf|title=Potrdilo kombinirane organizacije plovnosti|date=2.12.2024}}</ref> Servis vzdržuje vsa klubska letala, privatna slovenska letala in veliko letal iz sosednjih držav. LCM ima servisno dejavnost že od samega začetka svojega delovanja. Servis deluje v svojem hangarju, ki je posebej namenjen zgolj za vzdrževanje zrakoplovov. Servis je pomemben, da se lahko zrakoplovi v primeru okvare zaradi katere so neleteči popravijo na isti lokaciji. Lastni letalski servis je ključ za nemoteno delovanje vsake večje letalske organizacije, še posebej resne letalske šole in ista bazna lokacija servisa kot ostale letalske flote, daje vzdrževanju zrakoplovov večjo plovnost, saj vzdrževalni posegi ne zavisijo odvisno od vremenskih neprilik, ki pogosto v zimskih mesecih omejujejo ostala letala za prelet na drugo letališče. ==Nacionalna Letalska šola== Nacionalna letalska šola deluje v skladu z nacionalnimi predpisi za področje letenje z ultralahkimi letalnimi napravami in padalstva in ta dovoljenja niso neposredno priznane s strani ostalih držav članic EASA območja in tretjih držav. Deli se na padalski in ULN del. Nacionalna šola usposablja kadre, ki se z letenjem ukvarjajo samo ljubiteljsko. Nacionalna letalska šola ima v sklopu svojih programov usposabljanja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/seznam-organizacij-za-usposabljanje.html|title=Seznam nacionalnih letalskih šol in centrov|website=CAA.si|accessdate=12.9.2023}}</ref>: Dovoljenja * ULN(A) - Dovoljenje pilota ultralahke letalne naprave (vrste motorno letalo) * PL(A,B,C,D) - Dovoljenje padalca Pooblastila * CVFR(ULN) - Pooblastilo za dnevno letenje v kontroliranem zračnem prostoru * TOW(ULN) - Pooblastilo za vleko jadralnih naprav * BAN(ULN) - Pooblastilo za vleko oglasnih trakov * FI(ULN) - Pooblastilo za učitelja letenja naprave * TP(ULN) - Pooblastilo za testnega pilota naprave * PI(PL) - Pooblastilo za učitelja padalstva za načine TSO, IAD in AFF * TP(PL) - Pooblastilo za tandem padalca s potnikom ==Flota danes== === Motorna letala - Generalna Aviacija === V svoji stoletni zgodovini je skozi flotno sestavo motornih letal [[Športno letalo|splošne kategorije]] prešlo veliko zelo različnih proizvajalcev: nemški [[Raab-Katzenstein]], [[Hansa-Brandenburg]], sovjetski [[Polikarpov]], [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]], jugoslovanska [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]], [[LIBIS|Libis]], evropski [[Zlin Aircraft|Zlin]], [[Robin Aircraft|Robin]], [[Diamond Aircraft|Diamond]] in ameriški [[Champion Aircraft|Champion]], [[Piper Aircraft|Piper]], [[Beechcraft]], [[Rockwell International|Rockwell]] in [[Cessna]]<ref name=":2" />. S tem arzenalom različnih letal so se desetletja izoblikovale pozitivne kot negativne izkušnje iz področij: vzdrževanja, certifikatov, dobavljivosti delov proizvajalcev, resursov modulov letala, jezikovnih ovir, št. proizvedenih letal, varnosti in trajanje servisne podprtosti tipov letal. [[File:G-HAFG Cessna 340A (10297304735).jpg|thumb|[[Cessna 340|Cessna 340A]] - paradni konj letalske flote|340x340_pik]] Od vseh proizvajalcev letal so se za [[Aeroklub|aeroklubske]] potrebe izkazala kot dovolj varna in robustna ter servisno dobro podprta edino [[Združene države Amerike|ameriška]] FAR-23 (EASA CS-23) certificirana letala: Beechcraft in Cessna ter Rockwell, s tem da se prioritizira samo en proizvajalec letal: Cessna [[Textron Aviation|Textron]]. Z poenotenjem letal na [[Združene države Amerike|ameriško]] poreklo se zagotavlja enoten [[Lingua franca|skupen letalski jezik]] dokumentacije in priročnikov, isti način upravljanja sistemov na letalu in uporabo istih merskih enot. Minimiziranje št. tipov letal in maksimiranje št. letal istega tipa za šolanje prinese znatne dobitke na: varnosti in poznavanju letal, višjo standardizacijo letenja, povečuje se razpoložljivost tipa letala za letenje in s tem nalet flote ter pospešeno in efektivno šolanje, zniža se število rezervnih delov in stroškov inventarja s čimer se lahko nudi bolj ekonomično ceno letenja. Hkrati ameriška letala zagotavljajo kot edina celoten paket različnih letal istega proizvajalca: dvosede, štirisede, šest seda, dvomotorna letala, pri čemer ni vprašljiva dobavljivost rezervnih delov in kvalitetnih remontov še desetletja po zaključeni proizvodnji. Kvaliteta pilotov, ki se šolajo na klasičnih ameriških letalih je neprimeljivo višja od ostalih, saj obvladajo: nastavljanje zmesi, spremenljiv korak propelerja, turbo polnjenje, hladilne škrge, uvlačljivo podvozje itd, s čimer so zelo primerni za nadaljnjo poklicno šolanje in uspešnejši na pram svojim kolegom, ki se šolajo na ostalih letalih. [[File:Cessna-152 Takeoff at Maribor Airport (LJMB) runway 14.webm|thumb|Vzletanje [[Šolsko vojaško letalo|šolskega]] letala [[Cessna 152]] na letališču [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|LJMB]]|483x483px]]Vzdrževanje motorjev z ameriškimi remonti je ključno za dolgoročno zanesljivost maksimalni resurs in dobro kakovost. Cessne so tudi izjemno primerne za remonte in retrofiting inštrumentov z dobro podprtimi STC-ji, s čimer letala privedemo na sodoben tehnični nivo z vgradnjo: GNSS, HSI, PFD, EDM itd, s čimer se krepi IFR instrumentarij in znanje pilotov. Z relativno nizkimi vložki nekaj 10 tisoč EUR (na pram novim letalom od pol milijona EUR naprej do dva milijona EUR) lahko podaljšamo življenjsko dobo letal z: kozmetičnimi vložki: barvanje, osvežitev notranjosti in tehničnimi: kleparjenje, AD note, protikorozijska zaščita, obnova plastik in retrofiting. LCM je v sto letih šolanja kot optimalno letalo z 30 000 urami resursa za svoje primarno floto izbral preizkušeno Cessno 152. Monitoring proizvajalcev nad floto ameriških letal je na najvišjem nivoju, saj je veliko plovnostnih direktiv in servisnih biltenov ter neporušnih preiskav, ki bdijo nad varnostjo in odpravljajo morebitne varnostna tveganja, kar je še posebej pomembno, če je št. uporabnikov letal tako veliko kot je to v aeroklubu. Skratka ameriška [[Šolsko vojaško letalo|šolska letala]] so se izkazala za nenadomestljiva v smislu robustnosti v procesu šolanju in odpuščanja napak klubskih pilotov ter nabiralcev naleta kot tudi vseh tistih, ki so se odločili, da gredo na poklicno pot v letalske družbe. Varnost je najvišja s temi certificiranimi letali. Zaradi naštetega letalski center s svojo bogato stoletno zgodovino izkušenj drži preizkušeno floto ameriških letal na področju splošne kategorije letal. [[Slika:Rockwell_Commander_114B_at_Broadford_-_geograph.org.uk_-_4994477.jpg|sličica|354x354_pik|Štirisedežno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114B]]]] {| class="wikitable" ! Letalo ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || S5-DMG|| {{USA}} |2|| šolanje in IFR |- | Cessna 152 long range|| S5-DLC || {{USA}} |2|| šolanje |- |Cessna 152 |S5-DLD |{{USA}} |2 |šolanje |- |Tecnam P2010 |S5-DRZ |{{ITA}} |4 |obleti in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || S5-DRM || {{USA}} |4|| šolanje, rute in IFR |- | [[Cessna 182]] || OE-DGA || {{USA}} |4|| padalstvo |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || S5-DBS || {{USA}} |6|| protitoči, rute in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |G-HAFG |{{USA}} |6 |protitoči, rute, šolanje in IFR |- | [[Piper PA-18 Super Cub|Piper PA-18]] || S5-DBV || {{USA}} |2|| vleka |} [[Slika:MatMi-20180610-0019_(28845949818).jpg|sličica|Letalski miting 2018 [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat|349x349_pik]] === Ultralahke letalne naprave === {| class="wikitable" ! Naprava ! [[Registracija zrakoplova|reg. št.]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | [[TL Ultralight TL-3000 Sirius|TL-3000 Sirius]]|| S5-PGD || {{CZE}} |2|| šolanje |- |[[ATEC 321 Faeta]] |S5-PGE |{{CZE}} |2 |rute |- |[[Aeropilot Legend|Aeropilot Legend 600]] |S5-PGI |{{CZE}} |2 |šolanje |} [[Slika:BALTIC_BEES_JET_TEAM,_Aero_L-39_Albatros_(40928433520).jpg|sličica|Akrobatska skupina Baltic Bees z letali [[Aero L-39 Albatros]] na mitingu ]] === Jadralna letala === {| class="wikitable" ! Jadrilica ! [[Registracija zrakoplova|reg. št., tek. oznaka]] ! Izvor !št. sedežev ! Vloga |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7501, MA ||{{DEU}} |2||šolanje |- | Grob G-103 Twin II ACRO || S5-7502, MB||{{DEU}} |2||šolanje |- | Duo Discus || S5-7525, MD||{{DEU}} |2||šolanje in preleti |- | DG 303 ||S5-3069, MM||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3038, M7||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 101 ||S5-3039, M9||{{YUG}} |1||preleti |- | DG 100 Elan ||S5-3061, M3 ||{{YUG}} |1||preleti |} === Podporna tehnika === [[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|Letalski miting]] {| class="wikitable" ! Stroj ! Namen ! Izvor |- | Kamion Vitla - MOTO-HURT tip WS-02-JK letnik 2023 šest valjni linijski [[Dizelski motor|diesel]] SW-680 11 100cc 201 kW 7 ton, 2 bobna || Vleka jadrilic|| {{POL}} |- | Kamion Vitla - [[Deutz AG|Magirus Deutz]] 170D11 diesel 8424cc 130 kW 11.5 ton, nadgradnja Mercedes V8 becinar avtomatik 2 bobna|| Vleka jadrilic|| {{DEU}} |- | Kamion Gasilec - [[Zastava (podjetje)|Zastava]] 650AN diesel 4570cc 74kW 7.5 ton 1983, <br>nadgradnja Vatrosprem 1600l/min, voda 2000 l, penilo 100 l|| Gasilsko vozilo|| {{YUG}} |- |Traktor kosilnica - [[Fiat|FIAT]] Štore 402 Super diesel 2339cc 30,9kW 1.55 ton, priključek sprednja kosilnica s kardan prenosom predelana |Kosilnica |{{YUG}} |- |Avto Follow-Me - [[Volkswagen]] Golf Mk3 diesel nadgradnja v follow me za vleko pletenic na jadralni štart |Follow-Me za vleko pletenic |{{DEU}} |- |Avto mini cisterna - [[Renault]] Kangoo diesel 1461cc 62kW 1.89 ton 2007, nadgradnja z rezervoarjem 300 l |Avto za prevoz goriva |{{FRA}} |} ==Zgodovina== === Uvod === [[Slika:Padalsko_prvenstvo_Jugoslavije_1961_(7).jpg|sličica|Padalsko prvenstvo Jugoslavije, 1961]]Članek kronološko opisuje predzgodovino Letalskega centra Maribor ter njegovo neposredno zgodovino, hkrati pa dogajanje umešča tudi v širše zgodovinsko okolje, v katerem je aeroklub deloval v posameznih obdobjih. Za celovito razumevanje razvoja organizacije je namreč pogosto nujen vpogled v družbene, politične in gospodarske razmere države ter širšega evropskega prostora, saj so ti dejavniki bistveno oblikovali pogoje delovanja letalskih organizacij. Poleg tega Letalski center Maribor v svoji zgodovini ni bil nikoli le lokalni aeroklub, temveč je njegovo delovanje močno pokrivalo Podravje, Dravsko dolino, Savinjsko dolino, Šaleško dolino, Koroško, Pomurje, Prekmurje in Slovenske gorice. Šolali pa so tako rekoč vse, ki so imeli željo leteti in so izpolnjevali pogoje. Zato besedilo vključuje tudi številne podatke, ki niso neposredno povezani zgolj z delovanjem aerokluba, vendar so pomembno vplivali na njegov razvoj, organizacijsko strukturo in možnosti delovanja. Ti dejavniki so vplivali tudi na širšo civilno družbo, gospodarsko raven prebivalstva ter dostopnost letalskih dejavnosti, zlasti privatnega letenja, ki zaradi visokih stroškov ostaja razmeroma elitna oziroma luksuzna dejavnost, dostopna omejenemu krogu posameznikov. V tem kontekstu je treba poudariti, da si nekateri člani občasno napačno razlagajo vlogo privatnega letenja kot splošne pravice ali dejavnosti, ki bi morala biti organizirana po načelih široke, skoraj socialno zagotovljene dostopnosti. V resnici gre za dejavnost, tesno povezano z visokimi stroški usposabljanja, vzdrževanja letal in operativnega delovanja, zaradi česar dostopnost tudi v tržnem gospodarskem sistemu ostaja omejena predvsem na posameznike, ki si to finančno lahko omogočijo. To ne pomeni nujno nepravičnosti, temveč odraža dejstvo, da je letalstvo zahtevna in kapitalsko intenzivna dejavnost, pri kateri so sredstva za izvajanje pogosto rezultat individualnega dela, znanja in finančnih zmožnosti posameznikov.[[Slika:MatMi-20180610-0832_(41839379805).jpg|sličica|249x249_pik|Dobro obiskani letalski mitingi v Mariboru so v letalstvo privabili marsikoga, 2018]]Ob tem pa je Letalski center Maribor skozi svojo zgodovino igral tudi pomembno vlogo pri usposabljanju bodočih prometnih in vojaških pilotov, kar mu daje širši družbeni pomen, ki presega zgolj športno-rekreativno raven. Kot največji motorni aeroklub v državi je pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega letalskega kadra, ki danes deluje v državnih agencijah, vojski in prometnem letalstvu doma ter po svetu. S tem se delno upravičuje tudi vzdrževanje zahtevnejše in včasih ekonomsko težje opravičljive flote letal, saj se dolgoročna vrednost organizacije kaže predvsem v kadru, ki ga je skozi desetletja ustvarila in ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju letalske stroke ter širše civilne družbe. Aeroklub pa ni pomemben zgolj zaradi letenja svojih članov, temveč tudi zaradi svoje širše družbene in navdihujoče vloge. Za mnoge fante in dekleta predstavlja prav aeroklub prvi stik z letalstvom, prvi obisk hangarja ali letališča ter prvi polet z manjšim športnim letalom. Le redki imajo namreč možnost, da bi jih na polet popeljal družinski prijatelj z lastnim lastniškim letalom, zato aeroklub pogosto predstavlja edino realistično vstopno točko v svet letalstva za širšo populacijo. Prav prvi poleti s štirisedežnimi športnimi letali pri številnih posameznikih vzbudijo zanimanje in motivacijo za nadaljnjo profesionalno pot, bodisi v smeri vojaškega bodisi prometnega letalstva. S tega vidika aeroklub ni zgolj športno društvo, ampak pomemben del širše letalske kulture, tehniškega izobraževanja in razvoja prihodnjih generacij pilotov. === Mejniki dogajanja v Mariboru pred letom 1927 - prazgodovina === Ti dogodki nimajo neposredne povezave z današnjim Letalskim centrom Maribor, vendar so bili zgodovinski mejniki v letalstvu na omenjenem območju in so znatno vplivali na zanimanje in stik z letalstvom na [[Spodnja Štajerska|Spodnjem Štajerskem]]. ==== Leto 1885 - Prvi polet balona v Mariboru ==== [[Francozi|Francoz]] N. Beudent se je leta 1885 dvignil v Mariboru iz Ljudskega vrta z balonom na levem bregu in preletel [[Drava|Dravo]] ter pristal ob mlinu na desnem bregu, sledil je prepir in množičen pretep, počil je tudi strel nemir je uredilo šele posredovanje policije. Časopis in štajerska javnost se je bolj zanimala za pretep kot polet balona.<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci 1 - Pionirsko obdobje in prva svetovna vojna|last=Sitar|first=Sandi|publisher=Ljubljana, Borec|year=1985|page=42, 72, 198|cobiss=20700672}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-danasnji-dan-v-mariboru-rojen-letalski-pionir-franc-wels/19221|title=Letalski pionir in izumitelj Franc Wels, ki je razvil brezmotorno brezrepno letalo, se je rodil na današnji dan leta 1873 v Mariboru.|date=10.2.2017|accessdate=19.12.2025|website=Mariborinfo.com|publisher=Jaka|last=Maučec}}</ref>[[File:Luftschiff Montgolfier.jpg|thumb|Toplozračni balon tipa: Montgolfier 1889 ]] ==== Leto 1889 - Polet balona Montgolfier ==== V Mariboru se je ustavil potujoč [[Čehi|češki]] artist, ki je imel s seboj balon: Montgolfier. V Ljudskem vrtu je postavil ogrodje, nanj obesil balon in pod njim zakuril. Topel zrak je balon napihnil in ga dvignil do višine kakih 50 metrov.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YV8F6FMY|title=ZAČETKI AVIACIJE V MARIBORU|date=1935|accessdate=21.9.2023|publisher=Pivka, Franjo A.|page=Kronika slovenskih mest, letnik 2, številka 2, str. 117 - 121.}}</ref> ==== Leta 1901 - Ustanovitev Österreichischer Aero-Club ==== Wiener Aero-Club je bil ustanovljen 11. januarja 1901 na Dunaju, leta 1910 preimenovan v Österreichischer Aero-Club. Letalska organizacija zastopa interese športnega in rekreativnega letalstva vseh avstrijskih dežel.<ref>{{Navedi splet|title=Österreichischer Aero-Club {{!}} AustriaWiki im Austria-Forum|url=https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/%C3%96sterreichischer_Aero-Club?|website=austria-forum.org|accessdate=2026-04-20|language=de|first=|last=}}</ref> ==== Leto 1907 - Mariborčan letel z brezmotornim brezrepnim letalom ==== V Avstro-Ogrski je brezmotorno letel Mariborčan [[Franz Wels]] 2.oktobra leta 1907. Po vzoru letečega rastlinskega semena je razvil brezmotorno brezrepno letalo. Drsel je 250 metrov daleč, z višino 25 metrov. To je bil prvi uspeli polet z letalno napravo, težjo od zraka v Avstro-Ogrski in prvi s takšnim letalom – “letečim krilom” – na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si/node/2473|title=V Mariboru se je rodil letalski pionir in izumitelj Franc Wels|accessdate=19.12.2025|publisher=Zgodovinsko društvo Kovačič}}</ref><ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://fl.um.si/knjiznicaFL/eknjige/Monografija_razvoj_transporta_logistike_in_mobilnosti_v_Sloveniji.pdf|title=Monografiija razvoj transporta logistike in mobilnosti v Sloveniji|accessdate=19.12.2025|date=2016|publisher=Fakulteta za logistiko Celje|last=Dr.Obranič, Dr.Rosi}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/wels-franc-franz/|title=Obrazi slovenskih pokrajn|accessdate=19.12.2025}}</ref> Leta 1966 so po njem poimenovali ''Franz-Wels-Gasse'' na Dunaju - Donaustadt (22. okrožje). ==== Leto 1909 - Polet jadralnega letala in balonarski pristanek nadvojvode Petera Ferdinanda ==== Aprila je športnik češkega rodu - Oskar Rziha poletel kakih 600 metrov s svojim dvokrilnim jadralnim letalom površine okoli 20 kvadratnim metrov v Kamnici. Minimalna hitrost jadralnega letala je bila okoli 20 km/h. Jadrilico je pripeljal na hrib, jo položil na voziček in se spustil z njim v dolino, jadralno letalo se je odlepilo voziček se je pa kotalil sam po hribu navzdol. V loku je letalo z drsnim letom priletelo v dolino brez poškodb.<ref name=":17" /><ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Antonov, K. ; Cijan, Boris|publisher=Beograd : "Naša Krila"|year=1940|cobiss=100912128}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":3" /> 9.avgusta 1909 sta iz Celovca poletela z balonom imenovanim Salzburg nadvojvoda Petar Ferdinand in Josip Ferdinand, zahodni veter jih je ponesel po dolini reke Drave in pristala sta v bližini Ruš, pristanek balona je pritegnil veliko pozornosti domačinov. Dogodek velja za enega zanimivejših balonarskih trenutkov v zgodovini štajerskega letalstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/zgodovina-letalstva-v-mariboru/|title=Zgodovina letalstva v Mariboru|accessdate=19.12.2025}}</ref><ref name=":19" /> ==== Leto 1910 - Prvi polet motornega letala ==== Uspešen češki graditelj in letalec Oskar Rziha je letala 1910 zgradil dve motorni letali Asir I in Asir II. Asir I je bil enokrilec z 11 metri razpona, dobra 2 metroma širokim krilom ter z 23 kvadratnimi metri nosilne površine, krila so imela krilca na koncih, višinski stabilizator s površino 5 kvadratnih metrov je imel dvodelno višinsko krmilo, imel je krmilni volan in pedale za opravljanje krmilnih površin, poganjal ga je motor Delfosse z 50 HP in štirikraki propeler, tehtal je 300 kg. Asir&nbsp;II je bil enokrilec, z razponom 7,5 metra in površino 14 kvadratnih metrov poganjal ga je motor z močjo 30 HP intehtal je 210 kg. Dne 2. aprila je Rzina opravil poizkus na Tezenskem vojaškem vežbališču z motornim letalom Asir I. Letalo je poletelo, vendar se je obrnilo k zemlji in se popolnoma razbilo.<ref name=":0" /><ref name=":17" /> ==== Leto 1911 - Prva balonarska pošta ==== Dne 10. avgusta 1911 je Maribor preletel [[Avstro-Ogrska|avstro-ogarski]] nadporočnik Ernest Hofstätter, ki je odvrgel sporočilo za mariborski polk - to je bil prvi primer [[Zračna pošta|balonske pošte]] na Štajerskem.<ref name=":17" /> Maribor je kasneje v svoji zgodovini ostal poznan po poštarskih letalskih dogodkih. ==== Leto 1912 - Prvi komercialni dvig z balonom ==== V tem letu je zabeleženih več dvigov z balonom "Erzherzogin Margareta" nad Maribor. Z njim je lahko letel vsak, ki je plačal 180 kron.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visitmaribor.si/si/kaj-poceti/znamenitosti/17014-mariborske-zgodbe-macher-in-margareta|title=Mariborske zgodbe: Macher in Margareta|accessdate=12.9.2023}}</ref> ==== Leto 1913 - Prvi padalski skok in letalski miting ==== V Mariboru se je 27. oktobra vršil letalski miting z motornim letalom Bleriot z motorjem Gnome s 50 konjskimi močmi, ogledalo si ga je 16 000 ljudi, izveden je bil tudi prvi skok padalski skok v Mariboru.<ref name=":0" />[[Slika:HGM_Modell_Lohner_Pfeilflieger_(cut_out).jpg|sličica|Letalo tipa: [[Lohner Pfeilflieger]] 1913|220x220_pik]] ==== Leto 1913 - Prvi pristanek motornega letala na Teznu ==== Prvi pristanek letala na [[Tezno|Teznu]] 1913 se je zgodil dopoldne 28. oktobra 1913, ko je [[Avstro-ogrsko vojno letalstvo|avstro-ogrsko]] [[vojaško letalo]] krožilo nad Maribor in pristalo na mestu vojaškega vadbišča Tezno. Bilo je izvidniško dvokrilno letalo: [[Lohner Pfeilflieger|Lohner Pfeilflieger-Barbar]], z motorjem Austro-Daimler 120HP. Izstopila sta pilot nadporočnik Eduard Rzemenoivsku plemeniti Trauteneg ter njegov opazovalec poročnik Raoul Stojsavijevič.<ref name=":0" /> ==== Leto 1915 - Izgradnja letališča Tezno s strani Avstro-Ogrskega vojnega letalstva ==== [[Slika:Lohner_B.VII_No._17.84_(fortepan_15168).jpg|sličica|Vojaški [[Hansa-Brandenburg]] B.VII Avstro-Ogrsko letalstvo 1916]] Domače avstro-ogrsko vojno letalstvo je zgradilo [[letališče Tezno]], ki je spadalo med pomembna zaledna letališča [[Soška fronta|Soške fronte]], ki je oskrbovalo frontne enote ob Soči. To je bilo prvo operativno letališče na območju [[Spodnja Štajerska|Spodnje Štajerske]] ([[Nemščina|nem]]. Untersteiermark) leta 1915. Na letališču je bila nameščena enota Flep 1 (Fliegeretappenpark 1).<ref name=":0" /> Letališče je imelo travnato stezo z gramozno podlago in objekte za varovanje letal, platnene šotore in 6 lesenih hangarjev (dimenzij 25mx25m in 20mx20m) hangarji so bili namenjeni hangariranju letal in prostoru za popravila. Večina vzdrževalnih del so opravljali na Teznem, nekatere delavnice pa so bile nastanjene v objektih železniške postaje na Studencih. Pripadniki letalske stotinje Flep 1 (Fliegeretappenparki) so se nastanili na letališču in njegovi bližini. Flep 1 je v Maribor prišel iz Ostrave konec junija 1915.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1CKZDNVW|title=Letališča na soški fronti|cobiss=4694222|date=11.6.2015|accessdate=24.9.2023|page=237, 240}}</ref> Žal natančne informacije o floti letal še niso znane, verjetno so uporabljali letala Hansa-Brandenburg C.I. Letališče so uporabljali do leta 1918. ==== Leto 1918 - Mariborska letalska stotinja ==== [[File:UFAG C 1 VKSHS.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Ufag C.I|Ufag C I]] 1918]] [[File:Aviatik (Austria) C.I.jpg|thumb|Letalo tipa: [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg)]] 1918]] Mariborčan [[Poročnik]] Emil Grizold si je 4. Novembra ogledal zaplenjena letala na Tezenskem kolodvoru. Dne 25. novembra 1918 je bil imenovan za vodenje novo formirane Mariborske letalske stotinje in zapuščenega letališča Tezno. Decembra 1918 je vodenje prevzel poročnik Mihajlo Dorčič in uredil 3 manjše hangerje in barake. Letala so pripeljali iz železniške postaje in jih sestavili. Prvi let je bil opravljen 4.decembra 1918 nad Mariborom, letela sta Ludvik Jureš in Emil Grizold. Januarja so dobili še 2 lovca aviatik berg D.I, serije 92, ki sta ju pilotirali Colnar, Bobig, Šimenc in Tomšič. Na prvi bojni let so 13. marca 1919 poleteli z letali Mihajlo Dorčić in Emil Grizold ter z drugim letalom Ljudevit Jureš in Vinko Arzenšek.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4YIZOKD?&language=eng|title=MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA|accessdate=20.9.2023|publisher=Kronika slovenskih mest|last=Debevec, Pavel, Pivka, Franjo A.|year=1935|page=volume 2, issue 4, str. 304 - 312}}</ref> Poročnik Stjepan Burazović je 24. aprila 1919 prevzel vodenje enote, ki se je preimenovala v uradno ime: Aeroplanska eskadrilja Maribor. Veliko zaslug za letalske uspehe je imel ravno poročnik Stjepan Burazović, ki je sam največkrat sodeloval v bojnih akcijah. Enota je v času delovanja opravila 212 poletov in naletela 650 ur (resurs 5 novih letalskih motorjev) ter nad Prekmurje odvrgla preko 20.000 propagandnih letakov. Enota je na vseh poletih izgubila le dve letali in ni imela smrtnih žrtev. Z ukazom poveljstva kraljevega vojnega letalstva je bila razpuščena 6.oktobra 1919. Letala in opremo so preselili v Zagreb. Osem let kasneje se je na Tezenskem letališču ustanovil Aeroklub »Naša krila«.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Kadrovska zasedba: 81 letalcev med katerimi so bili: [[Pilot|piloti]], letalski mehaniki, navigatorji, strelci, bombardirji, fotografi, inštruktorji, orožarji in ostali letalci. {| class="wikitable" |+Flota Mariborske letalske stotinje 1918-19 ! Tip Letala ! Število ! Izvor ! Vloga ! Obrožitev ! Motor ! Potovalna hitrost |- | [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg C.I]]|| 6 || {{DEU}}||[[bombnik]] in [[Vohunsko letalo|izvidnik]]|| 2x 8 mm strojnica [[Schwarzlose (mitraljez)|Schwarzlose]], 100 kg [[Prosto padajoča letalska bomba|bombe]], fotoaparat ||Benz 160 hp||110 km/h |- | [[Ufag C.I]] || 4 || {{HUN}}||[[lovski bombnik]]|| 3x 8 mm strojnica Schwarzlose, 144 kg bombe ||Hiero 5 230 hp||190 km/h |- | [[Aviatik (Berg) DI|Aviatik (Berg) D.I MAG seria 92]]|| 2 || {{DEU}}||[[lovsko letalo|lovec]]||2x 8 mm strojnica Schwarzlose || Austro-Daimler 185 hp||185 km/h |} ==== Leto 1921 - ustanovitev akademska jadralne skupine na Tehniški univerzi v Gradcu ==== Akademische Fliegergruppe Graz, krajše Akaflieg Graz je bila ustanovljena 14. oktobra 1921<ref>{{Navedi splet|title=100 Jahre Akaflieg Graz|url=https://www.akaflieg.at/geschichte/|website=Akaflieg Graz|accessdate=2026-05-28|language=de}}</ref> kot akademska jadralna skupina na Tehniški univerzi v Gradcu na takratni Tehniški visoki šoli v Gradcu kot »Gleit- und Segelflugabteilung« — oddelek za jadralno in drsno letenje, nastala je v času, ko je bilo po prvi svetovni vojni motorno letenje močno omejeno zaradi [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenske mirovne pogodbe]], zato so se usmerili v jadralna letala. Društvo za zračni promet na Štajerskem ''([[Nemščina|nem]]''. ''Verein für Luftschifffahrt in Steiermark'') velja za najstarejši klub za jadralno letalstvo v Avstriji. Zaradi bližine Štajerske prestolnice [[Gradec|Gradca]] in zgodovinske povezanosti [[Štajerska|Štajerske]] je bila skupina Akaflieg Graz pomembno tehnično in letalsko središče za širšo regijo Štajercev. ==== Leto 1922 - ustanovitev Aerokluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ==== Lokalni aeroklub Beograd je bil ustanovljen decembra 1921.<ref>{{Navedi splet|title=Aero klubovi i sportsko vazduhoplovstvo u Srbiji|url=https://vazduhoplovnivodic.rs/sportsko_vazd/|website=Vazduhoplovni vodic kroz Beograd|accessdate=2026-04-20|language=sr-RS}}</ref> Leta 1922 so v Beogradu ustanovili Aeroklub Kraljevine SHS - nacionalna organizacija, ki je bila še istega leta sprejet v FAI<ref name=":20" />. V Ljubljani so aeroklub ustanovili 19.februarja 1924<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Aeroklub|url=http://www.aeroklub-kranj.si/zgodovina/|accessdate=2026-04-20|language=}}</ref> in Zagrebu 16.decembra 1924<ref>{{Navedi splet|title=Kako je osnovan Aeroklub Zagreb|url=https://aeroklub-zagreb.hr/povijest-aerokluba-zagreb/kako-je-osnovan-aeroklub-zagreb/|accessdate=2026-04-20|language=|date=20.4.2026|website=aeroklub-zagreb.hr|publisher=Aeroklub Zagreb}}</ref>, Mariborčani so sledili 20.decembra leta 1927. ==== Leto 1923 - ustanovitev ÖLAG Österreichische Luftverkehrs AG ==== Na pobudo podjetnika Walter Bardas-Bardenau je bila ustanovljena delniška družba ÖLAG Österreichische Luftverkehrs Aktiengesellschaft, 3.maja 1923<ref>{{Navedi splet|title=Our History - Austrian Airlines|url=https://www.austrianairlines.ag/en/corporate-profile/our-history/|date=2021-05-31|accessdate=2026-06-10|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pfarre Aspern|url=https://aspern.at/beitrag/geschichte/geschichte.php?bei_id=35131|website=aspern.at|accessdate=2026-06-10}}</ref> s sedežem na letališču Wien-Aspern - Avstrijski nacionalni letalski prevoznik neposredni predhodnik današnje [[Australian Airlines|Austrian Airlines]]. Lastniška struktura je bila: 1 % Walter Bardas-Bardenau, 49 % nemško letalsko podjetje Junkers, 50 % avstrijska železniška družba ÖEVA. Prvi komercialni polet je bil izveden 14. maja 1923 na relaciji: München – Dunaj – Budimpešta z letalom Junkers F13, pilot je bil Hans Baur. Prva mreža letov: München, Budimpešta, Nürnberg, Gradec, Celovec, St. Wolfgang in Milano. Letalska družba je bila leta 1938 spojena k Deutsche Lufthansa Aktiengesellschaft. Ustanovitev družbe ÖLAG pomeni pojav resnega linijske potniškega letalstva na področju Štajerske in prvih linijskih letov iz Graza ter prva letalska družba, ki je letela občasno tudi iz Slovenije. Od leta 1927 je državna podpora omogočila nakup novih večmotornih potniških letal. ÖLAG je bila okvirno 8. letalska družba ustanovljena v Evropi. ==== Leto 1927 - ustanovitev Aeroput AD ==== Na pobudo pilota Tadija Sondermajer je bila 17. junija 1927<ref>{{Navedi splet|title=Air Serbia marks an important milestone: 93 years of tradition|url=https://www.airserbia.com/page~30378|website=www.airserbia.com|accessdate=2026-06-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan pre 88 godina osnovan Aeroput|url=https://www.aviokarta.net/na-danasnji-dan-pre-88-godina-osnovan-aeroput/|website=Aviokarta.net|date=2015-06-17|accessdate=2026-06-10|language=en-US|last=Aviokarta.net}}</ref> ustanovljena letalska družba Društvo za vazdušni saobraćaj - [[Aeroput]] A.D. Akcionarsko društvo (delniška družba) z 412 ustanovnimi delničarji, vplačanih je bilo 4.000 delnic po 250 dinarjev, investitorji v družbo so bili zasebniki, banke in druge gospodarske družbe, letalska družba ni bila bila državna. Prvi komercialni domači let je bil 5. februarja 1928<ref>{{Navedi splet|url=https://airlinehistory.co.uk/airline/aeroput/|title=Aeroput|date=2026|website=Airline History}}</ref> na relaciji: Beograd – Zagreb z letalom Potez 29, prvi mednarodni let 7. oktobra 1929 na relaciji: Beograd – Zagreb – Dunaj. Leta 1933 je Aeroput začel z rednimi linijskimi leti iz [[Letališče Polje|letališča Ljubljana-Polje]] na relaciji: Beograd – Zagreb – Ljubljana in Ljubljana - Graz - Dunaj ter leta 1934: Ljubljana – Celovec. Letalska družba Aeroput se je leta 1947 preoblikovala v [[JAT]]. Aeroput je bil 10. letalska družba ustanovljena v Evropi in 21. na svetu. Ustanovitev Aeroputa je pomenilo prvo redno letalsko povezavo iz Slovenije. ===I. Začetek aerokluba na letališču Tezno 1927-1945=== [[File:Raab-Katzenstein KL.1 L'Aérophile November,1928.jpg|thumb| [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe|Raab-Katzenstein KL.1]] (D974 je 17.11.1929 strmoglavil na [[Glavni trg, Maribor|glavni trg]])]] [[File:Josip Tominšek - 1910s.jpg|thumb|150px|levo|[[Josip Tominšek]], ustanovni predsednik 1927]] [[File:Brandenburg C.I, Doppeldecker (BildID 15596398).jpg|thumb|Letalo tipa [[Hansa-Brandenburg B.I]], je bilo namenjeno šolanju 1933]] [[File:Raab-Katzenstein RK.2b Annuaire de L'Aéronautique 1931.jpg|thumb|Letalo tipa [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK.2]], Mariborski je imel napis Zlatorog 1929]] [[File:Boris Cijan.jpg|thumb|228x228px|levo|[[Boris Cijan]], ustanovitelj akademske jadralne skupine]] [[File:Raab-Katzenstein RK.9 Les Ailes September 13,1928.jpg|thumb|Letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], Mariborski je imel napis Persil 1929]] Aeroklub »Naša krila« je bil ustanovljen z ustanovnim občnim zborom 20.&nbsp;decembra 1927, z okoli 150 udeleženci, to je tudi začetek današnjega Letalskega centra Maribor, vendar se je vmes večkrat preimenoval. Skupščina je za predsednika upravnega odbora izvolila [[Josip Tominšek|dr. Josipa Tominška]] in dva podpredsednika polkovnika Dušana Božiča in inž. Oskarja Dračarja ter dva tajnika odvetnika [[Ivo Šestan|dr. Iva Šestana]] in majorja Luja Mičića ter ostale.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo in Slovenci. 2, Od prve do druge svetovne vojne|last=Ajdič, Gustav ; Jerin, Zoran|publisher=Ljubljana : Borec - Mladika|year=1990|page=10-13, 21, 44, 68-83, 90-91, 96-97,102-105, 165-172, 174-176, 179, 182, 183, 186-187, 200|cobiss=20693760}}</ref> Ni namreč naključje, da so bili skoraj vsi ustanovni in podporni člani sloj industrialcev, veletrgovcev, veleposestnikov, obrtnikov in drugih, ki so že ob vstopu v klub vplačali izdatno vsoto denarja in tako omogočili začetke praktičnega delovanja kluba. Ekonomsko jedro aerokluba so bili poslovneži in dobro plačani univerzitetno izobraženi posamezniki, ki so dobro govorili tuje jezike. Člani, ki so finančno omogočali delovanje aerokluba, so prihajali iz celotne [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevine]] in tudi iz tujine. Namen ustanovitve je bil približati ljudem letalstvo in njegove poslovne, transportne, karierne, izletniške, vojaške in športne prednosti. Ob ustanovitvi aerokluba so imeli vizjonarsko željo, da bi imeli letalske linije Maribor-[[Beograd]], Maribor-[[Dunaj]], Maribor-[[München]], Maribor-[[Berlin]], Maribor-[[Trst]], Maribor-[[Zürich]], Maribor-[[Pariz]], Maribor-[[London]], Maribor-[[Amsterdam]], Maribor-[[Bruselj]] in Maribor-[[Milano]] ter Maribor-[[Carigrad]] z mednarodnim civilnim letališčem. Leta 1928 se je posebno zanimanje za letalstvo razmahnilo med šolsko mladino. Tako je imel klub po enem mesecu 3 člane ustanovitelje in 1765 rednih ter podpornih članov. 27. maja 1928 je bil izveden letalski miting na pobudo oblastnega odbora aerokluba na Tezenskem letališču. Na mitingu je sodelovalo 6 vojaških letal in 1 civilno letalo imenovano Ljubljana. Letalski miting si je ogledalo 30 000 obiskovalcev iz Maribora in Avstrije. Izžrebani potniki so se ta dan lahko peljali z letalom na oblet nad Maribor, kar velja za prvi panoramski let z letalom v Mariboru. Istega leta je na pobudo iz [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnje Savinjske doline]] začel v sklopu aerokluba delovati mestni pododbor aerokluba v [[Celje|Celju]], ki je bil podrejen oblastnemu odboru.<ref>{{Navedi splet|url=https://zac.si/2016/10/05/zacetki-jadralnega-letalstva-v-celju/|title=Začetki letalstva v Celju|accessdate=27.9.2023|publisher=Zgodovinski arhiv Celje}}</ref> Leta 1929 je bil miting 3. novembra, ki si ga je ogledalo 15.000 gledalcev. Na Šestanovo iniciativo je leta 1929 nemška tovarna Raab-Katzenstein priredila letalski dan motornih letal v Mariboru za promocijo in prodala dve motorni letali. Trgovec [[Josip Moravec]] prodajalec [[BMW]]-jev<ref name=":5" /> in častni član aerokluba je tako v letu 1929 kupil motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke]] poimenovano Lastavica za 135 000 dinarjev okvirno takratnih 2700 [[Ameriški dolar|USD]], letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil okoli 70 USD.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/171126/nenavadna-pot-josipa-moravca/|title=Nenavadna pot Josipa Moravca|date=1.9.2014|accessdate=16.1.2023|website=Vzajemnost|publisher=Revija Vzajemnost|last=Beričič|first=Marijan}}</ref> Drugo letalo proizvajalca [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan]] UN-PAF za 189 000 dinarjev okvirno takratnih 3800 USD je kupila tovarna Zlatorog, letalo je imelo napise ZLATOROG in CHLORODONT. Kljub kritikam in komentarjem, da se to ne izplača, da je preveč komplicirano in nima smisla ter da bodo padli iz neba se je s temi pogumnimi nakupi letal v letu 1929 pričelo odvijati motorno letenje v Mariboru. Pri preletu na miting v [[Središče ob Dravi]] 17. novembra 1929<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BYOZX9Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dtedenske+slike%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1929&page=2|title=Tedenske slike: priloga Domovini|date=28.11.1929|accessdate=21.9.2023}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMFYRYN/?euapi=1&query=%27keywords%3dilustrirani+slovenec+1929%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50&page=2|title=Ilustrirani Slovenec|date=8.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Ilustrirani Slovenec : tedenska priloga Slovenca|page=letnik 5, številka 49.}}</ref> se je zrušilo letalo [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]]<ref>{{Navedi novice|title=Letalska katastrofa v Mariboru|date=18.11.1929|newspaper=Ponedeljek (Ljubljana) - članek|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z3P55KT}}</ref> na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|title=Strmoglavilo letalo D-974 Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929|date=17.11.1929|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234938/https://mariborinfo.com/sites/mariborinfo/files/styles/novica/public/slike/naslovne/2016/12/10/12646909_975694525843376_7033609547289078055_o.jpg?fbclid=IwAR0rVFMOj6B8j_pMPIrB1dPEmJ4cdjfR-NVmaG4YEnHc-03KaPT_amoFbmM|url-status=dead|publisher=Pokrajinski Arhiv Maribor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/1/letalski%20miting%201928,%20letalo%20se%20zrusi%20na%20glavni%20trg.jpg|title=Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe 17.11.1929 Glavni trg|date=17.11.1929|accessdate=11..9.2023|publisher=Opensoaring}}</ref> v Mariboru, smrtno se je ponesrečil tajnik aerokluba dr. Ivo Šestan<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYEPS5H0|title=Dr. Ivo Šestan|date=5.12.1929|accessdate=21.9.2023|publisher=Tedenske slike (Konzorcij)}}</ref> in tovarniški pilot Hans Müller. V tem času je Aeroklub imel 1200 članov, večinoma so to bili simpatizerji letalstva. Letalsko se je lahko udejstvovalo manj kot promila takratnega prebivalstva od tega jih je imela ekonomske zmogljivosti za motorno letenje le peščica, ki je letela z zasebnimi letali. Leta 1930 so izgradili lesen hangar za dve Mariborski letali na Teznem. Ob teh pionirskih dosežkih aerokluba na Štajerskem omenimo stari letalski rek, ki se je izoblikoval ravno v tem času: {{Cquote|Za letenje potrebuješ samo dve stvari: hitrost in denar.|author=neznani avtor (letalski pregovor)}}Da bi ljubitelje letalstva seznanili z možnostmi preleta jadralnega letala, je pripravil aeroklub 14. maja 1933 na Teznem mednarodni poštnojadralni polet. Član graškega aerokluba Valeter Mühlbacher je poletel v aerozapregi z motornim letalom flamingo A 74 na jadralnem letalu Falke z graškega letališča proti Mariboru. V letalu je bilo okoli 3000 razglednic in dopisnic in 900 pisem z vsega sveta. Pisma in razglednice so bile žigosane s posebnim priložnostnim rdečim žigom. To je bila prva jadralno-letalska pošiljka na svetu!<ref name=":8" /> Leta 1933 je Aeroklub pričel uporabljati dvokrilno letalo, neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] YU-PCF, ki so ga močno izrabljenega 20. maja 1934 preleteli v Zagreb kjer so ga uničili, saj je bilo letalo gonjeno s strani aerokluba in ne vzdrževano. Boris CIjan je bil prvi Slovenec, ki je avgusta 1933 v letaslki šoli Bezmiechova na Poljskem izpolil pogoje za C-diplomo.<ref name=":20" /> Leta 1936 je aeroklub dobil bitko za letališče na Teznem. Na obisk je priletel dvomotorni avion [[de Havilland Dragon Rapide|De Havilland DH.89 Dragon Rapide]] - jugoslovanske letalske družbe [[Aeroput]] (kasneje JAT). Tega leta sta Šoštarič in Humek skonstruirala jadrilico Sraka Šoštarić-Humek Š.H.1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|title=Jadralna letala: Š.H.1 – Sraka|date=6.11.2019|accessdate=5.11.2023|website=Modelarstvo.si|archive-date=2020-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200124181343/https://www.modelarstvo.si/s-h-1-sraka/|url-status=dead}}</ref> z drsnim razmerjem 1:16, ki je imela boljše zmogljivosti kot nemški DFS Zögling 1:9. Tega leta postane predsednik aerokluba [[Branko Ivanuš]], ki je bil kasneje najpomembnejša osebnost v slovenskem povojnem letalstvu in nosilec FAI ([[Francoščina|Fra]]. Fédération Aéronautique Internationale) diplome za prispevek k razvoju letalstva. Leta 1937 je Aeroklub postal upravljavec in lastnik prej vojaškega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registriral kot sekundarno [[Mejni prehod|mednarodno]] [[Letališče|civilno letališče]]. Tega leta so ob 10 obletnici aerokluba dr. Josipa Tominška imenovali za časnega člana aerokluba.<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas|last=Fras|first=Maksimiljan|publisher=EPOS : Društvo Gledališče Kolenc|year=2013|isbn=978-961-93474-0-9|cobiss=266370048}}</ref> Leta 1938 je bilo v Mariboru organizirano 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju. Leta 1938 je v [[Pameče|Pamečah]] pri Slovenj Gradcu zasilno pristal član Josip Moravec z motornim letalom Raab-Katzenstein RK-2A Pelikan. Žarko Majcen zasilno pristal z jadrilico 7. septembra 1938 v [[Dovže|Dovžah]] pri Mislinji, istega dne je član aerokluba Ivan Mihev domačin iz [[Turiška vas, Slovenj Gradec|Turiške vasi]] pristal z jadrilico Salamandez pristal na Štibuhu pri Slovenj Gradcu<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_3_1993|title=Krila 3|date=1993|accessdate=27.3.2024|website=issuu.com|publisher=Letalska zveza Slovenije|cobiss=15911170|issn=0350-4131}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, obe letali so razstavili in jih odpeljali v Maribor.<ref>{{Navedi novice|title=Pristanek letal v Mislinjski dolini po prvi svetovni vojni|date=8.9.2004|last=Janez Smolčnik|work=Viharnik}}</ref> Ivan Mihev je bil kasnejši ustanovitelj Slovenj Graškega aerokluba. Leta 1939 so na letališču na Teznem zgradili novi hangar. V tem letu je vzletela Sraka SH-1, ki sta jo skonstruirala člana Humek in Šoštarič. Cijan je skonstruiral letalo Skakavec in v tem letu postal Jugoslovanski testni pilot za prevzem naročenih lovcev: [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109]]. Leta 1939 so na letališču na Teznem otvorili še en mnogo večji novi hangar in v zrak spravili Vrabca konstruktorja Šoštariča. Tega leta je Šoštarič skonstruiral še jadrilico Utvo. Leta 1939 je inštruktor Žarko Majcen v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] opravil testni let v [[Šoštanj|Šoštanju]], s čimer se kaže regionalni pomen Mariborskega aerokluba in njihovih pilotov.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Šaleški dolini : do konca druge svetovne vojne|last=Aplinc, Miran|publisher=Šoštanj : Muzej Velenje|year=2016|isbn=978-961-94125-1-0|cobiss=287643136}}</ref> Cijan in Šoštarič ter nekaj ostalih Mariborski letalcev so bili letalski profesionalci inštruktorji z akademsko letalsko izobrazbo in univerzo in so odlično poznali takratne mednarodne letalske standarde in organizacije npr. OSTIV ([[Francoščina|fra.]]Organisation Scientifique et Technique du Vol à Voile), ostala amaterska združenja po Sloveniji niso zmogla dosegati njihovega standarda zaradi pomanjkljivih kvalifikacij in pomanjkljivega znanja tujih jezikov v katerih je bila profesionalna literatura, zaradi tega je Mariborski aeroklub izstopal od vseh ostalih letalskih združenj. Leta 1940 je vzletelo jadralno letalo Čavka konstruktorja Šoštariča.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Maribor in Mariborčani v zgodovini letenja|last=Kodrin, Stanko ; Cotar, Ludvik|publisher=Maribor : samozal.|year=2005|cobiss=54587137}}</ref><ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=Letalstvo v Mariboru (tekstovni del)|last=Cotar|first=Ludvik|publisher=Letalski center Maribor|year=11.10.1995}}</ref><ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Vazduhoplovno jedriličarstvo|last=Cijan, Boris|publisher=Beograd : Tehnička knjiga|year=1949|cobiss=13530117}}</ref> V tem obdobju se je dokaj hitro izkazalo, da je aeroklub lahko uspešen le z plačanimi poklicnimi profesionalnimi inštruktorji, saj so v nasprotnem primeru bili rezultati dela neučinkoviti in osip je bil prevelik, letalstvo je odvisno od tehnike, tej pa morajo streči poklicno izobraženi ljudje, analfabeti ne vodijo v prospiroteto. Šolanje pilotov je prepomemben kontinuiran proces, da bi ga prepustili amaterjem, ki imajo prilično čas ob nedeljah, zato se je izkazalo, da ga morejo intenzivno izvajati poklicni inštruktorji, če želimo imeti letalsko varnost. Do leta 1940 so bili v okviru oblastnega odbora aerokluba v Mariboru<ref name=":1" /> registrirani sledeči krajevni in mestni odbori: * mestni odbor aerokluba Maribor * mestni odbor aerokluba Celje * mestni odbor aerokluba Slovenj Gradec * krajevni odbor aerokluba Šoštanj * krajevni odbor aerokluba Murska Sobota Registrirane jadralne skupine<ref name=":1" />: * jadralna skupina Maribor I * jadralna skupina Maribor II * jadralna skupina Maribor III * jadralna skupina v Celju * jadralna skupina v Slovenj Gradcu * jadralna skupina na Ptuju * jadralna skupina v Gornji Radgoni * jadralna skupina v Rušah * jadralna skupina v Ljutomeru * jadralna skupina v Murski Soboti * jadralna skupina v Šoštanju Leta 1941 je letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke <nowiki>''</nowiki>Lastavica<nowiki>''</nowiki> Maistrov borec Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče a so ga na 200 metrih začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel.<ref name=":5" /> Leta 1941 je Cijan v aprilski vojni vodil patruljo 7 letal Hurricane, ki je napadla motorizirano sovražno kolono v Kačaički klisuri na jugo Srbije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|title=Boris Cijan|date=12.5.2017|accessdate=5.3.2024|website=www.modelarstvo.si|archive-date=2023-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230922150151/https://www.modelarstvo.si/boris-cijan/|url-status=dead}}</ref> Med drugo svetovno vojno je letališče Tezno uporabljal okupator, večkrat so leteli za potrebe visokih letalskih časnikov z letali [[Messerschmitt Bf 108 Taifun]]. Aeroklub je temeljil finančno na članarih, donacijah članov in entuziazmu posameznikov. V tem obdobju so določeni perspektivni člani uspeli po opravljeni častniški šoli in vojaški letalski šoli do kariere v vojaškem letalstvu. Člani, ki so zapisani v zgodovino društva z velikimi črkami iz začetkov aerokluba pred drugo svetovno vojno so: * [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]], * [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]], * [[Josip Moravec|gospod Josip Moravec]], * [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]], * [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]], * [[Branko Ivanuš|major Branko Ivanuš]], * [[Žarko Majcen|inštruktor Žarko Majcen]] Leta 1944 natačneje 7.decembra je Jugoslavija bila ena izmed originalnih 52 podpisnic Čikaške konvencija ICAO<ref>{{Navedi splet|url=https://www.icao.int/sites/default/files/2025-02/7300_orig.pdf|title=Convention on international civil aviation done at chicago on the 7th day of december 1944 - ORIGINAL|date=7.12.1944|accessdate=18.4.2026|website=ICAO international}}</ref>, katere posledica je bila ustanovitev [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|mednarodne organizacije za civilno letalstvo]] in standardizacijo zahtev za licence, šolanja, letališča, komercialnih zahtev in vseh operativnih kriterijev za mednarodno delovanje civilnega letalstva, angleščina postane s tem [[Lingua franca]] letalstva. Prejšna organizacija ICAN – International Commission for Air Navigation ([[Francoščina|fra.]]: ''Commission Internationale de Navigation Aérienne'') s sedežem v [[Pariz|Parizu]], ki je delovala od leta 1919 po [[Versajska mirovna pogodba|Versajski pogodbi]] se ukine leta 1947, ko je v celoti formirana organizacija ICAO s sedežem v [[Montréal|Montrealu]]. ==== Letalska šola ==== 3. in 4. marca 1928 so potekala tri predavanja o letalstvu s tem se je pričela dejavnost letalske šole, kar je tudi njen rojstni datum. Predavanja so bila namenjena za civiliste in vojaštvo ter so bila dobro obiskana. Privatni lastniki prvih motornih letal v Mariboru: gospod Moravec z letalom [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|RK-9A Grasmücke]] in družba Zlatorog z letalom [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan|RK-2A Pelikan]] so se pričeli šolati leta 1929. Leta 1931 sta dijak Vojko Humek in takrat študent [[Boris Cijan|dr. Boris Cijan]] ustanovila akademsko jadralno skupino<ref name=":18" />, v kateri so tega leta začeli graditi jadralna letala lastne konstrukcije<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Jadralno letalstvo|last=Golob|first=Rok|publisher=Zveza letalskih organizacij Slovenije|year=1986|page=33|cobiss=16524545}}</ref>, aktivnosti mariborskih letalcev so odmevale po celi kraljevini. Mariborska letalska skupina je z leti dobila podmladek v: Celju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah, Ljutomeru, Murski Soboti in Šoštanju.<ref name=":4" /> Letalska šola je leta 1933 pričela uporabljat dvokrilno motorno letalo neoborožen nemški vojaški trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I|Hansa-Brandenburg B.I.]] od kraljevih letalskih sil Jugoslavije. Leta 1933 je Boris Cijan napisal časopis: Jadralno letalstvo v enem izvodu z 6 članki.<ref>{{Navedi knjigo|title=Letalski razlagalni slovar|last=Gregl, Dominik|publisher=Ljubljana : samozal.|year=2009|cobiss=247887872|page=20, 196, 199, 204, 206, 207, 211}}</ref> Brandenburg je bil za kratek čas glavno letalo za šolanje in tudi letenje do poteka plovnosti, saj je bilo že nevarno. Za motorno šolanje so se nato uporabljala privatna letala Raab-Katzenstain v lasti tovarne Zlatorog in gospoda Moravca. Leta 1934 je Cijan diplomiral iz strojništva in odšel v Beograd. V klubu ga je zamenjal [[Ivo Šoštarič|Inž. Ivo Šoštarič]]. Leta 1939 je inštruktor [[Žarko Majcen]] šolal neizkušenega Maksa Medveda in Valterja Muhoveca iz Šoštanja pri izgradnji jadrilice DFS Zögling in z njo izvedel 24.09.1939 tesni let v [[Letališče Šoštanj|Šoštanju]] na območju Lajš.<ref>{{Navedi splet|url=https://saleskiaeroklub.si/zgodovina-kluba/|title=Gradnja prvih jadralnih letal v Šoštanju|accessdate=10.10.2023|website=Šaleški aeroklub}}</ref> Leta 1940 je Cijan izdal knjigo Vazduhoplovno jedriličarstvo.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva">{{navedi novice|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/drustva_lcm90.html|title=90 let društva LCM|work=old.opensoaring.com|date=9.9.2017|accessdate=10.1.2021}}</ref> Letalska šola je v obdobju pred drugo svetovno vojno odigrala ključno vlogo pri širjenju letalske kulture po celotni kraljevini in priskrbela prepotrebne prve domače učbenike in šolske materiale, ki so jih pripravili profesionalni inštruktorji letenja. ==== Flota ==== V tem obdobju so se izključno uporabljala nemška motorna letala proizvajalcev: Raab-Katzenstein in kratek čas Hansa-Brandenburg. Večina časa je klub deloval z motornimi letali zasebnih lastnikov predvsem: tovarne Zlatorog in letalom gospoda Moravca. Resursi motorjev so znašali po največ 150 ur. Resursi zmaja letala do 400 ur. Vsa letala so bila lesena prevlečena s platnom z odprto kabino. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] || {{DEU}}|| D-974, Werk. Nr 15, nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] 17.11.1929<ref name=":6" /><ref name=":7" />||akrobacije |- | [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] || {{DEU}}|| UN-PAF, D-1131, YU-PAF, ser.št.25, 1929, uničen v [[Vrginmost|Vrginmostu]] (Zlatorog) 1938<ref>{{Navedi splet|url=http://www.airhistory.org.uk/gy/reg_YU-.html|title=Civil Aircraft Register - Yugoslavia|date=1939|accessdate=16.1.2023|website=Golden Years of Aviation|publisher=AirHistory}}</ref>|| šolanje |- | [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] || {{DEU}}|| UN-MJM, 1929, sestreljen ([[Josip Moravec|Moravec]]) v Mariboru leta 1941<ref name=":5" />|| šolanje |- | [[Hansa-Brandenburg B.I]] || {{DEU}}|| YU-PCF ser.št.3-60 1933, uničen v Zagrebu 1934<ref name=":1" />|| šolanje |} ===II. Po drugi svetovni vojni na letališču Tezno 1945-1953=== [[File:Utva C-3 Trojka Zagreb DSCN9378 (2).jpg|thumb|Letalo tipa: [[Utva Trojka]], je bilo namenjeno šolanju motornih pilotov]] [[File:Stscherbakow Stsche-2.JPG|thumb|levo|Padalski dvomotoren [[Ščerbakovo šče-2|Stscherbakow Šče-2 ali TS-1 "Ščuka"]]]] [[File:Pilot, airplane, Soviet brand, Yakovlev-brand Fortepan 59731.jpg|thumb|levo|Letalo tipa [[Jakovljev UT-2|Jakovlev UT-2]]]] [[File:BAM-35-Utva Jastreb 54.jpg|thumb|Jadrilica Jastreb 54 z upornicami]] V hotelu Orel so 26. junija 1945, sklicali ustanovni sestanek za obnovitev Aerokluba Maribor. Navzoči so bili preživeli predvojni člani Aerokluba Naša krila in mladi letalski navdušenci. Aeroklub izgubi lastništvo in avtonomijo vse se nacionalizira. Iz Avstrije, iz skednja neke kmetije, so prepeljali več poškodovanih jadralnih letal, ki so jih kasneje popravili in pričeli z letenjem že 1. septembra 1945. Med temi jadralnimi letali je bilo: 10 DFS Zögling-ov, 3 dvosedežni Žerjavi, 2 DFS Olympia Meise in Mi-13 Miha. Sprva niso imeli vlečnega letala, zato so vzletali s pomočjo gume. Postopoma so prehajali na način vzleta z vitlom. Prvo motorno letalo po drugi svetovni vojni, ki ga je začel uporabljati aeroklub 3. januarja 1946, je bil dvosedežni dvokrilni [[Zmaj Fizir FN]], proizveden v jugoslovanskih tovarnah Zmaj, Rogožarski in Albatros. Kasneje se je pridružilo še sovjetsko motorno letalo [[Polikarpov Po-2|Polikarpov PO-2]], ki se je uporabljal tudi za metanje padalcev. Občasno je vojska posodila letalo [[Ščerbakovo šče-2|Shcherbakov Shche-2]] za padalce. Velik zgled v tem obdobju takoj po drugi svetovni vojni je dajala [[Sovjetska zveza]], saj je bila organiziranost precej podobna sovjetskemu modelu aerokluba in letala so bila relativno cenena. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je bil v tem obdobju okoli 2000 USD. Motorno letenje se je na pram predvojnim letom začelo krepiti, saj je bilo potrebno za padalce in za aerovlek. Letenje ni bilo dostopno vsem ampak, so se kandidati za pilote skrbno zbirali glede na moralne in politične kvalitete, prostora za uporečneže in ne komuniste ni bilo. Mnogi pred vojni gosposki člani niso mogli več leteti, saj niso bili všečni režimu. Leta 1947 je Aeroklub Maribor dobil ime Aeroklub Žarko Majcen (1921-1947), poimenovano po domačem klubskem inštruktorju letenja in vodji letalske šole po rodu Primorcu, ki se je preselil v Maribor in se je na prvem jadralnem tekmovanju po osvoboditvi smrtno ponesrečil v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerkljah]] pri Brežicah pri izvajanju loopinga z letalom Jastreb varianta bis konstruktorja Iva Šoštariča, ki takrat še ni imel krilnih opornic. Žarko Majcen kot inštruktor letenja je tudi zaslužen za izgradnjo in ustanovitev predvojnega aerokluba v [[Šoštanj|Šoštanju]].<ref name="Žarko Majcen – usodni let z Jastrebom bis">{{navedi novice| url=https://www.opensoaring.com/040420-000-zarko-majcen-usodni-let-z-jastrebom-bis/?fbclid=IwAR15ngtst9tcnxFXom76xBhF9oyayqS0Y5dHgHPLtJV6CLzk5AY8JAf5FK8|title=Žarko Majcen|work=Opensoaring.com|date=3.4.2020|accessdate=10.1.2021}}</ref> Na splošno je v teh prvih letih po vojni aeroklub še izredno zaostajal s tehniko kot tudi z znanjem o letenju, saj vrhunskega kadra ni bilo, zanašali so se na sovjetske principe, ki niso prinašali prosperitete. Jugoslavija je po vojni naivno verjela v ekonomsko moč sovjetske zveze in pričakovala brezplačno pomoč v surovinah, letalih in kreditih v resnici pa je bila sovjetska zveza povsem na tleh. Leta 1948 je država prepoznala letalstvo kot strateško dejavnost, kar povzroči nov, a centralno voden razvoj, 25.aprila 1948 je bila ustanovljena masovna organizacija VSJ Letalska zveza Jugoslavije ([[Srbohrvaščina|srb.hrv.]] VSJ Vazduhoplovni savez Jugoslavije) z 7207 člani, 11 športnimi letališči, 8 servisimi letal, 19 letali, 70 jadrilicami in 35 padali, ki je formirala zvezno pilotsko šolo za motorno letenje<ref>{{Navedi splet|url=https://www.b92.net/biz/vesti/srbija/ruma-dobija-aerodrom-2380341|title=Ruma bi mogla da dobijе sportsko-vazduhoplovni komplеks|date=14.8.2023|accessdate=28.10.2025|website=b92.net|publisher=Dnevnik|last=Kovač|first=Silvia}}</ref> v srbskem kraju [[Ruma]], ki je bila namenjena internatnemu šolanju novih poklicnih inštruktorjev v aeroklubih in jadriličarski center v [[Vršac|Vršcu]], ki je usposabljal inštruktorje jadralnega letenja za lokalne aeroklube.<ref>{{Navedi knjigo|title=Enciklopedija fizičke kulture|first=Marijan|publisher=Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod,1975-1977|year=1977|page=459|cobiss=72983|last=Flander}}</ref> 28.junija 1948 so Jugoslavijo izključili iz [[Informbiro|informbiroja]] s tem se je ustavila dobava sovjetske letalske tehnike, saj je bila Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do Sovjetske zveza in odmika od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], dostopa do kvalitetnih zahodnih ameriških letal v tem trenutku še ni bilo, aeroklub se je bil primoran zanašati na primitivna jugoslovanska letala napravljena po sili razmer. Obstajala je realna možnost napada na Jugoslavijo s Sovjetske strani, številne vojaške enote so bile nastanjene na meji z Jugoslavijo. Domača propaganda se je krepila in cilju veliko leteti in premagovati rekorde je sledil tudi Mariborski aeroklub, da se je dokazovalo, da se Sovjetske pomoči ne potrebuje. Ostroj aerokluba je kljub temu postajal masiven in je šel v smeri poklicnih inštruktorjev tako jadralnih kot motornih, rezultati z razpoložljivo tehniko niso zaostajali. Država vidi letalstvo kot vojaško-rezervno dejavnost. Leta 1948 sta Bračič Franc in Tretjak Franc na jadrilici Ždral postavila jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na dvosedih: 23 ur in 2 minuti<ref name=":3" /><ref name=":9" />. Septembra 1948 v veljavo vstopi prva verzija ICAO Aneksa 1<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilot18.com/wp-content/uploads/2017/10/Pilot18.com-ICAO-Annex-1-Personnel-licensing.pdf?srsltid=AfmBOoqWOtFwvNBDEpeF3H_upFpJeIbL18MEg4-QmH4oCqUu4kbHYB-x|title=Annex 1 to the Convention on International Civil Aviation Personnel Licensing SARPs Standards and Recommended Practices 1948|accessdate=18.4.2026|publisher=International Civil Aviation Organization}}</ref> Čikaške konvekcije - licenciranje osebje med njimi tudi pilotov. Leta 1949 so uporečne ljudi, ki so bili še vedno nakljonjeni sovjetski zvezi pričeli pošiljati na [[Goli otok]]. Letenje je bilo omogočene samo pripadnim sistemom in prspektivnim kandidatom po mnenju ZK. Leta 1950 je VSJ Letalska zveza Jugoslavije obnovi članstvo v FAI ([[Francoščina|fra]].Fédération Aéronautique Internationale) na 43. generalni konferenci v Stokholmu, istega leta postane tudi članica organizacije OSTIV (fra.''Organisation scientifique et technique internationale de vol à voile'') za te poteze so zaslužni profesionalni piloti iz Mariborskega predvojnega aerokluba, ki so zasedli ključne pozicije. Leta 1950 pride do prvih trgovskih dogovorov z ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Financial Assistance to Yugoslavia - Export–Import Bank of the United States loans|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1950v04/d773|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=8.2.1950}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Military Assistance Agreement Between the United States and Yugoslavia, November 14, 1951|url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/yugo001.asp|website=avalon.law.yale.edu|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Economic Cooperation Agreement (1951)|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d447|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=13.7.1951}}</ref> Leta 1951 se podpiše dokument MDAP - Mutual Defense Assistance Program<ref>{{Navedi splet|title=Military and Economic Aid to Yugoslavia under the Mutual Security Act|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1951v04p2/d469|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=30.10.1951}}</ref> Jugoslavija postane ena redkih socialističnih držav, ki dobi masivno zahodno amerišķo vojaško pomoč, vsebina: preko 500 vojaških letala [[Republic P-47 Thunderbolt|P-47]], [[Republic F-84 Thunderjet|F-84]], [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33]] in transportna letala [[Douglas DC-3|C-47]], 10 000 kamionov, 600 tankov: M4 Sherman, M36 Jakson, M47 Patton, usposabljanje častnikov, vojska postane bolj združljiva z NATO standardom kot kdarkoli kasneje. Vsa ta oprema je imela samo eno nalogo preprečiti sovjetom prehod iz Madžarske preko [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Celjska kotlina|Celjske]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] čez Postojnska vrata v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]] in naprej v [[Padska nižina|Padsko nižino]]. Vso to dogajanje je Jugoslaviji prineslo tripartitno finančno pomoč ZDA, Velike Britanije in Francije za potrebe obnovitve jugoslovanske ekonomije ter predvsem odprtja mednarodne trgovine z zahodom in dobavo visoko tehnoloških produktov. Le redko se je civilno prebivalstvo zavedalo ekonomskega ozadja državnih investicij in so verjeli v lastno dobro delo. Ko Jugoslavija dobi prva reaktivna lovska letala, slovenski dvojni letalski [[Letalski as|as]] [[Albin Starc]] postane prvi Jugoslovanski reaktivni pilot in šef centra za prešolanje na reaktivna letala. Leta 1951 Branko Ivanuš postane predsednik Letalske zveze Slovenije in član upravnega odbora VSJ. Leta 1953 Jugoslavija podpiše Balkan Pact<ref>{{Navedi splet|title=Balkan Pact - United States Attitude Toward the Negotiation and Conclusion of the Balkan Pact: the Treaty of Ankara, February 28, 1953; the Treaty of Bled, August 9, 1954|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/ch3sub1|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://opil.ouplaw.com/display/10.1093/law:epil/9780199231690/law-9780199231690-e588|title=Balkan Pact (1953–54)|date=2009|accessdate=17.4.2026|website=Oxford Public International Law}}</ref> v Ankari z Grčijo in Turčijo obe članici NATA in dobi zato de facto varnostni ščit pred Sovjeti. Balkanski pakt je omogočil, da se Jugoslavija pridruži NATO glede geopolitičnih zadev, hkrati pa ostane uradno nevtralna. Leta 1953 je Zvonko Šabeder postavil jugoslovanski državni rekord v trajanju leta na enosedi jadrilici 22 ur in 5 minut.<ref name=":9" /> Pogoje za diamantno C-diplomo je prvi izpolnil Mariborčan Franc Mordej<ref>{{Navedi splet|url=http://www.trzin.info/assets/odsev/arhiv/Odsev_september_2005.pdf|title=Franc Mordej, upokojeni inženir strojništva in pilot|website=Odsev - Glasilo občine Trzin|page=16|year=2005}}</ref> kasnejši prometni pilot Adrie na [[Douglas DC-6|DC-6]] in [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]] z jadrilico Weihe leta 1953 s preletom iz Vršca v Solun oddaljen 528 km in postavil jugoslovanski državni rekord v prostem preletu in preletu na cilj, dve leti kasneje je dopolnil diamantni C z vzponom v [[Kumulonimbus|Kumolonimbusu]] na 19915 čevljev (6070 metrov)<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Mednarodno letalsko pravo|last=Čičerov|first=Aleksander|publisher=Uradni list Republike Slovenije|year=2009|isbn=978-961-204-436-7|location=Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana|page=87, 88, 92|cobiss=245964288}}</ref>. Leta 1954 se podpiše [[Londonski memorandum]]<ref>{{Navedi splet|title=Agreed Record of Positions Reached at the Conclusion of Discussions in London, February 2–May 31, 1954, Between Representatives of the United Kingdom, the United States, and Yugoslavia|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1952-54v08/d197|website=history.state.gov|accessdate=2026-04-17|date=1954}}</ref>, ki je umiril eno najbolj nevarnih povojnih kriz v Evropi in hkrati utrdil Jugoslavijo kot samostojen geopolitični faktor med vzhodom in zahodom, sporazum je pomenil nadaljno zbliževanje Jugoslavije z ZDA in Velliko Britanijo. Zahod je videl Jugoslavijo kot varovalni pas med NATOm in Sovjetskim blokom, to je utrdilo njeno strateško vlogo v Evropi brez formalnega članstva v NATO. Leta 1954 Branko Ivanuš postane podpredsednik FAI svetovne organzacije za letalske športe. Izbranci v aeroklubu so v tem obdobju nadaljevali motorno šolanje v Vršcu na motornih letalih in opravili šolanje za inštruktorje letenja. [[Socialistična republika Slovenija]] si za potrebe republiškega delovanja [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]] izbori [[Slovensko vladno letalo|vladno letalo]] [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]]<ref name=":21">{{Navedi splet|url=https://air-britain.com/pdfs/production-lists/Bonanza.pdf|title=REGISTRATION - c/n|date=23.8.2015|accessdate=1.5.2026|website=Air-Britain.|page=110 - Yugoslavia YU-CER}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Zaradi smrtnih nesreč, ki so se dogajale v 50-tih, je bila opravljena preiskava o vzrokih za nesreče s strani komisije Letalske zveze Slovenije in ugotovljeno je bilo, da so nesreče posledica slabega [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] in visokega drevja, ki ga je obdajalo ter prebadalo pristajalne ravnine in odrejeno je bilo, da se bo letališče zaprlo. Upravni odbor aerokluba je leta 1951 pričel postopek iskanja nove lokacije. V letu 1951 je bil opravljen tudi prvi prelet jadralnega letala iz Maribora v Ljubljano. Leta 1951 je kmet Holcer odstopil zemljišče Aeroklubu, kupnino je pokril mestni odbor Ljudske tehnike Maribor. Hangar, travnato stezo, ravnanje zemljišča in vse pomožne objekte so gradili člani kluba v popoldanskem času in celo v jasnih nočeh. Dve leti so tako člani gradili novo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče v Skokah]].<ref name="LCM – 90 let od ustanovitve prvega društva" /> ==== Letalska šola ==== Letalska šola se je krepila, v tem obdobju je bilo v aeroklubu zaposlenih več poklicnih učiteljev letenja, mehanika in uslužbenci, ki so ustvarili temelje za nadaljnji razvoj in širitev dejavnosti aerokluba. Kandidati za motorne pilote so bili poslani v [[Ruma|Rumo]] v zvezno pilotsko šolo. Kandidati za nove mlade jadralne inštruktorje so bili poslani v center vojaškega letalstva [[Letališče Vršac|Vršac]], kjer so opravili teoretično in praktično šolanje ter izpitne lete za inštruktorje letenja. Kasneje se je vso usposabljanje inštruktorjev motornih pilotov preselilo iz Rume v Vršac. Posledica profesionalnih inštruktojev so bili odlični rezulatati v jadralnem letenju v svetovnem merilu. Takoj po vojni so v Mariboru pričeli šolanje na letalu [[Zmaj Fizir FN|Fizir FN]], kasneje še na [[Polikarpov Po-2|Po-2]] ter [[Jakovljev UT-2|UT-2]], vsa ta letala so bila brez zaprte kabine, kar je znatno oteževalo šolanje, veliko so bila tudi odsotna zaradi šlepanja in metanja padalcev. S prihodom letal z zaprto kabino: [[Utva Trojka]], ki ga je zasnoval Boris CIjan je imela letalska šola prvič na voljo šolsko letalo, ki je bilo namenjena izključno šolanju, s tem se je začelo namensko učinkovito šolati motorne pilote. Letalska šola je imela pomembno vlogo pri oblikovanju mladinskega kadra za vojaško letalstvo.<ref name=":3" /> ==== Flota ==== Nasilna uvedba komunizma med vojno je povzročila, da privatnih letal v državi ni bilo in s tem aeroklub ni mogel enostavno do motornih lastniških letal. Floto so sestavljala sovjetska in jugoslovanska motorna letala slabše kakovosti resursi teh motorjev so znašali 300 ur, predvsem je bil omejen dostop do kvalitetnih maziv oz. motornih olj, resursi zmajev letala so znašali od skromnih 1200 do 1500 ur potem je bil potreben tovarniški remont. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Zmaj Fizir FN]] || {{YUG}}||1946||šolanje in šlep |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}||1948||šolanje |- |[[Yakovlev UT-2]] |{{RUS}} | |šolanje |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 (U-2) "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| ||šlep in padalci |- |[[Ščerbakovo šče-2|Ščerbakovo šče-2 "Ščuka"]] |{{RUS}} | |padalci |} ===III. Novo letališče Skoke 1953-1976=== [[File:Akrobat Dragoljub Aleksič nad Dravo 1958.jpg|[[Polikarpov Po-2|Po-2]] in akrobat nad Dravo 1958<ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/v-soboto/drgoljub-aleksic-moz-svetovnega-slovesa-zelezni-clovek-ki-gleda-smrti-v-oci-znova-v-mariboru-10340835|title=Drgoljub Aleksić, mož svetovnega slovesa, železni človek, ki gleda smrti v oči, znova v Mariboru|date=12.10.1958|accessdate=30.9.2023|website=Večer.com|last=Rok Kajzer}}</ref>|thumb|251x251px]] [[File:BAM-27-Link Trainer.jpg|thumb|levo|Simulator [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja tipa: AN-T-18]] [[File:Antonov An-14A ’01 red’ (38817123074).jpg|thumb|levo|Letalo tipa: [[Antonov An-14]], YU-BCD je končal v hribu 10.11.1967]] [[File:Na letališču Slivnica 1958.jpg|thumb|Jadralno letenje 1958 v Skokah]] [[File:Aero2DuMuzejuJvBeogradSlika1.jpg|thumb|Ikarus Aero 2 in kasneje Utva Aero 3 so bili bazični trenažerji letalske šole]] [[File:Aeromiting Grobnik 060708 4.jpg|thumb|Letalska šola je imela 4 letala [[UTVA Aero 3|Utva Aero 3]] na višku svoje zmogljivosti]] [[File:Skoki padalcev na slivniškem letališču 1960 (2).jpg|thumb|Padalci in [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] 1960|levo]] [[Slika:Mednarodno_letališče_Ljubljana_odprto_1963.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Mariborska [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]] levo in [[Letališče Polje|Ljubljanska]] [[Let L-200 Morava|Morava]] desno, [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]] 1963]] [[File:Junkers Ju-52 01a.jpg|thumb|[[Junkers Ju 52|Ju-52]] št.208, ki je v Skokah metal padalce, muzej v Beogradu]] [[File:Preizkusna izstrelitev raket konstruktorja Marjana Šijanca na slivniškem letališču 1960 (3).jpg|thumb|Modelarji 1960]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (4).jpg|thumb|Piloti [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakot]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (7).jpg|thumb|Državno padalsko prvenstvo 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (5).jpg|thumb|Padalci in [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakoti]] 1961]] [[File:Padalsko prvenstvo Jugoslavije 1961 (2).jpg|thumb|Pregled letala [[Douglas C-47 Skytrain|C-47]] 1961]][[File:Na letališču Slivnica 1958 (2).jpg|thumb|Aeroklubski [[Polikarpov Po-2]] 1958]] Dokončno je bilo [[Letališče Maribor|letališče v Skokah]] zgrajeno junija leta 1953 in je obsegalo 23 hektarjev površine v lasti Aerokluba. V tem obdobju se je država odprla za ameriško tehniko v [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje]] so prišli osem tonski jurišniki [[Republic P-47 Thunderbolt|Republic P-47 Thunderbolti]] in prvič po domačem nebu so grmela reaktivna transonična ameriška lovska letala: šolski reaktivec [[Lockheed T-33 Shooting Star]], deset tonski reaktiven lovski bombnik [[Republic F-84 Thunderjet]], reaktivni dnevni lovci [[North American F-86 Sabre]], kar je mnoge aeroklubske pilote pritegnilo v nadaljno vojaško kariero. Poklicni inštruktorji motornega letenja so se od leta 1954 hodili šolat v Vršac, saj se je oddelek zvezne pilotske šole za motorno letenje preselil iz Rume v Vršac. Oktobra 1958 je akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posnel reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi, Mariborski aeroklub je bil edini, ki je dovolil takšen podvig. V sloveniji je bila prisotna rahla [[Liberalizem|liberizacija]] in družbene spremembe, ki so pozitivno vplivale na razvoj letalstva v Mariboru. V tem času se je začelo intenzivneje odvijat [[padalstvo]]. Junija 1960 je v enem tednu na letališču Skoke skočilo 300 padalcev iz tromotornega letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] med njimi je bilo tudi veliko medicinskih sester. Leta 1961 je pričela leteti iz Zagreba [[Adria Airways|Adria Aviopromet]] z ameriškimi letali [[Douglas DC-6|Douglas DC-6B]], ki jih je kupila od [[KLM]]-a, vojska je kupila še boljše ameriške [[Nočno lovsko letalo|nočne lovce]] [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] z dodatnim izgorevanjem in radarjem dosega 50km, mladi piloti v aeroklubu so tako prvič imeli motiv biti profesionalni vojaški ali linijski piloti, ko so na domačem nebu zavladala sodobna zahodna ameriška letala. Ustanovitev Adrie ni bila naključna ampak je k njeni vzspostavitvi botroval [[Sergej Kraigher]] s politiko porasta zahodnoevropskih turistov in deviznih prihodkov, ki so bili ključni za državo in razvoj turizma ter gradnjo turističnih letališč na jadranu in infrastrukture, vse to je močno dvignilo standard in razvoj države ter z diviznimi sredstvi omogočilo nakup zahodne industrijske opreme, potniških in športnih letal ter neposredni dostop do [[Ameriški dolar|Ameriškega dolarja USD]], [[Britanski funt|Britanskega funta GBP]], [[Švicarski frank|Švicarskega franka CHF]], [[Kanadski dolar|Kanadskega dolarja CAD]], [[Švedska krona|Švedske krone SEK]] ter takrat še aktualnih valut Zahodnonemške marke DEM, Francoskih frankov FRF in Italjanske lire ITL vse te divize so se vozile z turističnimi leti, ki so jih turisti trošili ali menjali za devalviran Jugoslovanski dinar DIN, seveda povprečneži so verjeli v dobro delo v tovarnah in v uspehe delovnih kolektivov. Z Adrijo je slovenije prvič po drugi svetovni vojni omejeno ponovno finančno dihala z evropskimi bankovci in se vrnila v posle z starimi evropskimi poslovnimi partnerji na zahodu in severu. Adria je bila po ureditvi za razliko od JATa zahodno evropska družba in je delovala s standardom za nemški, angleški in skadinavski trg. V tem času je bilo tudi veliko entuziastov nad vojaškim letalstvom, leta 1961 je bilo 8000 fantov, ki je napisalo prošnjo za šolanje v vojski. Nekateri perspektivni fantje so nato odšli v srednjo [[Letalska vojaška gimnazija Maršal Tito|letalsko gimnazijo]] v [[Mostar]] v generaciji jih je bilo sprejetih stopedeset, zaključilo jih je devedeset, vsi pa so morali po gimnaziji opraviti še triletno letalsko vojno akademijo v [[Zadar|Zadru]] ([[Srbohrvaščina|shv]]. VVA Vojno Vazduhoplovno Akademijo Zemunik) v katero so sprejeli stodvajset kandidatov prazna mesta so popolnili iz civilih gimnazij in šol, zaključilo jih je petinsedemdeset (okoli 10% jih je umrlo med šolanjem v nesrečah) po kateri so bili direktno poslani v operativne enote vojnega letalstva, šolanje jih je zaključilo okoli 40% vpisanih kandidatov, ki so bili sprejeti, letno so med služenjem v letenju povprečno umrli 4 vojaški piloti. Kandidati, ki so napredovali na povelniška mesta in pridobili povelniške izkušnje so po okvirno 10 letih letenja na vojaških letalih imeli možnost nadaljevati še na dvoletno usposabljanje na [[Poveljniško-štabna akademija Vojnega letalstva in zračne obrambe Poveljniško-štabna akademija Kopenske vojske Jugoslovanske ljudske armade|poveljniško akademijo]] (shv. Komandno-štabna akademija RV i PVO) v [[Beograd|Beogradu]], ki jih je uposobila za ustrezne poveljniške in štabne naloge v operativnih enotah letalstva in jim omogočila nadaljno napredovanje. Šolski sistem vojnega letalstva Jugoslavije je bil formiran pod povelnikom letalstva [[Generalpolkovnik|generalpolkovnikom]] slovencem [[Zdenko Ulepič|Zdenkom Ulepičem]], ki je bil v letih 1946 do 1965 povelnik Jugoslovanskega vojnega letalstva in proti zračne obrambe (shv. RV i PVO Ratno vazduhoplovstvo i protivvazdušna odbrana). [[Slika:Adria_Airways_Douglas_DC-6B_at_JFK.jpg|levo|sličica|[[Adria Airways]] Douglas DC-6B na [[Mednarodno letališče Johna F. Kennedyja|JFK]] čarterski leti Ljubljana-New York 1965|251x251_pik]]V Mariboru je bilo med 24.07 in 30.07.1961 organizirano 9.državno padalsko prvenstvo. Vojska je za namene prvenstva posodila letali [[Douglas DC-3|Douglas C-47 Dakota]]. Ob tej priložnosti so obudili posebno mariborsko tradicijo - [[Zračna pošta|letalsko pošto]] za otvoritev padalskega prvenstva. Padalec je dopisnice dal v nahrbnik in z njimi doskočil na cilj na zemlji. Izdali so posebna pisma žigosana z žigom - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=6525110830863866&set=a.2209346882440304|title=Letalski center Maribor, Albums, Zgodovina LCM|date=24.7.1961|publisher=Letalski center Maribor}}</ref> Leta 1961 so strateški ameriški bombniki [[Boeing B-52 Stratofortress]], ki so vzletali vsakih šest ur iz Homesteada na [[Florida|Floridi]], v okviru operacije »Chrome Dome«<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Operation_Chrome_Dome_route.jpg|title=Operation Chrome Dome route - 26-hour, round-trip from Miami (HAFB), threatening six targets in the Soviet Union|date=13.4.2006|accessdate=28.5.2026}}</ref> redno patruljirali nad Jadranskim morjem med [[Pulj|Puljem]] in [[Brindisi|Brindisijem]] z [[Vodikova bomba|vodikovimi bombami]] na krovu. Posadke so izvajale 26 ur dolge polete s [[Leteči tanker|tankanjem goriva v zraku]], njihov namen pa je bil ohranjanje stalne zračne pripravljenosti za morebiten jedrski napad na cilje v Sovjetski zvezi. V tistem obdobju je bila v vsakem trenutku v zraku približno šestnajstina bombniške flote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], saj je ameriška strategija temeljila na zagotavljanju možnosti povračilnega napada tudi v primeru uničenja ameriških celinskih jedrskih sil. Operacija je trajala do leta 1968, javnost pa o njej ni bila obveščena, ampak je občutila pozitivne posledice odprtja dobav zahodnega trgovskega blaga, aeroklub je to občutil z prvimi ameriškimi letali in tehniko. Takšna prisotnost ameriške strateške sile je Jugoslaviji v mednarodnem okolju posredno zagotavljala položaj »malega fanta na ulici«, ki si lahko privošči glasen nastop, ker za njim stoji najmočnejši »pretepač v soseski«, zato se države Varšavskega pakta niso upale resneje vmešavati v njene zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome - Strategic Air Command - Declassified|url=https://declassified.library.utoronto.ca/exhibits/show/strategic-air-command---test/chrome-dome--date-?|website=declassified.library.utoronto.ca|accessdate=2026-05-28|date=31.3.1962}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Chrome Dome 1960–68: The B-52s' high-stakes Cold War nuclear operation|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28|date=18.7.2024|publisher=Peter E.|last=Davies}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=B-52 Stratofortress Weapons of Mass Destruction|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/systems/b-52-ops.htm?|website=www.globalsecurity.org|accessdate=2026-05-28}}</ref> V tem obdobju aerokluba so v floto aerokluba prvič prišla ameriška letala [[Beechcraft]] in Champion Aircraft Co., ki so bila veliko bolj izpopolnjena v primerjavi z jugoslovanskimi ([[LETOV|Libis]], [[Utva]], [[Ikarbus|Ikarus]]) in neprimerljiva z aeroklubskimi sovjetskimi letali ([[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]], [[Polikarpov]], [[Antonov (podjetje)|Antonov]]). Izstopalo je izredno sodobno aerodinamično ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] (msn: D-3142<ref name=":21" />, letnik 1953) z V repom, ki je imelo uvlačljivo podvozje tipa tricikel in je lahko letelo 280 km/h 1200 km daleč, z resursom šestvalnega bokser motorja 1700 ur, drugi aeroklubi v [[Jugoslavija|državi]] niso imeli takšnih letal, seveda je lahko z Bonanzo letela samo peščica priviligiranih motornih pilotov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto let letalstva|last=Babič, Sašo|publisher=Ljubljana : Tehniška založba Slovenije|year=2003|cobiss=124910592|work=}}</ref> Bonanza je proizvedla več pilotov, ki so kasneje leteli na velikih linijskih reaktivcih ([[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], [[Tupoljev Tu-134|Tu-134]], [[Sud Aviation Caravelle|Caravelle]], [[Boeing 727|B727]]) in postavila motorno letenje v Mariboru na zemljevid Jugoslavije. Za primerjavo malo šibkejši sovjetski pet valni polikarpov Po-2 je zmogel komaj 110 km/h 630 km daleč in jugoslovanski Aero 3 160 km/h 680 km daleč, svojeti so imeli resurs motorja komaj 300h. Ameriška Bonanza je bilo prvo popolnoma kovinsko letalo zato so piloti, ki so leteli kovinsko letalo stara platnena letala imenovali cunjastvo letalstvo. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju zrasel iz 2500 na 8000 USD. Vzdrževanje ameriških letal je bilo dolgoročno dobro predvideno s strani proizvajalca za razliko od domačih letal, ki so jih običajno po preteku resursa zažgali za hangerjem. Razlog, da se je aeroklub tako razvijal na pram drugim aeroklubom, ki niso imeli niti približno toliko motornih letal je bil, da je bilo v prejšnih časih v aeroklubu izšolanih veliko motornih pilotov, ki so poznali težave in so zasedali pomembne družbeno politične položaje ter so imeli možnost odrejati aeroklubu bistveno večje količine materialnih sredstev kot bi ga dobil brez njihovega botrovanja, seveda med povrečnim članstvom tega zavedanja ni bilo in so verjeli, da so sami tako dobri z rezultati svojega dela s kladivom in lopato na tehničnem dnevu. Motorno letenje je v tem obdobju postalo najpomembnejša sekcija kluba. Leta 1961 Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije za svoje potrebe kupi dvomotorno letalo [[Cessna 310|Cessna 310F]] (msn: 310-0149)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|last=Đokić}}</ref> s tem je mariborski aeroklub lahko uporabljal Bonanzo skoraj brez omejitev. Z razvojem civilnega čarterskega potniškega letalstva, zlasti po prihodu družbe Adria Aviopromet in uvedbi sodobnih ameriških letal, se je v državi začelo sistematično razvijati tudi znanje instrumentalnega letenja, ki ga je kronično primajkovalo v vojski in predstavlja temelj sodobnega linijskega zračnega prometa. Več pozornosti je bilo namenjene tudi usposabljanju za letenje v pogojih letenja z znano zaledenitvijo, saj brez tega delovati v civilnem letalskem prometu ne gre. Leta 1963 se država preimuje in sprejme se nova ustava. 26.junija 1963 je bil izveden odmevni prvi jugoslovanski čezoceanski čarterski let preko atlantika Zagreb-Toronto preko Shannon-ona z DC-6B Adrie Airways v trajanju 19ur 2 min 7720 km<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exyuaviation.com/2019/09/adria-airways-1961-2019.html|title=Adria Airways {{!}} 1961 - 2019|date=30.9.2019|accessdate=28.10.2025|website=ExYuAviation.com}}</ref>, kar je pomenilo veliko reklamo za poklic linijskega prometnega pilota in posredno povečane potrebe aerokluba za motornim šolanjem, saj so se mladi intelektualni motorni piloti slovenskih aerolubov vedno zgledovali po linijskih pilotih dolgoprogašev. Na splošno se je državna politika veliko agažirala za širjenje in financiranje komercialnega letalstva, saj so v sloveniji v letalstvu videli pomemben kanal za finančne tokove z zahodom. 24. decembra 1963 se odpre novo letališče Brnik v Sloveniji, prvo veliko civilno letališče namenjeno primarno za linijski promet s tem se začne počasi zapirat travnato letališče [[Letališče Polje|Ljubljana Polje]], ki so ga dokončno zaprli leta 1979. Leta 1965 država sprejeme paket zakonov za rahlo liberizacijo delovanja podjetji z namenom povečati učinkovitost in približevanja sistemu tržnega gospodarstva ter zunanjetrgovinske liberalizacije, ki si jo je želela predvsem slovenija. Leta 1967 je dvomotorni [[Antonov An-14]] poletel na vzletišču Kladovo (zraven HE Đerdap) nazaj v Skoke s potniki in se zaletel v hrib Veliki Krš (1145m), v hangarju je še danes njegova rumena lestev. V letu 1967 se je Aeroklub “Žarko Majcen” preimenoval v “Letalski center Maribor” - LCM, kjer so uspešno delovale sekcije: motorna, jadralna, padalska in modelarska. Motorna letala v tem času so bila: Aero2, [[Utva Aero 3|Aero 3]], [[Polikarpov Po-2|PO-2]], Kurir, [[Jakovljev UT-2|Yakovlev UT-2]], [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]], [[LIBIS KB-6 Matajur]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza 35]]. Občasno pa je še vojska posodila [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] in kasneje [[Douglas C-47 Skytrain|C-47 Dakota]] za padalce. Leta 1967 je Adria Airways pričela uporabljati prva reaktivna letala [[McDonnell Douglas DC-9|DC-9]], kar je vzbudilo veliko zanimanja pri motornih pilotih za nadaljevanje šolanje v smeri prometnega pilota, leta 1972 je celo bilo mogoče iz Slovenije leteti direktno v New York z štirimotornim reaktivnim letalom [[Douglas DC-8|DC-8]] Adrie Airways. Aktivnejše se je s tekmovalnim padalstvom pričelo leta 1970 pot vodstvom učitelja padalstva Edija Vrečka. Njegovi varovanci: Cesnik, Španinger, Vodušek, Puhek, Ogrizek in Vidmar imenovani Črni orli.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skydivemaribor.com/o-padalskem-centru/zgodovina-kluba|title=O padalskem centru Maribor|accessdate=13.11.2025|website=Skydive Maribor-Padalska sekcija LCM}}</ref> Leta 1970 se na Nizozemskem v mestu Hoofddorp ustanovi mednarodna orgaizacija JAA Joint Airworthiness Authorities t.i. skupne letalske oblasti oz. skupno združenje evropskih letalskih organov, katere namen je bil poenotiti angleške, francoske, nemške, nizozemske, švedske, švicarske, norveške in italjanske plovnostne standarde, kar se je kasneje razširilo na licenciranje, letalske operacije in vzdrževanje, delovanje v njej je temeljilo na prostovoljnem združenju evropskih CAA. V začetku sedemdesetih let so se začela vse pogosteje pojavljati tudi poslovna letala, namenjena potrebam večjih domačih gospodarskih družb in hitrejšim poslovnim povezavam s tujino. Razvoj industrije, izvoza in mednarodne trgovine ter povezovanja z zahodom je povečal pomen poslovnega letalstva ter uporabe dvomotornih batnih, turbopropelerskih in reaktivnih letal v gospodarske namene. Znane družbe: gorenje, Iskra, Hidromontaža, Energoinvest idr so koristila poslovna letala: Cessna Citation, Cessna 421 Golden Eagle, Cessna 441 Conquest II idr. Poleg gospodarskih družb je Skupščina Socialistične republike Slovenije do konca sedemdesetih nabavila vsaj štiri letala za svoje potrebe: Bonanza, Cessna 310, Cessna 421, Learjet 24.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/slovenia/gov/types/slov-govt-aircraft.htm|title=Slovenia Aircraft Types|date=18.9.2005|accessdate=8.4.2024|website=Aeroflight Government Agency Aviation}}</ref><ref name=":110">{{Navedi splet|url=http://www.worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|title=Slovenian Aircraft|accessdate=8.4.2024|website=World Air Forces - Aircraft|archive-date=2024-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20241212164601/http://worldairforces.com/Countries/slovenia/SLOaircraft.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/profile/Nebojsa-Dokic/publication/336232399_N_Dokic_Prilog_poznavanju_jugoslovenskog_registra_civilnih_aviona_opste_namene_1960_-_1990_godine_Krusevac_i_okolina_u_istoriji_srpskog_naroda_tematski_zbornik_Krusevac_2019_151_-_170_Contribution_to_/links/5d95cdd5299bf1c363f3c9ff/N-Dokic-Prilog-poznavanju-jugoslovenskog-registra-civilnih-aviona-opste-namene-1960-1990-godine-Krusevac-i-okolina-u-istoriji-srpskog-naroda-tematski-zbornik-Krusevac-2019-151-170-Contribution.pdf?_tp=eyJjb250ZXh0Ijp7ImZpcnN0UGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIiwicGFnZSI6InB1YmxpY2F0aW9uIn19|title=Prilog poznavanju jugoslovenskog registra civilnih aviona opšte namene 1960 - 1990. godine|date=2019|accessdate=20.1.2025|last=Đokić}}</ref> Vse te spremembe so vplivale na povpraševanje po profesionalnih pilotih in na krepitev intenzivnega motornega šolanja za razvoj mladih kadrov. Septembra 1972 je leto zaznamovala smrtna nesreča letala Utva Aero 3. Leta 1972 je nacionalni prevoznik [[Air Serbia|JAT]] odprl dvoletno civilno letalsko akademijo<ref>{{Navedi splet|url=https://en.oanakademi.com/university/vrsac---smatsa-flight-training-university|title=Vrsac - Smatsa Flight Training University|date=2020}}</ref> na [[Letališče Vršac|letališču Vršac]] za potrebe šolanja kandidatov za bodoče pilote reaktivnih letal JATa, ravno tako se je leta 1972 odprla Višja letalska šola na [[Letališče Franjo Tuđman|letališču Zagreb]] v sodelovanju z Zagrebško letalsko družbo [[Pan Adria Airways]].<ref>{{Navedi splet|url=https://tehnika.lzmk.hr/visa-zrakoplovna-skola-zagreb/|title=Viša zrakoplovna škola, visokoškolska ustanova|date=20.2.2019|accessdate=16.12.2025|website=Leksikografski zavod Miroslav Krleža}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ss-zrakoplovna-rperesina-vg.skole.hr/povijesni-prikaz/|title=Povijest Zrakoplovna Tehnička Škola|accessdate=16.12.2025}}</ref> Kandidati, ki so zaključili civilno akademijo in so uspešno opravili selekcijo v letalski družbi so nadaljevali šolanje na [[type rating]] za dotični tip letala na katerem bodo leteli in tečaj prehoda na letalskega operaterja po standardih ICAO, kasneje so nadaljevali z linijskim šolanjem z inštruktroji za tip letala do linijskega preverjanja, ko so postali samostojni mladi kopiloti. Tako je Jugoslavija prvič vzspostavila šolski sistem za linijske pilote in jasno ločila civilni in vojaški šolski program šolanja prehodi med njima niso bili mogoči, saj so linijske zahteva popolnoma drugačne od vojaških. Leto 1972 je bilo v Sloveniji politično napeto, saj je moral [[Stane Kavčič]] odstopiti s položaja predsednika [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|izvršnega sveta Skupščine RS (vlade)]], ker je zagovarjal hitrejši, tržno in decentralizirano usmerjen razvoj Slovenije s poudarkom na kader višje izobrazbene ravni. Zavzemal se je za močan izvoz, izkoriščanje prometne lege Slovenije, gradnjo avtocest, Luke Koper in letališč, gospodarsko odprtost proti Zahodu, povezovanje z Avstrijo in Italijo ter spodbujanje zasebne iniciative. Zavrelo pa je s [[Cestna afera|cestno afero]], Slovenija je trdila, da poteka kar 94 odstotkov jugoslovanskega prometa skozi njo iz zveznega sklada za ceste pa je prejme le 3,4 odstotka razpoložljivih sredstev in je zahtevala z Kavčičem na čelu, da se zgradi kompleten avtocestni križ iz zveznega sklada, kar je bilo v tedanjem političnem ozračju ocenjeno kot odstopanje od uradne jugoslovanske usmeritve, kjer se deli enakopravno. Po teh dogodkih slovensko gospodarstvo v planskem okviru ni več dosegalo tako visoke in dinamične rasti kot v prejšnjem obdobju, ko je za kratek čas večjo vlogo prevzela tržna dinamika. To obdobje je pomembno zaznamovalo nadaljnji gospodarski položaj Slovenije, vendar so se ti dogodki skušali zamaskirati na račun kulture. Leta 1973 je izšel slovenski prevod knjige Usoda je lovec<ref>{{Navedi knjigo|title=Usoda je lovec|last=Ernest K.|first=Gann|publisher=Mladinska knjiga|year=1973|cobiss=616990}}</ref> avtorja kapitana American Airlines Ernest K. Gann<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/616990|title=Usoda je lovec Gann, Ernest Kellogg, Cobiss.net|accessdate=16.12.2025}}</ref>, ki je imela velik vpliv na slovensko letalsko mladino in je aktualna še danes. Leta 1974 se spreje nova ustava SFRJ decentralizira se gospodarstvo, investicije in bančno-finančne tokove se prenese na republike in podjetja z bistveno oslabljenim zveznim ekonomskim upravljanjem. Leta 1975 je imela VSJ Letalska zveza Jugoslavije 200 letal, 180 jadrilic, 140 aeroklubov, 1000 padal, 50 športnih letališč in 46 pilotskih šol ter je v svoji zgodovini od leta 1948 izšolala 7 000 motornih, 26 000 jadralnih pilotov in 20 000 padalcev. Leta 1975 je imel LCM 8 motornih letal, simulator letenja ANT-18, 6 jadralnih letal, 22 padal, padalsko naselje z napravami, svoj hangar, svoj bife ter 4 sobe za člane kluba in nepričakovane goste, v tem obdobju je aeroklub izšolal 1000 pilotov za motorno in jadralno letenje skupaj. Aktivnih je bilo okoli 120 članov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/casovni-kalejdoskop/bilo-je-nekoc-ko-se-je-mariborsko-letalisce-pripravljalo-na-prve-potnike/542261|title=Bilo je nekoč, ko se je mariborsko letališče pripravljalo na prve potnike|accessdate=3.10.2023|publisher=Maribor - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija|last=A. P. J.}}</ref> Nekateri poklicni inštruktorji motornega letenja so v tem obdobju nadaljevali svojo profesionalno šolanje in pot v letalstvu na potniških letalih pri: Zagrebški [[Pan Adria Airways]], [[Adria Airways|Adriji Airways]], Beograjskem [[Aviogenex]], [[Air Yugoslavia]] in [[JAT|JATu]]. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je posedovala četvorko enotnih šolskih motornih letal istega tipa: [[Utva Aero 3]], ki so nasledila utrujena letala Ikarus Aero 2 in [[Utva Trojka]]. Letala Aero 3 so dnevno šolala in letela, pogosto tudi [[Formacijsko letenje|formacijsko]]. Poklicni inštruktorji, ki so se izšolali v zveznem letalskem centru so v aeroklubu največ pripomogli k rednemu letenju in h kontinuiranem šolanju skupaj z mehanikom, ki je neutrudno vzdrževal šolska motorna letala. Šolanje motornih pilotov je potekalo disciplinirano internatno in so do licence prišli v 2 mesecih. Na šolanje so bili sprejeti samo neuporečneži bodiči partici. Aeroklub je nabavil prvi profesionalni ameriški [[Simulator letenja|simulator]] inštrumentalnega letenja tipa Army Navy Trainer model 18 na kratko AN-T 18, proizvajalca: Link Aviation Devices (danes CAE), aeroklub je tako prvič nudil kvalitetno šolanje po [[Pravila instrumentalnega letenja|pravilih inštrumentalnega letenja]], piloti so tako lahko pilili [[KLM metoda|KLM metodo]] na simulatorju letenja. S tem je prvič v aeroklubsko okolje prišlo pravo IFR letenje iz vrst prometnih pilotov. V tem obdobju je Aeroklub izšolal okoli 1000 pilotov jadralnega in motornega letenja oz. okoli 43 pilotov letno, največ je bilo dijakov strokovnih tehničnih šol. Proti koncu tega obdobja se je intenziteta in kvaliteta šolanja zniževala, govorilo se je, če bi bili kapitallistična država kot zahodna nemčija ali republika avstrija bi tudi primerno plačali inštruktorje letenja, letno vsaj toliko kolikor je prišel VW K70 ali Passat B1, a jim aeroklub ni nudil stabilne pogoje dela in so odšli delati v letalske družbe. Letalski center Maribor si je v tem obdobju zaradi povečanja dejavnosti motornega šolanja pridobil ugled kot najpomembnejši in največji aeroklub v Jugoslaviji. ==== Flota ==== Število motornih letal se je izjemno povečalo, v tem obdobju je LCM imel izredno mešano floto jugoslovanskega, sovjetskega in ameriškega porekla, s slabo prehodnostjo med tipi letal, ki so bila popolnoma drugačna. Problem jugoslovansko-sovjetskih letal je bilo vzdrževanje, ki je bilo slabo predvideno in vsa letala so imela kratke resurse zmaja, propelerjev in motorjev okvirno okoli 300 ur, kajti veliko je bilo nepojasnjenih okvar. V pozitivnem smislu so odstopala kvalitetna ameriška letala, predvsem Beechcraft Bonanza z resursom motorja 1700 ur, če se je uporabljajo dražje ameriško napredno olje in preko 10 000 ur resursa za zmaj, če se je letalo vzdrževalo bogato po ameriško, s tem je aeroklub dobil prvi stik z zahodno tehniko, ki je pokazala bedo evropskih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[Utva Trojka|Utva C-3 Trojka]] || {{YUG}}|| ||šolanje |- | Ikarus Aero 2 || {{YUG}}|| ||šolanje |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXX (40144) nesreča 10.9.1972 Trabe,<br>YU-CXY (40163)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeroflight.co.uk/waf/yugo/af2/types/aero3.htm|title=UTVA Aero 3 Yugoslavia Air Force|website=Aeroflight}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.paluba.info/smf/index.php?topic=34015.new|title=Letelice Utva Aero 3 u sastavu RV i PVO i njihove sudbine|website=Paluba Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scontent.fevn6-3.fna.fbcdn.net/v/t1.18169-9/10353168_829024200472586_1317079991875367343_n.jpg?_nc_cat=108&ccb=1-7&_nc_sid=cdbe9c&_nc_ohc=d6xh8AcBQxMAX8AML_O&_nc_ht=scontent.fevn6-3.fna&oh=00_AfBxT7FeuhY85q6cUXyHGnwxmesv3o1s9R3NwfwxscfdqQ&oe=651AF568|title=Slika Utva Aero 3 v Dravi|website=Letalski center Maribor - Arhiv}}{{Slepa povezava|date=oktober 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>,<br>YU-CPK (40194) nesreča 17.5.1967 Kodrin,<br>YU-CZK (40205)<ref name=":16">{{Navedi splet|url=http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|title=Lista gubitaka/ostecenja vazduhoplova u JRV Jugoslavenskem Ratnem Vazduhoplovstvu|date=1945-2002|website=Avijacija Bez Granica|accessdate=2023-09-11|archive-date=2004-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20040320204505/http://www.avijacijabezgranica.com/jrvudesi.html|url-status=dead}}</ref>||šolanje |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||YU-CYS,<br>YU-DAM ||padalci |- | [[LIBIS KB-6 Matajur]]|| {{YUG}}|| YU-CEW||šlep in obleti |- | UTVA 60 || {{YUG}}|| YU-CBA||padalci |- | [[Polikarpov Po-2|Polikarpov Po-2 "Kukuruznik"]] || {{RUS}}|| YU-CFB,<br>YU-CMA||šlep in padalci |- | [[Yakovlev UT-2]] || {{RUS}}|| ||šolanje |- | [[Antonov An-14|Antonov An-14 "Pchelka"]] || {{RUS}}|| YU-BCD, nesreča 10.11.1967||prevozi |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}|| YU-CAV||šlep |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Beechcraft Bonanza]] || {{USA}}|| YU-CER (msn: D-3142<ref name=":21" />), 1971 odšla na overhole motorja in propelerja v Graz||prevozi, rute in IFR |} ===IV. Odprtje mednarodnega letališča Maribor 1976-1991=== Po odprtju mednarodnega letališča Maribor in uvedbi kontroliranega zračnega prostora, se je znatno dvignila kvaliteta radio komunikacije pilotov. Ker pa je višji nivo tehnike in letenja zahteval večja finančna sredstva, je LCM prišel do spoznanja, da bo bodočnost zajamčena samo z lastnim financiranjem in letalskimi uslugami. Te so bile: zagotavljanje naleta pilotom rezervne sestave komande vojnega letalstva Jugoslavije, kjer so leteli rezervni piloti vojnega letalstva, delovanje letalskega oddelka Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, kjer so leteli članski motorni piloti LCM. Tudi padalci so bili aktivni v štabu Teritorialne obrambe kot specialna enota. Novo mednarodno letališče z inštrumentalno opremo je pomenilo tudi idealen poligon za šolanje inštrumentalnega letenja in omogočilo dejansko letenje v slabših meteoroloških razmerah iz prej zahtevanih VFR pogojev horizontalne vidljivosti 5 km in baze oblakov 1500 ft na IFR CAT I vidljivost 550 m in bazo oblakov 200 ft za pristanek ter 400 m vidljivosti za inštrumentalni odlet. Leta 1978 je prišla v uporabo nova konstrukcija padal krilnate oblike, ki so hitro izpodrinila uporabo klasičnih okroglih padal. Za metanje padalcev so se uporabljala letala Ikarus Kurir in Utva-60. Utva 60 je bila tako glasna, da je pilot potreboval [[laringofon]], da je lahko komuniciral z kontrolo. Rekord v potniškem prometu na letališču Maribor je bil zabeležen drugo leto po odprtju z 187 516 potniki v kolendarskem letu 1978.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://fileserver-az.core.ac.uk/download/pdf/67545937.pdf|title=Razvojne možnosti letališča Maribor|publisher=Fakulteta za Logistiko Celje|last=Mikložič|first=Jure|page=30(39) in 31(40)|origyear=2010}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V letu 1979 je bil LCM proglašen za najboljši klub v Jugoslaviji in je prerasel obseg delovanja drugih aeroklubov po državi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ey98kaucLL4|title=Letalski center Maribor 70's Motorno letalstvo|date=24.11.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Piloti LCM so skupaj v zraku bili več kot vsi piloti Črne gore, Makedonije in dela Bosne skupaj. Tega leta je prejel Oto Verbačič, najvišje priznanje Jugoslavije za športne uspehe v letalstvu: Zlati orel SFRJ. V tem času je bil tudi postavljen novi hangar. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju na začetku zrasel iz 8000 na 9000 USD potem se je državna ekonomija leta 1979 ohladila in se ni več pobrala do razpada države. Leta 1980 sta bila kupljena dva nova letala Piper 38 Tomahawk za šolanje, to leto je bilo skupno dano v uporabo: 4 jadrilice in 3 letala. Motorno šolanje je bilo dostopno samo perspektivnim izbrancem ali kandidatom za šolo rezervnih oficirjev. Jugoslavija se je v JAA Joint Aviation Authorities vključila v 1980-ih letih, natančneje kot pridružena članica (ang. associated member). Jugoslavija je že precej sodelovala z zahodnim letalskim sistemom skozi operacije Adria Airways kjer je mogla konkurirat na čarterskem trgu zahodno evropskim družbam. Leta 1980 se je odprla Adria Airways Letalska šola v sodelovanju z novo letalsko smerjo fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prvič omogočala neposredno šolanje do poklicnih civilnih licenc v Sloveniji, razlog je bil nov jugoslovanski zakon, ki je zahteval, da imajo profesionalni piloti vsaj višješolsko izobrazbo, po osamosvojitvi je ta program prešel na visokošolsko izobraževanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/3415-30-let-letalske-sole-adrie-airways|title=30 let Letalske šole Adrie Airways|date=15.9.2010|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref> Leto 1982 je zaznamovala smrtna nesreča z Utvo 60. Leta 1983 je LCM pričel z novo dejavnostjo letalske obrambe proti toči - OPT.<ref>Aktivnosti iz naslova raziskovalnega posipavanja oblakov z letali 1982 – 2010, Vizija razvoja projekta za razširitev branjenega območja in vzpostavitev novih branjenih območij, Darko Kralj, oktober 2010</ref> Namensko se je za potrebe OPT kupilo 4 leta staro letalo [[Cessna 206|Cessna TU-206G Turbo Stationar]] s 310 konjskimi močmi in 1633 kg težko letalo, opremljeno s posebnimi agregati za posipavanje srebrovega jodita. Cessna 206 je zaradi turbinskega polnjena vstopnega kolektorja motorja lahko dosegla izjemno višino 27000 ft oz. 8230 m. Cessna 206 se je določeno obdobje uporabljala tudi za meteorološke lete za potrebe zajemanja podatkov o atmosferi na večjih višinah. Drugi aeroklubi v državi niso imeli takšnih turbo šestsedov in so se čudili kaj bo LCM s takšnim avion. Kljub močnemu [[Skepticizem|skepticizmu]] in resignaciji članstva, da to ni za klub, se je dejavnost OPT dobro prijela in se v naslednjih letih izkazala kot gonilo kluba, saj zahteva letenje proti toči poklicne pilote, s tem pa se je dvignil nivo letal kot tudi strokovni nivo pilotov, ki so letalsko aktivni v klubu, ter omogoča, da ima LCM neprimerno dražja, sposobnejša in močnejša letala za potrebe OPT kot katerikoli drug klub v soseščini. Aeroklub pogosto predstavlja prvi stik posameznika z letalstvom, prostor, kjer kandidat pridobi začetne izkušnje, razvije občutek za letenje ter spozna osnovne zakonitosti letalstva. Vendar pa prehod iz privatne zvrsti letenja na raven profesionalnega pilota zahteva bistveno več: veliko discipline, sistematičnega dela, odgovornosti in stalnega strokovnega razvoja. Ko pilot začne opravljati delo v komercialnem zračnem prometu in leti z reaktivnimi potniškimi letali, njegovo delovanje v okviru aerokluba pogosto ni več povsem združljivo z naravo profesionalnega okolja, saj gre za dva vsebinsko in operativno precej različna sveta. To je podobno, kot če bi profesionalni dirkač Formule 1 ob prostih dnevih tekmoval na lokalnih karting dirkah. Organizacijski proces v aeroklubu je postal izrazito sestankarsko usmerjen, kar je odvračalo ljudi od letenja in jih preveč opreglo z polemikami okoli organizacije, transparentnosti in pravilniki, ki so odvračali ljudi od letenja in jim pobrali energijo, čas in njihovo inštruktorsko znanje za ostale stvari v zvezi z delovanjem aerokluba in neskončnimi sestanki. Aeroklub se je ogromno ukvarjal sam s sabo a ključne stvari - večjega naleta in produkcije novih pilotov na ta način ni bilo, saj so so se vedno uprijeli okrepov za zniževanje naleta. Arzenal [[Združene države Amerike|ameriških]] letal v floti se je močno razširil, saj so bila domača in evropska letala manj dovršena in razen kar je bilo dodeljeno s strani vojske, se je vsa letala uvozilo iz ZDA. ==== Letalska šola ==== Letalska šola je v tem obdobju delovala z iztrošenimi letali [[Utva Aero 3|Aero 3]] in jih je kasneje dopolnila z veliko boljšimi [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawki]], zadnja leta je dobila tudi neekonomično [[Utva 75|Utvo 75]], kar je šolanje precej zakompliciralo in podražilo ter ga upočasnilo, kajti če se je kdo šolal na enem tipu letala in ni bilo plovno ni mogel leteti na drugem tipu letala. Utva 75 je bila dva in polkrat dražja, zato so se izogibali šolanja z njo. Veliko kandidatov je naredilo licenco a ni obvladovalo niti enega od letal na katerih so se šolali: Aero 3, Utva 75 ali Tomahawka, koncept bazičnega šolskega letala jim je bil tuj. Popolno šolanje je bilo mogoče le na letalih Tomahawk, ki so bili primerno opremljeni z radio navigacijo [[Radiokompas|ADF]], [[Visokofrekvenčni vsesmerni radijski oddajnik|VOR]] in [[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] za šolanje. Simulator letenja ni bil več uporaben, posluha za menjavo ni bilo. Šola ni sledila novitetam v razvoju avionike kot se je le-ta silovito razvijala v ZDA, jasnega koncepta šolanja z mešano šolsko floto ni bilo, ampak se je šolalo glede na trenutne prilike in razpoložljivost sredstev ter goriva in [[Zveza komunistov Jugoslavije|partijske]] odredbe, letenje določenih članov je imelo žal prednost pred šolanjem. Za občutek v tem obdobju se je pojavil nemški avto [[Volkswagen|VW]] Golf, ki je nov stal približno toliko kot je stroškovno stalo šolanje za motornega pilota z licenco PPL(A), takratni model VW golfa Mk1 je leta 1984 stal 12000 DEM<ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/razkrivamo-so-bili-vcasih-avtomobili-res-cenejsi/|title=Razkrivamo: So bili včasih avtomobili res cenejši?|date=23.12.2009|accessdate=9.11.2025|website=avto-magazin.metropolitan.si}}</ref> ali 7000 USD. Žal več generacij mariborskih kandidatov zaradi lahkomiselnosti, nemobilnosti, pomankanja profesionalnega znanja angleščine, pomanjkljive splošne ter strokovne letalske izobrazbe in pretiranega udejstvovanja v amaterskih zvrsteh letenja ni bilo sposobnih prestopiti iz amaterskega na profesionalni nivo delovanja v letalstvu brez katerega ni profesionalne pilotske kariere. Veliko mladih motornih pilotov, ki si je želelo leteti poklicno tudi ni ustrezalo družbenim kriterijem. ==== Flota ==== V tem obdobju je LCM imel motorna letala: [[Piper PA-18 Super Cub|PA-18]], [[Piper PA-38 Tomahawk|PA-38]], [[American Champion Citabria|Citabiria]], U-60, [[Utva 66|U-66]], [[Utva 75|U-75]], [[Utva Aero 3|Aero 3]], Ikarus Kurir, [[Robin DR400|DR400-180R]], C-206, [[Piper PA-32|PA-32 Cherokee Six]] in [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] [[Simulator letenja|simulator]]. Izkazalo se je, da so kovinska letala mnogo bolj vzdržljiva in niso izpostavljena tako hitremu propadanju zmaja kot se to dogaja na lesenih platnenih letalih. Jugoslovanska letala so imela tipično dva do tri tisoč ur resursa zmaja in okoli 1200-1500 resurs motorja. Aluminjasta ameriška letala so imela resurs zmaja preko 10 000 ur in tipično 2000 ur resurs motorja. Zaradi dobrih izkušenj se je močno povečal delež ameriških letal, sovjetsko tehniko pa se je popolnoma opustilo. V tem obdobjo so na trg prišla sodobna dražja polsintetična olja Aeroshell 15W-50 in Mobil AV1, ki so izrazito podaljšala življensko dobo motorjev v praksi. Posebno sta izstopala močnejša letala: Cessna 206 in Cherokee Six, drugi aeroklubi po državi niso imeli takšnih letal. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | Ikarus Kurir || {{YUG}}||||padalci |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}||YU-CWG (40121),<br>YU-CXY (40163),<br>YU-CZK (40205) nesreča 30.06.1979<ref name=":16" /> | šolanje |- | UTVA 60 || {{YUG}}||YU-CBA, nesreča 20.06.1982<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/214986|title=Nesreča športnega letala Utva 60 Letalskega centra Maribor|date=20.6.1982|website=Aviation Safety Network}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|title=Krila|date=1982|accessdate=2023-09-11|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234937/https://issuu.com/delfin101/docs/krila_8_1982/38|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://old.opensoaring.com/Zgodovina/Drustva/Slike_lcm90/3/U-60%2070ta.jpg|title=Sika Utva 60|website=OpenSoaring}}</ref>||padalci |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}||YU-CDP||padalci |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||YU-DGL||šlep in šolanje |- | [[Robin DR400]] || {{FRA}}||YU-CDB, nesreča 04.08.1987 Bovec<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kronika/v-hudi-letalski-nesreci-na-bovskem-je-umrl-pilot|title=V hudi letalski nesreči na Bovškem DR 400 Robin|date=29. 7. 2018|website=Primorske Novice}}</ref>||šlep in rute |- | [[American Champion Citabria]] || {{USA}}||YU-CAV, nesreča 28.11.1977 & 1988<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/215344|title=Letalska nesreča v Hotinji vasi|date=16.8.1988|website=Aviation Safety Network}}</ref>||šlep |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||YU-DCD||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}||YU-BHM (msn 66)||rute in IFR |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| YU-DDL, YU-DDK |šolanje |- | [[Simulator letenja|AN-T-18 Simulator]] || {{USA}}|||| IFR |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| YU-DIJ (msn U20604717)||protitoči in IFR |} ===V. Osamosvojitev Slovenije 1991-2013=== [[File:Flight Zone simulators at the Aerospace Museum of California.jpg|thumb|[[Simulator letenja|Simulirano]] [[Virtualnost|virtualno]] letenje je [[Globalizacija|globalno]] zasenčilo [[modelarstvo]]]][[Slovenska osamosvojitvena vojna|Vojna za osamosvojitev]] Slovenije je zavrla letalsko dejavnost, k sreči pa med samo vojno Letalski center Maribor ni utrpel materialne škode. Vojaškega nadzvočnega letalstva s katerim so se spogledovale generacije mladih fantov za karierno pot ni bilo več. Nova slovenska zakonodaja, izguba financiranja s strani jugoslovanskega vojnega letalstva in oklevanje pri šolanju novih kandidatov po vojni, je povzročilo v začetnih letih po vojni znaten upad dejavnosti in praznino v generacijah, predvsem pomankanje intelektualnega kadra, ki je šel raje v druge panoge. Razvoj LCM je tako bil pretežno odvisen od lastnih sredstev članov. Letni [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca je v tem obdobju padel zaradi jugoslovanskih vojn in izgube gospodarskih trgov iz 9000 USD na 4000 USD leta 1992 in se do leta 2008 dvignil do 18000 USD. Težave zaradi [[Slovenska tranzicija|tranzicije]], torej prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo, so se v veliki meri odražale v ekonomsko in kulturno neprimerni sestavi delavskega članstva (nižjega in srednjega delavskega ekonomskega razreda), ki ni bilo vajeno letno trošit vsaj nekaj tisoč DEM (Deutschmark) za plačevanje [[Športno letalo|motornega]] naleta. Poleg tega letalski analfabeti niso sledili ameriške smernice razvoja generalnega letalstva in manjkalo je znanja o letalski avioniki, IFR letenje je bil tabu. Po osamosvojitvi je v članskih vrstah likvidnostno izrazito manjkalo premožnih mladostnikov, situiranih menedžerjev, zdravnikov, velikih obrtnikov, premožnih trgovcev in ostalih (poslovnega socialnega razreda in elite), ki bi bili vajeni znatno trošit za letenje za zabavo torej ljudi, ki so ekonomska hrptenica za preživetje kluba v tržnem gospodarstvu. Šolanje in letenje se je začelo plačevati po ceniku, vendar posluha za delo in intenzivno šolanje ni bilo. Zanimivost, ki se je kazala v slovenskih letalih Tomahawk, ki so bili nabavljeni vsi približno v 1980ih, je bila kako pomembno je vzdrževanje in uporaba najdražjih olj in vzdrževanje ter uporaba po originalnih angleških ameriških priročnikih ne po ustnem izročilu aeroklubskih inštruktorjev, saj so razlike med njimi bile v praksi več kot izrazite. [[Slika:Vzlet_F16_v_Mariboru_junij_2009.webm|sličica|Letalski miting 2009 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] ]] [[Slika:RED_ARROWS_2011.webm|sličica|Letalski miting 2011 [[BAE Systems Hawk|BAE Hawk]]]] Struktura članstva se je pričela spreminjati v prvi vrsti pri motornem letenju, ki je v največji meri odvisen od premoženjskega stanja posameznikov. Ekonomična učinkovitost letal je pričela pridobivat na pomenu. LCM se je z projektom OPT in letalskim servisom le s težavami prebijal skozi to obdobje in držal relativno mešano neefektivno floto letečo po svojih najboljših močeh v kolikor ni bilo zahtevanih večjih vlaganj, plovnost flote je bila nizka, denar pridobljen na projektih se je žal trošil za subvencioniranje naleta članov. Flotna sestava ni omogočala več dnevnega rutnega letenja izven meja države, kajti vsa letala so bila namenska ali pa so bila edina leteča za članski nalet. Klub je imel dva 6 seda ostali so bili 2 sedi, 4 sedežnega letala dolga leta v klubu ni bilo, Jugoslovanski Utvi 66 in 75 sta izčrpavali proračun kluba, nudili pa nista nič prihodka in ga pozicionirale v ekonomsko nekonkurenčen položaj na trgu. Nobeno letalo ni dosegalo praga odletenih ur za doseganje dobička. Avionika je postala izjemno zastarela, večina letal je imelo originalne več kot 30 let stare slabo vzdrževane letalske inštrumente, poznavanja razvoja avionike v ZDA in sledenju smernicam novitet praktično ni bilo. Za kvalitetne ameriške tovarniške remonte po večini ni bilo sredstev in so se delali v Evropi z večjimi ali manjšimi težavami, ki so se odražale z nižjo kvaliteto, saj nekateri motorji po remontu niso več zmogli priti na servisno višino. Določena letala so se zaradi finančnih in tehničnih težav upokojila. Bojno protično letalo Cessna 206 je dočakalo preko 30 let in je bilo že precej utrujeno od protitočnega delovanja, njegova težava je tudi, da je prepočasno za obrambo prestolnice iz Maribora in da lahko deluje največ eno uro potem more na menjavo plamenic. V nesreči se je izgubilo letalo Tomahawk S5-DBT, drugi se je nato prodal in sta se nadomestila z dvema Cessnama 152 z dolgim dosegom. Kupilo se je letalo Cessna 172N z STOL kitom, ki je doživela kasneje dve menjave požarnih sten in se ni obnesla. Leta 2002 se ustanovi z uredbo EU Regulation (EC) No 1592/2002<ref>{{Navedi splet|url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R1592|title=REGULATION (EC) No 1592/2002 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 15 July 2002 on common rules in the field of civil aviation and establishing a EASA European Aviation Safety Agency|date=15.7.2002|accessdate=18.4.2026}}</ref> EASA European Union Aviation Safety Agency t.i. Evropska agencija za varnost v letalstvu, ki do leta 2008 prevzame vse funkcije JAA Joint Aviation Authorities in postane enotna regulativna agencija EU ter ima pravno zavezujoča pravila v vseh državah članicah. Leta 2009 je bila JAA razpuščena ostala je le še organizacija za uspoabljanje JAA. Leta 2002 je bil zabeležen rekord v tovornem prometu na letališču Maribor in sicer z 4406 tonami pretovorjenega trgovskega blaga.<ref name=":22" /> Leta 2004 slovenija postane polnopravna članica Evropske unije<ref>{{Navedi splet|title=The Treaty of Accession 2003 - Enlargement and Eastern Neighbourhood|url=https://enlargement.ec.europa.eu/treaty-accession-2003_en|website=enlargement.ec.europa.eu|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref> in vojaškega zavežništva NATO<ref>{{Navedi splet|title=Protocol to the North Atlantic Treaty on the accession of the Republic of Slovenia|url=https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2003/03/26/protocol-to-the-north-atlantic-treaty-on-the-accession-of-the-republic-of-slovenia|website=Official texts and resources {{!}} NATO|accessdate=2026-04-18|language=en}}</ref>, članstvo v uniji naredi ogromne izvozne možnosti, ukinejo se carine, ki so dolga leta dušile slovensko ekonomijo, zagotovi se prost pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala država začne v prodornih občinah celovito obnavljat javno infrastrukturo z evropskimi koheziskimi sredstvi, BDP se v 4 letih dvigne za petino. Leta 2006 se ustanovi nova sekcija - sekcija ultralahkega letenja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lcm.si/letalski-center-maribor-home/ultralahko-letenje/kratka-zgodovina-ul-sekcije/|title=Kratka zgodovina UL sekcije|accessdate=2.11.2025|website=Letalski center Maribor}}</ref> z enomotornimi dvosedežnimi letali po nacionalnih predpisih, prvo letalo je bilo Virus 912 S5-PDG in prvi sekcijski predsednik Viljem Očko, namen sekcije UL je bil omogočiti amaterjem ugodno letenje z dvosedežnimi letali za lastno zabavo. Leta 2007 slovenija dobo uradno plačilno valuto Euro, s čimer prvič slovenci ne izgubljamo več s poslovanjem v tujini na tečajnih razlikah in ogromni domači inflaciji ter postanemo privlačni za tuje mednarodne investitorje v monatarnem smislu. Leta 2009 je Cessna 206 dopolnila 30 let starosti, kar je za zrakoplov, ki deluje v tako težkih pogojih kot je obramba pred točo visoka starost, vizije za menjavo z mlajšo Cessno 206 ni bilo, niti niso načrtovali nabave zmogljivejšega letala, ki bi bilo mnogokrat potrebno za hitrejšo intervencijo na velikem branjenem podoročju. Leta 2010 je LCM kupil reaktivno potniško letalo [[McDonnell Douglas MD-80|MD-82]] z registracijo S5-ACC<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=Y_q-sSt_FDc|title=Športni klub letalski center Maribor McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA 1/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=H2o_Ve6GNqU|title=McDonnell Douglas DC-9 MD-80 S5-CAA Športni klub letalski center Maribor 2/2|date=16.5.2010|accessdate=4.11.2025|publisher=reporterlcm}}</ref> od stečajnega upravitelja [[Aurora Airlines|Aurore Airlines]] in ga rastavil na športnem delu letališča na ogled obiskovalcem. Leta 2011 se je v smrtni nesreči v Slovenj Gradcu razbilo letalo Utva Aero 3, kar pokazuje da starodobniki niso varni za letenje v aeroklubu. Glede jadralne flote se je zgodila upokojitev treh kovinskih jadralnih letal Blanik L-13 oz. enega L-23, ker je leta 2011 prišlo do nesreče v Avstriji in neplovnosti letal in bi bilo potrebno narediti modifikacijo kril, kar je bilo ocenjeno kot predrago za zasnovo letala iz konca 1950ih in so se zatorej nadomestili z dvema mlajšima jadralnima letaloma Grob G-103 Twin II ACRO. V zadnjih letih se je poskušalo uvesti v uporabo evropsko letalo Diamond DA20 Eclipse, ki pa ni bilo uspešno zaradi višje cene letenja in premalo robustnosti ter težav pri zlaganju v hangar ter vzdrževanja z priučeni pomožni mehaniki t.i. motoristi, ki so delali v servisu niso dosegali standarda zmožnosti vzdrževanja. ==== Letalska šola ==== [[Slika:E6bcardboard.JPG|sličica|180x180_pik|[[E6B]] [[Analogni letalski računalnik|letalski računalnik]]]] Letalska šola je imela izreden izpad kandidatov, saj se šolanje ni odvijalo redno, največje težave so bile z miselnim preskokom članov in vodstva na nove ekonomske razmere in selekcija po prejšnjih kriterijih ni obrodila sadov, ki bi omogočali normalno poslovanje. Staro socialistično članstvo se je oklepalo ekonomsko nedonosnih letal in ni dopustilo preliva finančno močnejšega članstva, ki bi delalo dobiček. Upravnik je bil brez poklicnih letalskih kvalifikacij in na fiksni plači neodvisni od naleta in temu primerni so bili rezulati letenja. Za šolanje se je uporabljalo letali Tomahawk, po nesreči enega v [[Letališče Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] se je drugi prodal in sta se nadomestila z dvema letaloma [[Cessna 152]] dolgega dosega, kar se je potem skozi leta izkazalo, kot odlična flotna odločitev, saj je ekonomija z njimi bila dobičkonosnejša, lahko sta izvajali rutno letenje do 6h brez tankanja in podpirali največ komercialnih programov šolanja. Uredil se je tudi prepotreben [[Simulator letenja|simulator]] za [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR letenje]]: Jeppesen FS-200AC z letalom Cessna 206, ko se je simulator staral žal ni bilo posluha za vzdrževanje. ==== Flota ==== V obdobju po osamosvojitvi je bila flota v slabem stanju, pričakovale so se nerealne donacije iz strani vojske do katerih nikoli ni prišlo. Flota je bila relativno neučinkovita, predvsem Utvi 75 in 66 sta izrazito praznili klubski rezervoar na odhodkovni strani na prihodkovni strani pa nista prinesla omembe vrednega deleža. Tomahawki so predstavljali hrptenico šole, dokler se ni eden razbil v konjicah in se je prešlo na donosnejše Cessna 152 z resursom zmaja letala 30 000 ur. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Utva 66, Utva 75, Utva Aero 3, Piper Super Cub, Piper Cherokee Six, Piper Tomahawka, Cessne 152, Cessna 172, Cessna 206, Commander 112A in simulator letenja Jeppesen FlitePro. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Namen |- | [[UTVA Aero 3]] || {{YUG}}|| YU-CPX/S5-MBB (40199) smrtna nesreča 09.09.2011<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/foto-v-nesreci-sportnega-letala-pri-slovenj-gradcu-umrl-36-letni-pilot/265918|title=V nesreči športnega letala Utva Aero 3 pri Slovenj Gradcu umrl|date=9.9.2011|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/v-blizini-slovenj-gradca-naj-bi-strmoglavilo-letalo.html|title=Pilot strmoglavil na travnik|date=9.9.2011|website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.airliners.net/photo/UTVA-Aero-3/1778199/L|title=Slika Utva Aero 3 S5-MBB|date=29.8.2010|website=Airliners.net}}</ref> |starodobnik |- | [[UTVA 66]] || {{YUG}}|| S5-DCP, glušnik 2000, upokojena 2003, vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] 2020||padalci, obnovljena kot eksponat [[Letališče Cerklje ob Krki|LJCE]] |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}|| S5-DCI||starodobnik |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG kupljen 2011, prodan 2015||šolanje |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}|| S5-DBV||šlep |- | [[Piper PA-32|Piper PA-32 Cherokee Six]] || {{USA}}|| S5-DBW prodan 2012||padalci |- | [[Piper PA-38 Tomahawk]] || {{USA}}|| S5-DBU prodan 2003, S5-DBT nesreča LJSK 1998||šolanje |- |[[Cessna 152|Cessna 152 long range]] || {{USA}}|| S5-DMG, S5-DMI |šolanje |- | [[Cessna 172]] || {{USA}}|| S5-DEB||obleti |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS||protitoči |- | [[Rockwell Commander 112]] || {{USA}}|| S5-DGA kupljen 1997 prodan 2006||rute in IFR |- | Jeppesen FlitePro Simulator || {{USA}}||Simulator Cessna 206 ||IFR |} ===VI. Čas uveljavitve reform EU od 2013-danes=== [[Slika:SAAB_JAS_39_GRIPEN_(28865507268).jpg|sličica|Miting 2018 [[Saab JAS 39 Gripen]]]] [[File:ComNav (387563582).jpg|thumb|Retrofitiranje [[Avionika|avionike]] v [[Cessna 152|C152]]]] LCM se je aktivno prenovil v smislu zakonodaje in sledenju uredbam novo ustanovljene EASE (European Aviation Safety Agency) Evropske agencije za varnost v letalstvu. Piloti so menjali licence. EASA je doprinesla k kvaliteti delovanja, prvič v letalski zgodovini smo postali enakopravni velikim evropskim deželam, čeprav enakopravnost zahteva dodatna finančna sredstva za urejanje vseh potrebnih dokumentov, programov šolanja in plačila vseh odgovornih oseb ter inštruktorjev letenja. Strošek ure letenja ne predstavlja več samo strošek: letala, inštruktorja, mehanika in upravnika ampak je potrebno financirati še odgovorne osebe (ang. Post Holders): CAMO managerja, odgovorne osebe HT- vodja usposabljanja, CFI- vodja inštruktorjev, CMM- vodja sistema skladnosti, SM- vodja sistema letalske varnosti ter AM- glavno odgovorno osebo. Komercialne dejavnosti obrambe proti toči in metanja padalcev se sme opravljati samo s poklicnimi piloti CPL(A) ali ATPL(A). Letenje znotraj [[Schengensko območje|Šengenskih meja]] EU je svobodno. Vsaka sekcija kluba je ekonomsko ločena od druge. LCM se kot največji slovenski aeroklub postavlja ob bok velikim evropskim aeroklubom: [[Aero Club Milano|Milano]] in [[Aeroclub Barcelona-Sabadell|Barcelona]]. Velike reforme so znatno preoblikovale delovne procese, LCM se je uspel obdržati in celo rasti, za razliko od ostalih slovenskih klubov, ki so se podali v stagnacijo in zmanjševanje motornih flot. Kultura in potrebe članov so se spremenile, najcenejše letenje ni več pomenilo optimalno rešitev ampak so se člani začeli uporabljati tudi zmogljivejša letala, ki so dražja. Jadralno letenje je močno stagniralo zaradi šibkih potrošniških navad jadralcev in slabega poznavanja aktualne zakonodaje ter zastarele mentalitete svobodnega letenja brez pisanja ustrezne dokumentacije. Glede jadralne flote je prišlo do množične upokojitve zastarelih ne certificiranih jadralnih letal: VUK-T, SZD-41A Jantar Standard, kar je pripomoglo, da se je jadralna sekcija obdržala. Zanimanje za motorno letenje se je močno povečalo, poklicna sredina motornih pilotov se je okrepila, veliko zasebnih pilotov se je pričelo spogledovati z teorijo ATPL(A) in jo opravilo za nadgradnjo svojega znanja. IFR rating je postal cilj mnogih zasebnih pilotov, s tem se izkazujejo nove potrebe po resnem šolanju. Leta 2013 se odpre letalska šola EASA ATO z programi šolanja po evropskih predpisih. V LCM so v obdobju po uveljavitvi evropske zakonodaje začeli prihajati člani iz celotne Slovenije, nekaj jih je tudi iz slovenske prestolnice, poleg tega pa tudi učenci iz sosednjih držav, celo Švice, Francije, Nemčije ter Bližnjega vzhoda. V klub jih je privabila organiziranost, dobri pogoji letenja in kvaliteta šolanja ter dejstvo, da smo od uvedbe zakonodaje EASA zanimivi za vse, ki želijo leteti v zračnem prostoru EU. [[Slika:Strumento_DME.jpg|sličica|[[DME]] sistem za merjenje razdalje za NDB/DME, VOR/DME, LOC/DME prilete]][[Slika:Adf_mdi.svg|sličica|179x179_pik|[[Honeywell]] BedixKing [[Radiokompas|ADF]]]] Flotna sestava se je tudi spreminjala in sicer se je leta 2015 prodalo letalo [[Diamond DA20|Diamond DA20 Eclipse]], saj klubskim potrebam ni ustrezal in je zaradi težav z vzdrževanjem in dobavo delov povzročal zastoje v šolanju, zamenjalo se ga je z klubskim štirisedežnim letalom [[Cessna 172|Cessna 172M]]. Padalska sekcija je leta 2015 kupila letalo [[Cessna 182|Cessna 182P]] in pričela z šolanjem padalcev, tandemskimi skoki in skoki članov, kar je lep uspeh po več letni krizi brez lastnega namenskega padalskega letala. Leta 2017 LCM uspešno praznuje 90 letnico delovanja v klubskih prostorih, zmontirali so tudi 13 minutni film<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=X5hy2CXRnQA&t|title=Aviation center Maribor 90 years|date=16.9.2017|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> zgodovine LCMa. Motorno letenje, ki je v Letalskem centru Maribor tradicionalno najbolj v ospredju je pridobilo na pomenu, saj se najbolj sklada potrebam sodobnega človeka 21 stoletja in ima največje praktične transportne prednosti ter kot edino omogoča mladim nadgradnjo v karierno letalsko pot. Za razcvet motornega letenja so zaslužni predvsem mladi inštruktorji letenja in odgovorne osebe ATO, ki so omogočile razvoj kot tudi skokovit porast odletenih ur. Mlada generacija je drugačna, bolj studiozna, cilj jim je instrumentalno letenje, letenje z hitrimi letali z uvlačljivim podvozjem in letenje z več motornimi letali za lastno zabavo. LCM se je utrdil kot vodilni slovenski aeroklub po številu članov, kot tudi po svoji strokovnosti. Po tehnični plati so se pričela vlaganja v sodobnejšo avioniko, retrofitiranje z GNSS sistemi, PFD, [[HSI]], [[ADS-B]] tehnologijo in spogledovanje z PBN Performance Base Navigation [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] opremo ter prilaganja mlajšemu članstvu, ki hočejo višjo kvaliteto letenja, [[stekleni kokpit]], licence in ratinge. V letalu Cessna 206 so se osvežili inštrumenti, vendar je letalo že precej gonjeno zaradi dela v zraku in potrebno menjave z hitrejšim težjim letalom. cePoenotenje tipov letal in kvalitetne avionike za IFR letenje ter upokojitev vseh ostalih letal, ki ne ustrezajo EASA zakonodaji ali so komercialno nedonosna. Avionika temelji na Garminu. Motorje [[Lycoming Engines|Lycoming]] in [[Continental Motors|Continental]] se pošilja na obnovo izključno v [[ZDA]] in ne evropskim podizvajalcem. [[Slika:Outer_Marker_Indicator.gif|sličica|[[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS]] markerji]] Leta 2019 je po 58 letih letenja v stečaj<ref>{{Navedi splet|title=Konec je: Adria Airways gre v stečaj|url=https://siol.net/novice/posel-danes/konec-je-adria-airways-gre-v-stecaj-508437|website=siol.net|accessdate=2025-12-25|language=sl|date=30.9.2019}}</ref> šel [[nacionalni letalski prevoznik]] slovenije [[Adria Airways]] in z njim tudi letalska šola Adrie Airways na Brniku, s čimer se je Mariborsko letališče pozicioniralo kot glavno za šolanje bodočih pilotov in v Maribor so na mednarodni del letališča prišle komercialne mednarodne letalske šole: ACC - Aviation Career Center in Egmont Aviation. Leta 2019 se je od ameriškega vojaškega Coleman AeroClub kupila tretja [[Cessna 152]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6073-mariborcani-z-dodatnim-letalom-dobrodosla-cessna-s5-dlc|title=Mariborčani z dodatnim letalom – dobrodošla tretja Cessna S5-DLC|date=5.11.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Golec|first=Davor}}</ref> z long range rezervoarji, da se okrepi šolsko floto, ki je ključ pri razvoju mladih strokovnih kadrov, ki so gonilo letenja, tretja Cessna 152 je z mladimi motiviranimi profesionalnimi inštruktorji ATO, ki so si jo želeli nalet teh dvosedov vzdignila za osupljivih 35%. Pričelo se je obdobje intenzivnega motornega šolanja. V tem obdobju se je resno šolalo nove kandidate za inštruktorje letenja, ki so potem šolali nove kandidate in šolanje se je verižno dvignilo, s tem je tudi padla specifična cena ure letenja za člane. Odprodalo se je letalo Cessna 172N s STOL kitom, saj se ni obnašalo sorodno družini C172. Cessna 206 pa je dopolnila 40 let starosti in je bila že precej zdelana od nehvaležnega letenja v operaciji obrambe pred točo. Leta 2020 je bila neleteča [[Utva 66]] na pobudo članov vrnjena lastniku slovenski vojski, ki jo je rešila pred propadom in jo lepo obnovila ter jo razstavila na letališču [[Letališče Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]]. V letih svetovne [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije koronavirusa]] od marca 2020 do junija 2022 Letalski center Maribor ni utrpel padca naleta, saj so ljudje, ki so imeli dostop do letališča radi odšli sami v letalo in si malo oddahnili v zraku, predvsem število šolanja se je še dodatno okrepilo zaradi profesionalnih inštruktorjev ATO v aeroklubu, skupni nalet motornih letal je presegel rekord.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=CgxBEFRJjXM|title=Letalski center Maribor Since 1927|date=24.10.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Letalski Center Maribor}}</ref> Inštruktorji letenja so neutrudno šolali nove motorne pilote in so dokazali, da ni krize neglede nato, da je svetovna pandemije ustavila letalstvo, so se pa letala razkuževala pred in po letenju, promoviralo se je [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] in testiranje. Leta 2020 se je v [[Anglija|Angliji]] kupilo potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]]<ref>{{Navedi splet|url=https://sierra5.net/novice-novo/novice/6132-letalski-center-maribor-z-novim-letalom|title=Letalski center Maribor z novim letalom Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|last=Podgoršek|first=Borut}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-in-video-letalo-commander-114b-nova-pridobitev-letalskega-centra-maribor-10230950|title=Foto in Video letalo Commander 114B: Nova pridobitev Letalskega centra Maribor|date=28.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=vecer.com|publisher=Večer|last=Grosman|first=Gregor}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/na-mariborskem-letaliscu-bo-danes-pristalo-novo-sportno-letalo/|title=Na mariborskem letališču bo danes pristalo novo športno letalo Commander 114B|date=23.12.2020|accessdate=2.11.2025|website=Maribor24.Si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=bpJDnVhW8Mw|title=Najnovejša pridobitev Letalskega centra Maribor: Commander 114B|date=28.12.2020|accessdate=4.11.2025|publisher=Večer portal}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=37nKuIhDCRk|title=Commander 114b Landing at Maribor Airport (LJMB)|date=13.2.2022|accessdate=4.11.2025|publisher=Miha|last=Lesjak}}</ref>, da se zadosti potrebam mlajših članov po udobnejšem hitrejšem letalu za namene trenažnega [[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]] letenja, prešolanja na uvlačljivo podvozje in rutnega letenja z [[Avtopilot|avtopilotom]] izven meja Slovenije. Letalo Commander 114B so ljudje zelo dobro sprejeli po zaslugi kakovostnega prešolanja in promocije v ATO.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-Eww2pM0Rug|title=Rockwell Commander 114B S5-DRM Letalski center Maribor Lesce Airport|date=18.6.2022|accessdate=4.11.2025}}</ref> Ob rekordnem naletu je sledilo novo rekordno leto zaradi letalske šole ATO, leta 2022 se je pridružila četrta Cessna 152<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/6588-letalski-center-maribor-povecuje-floto|title=Letalski center Maribor povečuje floto - četrta C152|date=30.11.2022|accessdate=2.11.2025|website=Sierra5.net|publisher=Sierra5|last=Golec|first=Davor}}</ref>, ki je bila kupljena v Belgiji od aerokluba Aero-Kiewit v Belgiji, neumorno se je šolalo in se naredilo veliko novih licenc za motorno letenje. V letu 2022 so motorni inštruktorji Madžarac, Škrbinek in Naveršnik po dolgih desetletjih obudili [[formacijsko letenje]] z letali [[Cessna 152]], odleteli so 30 ur treninga, leteli so trojko in skupino poimenovali šolska krila, saj se je izvajala s [[Šolsko vojaško letalo|šolskimi letali]]. Pripravili so tudi več predavanj in gradiva na temo formacij. Uspešno so opravili tudi več nastopov na različnih prireditvah <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=5987203104642930&set=pcb.5987203271309580|title=Šolska krila - Facebook AEROS Air show|date=1.9.2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|title=Program svetovnega prvenstva v poletih toplozračnih balonov - Expano 2022 - 24th FAI Hot Air Balloon Championship|date=18.9.2022|accessdate=2023-09-19|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002234939/https://www.hotairballoons2022.com/world-championship-2022/program-2022/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eposavje.com/ostale-novice/v-soboto-dan-odprtih-vrat-vojasnice-jerneja-molana|title=V soboto dan odprtih vrat v Cerkljah ob Krki|date=23.9.2022|website=E POSAVJE}}</ref>.[[Slika:S5-ACC_(24477099284)_(2).jpg|sličica|[[McDonnell Douglas MD-80|McDonnell Douglas MD-82]] S5-ACC razstavni eksponat med leti 2010-2025]] Cessna 206 deluje že 5 desetletji in leta 2023 je prispelo v LCM dolgo pričakovano dvomotorno batno letalo [[Cessna 340]] za povečevanje odzivnosti in krepitve potrebe obrambe proti toči<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/okolje/letalski-center-maribor-bo-v-sv-sloveniji-izvajal-obrambo-pred-toco/671829|title=Letalski center Maribor bo v SV Sloveniji izvajal obrambo pred točo|date=14.6.2023|website=RTV SLO}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/slovenija/letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-za-protitocno-obrambo-kupili-tudi-novo|title=Letalski center Maribor podpisal pogodbo za protitočno obrambo, kupili tudi novo letalo|date=14.6.2023|website=Maribor Info}}</ref> ter daljšega rutnega letenja, letalo C340A je prvo letalo LCM, ki v horizontalnem letu lahko drži hitrost preko 200 vozlov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircraftrecognitionguide.com/cessna-340|title=Cessna 335, 340 & 340A|date=2018|accessdate=7.5.2024|website=Aircraft Recognition Guide}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pilotmall.com/blogs/news/cessna-340-all-the-details-you-need|title=Cessna 340 (All the Details You Need)|date=10.8.2023|accessdate=7.5.2024|website=Pilot Mail}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aopa.org/go-fly/aircraft-and-ownership/aircraft-fact-sheets/cessna-340|title=Cessna 340|date=1972|accessdate=7.5.2024|website=AOPA Aircraft Owners and Pilots Association|publisher=AOPA}}</ref>. Leta 2023 so profesionalni inštruktorji odšli v letalske družbe, saj jim v aeroklubu niso nudil ustreznih pogojev za delo. Leta 2024 je, po polemikah o upravičenosti nakupa dvomotornega letala C-340, bilo izvoljeno novo vodstvo, ki v organizaciji ATO ni prepoznalo elementa, ki bi aeroklubu lahko pomagal do prosperitete. Šola ATO je po političnih pritiskih in vmešavanju v strokovno delo s strani aeroklubske politike, z odstopom odgovornih oseb, ustavila svoje delovanje. Vizije za kadrovske menjave v ATO ni bilo, vodstvo se je odločilo za DTO šolo, z nižjo akreditacijo, ob zavedanju o izgubi programa šolanja inštruktorjev. V aeroklubu stavijo na prostovoljno delo povezano z letalskim zagotavljanjem skladnosti in odločitve o floti in šoli prepuščajo letalskim analfabetom, ki ne posedujejo profesionalnih letalskih kvalifikacij in so brez izkušenj v drugih organizacijah temu je tudi sledil padec naleta in znižanje količine šolanja. Sklenjeno je bilo, da se LCM popelje na pot letalskega druženja, enakopravnosti in upoštevanja ljudske volje. GA in airline letenje sta skoraj dva različna svetova. Nekdo, ki je vrhunsko usposobljen lahko obožuje IFR operacije, večmotorno letenje, CPDLC, velike sisteme in mednarodne polete, ne zanima pa ga več kroženje v šolskem krogu s 100-konjskim batnim motorjem, k večjemu še letenje z batnimi letali z uvljačljivim podvozjem. Poudarek šola namenja izobraževanju obstoječih pilotov in skrbi za varnost, upoštevano more biti tudi mnenje diletantov, ki so pripravljeni v ta napor vložiti svoj čas. V letu 2024 in 2025 sposobnejšo letalo za protitočno obrambo Cessna 340 še niso uspeli registrirati, saj so bili prepočasni z administracijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor24.si/lokalno/maribor/zmogljivejse-protitocno-letalo-se-vedno-v-hangarju-lc-maribor/|title=Zmogljivejše protitočno letalo še vedno v hangarju LC Maribor|date=10.8.2024|website=Maribor 24}}</ref> Leta 2025 se je kupilo štirisedežno motorno letalo Tecnam P2010 S5-DRZ s steklenim kokpitom kot nadomestek Cessne 172 M. Konec leta 2025 se je odprodal rastavni eksponat MD-82 S5-ACC, ki so ga razkosali, letalo je bilo prepoznana vizualna znamenitost letališča ter del lokalne letalske zgodovine mariborske letalske družbe [[Aurora Airlines]], javnost in mediji so bili ogorčeni nad odločitvijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/se-en-zalosten-prizor-pri-letaliscu-edvarda-rusjana-maribor-legendarno-letalo-so-razrezali/323838|title=Še en žalosten prizor pri mariborskem letališču, legendarno letalo so razrezali|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Maribor Info}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sierra5.net/novice-novo/novice/7009-mariborski-md-82-v-razrez|title=Mariborski MD-82 v razrez|date=15.12.2025|accessdate=15.12.2025|website=Sierra5.net|publisher=Borut|last=Podgoršek}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/maribor/aktualno/foto-novo-zalostno-poglavje-mariborskega-letalisca-razstavno-letalo-brez-repa-10400105|title=(FOTO) Novo žalostno poglavje mariborskega letališča: Razstavno letalo brez repa|date=15.12.2025|accessdate=16.12.2025|website=Vecer.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/906711488516717|title=Konec je ... Legendarno letalo, ki je stalo ob vzletno-pristajalni stezi mariborskega letališča le še kup smeti.|date=18.12.2025|accessdate=19.12.2025|website=MariborInfo.com}}</ref> ==== Letalska šola ==== [[Slika:Ljubljana_city_by_night_(4k).webm|sličica|225x225_pik|Nočno letenje [[Cessna 152|C152]] Ljubljana center]][[Slika:HSI_ILS.jpg|sličica|Digitalni [[HSI]] je v vseh šolskih letalih]]Letalska šola LCM je s svojimi strokovnimi kadri poklicnimi in prometnimi piloti pridobil programe šolanja po predpisih EASA leta 2013 vzpostavila svoj ATO - Odobreno organizacijo za usposabljanje in obdržal svoj arzenal šolanja neokrnjen. Ukinjena je bila nacionalna šola po slovenskih predpisih za motorno in jadralno šolanje ter odprta nova šola po evropskih predpisih EASA. Nova ureditev komercialnih dejavnostih in letalske šole ATO temelji na skupini šest plačljivih nominiranih oseb in vsaka oseba modularno upravlja svoje naloge v procesu zagotavljanja kvalitetnega usposabljanja pilotov kar znatno povečuje letalsko varnost, to je največja sprememba v vodenju, ki temelji na zahodni družbi in onemogoča avtokratsko vodenje, na katerem je temeljil sistem v zgodovini, ukinila se je funkcija upravnik letalske šole, ker ena oseba skladno z zakonodajo tako velike organizacije ne sme upravljat. Vse osebe, ki delujejo v letalski šoli morejo biti vsako leto standardizirane in seznanjenje z zadnjo verzijo aktualnega operativnega priročnika in priročnikov za usposabljanje. Struktura delovanja letalske šole je postala vedno bolj podobna profesionalni letalski družbi, kot pa amaterskem aeroklubu, ki so ga bili vajeni člani. V tem obdobju se je izšolalo veliko poklicnih mladih inštruktorjev letenja, ki so naredili izjemen porast naleta. Veliko perspektivnih mladih se je z lastnimi družinskimi sredstvi ponovno pričelo šolati z namenom profesionalnega letenja v letalskih družba do nivoja PPL(A), nočnega ratinga in naleta okoli 120 ur, ko se lahko začnejo šolat naprej za IFR pooblastilo so v aeroklubu pustili krepko preko trideset tisoč eurov vsak. Z flotnim managementom se je prišlo, do strokovne rešitve, da je pomembna standardizacija flote na iste tipe šolskih letal. Bazično floto šolskih letal sestavljajo preizkušene Cessne 152, ki omogočajo neprekinjeno šolanje in so zelo ekonomične. 152-ke z retrofitiranimi novimi standardiziranimi inštrumenti so tudi sodobno opremljene z GNSS, PFD in HSI ter omogočajo šolanje: PPL, NVFR, FI(A) in A-UPRT skupaj ti dvosedi odšolajo krepko preko 1000 ur letno. Letalska šola zaradi ekonomskih interesov sodeluje poslovno z oddajo letal z partnerskimi šolami, s čimer se izboljšuje ekonomija flote. V letu 2023 se je kupilo letalo [[Cessna 340]] za šolanje na večmotornih letalih in okrepitev letalske obrambe proti toči.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/letalski-center-maribor-prejel-pogodbo-za-izvajanje-obrambe-pred-toco.html|title=Obramba pred točo znova v roke Letalskega centra Maribor|date=14. 6. 2023|accessdate=7.4.2024|website=24ur.com}}</ref> <ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/slovenija/protitocna-obramba-bo-letalski-center-maribor-podpisal-pogodbo-dobili-tudi-novo|title=Protitočna obramba bo! Letalski center Maribor podpisal pogodbo, dobili tudi novo letalo|date=14.6.2023|accessdate=7.5.2024|website=Ptujinfo.com}}</ref>V tem času je nalet upadel zaradi odhoda profesionalnih inštruktorjev v letalske družbe, saj jim aeroklub ni nudil stabilnih pogojev. Leta 2024 se je v maju zgodila nesreča med šolanjem z letalom S5-DMI<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/388460|title=Nesreča letala Cessna 152 S5-DMI|date=28.5.2024|accessdate=31.5.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref>, ki je padlo na stezo v Mariboru poškodovanih ni bilo. Letalska šola ATO se je zaprla in je ustavila šolanje zaradi pomanjkanja ustreznega kadra, ustanovila se je demoralizirana letalska šola DTO z skrčenimi programi, nalet je padel in število aktivnih inštruktorjev se je znatno znižalo pričelo se je obdobje manjšega naleta. Aroklub se sooča z resnim pomankanjem novih mladih kadidatov za letenje, kar je posledica pomankanja poklicnih inštruktorjev, kvaliteta storitev v konkurenčnih komercialnih šolah ATO je težko dosegljiva, adaptivnost letalske šole razpoložljiv učecev čas pomeni več kot cena storitev. ==== Flota ==== Standardizacije flote na letala Cessna je imela za posledico odlične prehodnosti med letali. Nakup kompleksnega potovalnega letala Commander 114B je prinesel velik skok v zmogljivosti. Povečanje števila letal C152 je izrazito povečal produktivnost letalske šole. V tem obdobju so bila v klubu naslednja letala: Cessna 152, Cessna 172, Tecnam P2010, Cessna 182, Cessna 206, Cessna 340, Commander 114B, Piper PA-18. {| class="wikitable" ! Letalo ! Izvor ! Opomba ! Vloga |- | [[UTVA 75]] || {{YUG}}||S5-DCI, 2022 upokojena, vrnjena t.i. Aero klub Letov v depo<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/letov.si|title=Aero Klub Letov|date=26.7.2025|accessdate=9.9.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.letov.si/o-nas/|title=Letov|accessdate=9.9.2025|website=Aero Klub Letov}}</ref> (msn 53171)||eksponat |- |[[Utva 66|UTVA 66]] |{{YUG}} |S5-DCP, 2020 vrnjena [[Slovenska vojska|SV]] (msn 51114) |eksponat |- | [[Piper PA-18 Super Cub]] || {{USA}}||S5-DBV||šlep |- | [[Cessna 152]] || {{USA}} ||S5-DMG (msn F15201920), S5-DMI, nesreča 28.5.2024<ref name=":13" /> (msn F15201756), S5-DLC (N93637, PH-AWA) kupljena 2019 (msn 15285528), S5-DLD (N95992, OO-KWP) kupljena 2022 (msn 15285995) |šolanje in IFR |- | [[Cessna 172]] || {{USA}} || S5-DLM (9A-DVT) kupljena 2015, smrtna nesreča 17.11.2024<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://asn.flightsafety.org/wikibase/460918|title=Nesreča letala Cessna 172M S5-DLM trije mrtvi|date=17.11.2024|accessdate=17.11.2024|website=Aviation Safety Network}}</ref> S5-DEB prodana 2019 |obleti |- |Tecnam P2010 |{{ITA}} |S5-DRZ (msn032) [[Stekleni kokpit|stekleni cockpit]] kupljen 2025 kot nadomestek C172M |obleti |- | [[Cessna 182]] || {{USA}} || OE-DGA kupljena 2015 (msn18260911) ||padalci |- | [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] || {{USA}}|| S5-DBS (msn U20604717)||protitoči in IFR |- |[[Cessna 340|Cessna 340A]] |{{USA}} |S5-DRE (N1230V, JY-AFG, G-HAFG) kupljena 2023 (msn340A1806) |šolanje, protitoči in IFR |- | [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] || {{USA}}|| S5-DRM (N6107Y, G-OECM) kupljen 2020 (msn 14627)||rute in IFR |- | [[Diamond DA20|Diamond DA-20 Eclipse]] || {{AUT}}|| S5-DRG prodan 2015 (se ni obnesel)||šolanje |} === Kronološki pregled === '''Kronološki pregled vidnejših predstavnikov društva''' Ob koncu zapisov o letanju je primerno, da naštejemo dosedanje predsednike in upravnike. Morda je kakšno ime izpadlo, vendar ne namenoma, temveč zaradi pomanjkanja arhivskih podatkov. Dolžina vztrajanja na vodilnem položaju predsednika (ki je bilo vseskozi ljubiteljsko) in zasedanja mesta upravnika društva oz. letalske šole (ki je bilo pretežno profesionalno) je bila različna od nekaj mesecev do nekaj let.<ref name=":2" /> Upravniki so bili nekoč profesionalni piloti vodje šole, ta vloga se je spremenila v administrativne delavce. Funkcijo upravljanja resne letalske šole danes morejo vodit profesionalni piloti z ustrezno letalsko izobrazbo. ==== Predsedniki: ==== Dr. Josip Tominšek, Dr. Horvat, Branko Ivanuš, Karel Reberšek, Štefan Pavšič, Vlado Krivanek, Peter Kociper, Ivan Vizjak, Jože Kuntner, Milan Podkrižnik, Gabrijel Jesenšek, Stane Benčič, Anton Malek, Borut Kulovec, Marko Medved, Dr. Stane Kodrin, Edi Muršec, Ivan Trojner, Andrej Gregorič, Jernej Vaupotič, Filip Tobias, Stanko Kranjc, Viljem Kolar. ==== Upravniki: ==== Drago Munda, Franc Breznik, Nikola Stanković, Vlado Krivanek, Franc Bračič, Anton Malek, Ivan Puhlin, Milivoj Belančić, Franc Mordej, Anton Rajšp, Danilo Šeško, Franc Rozman, Stanko Veber, Oto Verbančič, Franc Šporn, [[Vladimir Kočevar]], Edi Muršec, Rudi Erjavec, Edi Vrečko, Zoran Gradišnik, Danilo Kovač, Simona Potočnik, Nejc Jurčec. == Mejniki == Zgodovina Letalskega centra Maribor je zelo obsežna zato je tukaj kronološko povzeto nekaj mejnikov po letnicah: * 1885 prvi dokumentiran let zrakoplova - balona v Mariboru * 1907 prvi let Mariborčana Franza Welsa z letalom * 1909 prvi let jadralnega letala v Mariboru * 2.4.1910 prvi let motornega letala v Mariboru * 10.8.1911 prva letalska pošta prispela v Maribor z balonom * 27.10.1913 prvi letalski miting in prvi padalski skok v Mariboru * 1915 izgradnja vojaškega letališča Tezno s strani Avstro-Ogarskega vojnega letalstva * junij 1915 nameščena enota Fliegeretappenpark 1 na letališču Tezno iz Ostrave * 1918 ustanovitev Mariborske letalske stotinje * 20.12.1927 ustanovni občni zbor aerokluba <nowiki>''Naša krila''</nowiki> prvi predsednik aerokluba postane [[Josip Tominšek|dr. Josip Tominšek]] * 3.3.1928 prvo predavanje v letalski šoli v trajanju 2 dni iz 3 sklopov - uradni začetek letalske šole v Mariboru * 27.5.1928 prvi aeroklubski letalski miting na letališču Tezno z 7 letali in 30.000 obiskovalci * 27.5.1928 prvi panoramski let let za izžrebane potnike * 3.11.1929 letalski miting z 15.000 obiskovalci in nemška tovarna letal Raab-Katzenstein priredi letalski dan v Mariboru za promocijo prodaje * 1929 Josip Moravec kupi svoje zasebno motorno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke]] za 2700 USD (135 tisoč dinarjev) poimenuje ga <nowiki>''Lastavica''</nowiki> prav tako tovarna Zlatorog kupi letalo v imenu gospodarske družbe [[Raab-Katzenstein RK 2 Pelikan]] za 3800 USD (189 tisoč dinarjev) to so prva zasebna motorna letala pri nas * 17.11.1929 prva smrtna aeroklubska nesreča na [[Glavni trg, Maribor|Glavnem trgu]] v Mariboru D-974 [[Raab-Katzenstein KL.1 Schwalbe]] umrl odvetnik [[Ivo Šestan|dr. Ivo Šestan]] in Hans Müller * 1930 zgrajen hanger za 2 letali na letališču Tezno * 1931 Boris CIjan in Vojko Humek ustanovita akadamesko jadralno letalsko skupino, prvo v jugoslaviji za potrebe šolanja * 1933 Boris CIjan za aeroklub izda časopis v enem izvodu: Jadralno letalstvo * 14.05.1933 aeroklub organizira promocijski mednarodni jadralno-poštni polet z letalom Flamingo A74 Graz-Maribor z 3000 razglednicami in 900 pismi * 1933 aeroklub pridobi svoje motorno letalo trenažer [[Hansa-Brandenburg B.I]] * 1934 šolanje v aeroklubu prevzame [[Ivo Šoštarič]] * 1936 predsednik aerokluba postane [[Branko Ivanuš]] nosilec FAI diplome in povojna siva eminenca slovenskega letalstva * 1937 aeroklub postane lastnik in upravljalec [[Letališče Tezno|letališča Tezno]] ter ga registrira kot civilno mednarodno letališče * 1938 aeroklub gosti 1.državno prvenstvo Jugoslavije v jadralnem letenju * 1939 zgrajen novi mnogo večji hanger na letališču Tezno * 24.09.1939 klubski inštruktor [[Žarko Majcen]] opravi testni let v Lajšah za novo ustanovljeni lokalni aeroklub * 1939 Boris CIjan postane vojaški testni pilot Kraljevine Jugoslavije za lovce [[Hawker Hurricane]] in [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf-109]] * 1940 Boris Cijan izda knjigo Vazduhoplovno jadriličarstvo * 1940 oblastni aeroklub v Mariboru drži v svojem okviru 4 aeroklube: Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj in Murska Sobota * 1941 Boris Cijan z letalom vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Hawker Hurrican nevtralizira nemško kolono vozil v [[Aprilska vojna|Aprillski vojni]] * 1941 Josip Moravec skušal preleti na drugo letališče svoje letalo Raab-Katzenstein RK-9A Grasmücke a so ga na 200 metrih višine začeli obstreljevati z mitraljezi in letalo je strmoglavilo na tla prešteli so preko 800 zadetkov, ostanke so zaplenili Nemci, Moravec je po čudežu preživel * 1944 ustanovitev mednarodne organizacije za civilno letalstvo ICAO * 26.6.1945 v hotelu Orel obnovijo aeroklub z imenom <nowiki>''Aeroklub Maribor''</nowiki> * 1.9.1945 prvi aeroklubski jadralni letalni dan po drugi svetovni vojni * 3.1.1946 ponovni pričetek motornega letenja v aeroklubu po drugi svetovni vojni * 1947 aeroklub se preimenuje v <nowiki>''</nowiki>Aeroklub Žarko Majcen<nowiki>''</nowiki> (1921-1947) v čast klubskemu inštruktorju, ki je izgubil življenje v Cerkljah na Jastrebu * 1948 Bračič Franc in Tretjak Franc na jadralnem letalu Ždral postavita državni rekord v trajnju 23 ur in 2 minuti * 1948 Aeroklub pošlje na šolanje kandidate za poklicne inštruktorje letenja v aeroklubu na zvezno letalsko šolo motornega letenja v Rumo * 28.6.1948 Jugoslavija obtožena sovražnega odnosa do sovjetske zveze, to v prihodnosti prinese ameriško trgovino in izdelke, ki je prej ni bilo * 1949 Boris Cijan izda novo knjigo Vazduhoplovno jedriličastvo v jugoslaviji mu nadanejo nadimek <nowiki>''oče jadriličarstva''</nowiki> * 1950 Ivo Šoštarič izda konstruktorsko knjigo Vazduhoplovni stolar * 1953 aeroklub pridobi kot prvi v Jugoslaviji sodobno ameriško letalo [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza C35]] z uvlačljivim podvozjem in IFR inštrumenti * 1953 novo letališče Skoke in selitev iz Tezna * 1953 Zvonko Šabeder postavi državni rekord na enosedu v trjanju 22h in 5 minut * 1955 Ivo Šoštarič odide na Letalsko zvezo Jugoslavije in skonstruira šolsko bojno motorno letalo [[Soko 522|SOKO 522]] * 1958 akrobat Aleksić z aeroklubskim letalom PO-2 posname reklamo za Kalodont - letala se je držal le z zobmi * 1960 na letališču Skoke skoči 300 padalcev iz letala [[Junkers Ju 52|Junkers Ju-52]] * 1960ta aeroklub dobi prvi simulator IFR letenja ANT-18, internatno šolanje motornih pilotov s poklicnimi inštruktorji pripelje kandidate do PPL(A) licence v 2 mesecih, letalska šola poseduje 5 šolskih letal istega tipa za potrebe šolanja in izšola v tem obdobju 1000 pilotov oz. okoli 43 pilotov letno * 24-30.7.1961 aeroklub gosti 9.državno prvenstvo v padalstvu skače se iz letal [[Douglas C-47 Skytrain|Douglas C-47 Dakota]] * 24.7.1961 aeroklub obudi letalsko pošto, padalec je dopisnice dal v nahrptnik in z njimi skočil na cilj na zemlji, pisma so žigosana - pismo prispelo s padalcem na cilj: IX. padalsko prvenstvo jugoslavije maribor 24. VII. - 30. VII.1961; Maribor 24.7.1961 * 1967 aeroklub “Žarko Majcen” se preimenuje v “Letalski center Maribor” * 1976 odprto mednarodno letališče Maribor z novo alsfaltno stezo in inštrumentalno opremo ter terminalom * 1978 zgrajen novi hanger največji aeroklubski hanger v Jugoslaviji * 1979 Letalski center Maribor proglašen za najboljši aeroklub v Jugoslaviji zaradi odličnih rezultatov letalske šole in velikega naleta * 1983 prične se z izvajanjem protitočne letalske obrambe z letalom [[Cessna 206|Cessna 206 Turbo]] * 2006 ustanovitev nove sekcije ultralahkega letenja * 2010 postavitev razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC * 2013 aeroklub odpre EASA ATO letalsko šolo * 2015 aeroklub kupi namensko padalsko letalo [[Cessna 182]] * 2019 aeroklub kupi tretjo letalo Cessna 152 ponovno se prične obdobje intenzivnega motornega šolanja * 2020 aeroklub kupi sodobno potovalno letalo [[Rockwell Commander 112|Commander 114B]] z uvlačljivim podvozjem za potrebe rutnega letenja * 2022 aeroklub kupi četrto [[Cessna 152|Cessno 152]] za potrebe enotne šolske flote in drži visoko standardizacijo motornega šolanja * 2022 aeroklub obudi [[formacijsko letenje]] z letali istega tipa Cessna 152 * 2024 aerokub zapre ATO in izgubi dve letali Cessna v različnih nesrečah nalet močno upade * 2025 aeroklub kupi prvo motorno [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] letalo Tecnam P2010 * 2025 razrez razstavnega eksponata MD-82 S5-ACC ==Sklici== {{sklici}} {{Commons category}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni'', ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 {{COBISS|ID=242534912}} ==Zunanje povezave== * Domača spletna stran: Letalski center Maribor: http://www.lcm.si/ * Stran na Facebooku: Letalski center Maribor: https://www.facebook.com/lcm.si/ * Stran na Instagramu: Letalski center Maribor: https://www.instagram.com/letalskicentermaribor/ * Spletna stran padalstva: Skydive Maribor: https://www.skydivemaribor.com/ * Spletna stran servisa: Aero center Maribor: https://aerocenter-mb.si/ [[Kategorija:Ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Slovenski športni klubi]] [[Kategorija:1927 v športu]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1927]] [[Kategorija:Zgodovina letalstva]] [[Kategorija:Letalska industrija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Mariboru]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sloveniji]] [[Kategorija:Aeroklubi]] [[Kategorija:Letalske šole]] [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Šport v Mariboru]] [[Kategorija:Letalstvo v Sloveniji]] [[Kategorija:Zračni športi]] [[Kategorija:Aeronavtika]] femwhftq3ab33yhtil7y36etn2v8j8g 0 436509 6689564 6670824 2026-06-15T10:36:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689564 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Motociklistični dirkač | image = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Bike number = 69 | website = [http://www.nickyhayden.com/ nickyhayden.com] | MotoGP Active years = {{MGP|2003}}–{{MGP|2016}} | MotoGP Manufacturers = [[Honda]], [[Ducati]] | MotoGP Championships = 1 ({{MGP|2006}}) | MotoGP Race Starts = 218 | MotoGP Race Wins = 3 | MotoGP Podiums = 28 | MotoGP Poles = 5 | MotoGP Fastest laps = 7 | MotoGP Total Points = 1698 | MotoGP Last season = 2016 | MotoGP Last position = 26. (1 točka) | SBK Active years = {{SBK|2002}}, {{SBK|2016}}–{{SBK|2017}} | SBK Manufacturers = [[Honda]] | SBK Race Starts = 38 | SBK Race Wins = 1 | SBK Podiums = 4 | SBK Poles = 0 | SBK Fastest laps = 0 | SBK Total Points = 304 | SBK Last season = 2016 | SBK Last position = 5. (248 točk) | SS Active years = 1998 | SS Manufacturers = [[Suzuki]] | SS Last season = 1998 | SS Last position = - (0 točk) | SS Race Starts = 1 | SS Race Wins = 0 | SS Podiums = 0 | SS Poles = 0 | SS Fastest laps = 0 | SS Total Points = 0 |name=Nicky Hayden}} '''Nicky Hayden''' (polno ime '''Nicholas Patrick Hayden,''' imenovan tudi '''The Kentucky Kid'''), [[Američani|ameriški]] [[Motociklizem|motociklistični]] [[dirkač]], * [[30. julij]] [[1981]], [[Owensboro]], [[Kentucky]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[22. maj]] [[2017]], [[Cesena]], [[Italija]]. Nicky Hayden je bil ameriški profesionalni motociklistični dirkač, ki je leta 2006 postal svetovni prvak v razredu [[MotoGP]]. S cestnim dirkanjem je začel v prvenstvu CMRA, od koder je napredoval v prvenstvo AMA Supersport in pozneje v AMA Superbike. V tem razredu je leta 2002 postal svetovni prvak, zaradi česar se je zanj začelo zanimati moštvo [[Repsol Honda]] in ga povabilo, da bi tekmoval zanj v razredu [[Svetovno prvenstvo v motociklizmu|MotoGP]]. V prvih dveh sezonah je dosegal mešane rezultate in le štirikrat stopil na zmagovalne stopničke. V sezoni 2005 je dosegel svojo prvo zmago v MotoGP, in sicer na dirkališču v [[Laguna Seca|Laguna Seci]]. Sezono je zaključil kot tretji dirkač prvenstva. Naslednja sezona 2006 je bila njegova najboljša, saj se je na koncu okitil z naslovom svetovnega prvaka prvenstva MotoGP, s čimer je prekinil niz petih zaporednih naslovov [[Valentino Rossi|Valentina Rossija]]. Pri Hondi je ostal še naslednji dve leti, v katerih pa ni več osvojil zmage. Leta 2009 se je preselil k [[Ducati|Ducatiju]], pri katerem je dirkal pet sezon, ki so bile zanj bolj kot ne neuspešne. Najvišje je bil v sezoni 2010, ki jo je zaključil na sedmem mestu. Leta 2014 se je preselil k Hondi Aspar, kjer je ostal dve sezoni. Čeprav je bil tovarniški dirkač kar 11 od 13-ih sezon (6 pri Repsol Hondi in 5 pri Ducatiju), je v svoji MotoGP karieri dosegel le tri zmage. V svoji prvi sezoni v prvenstvu Superbike po vrnitvi k ekipi Ten Kate Racing team je dosegel zmago v Maleziji, na koncu pa je bil peti. Tudi v sezoni 2017 je dirkal v tem prvenstvu pri ekipi Red Bull Honda team (bivši Ten Kate Racing team). 17. maja 2017 ga je med vožnjo s kolesom v Italiji zbil avtomobil.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.repubblica.it/sport/vari/2017/05/17/news/superbike_hayden_investito_in_bici_e_in_gravi_condizioni-165666368/|title=Superbike, Hayden investito in bici: danno cerebrale preoccupante|date=17. 5. 2017|accessdate=17. 8. 2017|website=Repubblica|publisher=|last=|first=}}</ref> Utrpel je hudo poškodbo možganov, zaradi česar je pet dni pozneje umrl v lokalni bolnišnici.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.repubblica.it/sport/vari/2017/05/22/news/hayden_morte_incidente-165755786/|title=Hayden non ce l'ha fatta: il pilota è morto dopo 5 giorni di coma|date=22. 5. 2017|accessdate=17. 8. 2017|website=Repubblica|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/sport/2017/may/22/nicky-hayden-dies-bike-crash-motogp-superbikes|title=Nicky Hayden, former MotoGP world champion, dies five days after bike crash|date=22. 5. 2017|accessdate=17. 8. 2017|website=The Guardian|publisher=|last=Lutz|first=Tom}}</ref> Posmrtno je bil leta 2018 sprejet v Motociklistično hišo slavnih združenja AMA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.americanmotorcyclist.com/Home/News-Story/ama-motorcycle-hall-of-fame-announces-class-of-2018|title=AMA Motorcycle Hall of Fame announces Class of 2018|date=1. 8. 2018|accessdate=6. 9. 2019|website=AMA|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906065500/https://www.americanmotorcyclist.com/Home/News-Story/ama-motorcycle-hall-of-fame-announces-class-of-2018|url-status=dead}}</ref> == Zgodnja kariera == Nicky Hayden se je rodil 30. julija 1981 v Owensboroju v [[Kentucky|Kentuckyju]] v ZDA. S cestnimi dirkami se je prvič srečal že v rani mladosti, ko je začel dirkati v tekmovanju CMRA. Pogosto je tekmoval proti precej starejšim tekmovalcem. Največkrat je dirke začenjal v ozadju, saj je bil še premajhen, da bi se njegove noge lahko same dotikale tal, zato je potreboval na štartu koga izmed družinskih članov ali članov ekipe, da so mu držali motor pokonci. Ko je bil star 17 let in je bil še srednješolec, je že začel dirkati z motociklom Honda RC45. Leta 1999 je osvojil prvenstvo AMA Supersport s Hondo. Napredoval je v prvenstvo AMA Superbike, ki ga je prvič v celoti odvozil v sezoni 2001. Končal je kot tretji za prvakom Matom Mladinom in podprvakom Ericom Boromo. Leta 2002 je osvojil dirko Daytona 200, postal pa je tudi najmlajši prvak v zgodovini v prvenstvu AMA Superbike in prekinil triletno vladavino [[Mat Mladin|Mata Mladina]]. Udeležil se je tudi dirk v prvenstvu World Superbike v Laguna Seci, kjer je na prvi osvojil četrto mesto, na drugi dirki pa je trčil z Noriyukijem Hago. Leta 1999 je Hayden osvojil svoje prvo državno prvenstvo in prejel nagrado za novinca leta. Istega leta je bil razglašen tudi za športnika leta v prvenstvu AMA. Leta 2000 je prvič zmagal na dirki Springfield Short Track. Leta 2002 je zmagal na štirih dirkah: dvakrat na Springfield Short Track, po enkrat pa na dirkah Springfield TT in Peoria TT. Na dirki Springfield TT so prva tri mesta dosegli trije bratje Hayden – Nicky je zmagal, drugi je bil starejši brat Tommy, tretji pa mlajši brat Roger Lee.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcycle-usa.com/nicky-hayden/|title=Nicky Hayden|date=|accessdate=17. 8. 2017|website=MotoUSA.com|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20170525193532/http://www.motorcycle-usa.com/nicky-hayden/|url-status=dead}}</ref> Zmago na dirki Peoria TT leta 2002 je dosegel kljub štartu s kazenske linije. Premagal je 13-kratnega zmagovalca te dirke Chrisa Carrja. Haydnu je v karieri zmanjkala le ena dirka, da bi se pridružil [[Dick Mann|Dicku Mannu]], Kennyju Robertsu starejšemu, Bubbi Shobertu in Dougu Chandlerju v prestižnem klubu dirkačev, ki so uspeli osvojiti vse tovrstne dirke. == MotoGP == === Honda (2003-2008) === ==== 2003 ==== [[File:Valentino Rossi and Nicky Hayden 2003 Phillip Island.jpg|thumb|right|Valentino Rossi (na fotografiji levo) in Nicky Hayden na stopničkah Velike nagrade Avstralije leta 2003.]] Takoj po osvojitvi naslova v prvenstvu AMA Superbike je bil Hayden izbran, da se pridruži ne samo Hondinim testnim dirkačem, ampak tudi glavni ekipi The Factory Repsol Honda team za dirke v razredu MotoGP.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2002/09/14/nicky-hayden-to-ride-for-hrc-in-2003-motogp-class/133841|title=Nicky Hayden to ride for HRC in 2003 MotoGP class|date=|accessdate=24. 9. 2019|website=MotoGP|publisher=|last=|first=}}</ref> V debitantski sezoni v razredu MotoGP se je pričakovalo, da bo Haydna popolnoma zasenčil njegov moštveni kolega [[Valentino Rossi]], ki je branil naslov svetovnega prvaka, vendar je kljub temu dosegal dobre rezultate. Na prvi dirk na [[Japonska|Japonskem]] je osvojil sedmo mesto, Rossi pa je zmagal.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/71939/1/rossi-wins-at-suzuka-ducati-on-podium|title=Rossi wins at Suzuka, Ducati on podium|date=6. 4. 2003|accessdate=24. 9. 2019|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Toda dirko je zaznamovala smrt japonskega dirkača [[Daijiro Kato|Daijira Kata]], ki je trčil v pregrado v delu proge, imenovanem Casio Triangle.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/feature/73588/1/kato-inquiry-racing-accident-barriers-to-blame|title=Kato inquiry: Racing accident, barriers to blame|date=28. 11. 2003|accessdate=24. 9. 2019|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednji dirki v [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki]] je Hayden ponovno osvojil sedmo mesto, Rossi pa je bil drugi. Edini odstop v sezoni je Hayden zabeležil v [[Španija|Španiji]]. Na naslednjih dirkah v [[Francija|Franciji]] in [[Italija|Italiji]] je osvojil dvanajsto mesto, v [[Katalonija|Kataloniji]] pa je bil deveti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/72475/1/capirossi-crowned-king-of-catalunya|title=Capirossi crowned king of Catalunya|date=15. 6. 2003|accessdate=24. 9. 2019|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V nadaljevanju je osvajal točke na velikih nagradah [[Nizozemska|Nizozemske]] z enajstim mestom, [[Velika Britanija|Velike Britanije]] z osmim mestom, v [[Nemčija|Nemčiji]] pa je zabeležil do takrat najboljšo uvrstitev v karieri, ko je dirko končal kot peti, potem ko je izgubil bitko z [[Loris Capirossi|Lorisom Capirossijem]] za četrto mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/07/27/gibernau-defeats-rossi-in-sizzling-german-duel/135121|title=Gibernau defeats Rossi in sizzling German duel|date=|accessdate=24. 9. 2019|website=MotoGP|publisher=|last=|first=}}</ref> Dirko na [[Češka|Češkem]] je prav tako sklenil s petim mestom, [[Portugalska|portugalsko]] dirko z devetim in dirko v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] ponovno s petim mestom. Na pacifiškem grand prixu je prvič v karieri stopil na stopničke v razredu MotoGP, po tem, ko je bil [[Makoto Tamada]] zaradi manevra v zadnjem krogu, s katerim je s steze izrinil [[Sete Gibernau|Seta Gibernaua]], po dirki diskvalificiran, s tem pa je Hayden prišel na tretje mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/10/05/max-biaggi-takes-clinical-victory-at-dramatic-motegi-encounter/135370|title=Max Biaggi takes clinical victory at dramatic Motegi encounter|date=|accessdate=24. 9. 2019|website=MotoGP|publisher=|last=|first=}}</ref> V [[Malezija|Maleziji]] je bil četrti, na predzadnji dirki v Avstraliji pa je s tretjim mestom osvojil še ene stopničke. Med dirko je vozil na tretjem mestu, nato pa ga je na enem iz ovinkov odneslo rahlo iz ovinka, zaradi česar je pristal za [[Marco Melandri|Marcom Melandrijem]], [[Tohru Ukawa|Tohrujem Ukawo]], Setom Gibernauom in [[Carlos Checa|Carlosom Checo]]. Z odličnim dirkanjem se je prebil nazaj na tretje mesto in končal 0,031 sekunde pred Gibernauom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/10/19/rossi-wins-dramatic-philip-island-encounter-despite-ten-second-penalty/135453|title=Rossi wins dramatic Philip Island encounter despite ten second penalty|date=|accessdate=24. 9. 2019|website=MotoGP|publisher=|last=|first=}}</ref> V uvodnih krogih dirke se je z moštvenim kolegom Rossijem boril za peto mesto, pri čemer sta večkrat zamenjala poziciji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/73394/1/rossi-wins-island-thriller-despite-penalty|title=Rossi wins Island thriller - despite penalty!|date=19. 10. 2003|accessdate=24. 9. 2019|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na zadnji dirki v [[Valencija|Valenciji]] je Hayden ostal brez točk na šestnajstem mestu. Hayden je svojo prvo sezono v elitnem motociklističnem razredu sklenil na petem mestu s 130 točkami, s čimer je zbral 227 točk manj od moštvenega kolega Valentina Rossija, ki je ponovno osvojil naslov svetovnega prvaka, Hayden pa je prejel nagrado za novinca leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2003/11/07/nicky-hayden-on-life-after-rossi-at-repsol-honda/135548|title=Nicky Hayden on life after Rossi at Repsol Honda|date=|accessdate=24. 9. 2019|website=MotoGP|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2004 ==== [[File:Nicky Hayden 2004 Phillip Island.jpeg|thumb|Hayden leta 2004 na dirki za Veliko nagrado Avstralije.]] Po zelo dobri debitantski sezoni v najelitnejšem razredu tekmovanja so mnogi pričakovali, da bo v novi sezoni naredil še korak naprej, nekateri so špekulirali celo o boju za naslov prvaka z novim moštvenim kolegom [[Alex Barros|Alexom Barrosom]] ali Valentinom Rossijem. Sezono je odprl dobro s petim mestom na prvi dirki v Južnoafriški republiki, enak rezultat je dosegel tudi na naslednji dirki v Španiji. Sledili so slabši rezultati z 11. mestom v Franciji in odstopom na deževni dirki v Italiji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/74131/1/rossi-wins-dramatic-italian-grand-prix|title=Rossi wins dramatic Italian Grand Prix|date=6. 6. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> kljub osvojenemu 2. mestu v kvalifikacijah, kjer je zaostal le 0,369 sekunde za Seteom Gibernaujem in bil 0,373 sekunde pred Valentinom Rossijem, s čimer si je zagotovil drugi štart v prvi vrsti v karieri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74109/1/hayden-just-really-happy|title=Hayden: Just really happy!|date=5. 6. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Tudi na naslednji dirki v Kataloniji je Hayden odstopil, tokrat zaradi tehničnih težav s svojim tovarniškim hondinim motociklom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74187/1/rossi-haunts-gibernau-at-home|title=Rossi haunts Gibernau at home|date=13. 6. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki na Nizozemskem je ponovno osvojil peto mesto. Na sedmi dirki sezone v Riu de Janeiru je osvojil prve stopničke v sezoni s 3. mestom. Od začetka dirke sta z Maxom Biaggijem izvajala pritisk na [[Kenny Roberts mlajši|Kennyja Robertsa mlajšega]], ki je štartal z najboljšega položaja, zatem pa sta ga prehitela. Približno na polovici dirke ga je prehitel [[Makoto Tamada]] iz moštva Honda Pons, Hayden pa je nato 3. mesto držal do konca dirke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/74310/1/tamada-wins-wild-rio-gp|title=Tamada wins wild Rio GP!|date=4. 7. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Tudi na naslednji dirki se je uvrstil na najnižjo stopničko za moštvenim kolegom Barrosom in zmagovalcem Biaggijem. Na kvalifikacijah za to dirko je sicer osvojil le 9. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/results/74371/1/final-qualifying-times-sachsenring|title=Final qualifying times - Sachsenring|date=17. 7. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Do konca dirke se je za to pozicijo boril z Rossijem, na koncu je ciljno črto prečkal le 0,207 sekunde pred »dirkaškim doktorjem«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74381/1/biaggi-beats-barros-for-german-gp-victory|title=Biaggi beats Barros for German GP victory|date=18. 7. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po stopničkah na dveh zaporednih dirkah je Hayden naslednjo dirko na Veliki nagradi Velike Britanije končal tik pod njimi na 4. mestu. Sledila je dirka na Češkem s tretjim odstopom v sezoni. Na kvalifikacijah se je uvrstil v tretjo štartno vrsto na 7. mestu, med ogrevanjem pa je kazal, da bi se lahko boril za zmago.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74529/1/hayden-hopkins-quickest-in-dry-warm-up|title=Hayden, Hopkins quickest in dry warm-up|date=22. 8. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po dobrem štartu se je boril s skupino dirkačev, ki so jo sestavljali Rossi, Biaggi in Barros, ki so skušali zmanjšati vrzel do vodilnega na dirki Gibernaua. Po Barrosovem padcu in odstopu se je Hayden prebil na 4. mesto, vendar je pet krogov pred koncem izgubil sprednje kolo, padel in končal dirko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74526/1/gibernau-czechs-rivals-with-brno-victory|title=Gibernau Czechs rivals with Brno victory|date=22. 8. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V Italiji si je med vožnjo z motociklom Honda CRF450 zlomil desno [[Ključnica|ključnico]], zaradi česar je izpustil naslednjo dirko na Portugalskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.roadracingworld.com/news/updated-nicky-hayden-breaks-collarbone/|title=Updated: Nicky Hayden Breaks Collarbone|date=28. 8. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=RW|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74563/1/hayden-injury-to-benefit-gibernau|title=Hayden injury to benefit Gibernau?|date=30. 8. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na Japonskem se je vrnil v dirkaško karavano,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74652/1/hayden-collarbone-pretty-solid|title=Hayden: Collarbone pretty solid|date=15. 9. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> vendar je dirko še četrtič v sezoni predčasno končal, ko je bil udeležen v trčenje šestih dirkačev na uvodu dirke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/74692/1/tamada-wins-home-gp-rossis-rivals-falter|title=Tamada wins home GP, Rossi's rivals falter|date=19. 9. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=|first=}}</ref> Naslednje tri dirke v Katarju, Maleziji in Avstraliji je končal na 5., 4. in 6. mestu, na zadnji dirki v Valenciji pa je zabeležil še peti odstop. Med dirko se je boril z Rossijem in Biaggijem, dokler ni zaradi naglega zaviranja, s čimer se je izognil trku z Biaggijevim motociklom, zaostal za njima. Na tretje mesto se je prebil [[Troy Bayliss]], na četrto pa Tamada. Krog pozneje je izgubil nadzor nad motociklom in padel. Zadnjo dirko je sicer med gledalci spremljal tudi [[Michael Jordan]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/75025/1/rossi-wins-frantic-valencia-finale|title=Rossi wins frantic Valencia finale|date=31. 10. 2004|accessdate=14. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Sezono 2004 je Hayden končal na 8. mestu s 117 točkami. Imel je 187 točk zaostanka za prvakom Valentinom Rossijem. Dvakrat je osvojil stopničke in kar petkrat odstopil, kar je predstavljalo največ odstopov v eni sezoni v njegovi karieri. ==== 2005 ==== {{multiple image |align=left |direction=vertical |width1=250 |image1= Nicky Hayden 2005 Laguna Seca.jpg |image2= Nicky Hayden and Alex Barros 2005 Donington Park.jpg |width2=250 |footer=Hayden na domači dirki v ZDA leta 2005 (zgoraj) in z Alexom Barrosom na dirki v Veliki Britaniji (spodaj). }} Po razmeroma slabi sezoni 2004 ga je veliko ljudi kritiziralo in trdilo, da bi ga morali odpustiti iz tovarniške Hondine ekipe. Vendar pa so se v sezoni 2005 rezultati izboljšali. Na prvi dirki v Španiji je Hayden odstopil po tem, ko je bil na dobri poti, da osvoji 3. mesto. Na začetku dirke je prehitel Yamahinega Valentina Rossija, vendar ga je ta pozneje potisnil nazaj na 3. mesto, pri čemer je Hayden ohranjal dve sekundi prednosti pred 4. Marcom Melandrijem. Osem krogov pred koncem pri 1,5 sekunde zaostanka za Seteom Gibernauom in Rossijem je Hayden nenadoma izgubil nadzor nad svojim tovarniškim motociklom RCV in odstopil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/75523/1/rossi-wins-after-last-turn-sete-take-out|title=Rossi wins after last turn Sete take-out!|date=10. 4. 2005|accessdate=20. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Zato pa je na naslednjih šestih dirkah (na Portugalskem, Kitajskem, v Franciji, Italiji, Kataloniji in na Nizozemskem) dosegel spodbudne rezultate z uvrščanjem med 4. in 9. mestom. Do preboja je prišlo na dirki za Veliko nagrado ZDA na dirkališču Laguna Seca. Tega kalifornijskega prizorišča ni bilo na koledarju dirk vse od leta 1994, kar je pomenilo, da je le nekaj dirkačev imelo izkušnje s to progo. Avstralca Troy Bayliss in Američan Colin Edwards sta progo poznala iz časa kariere v razredu Superbike. Poznana je bila tudi Haydnu, ki je leta 2000 zmagal na dirki razreda AMA, leta 2002 pa je v razredu Superbike osvojil 4. mesto. Na drugi strani Rossi ni nikdar dirkal na tem dirkališču, kar je dajalo prednost tem dirkačem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorsport.com/motogp/news/laguna-seca-2005-the-day-nicky-hayden-was-unbeatable-909464/909464/|title=Laguna Seca 2005: The day Nicky Hayden was “unbeatable”|date=23. 5. 2017|accessdate=20. 3. 2020|website=Motorsport|publisher=|last=Klein|first=Jamie}}</ref> V sobotnih kvalifikacijah je Hayden prvič v karieri osvojil najboljši štartni položaj, po tem, ko je za 0,354 sekunde premagal nekdanjega moštvenega kolega Rossija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/feature/76092/1/press-snoop-hayden-on-home-pole-lawson-legend|title=Press Snoop: Hayden on home pole, Lawson legend|date=9. 7. 2005|accessdate=20. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/76105/1/hayden-a-great-feeling-after-all-these-years|title=Hayden: A great feeling after all these years|date=10. 7. 2005|accessdate=20. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/results/76094/1/qualifying-times-laguna-seca|title=Qualifying times - Laguna Seca|date=9. 7. 2005|accessdate=20. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki ga je takoj na začetku ogrozil Bayliss, vendar si je do konca uvodnega kroga že nabral sekundo zaostanka. Rossi je prehitel Baylissa in se prebil na 2. mesto, vendar je za vodilnim Haydnom v 10. krogu zaostajal že 2,6 sekunde. V 16. krogu je Rossija prehitel Edwards in v treh krogih znižal zaostanek za vodilnim na 1,8 sekunde. Hayden se je odzval s povišanjem tempa in na koncu za 1,941 sekunde prehitel drugega Edwardsa in za 2,312 sekunde tretjega Rossija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/76104/1/faultless-hayden-wins-first-gp-home-gp|title=Faultless Hayden wins first GP, home GP!|date=10. 7. 2005|accessdate=20. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> S tem je The Kentucky Kid osvojil prvo zmago v karieri v najelitnejšem razredu, s tem pa tudi prvo zmago za tovarniško ekipo Honde po Rossijevi zmagi na dirki v Valenciji leta 2003. Po odličnem rezultatu na domači dirki v ZDA je na naslednji v Veliki Britaniji zabeležil drug odstop v sezoni. V drugem krogu je padel, ko je držal 7. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/76202/1/rossi-wins-action-packed-donington-rain-dance|title=Rossi wins action-packed Donington rain dance!|date=24. 7. 2005|accessdate=22. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Sledila je dirka v Nemčiji, kjer je Hayden na svoj 24. rojstni dan osvojil svoj drugi najboljši štartni položaj v sezoni in obenem v karieri, po tem, ko je za 0,101 sekunde premagal Seta Gibernaua.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/76247/1/birthday-pole-but-hayden-saves-the-cake|title=Birthday pole but Hayden saving the cake|date=30. 7. 2005|accessdate=22. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na začetku dirke je držal vodstvo, za njim so vozili Rossi, Barros in Gibernau. V 6. krogu je bila dirka zaradi padca in poškodbe Suzukijevega Johna Hopkinsa prekinjena. Zatem so dirko ponovno začeli s pozicij v 5. krogu, kar je pomenilo, da je Hayden štartal s prvega mesta, za njim pa sta bila Rossi in Barros. Po ponovnem štartu je Hayden še držal vodstvo pred zasledovalci Rossijem, Gibernauom, Barrosom in Biaggijem. V drugem krogu sta ga en za drugim prehitela Rossi in Gibernau. Slednji je v zadnjem krogu preširoko zapeljal v enega izmed zavojev, vendar Hayden te napake ni uspel izkoristiti in je dirko končal kot 3.; 0,885 sekunde za zmagovalcem Rossijem, kar je pomenilo njegove druge stopničke sezone.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/76265/1/rossi-slays-hondas-for-sachsenring-win|title=Rossi slays Hondas for Sachsenring win|date=31. 7. 2005|accessdate=22. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Sledile so tri dirke brez stopničk na Češkem, Japonskem in v Maleziji, kjer se je uvrščal med 4. in 7. mestom. Na [[Sepang International Circuit|dirkališču v Sepangu]] je odpeljal najhitrejši krog dirke. Zadnje štiri dirke je Hayden vselej končal na stopničkah. V Katarju je bil tretji. V Avstraliji je v soboto osvojil tretji najboljši štartni položaj v sezoni in karieri ter postavil nov rekord proge Phillip Island s časom 1:29.337, kar je bilo 0,731 sekunde hitreje od prejšnjega Rossijevega rekorda.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/76636/1/cool-pole-for-hot-hayden|title=?Cool` pole for hot Hayden|date=15. 10. 2005|accessdate=22. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na začetku dirke je vodil do tretjega kroga, ko sta ga en za drugim prehitela Rossi in Melandri. Haydnu je kmalu uspelo ponovno prehiteti Melandrija in manjšati zaostanek za Rossijem, s katerim je uprizoril močan boj za vodstvo med 8. in 17. krogom. Takrat mu je uspelo ponovno prevzeti položaj vodilnega, vendar so ju z Rossijem ujeli zasledovalci Melandri, Gibernau in [[Carlos Checa|Checa]]. V 19. krogu sta Haydna ponovno prehitela Rossi in Melandri. S slednjim sta večkrat izmenjala pozicije, dokler se ni Hayden končno zasidral na 2. mestu, vendar s sekundo zaostanka za Rossijem pet krogov pred koncem. Kljub naporom, da bi zmanjšal zaostanek, je dirko dobil Rossi s prednostjo 1,007 sekunde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/76659/1/rossi-thunders-to-victory-down-under|title=Rossi thunders to victory down under|date=16. 10. 2005|accessdate=22. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motorsport.com/motogp/news/rossi-wrests-australian-win-from-hayden/203870/|title=Rossi wrests Australian win from Hayden|date=19. 10. 2005|accessdate=22. 3. 2020|website=Motorsport|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190501154924/https://www.motorsport.com/motogp/news/rossi-wrests-australian-win-from-hayden/203870/|url-status=dead}}</ref> Na dirki na novem prizorišču v Turčiji je Hayden osvojil še eno 3. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/76722/1/magic-melandri-takes-first-win-in-turkey|title=Magic Melandri takes first win in Turkey|date=23. 10. 2005|accessdate=22. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na zadnji dirki v Valenciji je bil ponovno v igri za zmago, vendar je na koncu zaostal 0,097 sekunde za zmagovalcem dirke Melandrijem po težkem boju v zadnjem krogu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/76804/1/melandri-wins-valencia-season-finale|title=Melandri wins Valencia season finale|date=6. 11. 2005|accessdate=22. 3. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Hayden je sezono 2005 v skupnem seštevku končal na 3. mestu z osvojenimi 206-imi točkami, kar je pomenilo 161 točk zaostanka za prvakom Valentinom Rossijem in 14 točk za drugim Marcom Melandrijem. Skupno je osvojil 6 stopničk, med njimi je bila tudi ena zmaga. ==== 2006 ==== [[File:Nicky Hayden 2006 Valencia 7.jpg|thumb|right|Nicky Hayden proslavlja naslov svetovnega prvaka na dirki v Valenciji leta 2006.]] Po tem, ko je v sezoni 2005 kritike utišal z zmago na domači dirki in osvojitvijo več stopničk, je bila sezona 2006 za Kentucky Kida še boljša. Uvodno dirko v Španiji je Hayden končal na tretjem mestu. Četrtega Tonija Eliasa je prehitel za manj kot 0,1 sekunde, branilec naslova Valentino Rossi pa je na dirki zasedel šele 14. mesto po padcu, ki ga je zakrivil Elias.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77230/1/capirossi-beats-pedrosa-for-jerez-victory|title=Capirossi beats Pedrosa for Jerez victory|date=26. 3. 2006|accessdate=12. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na drugi dirki v Katarju je Hayden končal na drugem mestu za zmagovalcem Rossijem. Dirko je sicer odpeljal zelo dobro, v 19. krogu celo prehitel Rossija, vendar je vodstvo izgubil v zadnjem krogu in ciljno črto prečkal 0,9 sekunde za njim.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77304/1/rossi-restores-order-with-close-qatar-win|title=Rossi restores order with close Qatar win|date=8. 4. 2006|accessdate=12. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Tudi v Turčiji je zasedel tretje mesto, po tem, ko je v zaključku dirke odstopil njegov moštveni kolega pri Hondi [[Dani Pedrosa]]. S tem rezultatom je Hayden prevzel vodstvo v skupnem seštevku s točko prednosti pred Capirossijem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/77370/1/melandri-beats-stoner-in-turkish-thriller|title=Melandri beats Stoner in Turkish thriller|date=30. 4. 2006|accessdate=12. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki na Kitajskem je zabeležil četrto zaporedno uvrstitev na stopničke, saj je končal kot drugi za zmagovalcem, moštvenim kolegom Danijem Pedroso. To dirko je sicer začel kot peti in na začetku padel na sedmo mesto, vendar je postopno napredoval do drugega mesta. V zadnjih desetih krogih je zaostanek za Pedroso znižal na samo 0,6 sekunde, vendar ga v zadnjih štirih krogih ni več uspel prehiteti, saj se je Pedrosa odzval z višjim tempom, postavil najhitrejši krog na dirki in prvič v karieri zmagal s prednostjo 1,55 sekunde pred Haydenom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77442/1/pedrosa-wins-shanghai-showdown-rossi-retyres|title=Pedrosa wins Shanghai showdown, Rossi 'retyres'|date=14. 5. 2006|accessdate=12. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki v Franciji je Hayden prvič v sezoni ostal brez stopničk, saj je osvojil peto mesto. Kljub temu je Le Mans zapustil kot vodilni v svetovnem prvenstvu s 43 točkami prednosti pred Rossijem, ki je dirko končal kot osmi. V prvenstvu sta se mu v tem času najbolj približala Marco Melandri in Loris Capirossi, ki sta zbrala le 3 točke manj. Sledila je dirka v Italiji, kjer je osvojil tretje mesto, blizu je bilo tudi drugo, ki ga je osvojil Capirossi, ki je prevzel vodstvo v skupnem seštevku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77564/1/rossi-strikes-back-with-home-mugello-win|title=Rossi strikes back with home Mugello win|date=4. 6. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V Kataloniji je zasedel drugo mesto, medtem ko sta Capirossi in Melandri dirko izpustila.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77633/1/rossi-wins-roberts-podiums-after-catalan-chaos|title=Rossi wins, Roberts podiums after Catalan chaos|date=18. 6. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na Nizozemskem je dosegel najhitrejši krog in osvojil prvo zmago v sezoni. Hayden je sicer to dirko začel kot peti, vendar je hitro prehitel Marca Melandrija, Šinja Nakanoja in Johna Hopkinsa, se prebil na drugo mesto in lovil večino dirke vodilnega Colina Edwardsa. V predzadnjem krogu ga je prehitel med zaviranjem na zadnji šikani. Edwards se je skušal s svojo tovarniško Yamaho obdržati ob njem, vendar je bil prisiljen zapeljati s proge, s čimer si je pridelal zaostanek za Haydnom. Kljub temu dirka še ni bila odločena, saj je Edwards uspel pol kroga pred koncem ponovno prevzeti vodstvo. Oba sta dirkala na zgornji meji, v zadnjih zavojih pa je Edwards zapeljal preveč po notranji strani proge in naletel na zaplato sintetične trave, zaradi česar je izgubil nadzor nad motociklom in padel. S to zmago je Hayden pridobil novih 25 točk in prednost pred Rossijem, ki je končal na osmem mestu, povišal na 46 točk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77684/1/hayden-wins-after-last-turn-assen-showdown|title=Hayden wins after last turn Assen showdown!|date=24. 6. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Hayden je v Veliki Britaniji ponovno končal brez stopničk na sedmem mestu, Rossi pa je bil drugi. V Nemčiji se je Hayden odzval s tretjim mestom za Melandrijem in Rossijem, s katerim se je boril vso dirko, vendar zaostal 0,266 sekunde.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/77814/1/rossi-beats-hondas-for-incredible-sachsenring-win|title=Rossi beats Hondas for incredible Sachsenring win|date=16. 7. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V domači Laguni Seci v ZDA je še drugo leto zapored zmagal. Na tej dirki je sicer začel kot šesti, vendar hitro pridobil tri mesta in lovil Kennyja Robertsa mlajšega ter Chrisa Vermeulena. V devetem krogu je prehitel Robertsa, vendar si je do takrat Vermeulen že nabral dve sekundi prednosti. Haydenu je uspelo zmanjšati zaostanek do polovice dirke, saj so se v toplih pogojih Vermeulenove Bridgestonove pnevmatike hitreje izrabile, v naslednjem krogu pa je preveč na široko odvozil enega izmed zavojev in prepustil vodstvo Haydnu. Ta si je nato privozil več kot dvesekundno prednost in ciljno črto prečkal 3,186 pred moštvenim kolegom Pedroso. Rossi je na tej dirki zaradi tehničnih težav odstopil, s čimer si je Hayden v skupnem seštevku povečal prednost na 34 točk pred drugim Pedroso in 51 točk pred četrtim Rossijem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/77860/1/hayden-claims-us-gp-repeat-rossi-disaster|title=Hayden claims US GP repeat, Rossi disaster|date=23. 7. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Dirko na Češkem je Hayden končal na devetem mestu, v Maleziji pa je bil četrti. V Avstraliji je bil kljub prvemu in hkrati edinemu najboljšemu štartnemu položaju peti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/78073/1/hayden-fights-back-with-phillip-island-pole|title=Hayden fights back with Phillip Island pole|date=16. 9. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> enak rezultat je dosegel tudi na Japonskem. Rossi je konstantno dosegal stopničke, v Sepangu je celo zmagal. S tem je zaostanek za Haydnom v skupnem seštevku znižal z 51 na 12 točk in se prebil na drugo mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/78136/1/capirossi-conquers-motegi-rossi-ready-to-strike|title=Capirossi conquers Motegi, Rossi ready to strike|date=24. 9. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na predzadnji dirki na Portugalskem je Rossi v soboto osvojil najboljši štartni položaj, Hayden pa je bil tretji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/78208/1/rossi-leads-camel-qualifying-sweep-hayden-third|title=Rossi leads Camel qualifying sweep, Hayden third|date=14. 10. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki je Haydna v petem krogu med poskusom prehitevanja zbil moštveni kolega Dani Pedrosa, zaradi česar sta oba odstopila. S tem je zabeležil prvi in tudi edini odstop v sezoni, vendar je izgubil vodstvo v skupnem seštevku za 8 točk proti Rossiju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/78218/1/elias-wins-repsol-horror-hands-rossi-title-lead|title=Elias wins, Repsol horror hands Rossi title lead|date=15. 10. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Ta je bil drugi, le 0,002 sekunde za zmagovalcem Tonijem Eliasom, s čimer je izgubil pomembnih pet točk v boju za naslov prvaka. Po dirki je Hayden izjavil, da ni pričakoval takšne poteze od Pedrose.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/78223/1/hayden-pedrosa-talk-after-title-suicide|title=Hayden, Pedrosa talk after `title suicide`|date=16. 10. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Ker je bil pred zadnjo dirko v Valenciji Hayden uvrščen na drugo mesto, je vedel, da bo težko osvojiti prvenstvo. Rossi je moral za novo osvojitev naslova končati najmanj kot drugi. V soboto je drugič zapored osvojil najboljši štartni položaj, Hayden pa je bil peti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/78287/1/rossi-on-target-hayden-all-or-nothing|title=Rossi on target, Hayden `all or nothing`|date=28. 10. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki je Rossi zelo slabo štartal in padel na sedmo mesto že v uvodnem krogu. Hayden je medtem napredoval na drugo mesto, k čemur je prispeval tudi njegov moštveni kolega Pedrosa. Podal se je v lov na vodilnega na dirki Troyja Baylissa, ki je dirkal namesto poškodovanega Setea Gibernaua. V petem krogu je Rossi storil ključno napako, ko je izgubil nadzor nad motociklom in zdrsnil s proge. Z dirko je sicer nadaljeval, vendar je končal na 13. mestu, Hayden pa je bil tretji, za Ducatijevima Baylissom in Capirossijem. Rossi je tako zbral 247 točk, Hayden pa 252, s čimer je s prednostjo petih točk osvojil naslov svetovnega prvaka v sezoni 2006.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/78306/1/haydens-dream-comes-true|title=Hayden`s dream comes true|date=30. 10. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/78294/1/bayliss-wins-rossi-falls-hayden-world-champion|title=Bayliss wins, Rossi falls, Hayden world champion!|date=29. 10. 2006|accessdate=17. 4. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> ==== 2007 ==== {{multiple image |align=left |direction=vertical |width1=250 |image1=NickyHayden.jpg |image2=Nicky Hayden 2007 Valencia 3.jpg |width2=250 |footer=Hayden na testiranjih pred sezono v Sepangu v Maleziji (zgoraj) in med deljenjem avtogramov pred začetkom dirke za Veliko nagrado Valencije leta 2007 (spodaj). }} 22. septembra 2006 je Hayden podpisal dvoletno pogodbo s tovarniško ekipo Honda Racing Corporation (HRC) za sezoni 2007 in 2008 v karavani MotoGP.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.foxsports.com/motor|title=Hayden Signs with Honda for Two More Years|date=|accessdate=16. 6. 2020|website=Fox Sports|publisher=|last=|first=}}</ref> Dobil je 800-kubični motocikel Honda RC212V, kot aktualni nosilec naslova svetovnega prvaka pa si je dirkaško številko za sezono 2007 spremenil iz 69 na 1. Sezona 2007 se je za Haydna začela slabo, saj se je moral spopadati z zmogljivostmi novega motocikla. V Katarju je končal kot osmi, njegov moštveni kolega Dani Pedrosa pa je osvojil stopničke za Valentinom Rossijem in Caseyjem Stonerjem, ki je zmagal na svoji debitantski dirki za Ducati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/78662/1/stoner-defeats-rossi-for-debut-victory|title=Stoner defeats Rossi for debut victory!|date=10. 3. 2007|accessdate=16. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednjih dveh dirkah v Španiji in Turčiji je bil Hayden obakrat sedmi, na Kitajskem pa je končal šele na 12. mestu. Na dirki v Franciji je Hayden zabeležil prvi odstop v sezoni. Štiri kroge pred koncem je vozil na 4. mestu, nato pa utrpel hud padec. Na deževni dirki je zmagal Chris Vermeulen s Suzukijem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/78940/1/vermeulen-victorious-in-le-mans-rain|title=Vermeulen victorious in Le Mans rain|date=20. 5. 2007|accessdate=16. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V Italiji je bil Hayden 10., v Kataloniji pa 11. Na dirki v Veliki Britaniji je zdrsnil s šestega na 17. mesto in ostal brez točk.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79141/1/stoner-storms-donington|title=Stoner storms Donington|date=24. 6. 2007|accessdate=16. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na Nizozemskem so se stvari izboljšale. Na četrtkovih prostih treningih je obakrat zasedel tretje mesto,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79181/1/hot-start-for-hayden|title=Hot start for Hayden|date=28. 6. 2007|accessdate=16. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> enako je veljalo za sobotni tretji prosti trening. Na deževnih kvalifikacijah je zaradi slabega oprijema zasedel šele 13. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79199/1/vermeulen-sails-to-assen-pole-rossi-washout|title=Vermeulen sails to Assen pole, Rossi washed away|date=29. 6. 2007|accessdate=16. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Med nedeljskim ogrevanjem je bila proga suha in je Hayden zaključil kot prvi, pred Johnom Hopkinsom s Suzukijem in Valentinom Rossijem na Yamahi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79208/1/warm-up-times-assen|title=Warm-up times - Assen|date=30. 6. 2007|accessdate=16. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Kmalu po začetku dirke je s 13. napredoval na 6. mesto, zatem pa se je postopno prebil do tretjega in s tem osvojil prve stopničke in najboljši rezultat v sezoni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/79207/1/rossi-hunts-down-stoner-at-assen|title=Rossi hunts down Stoner at Assen|date=30. 6. 2007|accessdate=16. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Dobra forma se je nadaljevala tudi na naslednji dirki v Nemčiji. V kvalifikacijah je sicer zasedel šele 14. mesto, vendar so se Michelinove pnevmatike, ki sta jih uporabljala tako Hayden s Hondo kot tudi Colin Edwards z Yamaho, na dirkališču v Sachsenringu izkazale za boljše od Bridgestonovih, ki jih je uporabil Casey Stoner z Ducatijem in ki so ga v zaključku dirke mnogi prehiteli. Hayden je na drugi zaporedni dirki osvojil stopničke s tretjim mestom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/79282/1/pedrosa-honda-demolish-drought-in-germany|title=Pedrosa, Honda demolish drought in Germany|date=15. 7. 2007|accessdate=16. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po tem, ko je dve leti zapored zmagal na domači dirki v Laguna Seci, je v sezoni 2007 Hayden na njej še drugič v tem letu odstopil. Na sobotnih kvalifikacijah je osvojil četrto mesto,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79339/1/stoner-takes-poisoned-chalice-pole|title=Stoner takes `poisoned chalice` pole|date=21. 7. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> nato pa je na dirki trčil s Suzukijevim Johnom Hopkinsom. Na progo se je vrnil na 16. mestu in se z načetim Hondinim motociklom spopadel z nadomestnima dirkačema Chazom Daviesom in Miguelom Duhamelom. V osmem krogu je vozil že tri sekunde počasneje od preostalih dirkačev, zato se je odločil za odstop.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/79349/1/stoner-storms-laguna|title=Stoner storms Laguna|date=22. 7. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=Salisbury|first=Matt}}</ref> Pred to dirko je sicer izšla avtorizirana biografija o njem in njegovih bratih z naslovom ''The Haydens: Nicky, Tommy & Roger, from OWB to MotoGP''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/book/show/2081160.The_Haydens|title=The Haydens: Nicky, Tommy, & Roger: From OWB to MotoGP|date=|accessdate=18. 6. 2020|website=Good Reads|publisher=|last=Jonnum|first=Chris}}</ref> Na naslednji dirki na Češkem je popravil vtis in dosegel še tretje stopničke. Na sobotnih kvalifikacijah je sicer zaostal le 0,280 sekunde za Caseyjem Stonerjem in končal kot drugi,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79438/1/part-time-stoner-strolls-to-pole|title=`Part time` Stoner strolls to pole|date=18. 8. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79442/1/hayden-heats-up-with-first-front-row|title=Hayden heats up with first front row|date=18. 8. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> vendar je po slabem štartu zdrsnil na četrto mesto. Sčasoma je prehitel moštvenega kolega Pedroso in tretje mesto obdržal vse do konca dirke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/79447/1/stoner-czechs-out-rossi-struggles|title=Stoner czechs out, Rossi struggles|date=19. 8. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki na novem prizorišču v San Marinu je Hayden končal kot 13. po slabem štartu in trku, v katerega sta bila vključena tudi Pedrosa in Randy de Puniet.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79516/1/stoner-soars-to-misano-victory-rossi-stops|title=Stoner soars as Rossi stops at Misano|date=2. 9. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednji dirki na Portugalskem je v soboto na kvalifikacijah dosegel prvi in edini najboljši štartni položaj v tej sezoni, ko je za samo 0,04 sekunde prehitel Caseyja Stonerja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79567/1/hayden-exorcises-estoril-demons|title=Hayden exorcises Estoril demons|date=15. 9. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Vendar mu na dirki tega ni uspelo unovčiti, saj je končal tik pod stopničkami kot četrti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79583/1/rossi-wins-as-racing-returns|title=Rossi wins as racing returns|date=16. 9. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na Japonskem je bil deveti. V Avstraliji je tretjič v sezoni odstopil. Dirko je sicer začel dobro, saj je že v uvodnem krogu napredoval s četrtega na drugo mesto in se na polovici dirke boril s Stonerjem za vodstvo. V enajstem krogu pa je njegov motor začel izgubljati moč, zato ga je na drugem mestu prehitel Rossi. Dva kroga pozneje je moral zaradi okvare odstopiti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79730/1/stoner-flattens-phillip-island|title=Stoner flattens Phillip Island, Ducati crowned|date=14. 10. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/79734/1/hayden-furious-at-engine-failure|title=Hayden furious at engine failure|date=15. 10. 2007|accessdate=18. 6. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na zadnjih dveh dirkah sezone (v Maleziji in Valenciji) je osvojil 9. in 8. mesto. Sezono 2007 je Hayden zaključil na osmem mestu v skupnem seštevku z osvojenimi 127 točkami. S tem je zbral 240 točk manj od svetovnega prvaka Caseyja Stonerja in 115 manj od moštvenega kolega Danija Pedrose, ki je v tej sezoni postal svetovni podprvak. Za sezono 2008 si je Hayden spet izbral svojo staro številko 69, saj je pravico do številke 1 kot svetovni prvak v sezoni 2007 dobil Casey Stoner. ==== 2008 ==== [[File:Nicky Hayden 2008 Donington Park 2.jpg|thumb|right|Hayden na Veliki nagradi Velike Britanije leta 2008.]] Na uvodni dirki nove sezone v Katarju je Hayden zasedel 10. mesto, njegov moštveni kolega Dani Pedrosa pa je osvojil stopničke s tretjim mestom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/80287/1/hayden-we-got-beat-bad|title=Hayden: We got beat bad|date=10. 3. 2008|accessdate=2. 9. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednji dirki v Španiji je bil Hayden tik pod njimi četrti, Pedrosa pa je zmagal. Med dirko je ogrožal [[Jorge Lorenzo|Jorgeja Lorenza]] na tretjem mestu, vendar je šest krogov pred koncem storil napako, zaradi katere je stopničke osvojil Španec.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/80364/1/pedrosa-supreme-for-spanish-home-win|title=Pedrosa supreme for Spanish home win|date=30. 3. 2008|accessdate=2. 9. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki na Portugalskem je Hayden zabeležil prvi in edini odstop v sezoni. Že na začetku dirke je nazadoval na sedmo mesto, nato se je uspel povzpeti do petega. Po padcu [[Andrea Dovizioso|Andree Doviziosa]] je napredoval na četrto mesto in skušal nadoknaditi dve sekundi zaostanka do tretjega Valentina Rossija, vendar je v enem izmed ovinkov izgubil nadzor nad motociklom in padel.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/80447/1/hayden-dovizioso-defiant-after-falls|title=Hayden, Dovizioso defiant after falls|date=14. 4. 2008|accessdate=2. 9. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednjih petih dirkah ni končal višje od šestega mesta. Na Kitajskem je osvojil 6. mesto, v Franciji je bil 8., v Italiji 13., v Kataloniji spet 8., v Veliki Britaniji pa je končal kot 7. Dirko v Donington Parku je zaznamoval prvenec Hondinega pnevmatsko-ventilnega motorja, ki ga je sprva uporabljal le Hayden. Na deveti dirki v nizozemskem Assenu je bil Hayden blizu tretjega mesta, vendar mu je v zadnjem ovinku, zaradi težav z električnim sistemom za nadzor količine goriva, tega zmanjkalo. Zato ga je tik pred ciljno črto prehitel Colin Edwards, Hayden pa je končal kot četrti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/80898/1/stoner-wins-dutch-tt-rossi-falls|title=Stoner wins Dutch TT, Rossi falls|date=28. 6. 2008|accessdate=2. 9. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcyclenews.com/sport/motogp/2008/june/jun2808assen-motogp-nicky-hayden-denied-third/|title=Assen MotoGP: Nicky Hayden cruelly denied podium|date=28. 6. 2008|accessdate=20. 8. 2017|website=MCN|publisher=|last=Birt|first=Matthew}}</ref> Na naslednjih dveh dirkah je končal kot 13. v Nemčiji in 5. na domači dirki v ZDA.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/80975/1/stoner-wins-german-gp-water-fight|title=Stoner wins German GP water fight|date=13. 7. 2008|accessdate=2. 9. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Dirki na Češkem in v San Marinu je izpustil zaradi poškodbe pete, ki jo je utrpel v nesreči na motokrosu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2008/08/31/hayden-explains-decision-to-sit-out-san-marino-race/147919|title=Hayden explains decision to sit out San Marino race|date=31. 8. 2008|accessdate=20. 8. 2017|website=motogp.com|publisher=|last=|first=}}</ref> V nadaljevanju sezone so se odnosi v moštvu že poslabšali. Do nadaljnjih trenj je prišlo, ko je Pedrosa sredi sezone zamenjal dobavitelja pnevmatik (iz Michelina na vse bolj prevladujočega Bridgestona) brez posvetovanja s Haydnom. Hayden je takrat izjavil, da nikdar ni imel možnosti, da bi izbiral, saj so mu rekli, da bi samo izgubljal čas z razmišljanjem, da bi zaprosil za Bridgestonove pnevmatike. Ob tem je dodal tudi, da ni presenečen, da jih je Pedrosa dobil, samemu pa jih niti niso pustili preizkusiti, saj je imel že v Misanu drugačne nastavitve na motociklu kot Pedrosa.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/70452|title=Hayden hints at Ducati deal|date=10. 9. 2008|accessdate=3. 9. 2020|website=Autosport|publisher=|last=Lostia|first=Michele|last2=Elizalde|first2=Pablo}}</ref> Ta incident je podkrepil govorice, da se bo sodelovanje Haydena in Honde s to sezono zaključilo.<ref>{{Navedi splet|url=https://eu.indystar.com/|title=Hayden's bumpy Honda ride nears end|date=12. 9. 2008|accessdate=3. 9. 2020|website=The Indianapolis Star|publisher=|last=Cavin|first=Curt|last2=Ballard|first2=Steve}}</ref> To se je potrdilo 12. septembra 2008 na tiskovni konferenci, kjer je Hayden povedal, da to ni več skrivnost in da je že znano, kam se bo preselil, vendar še čaka na pravi čas za to naznanitev zaradi ekip.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.roadracingworld.com/news/article-police-racer-nicky-moore-arrested-for-assault-with-a-deadly-weapon/?article=34159|title=Nicky Hayden Talks About Rumored Switch To Marlboro Ducati In 2009|date=12. 9. 2008|accessdate=3. 9. 2020|website=RW|publisher=|last=|first=}}</ref> Kljub trenju in negativizmu v medijih med Haydnom in ekipo Repsol Honda je bila sezona 2008 uspešnejša od sezone 2007. Na prvi dirki po vrnitvi v dirkaško karavano v Indianapolisu je osvojil prve stopničke v sezoni z drugim mestom. Začel je kot četrti, nato pa prehitel najprej Valentina Rossija (ki je padel na četrto mesto s prvega štartnega položaja), nato pa še bodočega moštvenega kolega v Ducatiju Caseyja Stonerja in novinca Andrea Doviziosa ter v drugem krogu prevzel vodstvo na dirki. Rossi se je uspel prebiti nazaj na drugo mesto in je v 14. krogu v zahtevnih deževnih razmerah prehitel Haydna. S slabšanjem deževnega vremena je imel Hayden vedno več težav in je komajda ubranil drugo mesto pred Jorgejem Lorenzom. Dirka je bila predčasno končana z rdečimi zastavami sedem krogov pred koncem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/81297/1/rossi-takes-red-flagged-indy-win|title=Rossi takes red flagged Indy win|date=14. 9. 2008|accessdate=3. 9. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na naslednji dirki na Japonskem je bil peti. Na dirki v Avstraliji je Hayden osvojil še druge stopničke v sezoni, ki so bile zanj tudi zadnje za ekipo Honde. Že v kvalifikacijah je osvojil tretje mesto, prvi štartni položaj pa je osvojil domačin Stoner. Vse od začetka dirke je ogrožal Stonerja, preden je Avstralec po 10 krogih uspel razliko povečati na dve sekundi prednosti, do konca pa celo na 6,5 sekunde. Haydena je ogrozil Valentino Rossi, ki se je do tretjega mesta povzpel vse z 12. mesta, ki ga je osvojil po padcu v sobotnih kvalifikacijah. Hayden se je boril za ohranitev drugega mesta, vendar ga je Rossi uspel prehiteti v zadnjem krogu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/81436/1/stoner-wins-home-australian-gp|title=Stoner wins home Australian GP|date=5. 10. 2008|accessdate=3. 9. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na zadnjih dveh dirkah za Hondo v Maleziji in Valenciji je osvojil četrto in peto mesto. Sredi leta 2008 so novinarji in navijači MotoGP že močno sumili, da bo Hayden po koncu sezone zapustil Hondo. Pozneje se je to potrdilo na novinarski konferenci 15. septembra 2008,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.superbikeplanet.com/2008/Sep/080915d.htm|title=Hayden To Join Ducati In 2009|date=15. 9. 2008|accessdate=3. 9. 2020|website=Superbike Planet|publisher=|last=|first=|archive-date=2008-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20080918015811/http://www.superbikeplanet.com/2008/Sep/080915d.htm|url-status=dead}}</ref> kjer je bilo oznanjeno, da Hayden po desetih letih zapušča Hondo in se seli k ekipi Ducati Marlboro Team, kjer je njegov moštveni kolega za sezono 2009 postal Casey Stoner.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.superbikeplanet.com/2008/Sep/080915a.htm|title=Repsol: Honda & Hayden To Say Farewell|date=15. 9. 2008|accessdate=3. 9. 2020|website=Superbike Planet|publisher=|last=|first=|archive-date=2008-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20080918015755/http://www.superbikeplanet.com/2008/Sep/080915a.htm|url-status=dead}}</ref> === Ducati (2009–2013) === ==== 2009 ==== [[File:Wiki Nickyv2.jpg|thumb|right|Hayden na dirki za Veliko nagrado Francije leta 2009.]] Že med testiranji pred začetkom nove sezone je imel Hayden težave in se je redno uvrščal nekam v sredino lestvice ali nižje. Kot glavni razlog je navajal, da je imel njegov motocikel GP09 težave z oprijemom pri izstopih iz ovinkov. Tekom predsezonskih testiranj se stanje ni izboljšalo. Njegova prva sezona pri Ducatiju se je začela slabo, saj je na kvalifikacijah pred Veliko nagrado Katarja grdo padel in od takrat trpel zaradi hudih bolečin v hrbtu, potreboval pa je tudi tri šive rane na prsnem košu. Po koncu kvalifikacij, kjer se je trudil izboljšati 16. položaj, so ga odpeljali v bolnišnico.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/145226/1/nicky-hayden-transferred-to-hospital|title=Hayden accident update|date=12. 4. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Tam so potrdili, da si ni zlomil nobene kosti, zato je v nedeljo nastopil na dirki,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/145257/1/nicky-hayden-back-on-track-at-qatar|title=Hayden returns in warm-up|date=12. 4. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> ki jo je prekinil močan dež, in zasedel 12. mesto, tik za nekdanjim moštvenim kolegom Danijem Pedroso.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcycle-usa.com/2009/04/article/motogp-racing-qatar-results/|title=MotoGP Racing Qatar Results|date=13. 4. 2009|accessdate=22. 8. 2017|website=MotoUSA.com|publisher=|last=McNeil|first=Chris|archive-date=2017-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822135330/http://www.motorcycle-usa.com/2009/04/article/motogp-racing-qatar-results/|url-status=dead}}</ref> To je bila sicer Haydnova 100. dirka v najelitnejšem razredu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/145300/1/stoner-contains-rossi-for-qatar-victory|title=Stoner wins Qatar Grand Prix|date=13. 4. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Kljub neuspehu je ostal optimističen in izjavil, da iz Katarja odhaja resnično pozitivno razpoložen in se veseli dirke v japonskem Motegiju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/145594/1/hayden-i-felt-comfortable|title=Hayden heads to Japan|date=20. 4. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V kvalifikacijah pred drugo dirko sezone na Japonskem je osvojil 12. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcycle-usa.com/2009/04/article/motogp-motegi-qualifying/|title=MotoGP Motegi Qualifying|date=25. 4. 2009|accessdate=22. 8. 2017|website=MotoUSA.com|publisher=|last=Madson|first=Bart|archive-date=2017-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822135356/http://www.motorcycle-usa.com/2009/04/article/motogp-motegi-qualifying/|url-status=dead}}</ref> Že na začetku dirke ga je spodnesel novinec [[Yuki Takahashi|Juki Takahaši]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/145953/1/hayden-takahashi-just-took-me-down|title=Hayden escapes injury in Takahashi collision|date=26. 4. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> zaradi česar je Hayden zabeležil odstop in še bolj zdrsnil po lestvici.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcycle-usa.com/2009/04/article/motogp-motegi-results/|title=MotoGP Motegi Results|date=26. 4. 2009|accessdate=22. 8. 2017|website=MotoUSA.com|publisher=|last=Madson|first=Bart|archive-date=2017-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822135327/http://www.motorcycle-usa.com/2009/04/article/motogp-motegi-results/|url-status=dead}}</ref> Tudi po Motegiju je bil Hayden v primerjavi z moštvenim kolegom Caseyem Stonerjem ves čas slabši. V Španiji je osvojil 15. mesto, v Franciji in Italiji pa je končal na 12. mestu. Nato je postopno napredoval v nadaljevanju sezone, saj je v Kataloniji zaključil kot 10., nato je bil na Nizozemskem 8., na domači dirki v ZDA pa je dosegel najboljši rezultat sezone do tedaj, ko je osvojil 5. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/149378/1/pedrosa-ends-honda-drought-with-us-gp-victory|title=Pedrosa wins at Laguna Seca|date=5. 7. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/149409/1/hayden-home-fifth-as-hard-as-a-win|title=Hayden finally rewarded for hard work|date=6. 7. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V Nemčiji je končal na 8. mestu, v Veliki Britaniji pa po ponesrečeni izbiri pnevmatik šele kot 15.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/150391/1/stoner-hayden-sunk-by-rain-gamble|title=Tyre gamble hurts Ducati|date=26. 7. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na Češkem je bil šesti. Medtem je njegov moštveni kolega Stoner do tedaj zmagal na dveh dirkah in še trikrat osvojil stopničke. Do prvega večjega preboja pri Ducatiju je prišel na dirki v Indianapolisu. V sobotnih kvalifikacijah je bil šesti, nato se je postopno prebil do četrtega mesta, ko sta padla Dani Pedrosa in Valentino Rossi. Zatem je prehitel rojaka Colina Edwardsa na tretjem mestu, ki pa ga je moral v zaključku dirke braniti pred dirkačem Repsol Honde Andreo Doviziosom. To mu je uspelo za pol sekunde, s čimer je postal prvi dirkač Ducatija (poleg Stonerja), ki je končal na stopničkah po Lorisu Capirossiju na Veliki nagradi Japonske leta 2007.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/151676/1/ducati-praise-hayden-after-podium-debut|title=Hayden claims first Ducati podium|date=31. 8. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po prvih stopničkah v sezoni je na naslednji dirki drugič odstopil, ko se je zapletel v večji padec, ki sta ga povzročila Alex de Angelis in Colin Edwards. De Angelis si je skušal izboriti boljši položaj med vožnjo čez zaporedne zavoje, pri tem pa je zadel Edwardsa, ta pa Haydna, zaradi česar so vsi odstopili v prvem krogu Velike nagrade San Marina.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/151975/1/rossi-hits-back-with-home-misano-victory|title=Rossi wins at Misano|date=6. 9. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/151986/1/pictures-misano-motogp-first-lap-crash-updated|title=PIC: Misano pile-up|date=6. 9. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po Misanu je Hayden osvojil 8. mesto na Portugalskem in 15. mesto v Avstraliji, potem ko je v uvodnem krogu trčil z Jorgejem Lorenzom in s tem izgubil precej časa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/153712/1/hayden-i-dont-blame-lorenzo|title=Hayden suffers third take-out in 2009|date=19. 10. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/153718/1/pictures-lorenzo-hayden-turn-one-clash|title=PIC: First lap crash in Australia|date=19. 10. 2009|accessdate=3. 12. 2020|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Dvakrat zapored je bil peti v Maleziji in Valencii. Hayden je v prvenstvu s 104-mi točkami dosegel 13. mesto. Dosegel je 202 točki manj od prvaka Valentina Rossija in 157 točk manj od podprvaka Jorgeja Lorenza, kar je predstavljalo njegov najslabši rezultat, odkar je leta 2003 začel dirkati v razredu MotoGP. ==== 2010 ==== {{multiple image |align=left |direction=vertical |width1=250 |image1=Nicky Hayden 2010 TT Assen.jpg |image2=Dani Pedrosa, Casey Stoner and Nicky Hayden 2010 Aragón.jpg |width2=250 |footer=Hayden leta 2010 med dirko za Veliko nagrado Nizozemske (zgoraj) in na stopničkah po osvojenem tretjem mestu na dirki v Aragoniji istega leta (spodaj). }} 3. septembra 2009 so potrdili, da je Hayden podpisal enoletno podaljšanje pogodbe z Ducatijem za MotoGP sezono 2010, s čimer se je končalo ugibanje o njegovem odhodu iz moštva.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.carolenash.com/insidebikes/bike-sport/hayden-agrees-2010-ducati-deal.htm|title=Hayden agrees 2010 Ducati deal|date=3. 9. 2009|accessdate=21. 1. 2021|website=Carole Nash|publisher=|last=|first=|archive-date=2012-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120325044720/http://www.carolenash.com/insidebikes/bike-sport/hayden-agrees-2010-ducati-deal.htm|url-status=bot: unknown}}</ref> Še eno leto je bil moštveni kolega s Caseyjem Stonerjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/151816/1/ducati-keeps-nicky-hayden-for-2010|title=Ducati keeps Hayden|date=3. 9. 2009|accessdate=21. 1. 2021|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V času premora med sezonama je bil Hayden operiran na desni roki zaradi [[Utesnitveni sindrom v muskulofascialni loži|sindroma karpalnega kanala]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.autosport.com/motogp/news/81413/hayden-has-surgery-on-right-arm|title=Hayden has surgery on right arm|date=11. 2. 2010|accessdate=2. 9. 2017|website=Autosport|publisher=|last=English|first=Steven}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/157381/1/picture-nicky-haydens-scar|title=PIC: Hayden's arm|date=3. 3. 2010|accessdate=21. 1. 2021|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V primerjavi s prejšnjimi leti je to sezono začel dobro, in sicer s tremi zaporednimi četrtimi mesti v Katarju, Španiji in Franciji. Njegova sreča se je končala na četrti dirki v Italiji, ko je v šestem krogu vozil na šestem mestu in odstopil.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/160394/1/pedrosa-pulls-away-for-mugello-win|title=Pedrosa takes victory at Mugello|date=6. 6. 2010|accessdate=21. 1. 2021|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Zatem je osvojil še eno četrto mesto na dirki v Veliki Britaniji, nato pa je bil sedmi na Nizozemskem, osmi v Kataloniji, sedmi v Nemčiji, peti na domači dirki v ZDA in šesti dvakrat zapored na Češkem in v Indianapolisu. Na dirki v San Marinu je ponovno odstopil, potem ko je v uvodnem krogu padel in pri tem spodnesel še Lorisa Capirossija, ki si je ob padcu poškodoval desni mezinec, zaradi česar je moral na operacijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/163027/1/pics-hayden-capirossi-first-lap-clash-at-misano|title=Capirossi damages finger in first lap fall|date=5. 9. 2010|accessdate=21. 1. 2021|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/163017/1/pedrosa-takes-sombre-misano-win|title=Pedrosa wins at Misano|date=5. 9. 2010|accessdate=21. 1. 2021|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po drugem padcu je Hayden na dirki za Veliko nagrado Aragonije osvojil prve stopničke v sezoni, ko je končal kot tretji. V zadnjem krogu je po notranji strani steze v počasnih zavojih številka 14 in 15 prehitel Yamahinega Jorgeja Lorenza. Hayden je Lorenzu s svojim Ducatijem uspešno zaprl pot in mu preprečil, da bi ga ponovno prehitel v dolgem širšem zavoju številka 16.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/163415/1/backyard-move-hands-hayden-last-lap-third|title=Hayden delighted with last-lap podium|date=20. 9. 2010|accessdate=21. 1. 2021|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na dirki je zmagal njegov moštveni kolega Casey Stoner, s čimer se je prvič po Veliki nagradi Avstralije leta 2007 s prvim Stonerjem in drugim Capirossijem zgodilo, da sta na stopničkah končala dva dirkača Ducatija. V drugem krogu dirke na Japonskem je Hayden padel skupaj z [[Ben Spies|Benom Spiesom]]. Sam je sicer uspel nadaljevati dirko in jo končati na 12. mestu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/163922/1/spies-hayden-sent-to-the-back-at-motegi|title=Spies, Hayden run off at Motegi|date=4. 10. 2010|accessdate=21. 1. 2021|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Sledila so šesto mesto v Maleziji, četrto v Avstraliji in peto na Portugalskem. Na zadnji dirki v Valencii je še tretjič v sezoni odstopil, potem ko je med vožnjo na tretjem mestu izgubil nadzor nad sprednjim delom motocikla in zdrsnil v gramozno past.<ref>{{Navedi splet|url=https://motomatters.com/results/2010/11/07/2010_valencia_motogp_race_result_comfort.html|title=2010 Valencia MotoGP Race Result: Comfortable Win After Battle Royal|date=7. 11. 2010|accessdate=21. 1. 2021|website=Moto Matters|publisher=|last=Emmett|first=David}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Hayden je sezono 2010 končal na sedmem mestu s 163 osvojenimi točkami. Za prvakom Jorgejem Lorenzom je zaostal 220 točk, za podprvakom Danijem Pedroso pa 82 točk. ==== 2011 ==== [[File:MotoGP 2011 Malaysia Test 6.jpg|thumb|200px|right|Hayden na predsezonskih testiranjih v Sepangu leta 2011.]] 28. avgusta 2010 je Hayden podaljšal sodelovanje z Ducatijem in podpisal dvoletno podaljšanje pogodbe s tovarniško ekipo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.autosport.com/motogp/news/86224/hayden-gets-two-more-years-at-ducati|title=Hayden gets two more years at Ducati|date=29. 8. 2010|accessdate=2. 9. 2017|website=Autosport|publisher=|last=Beer|first=Matt}}</ref> V moštvu se mu je pridružil njegov moštveni kolega iz Honde Valentino Rossi, ki se je prav tako dogovoril za dvoletno sodelovanje.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/motorsport/motorbikes/8886198.stm|title=Valentino Rossi to leave Yamaha for Ducati in 201|date=15. 8. 2010|accessdate=2. 9. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=}}</ref> Haydnova sezona 2011 se je začela z devetim mestom na uvodni dirki v Katarju, nato pa je na naslednji dirki v Španiji osvojil stopničke s tretjim mestom.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcyclenews.com/sport/motogp/2011/april/apr0411jerezmotogpnickyhaydengratefulforthird/|title=Jerez MotoGP: Nicky Hayden grateful for third|date=4. 4. 2011|accessdate=2. 9. 2017|website=MCN|publisher=|last=Birt|first=Matthew}}</ref> Uspešno se je izognil več nesrečam na dirki, zaradi katerih je odstopilo veliko tekmovalcev, dodatno pa mu je šla na roko okvara motocikla Colina Edwardsa v zadnjem krogu. S tem je Hayden osvojil prve stopničke po dirki v Aragoniji leta 2010, kjer je bil prav tako tretji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcyclenews.com/sport/motogp/2011/april/apr0411-edwards-robbed-of-podium-/|title=Jerez MotoGP: Colin Edwards robbed of podium|date=4. 4. 2011|accessdate=2. 9. 2017|website=MCN|publisher=|last=Birt|first=Matthew}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/168049/1/lorenzo-wins-crash-crazy-spanish-gp|title=Lorenzo reigns in Spain after Jerez drama|date=3. 4. 2011|accessdate=7. 4. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/168060/1/edwards-robbed-of-podium-on-last-lap|title=Edwards loses podium on last lap|date=4. 4. 2011|accessdate=7. 4. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> [[File:Nicky Hayden 2011 Estoril.jpg|thumb|200px|left|Nicky Hayden na dirki v Estorilu leta 2011.]] Po svojih prvih in edinih stopničkah v sezoni se je Hayden na naslednjih desetih dirkah redno uvrščal med dobitnike točk, ob tem pa je odpeljal tudi najhitrejši krog na Veliki nagradi Velike Britanije. Na Portugalskem je bil deveti, v Franciji sedmi, v Kataloniji osmi, v Veliki Britaniji četrti, na Nizozemskem peti, v Italiji deseti, v Nemčiji osmi, sedmi v ZDA in na Češkem ter nato 14. v Indianapolisu. Na vseh dirkah se je uvrstil med 10 najboljših, le na domači dirki v Indianapolisu ne. To tekmo je zaključil dva kroga po nenačrtovanem postanku v boksih. Med dirko je vozil večinoma na petem mestu, nato pa je izgubil oprijem na mehkejši sprednji Bridgestonovi gumi, ki se je hitro obrabljala.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcyclenews.com/sport/motogp/2011/august/aug2911-hayden-frustrated-in-home-race-/|title=Indy MotoGP: Nicky Hayden frustrated in home race|date=29. 8. 2011|accessdate=2. 9. 2017|website=MCN|publisher=|last=Birt|first=Matthew}}</ref> V San Marinu je Hayden vpisal prvi odstop v sezoni. Na dirki, ki jo je zaznamoval dež, je Hayden izgubil nadzor nad motociklom v 15. ovinku tretjega kroga in zdrsnil s steze.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/172729/1/lorenzo-wins-misano-stoner-fades|title=Lorenzo takes Misano victory|date=4. 9. 2011|accessdate=7. 4. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/172784/1/haydens-curse-continues-at-worst-circuit|title=Hayden crashes out at Misano|date=5. 9. 2011|accessdate=7. 4. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Po tej dirki v Misanu je trikrat zapored osvojil sedmo mesto, in sicer v Aragoniji, na Japonskem in v Avstraliji, s čimer se je obdržal na osmem mestu v skupnem seštevku. Velika nagrada Malezije – v kvalifikacijah je osvojil šesto mesto – je bila odpovedana po smrti [[Marco Simoncelli|Marca Simoncellija]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/174321/1/marco-simoncelli-dies-from-sepang-motogp-injuries|title=Simoncelli passes away after Malaysian accident|date=23. 10. 2011|accessdate=7. 4. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na zadnji dirki sezone v Valenciji je Hayden še enkrat odstopil, potem ko sta bila z moštvenim kolegom Valentinom Rossijem udeležena v trku štirih dirkačev v prvem zavoju uvodnega kroga, ki ga je povzročil Suzukijev voznik [[Alvaro Bautista]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2011/11/06/ducati-team-out-of-valencia-gp-in-turn-one/157278|title=Ducati Team out of Valencia GP in Turn one|date=|accessdate=2. 9. 2017|website=MotoGP|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/174673/1/pictures-first-turn-chaos-at-valencia-motogp|title=PICS: Four riders out at first turn of Valencia race|date=6. 11. 2011|accessdate=7. 4. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V nesreči si je Hayden zlomil [[Zapestna kost|zapestje]], zaradi česar je bil prisiljen izpustiti posezonska testiranja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/174728/1/nicky-hayden-diagnosed-with-broken-wrist|title=Nicky Hayden diagnosed with broken wrist|date=8. 11. 2011|accessdate=2. 9. 2017|website=Crash|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> V skupnem seštevku je s 132 točkami zasedel osmo mesto. Zbral je 218 točk manj od prvaka Caseyja Stonerja in 128 točk manj od podprvaka Jorgeja Lorenza. ==== 2012 ==== {{multiple image |align=left |direction=vertical |width1=250 |image1=Nicky Hayden 2012 Laguna Seca 2.jpg |image2=Dani Pedrosa, Cal Crutchlow and Nicky Hayden 2012 Valencia.jpg |width2=250 |footer=Hayden na dirki v ZDA leta 2012 (zgoraj) in za Danijem Pedroso ter Calom Crutchlowom na dirki v Valenciji leta 2012 (spodaj). }} Hayden je tudi v novi sezoni 2012 ostal pri Ducatiju. Na prvih desetih dirkah se je konstantno uvrščal med dobitnike točk: v Katarju je bil šesti, v Španiji osmi, na Portugalskem enajsti, v Franciji šesti, v Kataloniji deveti, v Veliki Britaniji sedmi, nato ponovno šesti na Nizozemskem, v Nemčiji je končal kot deseti, v Italiji kot sedmi, zatem pa je bil četrtič v sezoni šesti na domači dirki v ZDA. Na dirki v Indianapolisu je Hayden pričakoval najboljšo uvrstitev z Ducatijem, saj je verjel, da je motocikel primeren za takšen tip proge.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.autosport.com/motogp/news/101798/hayden-expects-indy-to-yield-2012-best|title=Nicky Hayden expects Ducati to prosper and score best result of MotoGP season at Indianapolis|date=14. 8. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=Autosport|publisher=|last=Beer|first=Matt}}</ref> Vendar se na koncu sploh ni udeležil dirke, saj je v kvalifikacijah v 14. ovinku padel med poskusom izboljšanja svojega rezultata.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/182937/1/nicky-hayden-out-of-indianapolis-motogp|title=Nicky Hayden out of Indianapolis MotoGP|date=18. 8. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=Crash|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Ob tem je utrpel pretres možganov in si zlomil desno roko, zaradi česar je izpustil tudi naslednjo dirko na Češkem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/183009/1/nicky-hayden-to-miss-brno|title=Hayden out of Brno|date=21. 8. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=Crash.net|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Čeprav si po poškodbah še ni popolnoma opomogel, se je ob podpori glavnega fizioterapevta Freddieja Denteja vrnil na Veliki nagradi San Marina, kjer je končal kot sedmi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.crash.net/motogp/news/183847/1/half-healed-hayden-back-for-misano|title=Half-healed Hayden back for Misano|date=11. 9. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=Crash|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Hayden ni uspel končati dirke v Aragoniji, saj je v zadnji ovinek zapeljal preširoko in z veliko hitrostjo trčil v steno ob progi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/sport/motogp/19777867|title=Crash throws Hayden over wall|date=30. 9. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20170907220257/http://www.bbc.com/sport/motogp/19777867|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.autosport.com/motogp/news/102983/hayden-unhurt-in-aragon-crash|title=Aragon MotoGP: Nicky Hayden unhurt in crash|date=30. 9. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=Autosport|publisher=|last=Beer|first=Matt}}</ref> Na Japonskem in v Avstraliji je bil osmi, v Maleziji pa je s četrtim mestom dosegel najboljši rezultat v sezoni. Na zadnji dirki v Valenciji je ponovno odstopil.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2012/11/11/pedrosa-wins-dramatic-valencian-gp-as-stoner-says-goodbye/160164|title=Pedrosa wins dramatic Valencian GP as Stoner says goodbye|date=|accessdate=7. 9. 2017|website=MotoGP.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Prvenstvo je končal kot deveti s 122 točkami, za prvakom Jorgejem Lorenzom je zaostal 228 točk, za podprvakom Danijem Pedroso pa 210 točk. Prvič v karieri se mu je zgodilo, da v sezoni ni osvojil stopničk. ==== 2013 ==== [[File:Nicky Hayden 2013 Sachsenring.JPG|thumb|right|Hayden na dirki v Nemčiji leta 2013.]] Za sezono 2013 se je Haydnu v tovarniški ekipi Ducatija pridružil [[Andrea Dovizioso]], ki je pred tem vozil za ekipo Tech 3 Yamaha, Valentino Rossi pa se je vrnil v tovarniško ekipo Yamahe.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/sport/motogp/19348866|title=MotoGP: Ducati confirm Andrea Dovizioso signing|date=22. 8. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.bbc.com/sport/motogp/19205254|title=Valentino Rossi to leave Ducati and rejoin Yamaha|date=10. 8. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=BBC Sport|publisher=|last=|first=}}</ref> Hayden je še pred Doviziosovim podpisom pogodbe izjavil, da je on najboljša možna izbira za nadomestitev Rossija.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motorcyclenews.com/sport/motogp/2012/august/aug16-dovi-hayden-/|title=Dovizioso good choice for Ducati, says Hayden|date=16. 8. 2012|accessdate=7. 9. 2017|website=MCN|publisher=|last=Birt|first=Matthew}}</ref> Hayden je na prvih petih dirkah vselej osvojil točke: bil je osmi v Katarju, deveti na Veliki nagradi Amerik v Austinu v Teksasu, sedmi v Španiji, peti (najboljša uvrstitev v sezoni) v Franciji in šesti v Italiji. Na šesti dirki v Kataloniji je Hayden zabeležil prvi odstop v sezoni. Med dirko se je gibal med petim in osmim mestom. Nato je želel prehiteti dirkača Pramac Ducatija [[Andrea Iannone|Andrea Iannoneja]], vendar je v šestem krogu padel v desetem levem ovinku kmalu po tem, ko je na petem mestu zamenjal [[Stefan Bradl|Stefana Bradla]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/192420/1/lorenzo-victorious-pedrosa-survives-marquez-onslaught|title=MotoGP Catalunya: Lorenzo victorious, Pedrosa survives Marquez onslaught|date=16. 6. 2013|accessdate=2. 8. 2021|website=Crash.net|last=White|first=Kyle}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/192438/1/hayden-dovizioso-look-to-lab-test-after-race-disappointment|title=Hayden, Dovizioso look to 'lab' test after race disappointment|date=16. 6. 2013|accessdate=2. 8. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Na Nizozemskem je končal na 11. mestu, v Nemčiji je bil deveti, na domači tekmi v ZDA pa osmi. Nato je bil v Indianapolisu ponovno deveti, na Češkem in v Veliki Britaniji osmi ter deveti tako v San Marinu kot v Aragoniji. Na dirki v Maleziji je Hayden ponovno odstopil zaradi tehničnih težav. Začel jo je na 11. mestu, nato pa mu je odpovedal motor in je ob koncu osmega kroga končal v oblaku dima.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2013/10/15/hayden-left-on-sidelines-with-engine-problem/162795|title=Hayden left on sidelines with engine problem|accessdate=2. 8. 2021|website=MotoGP}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/196972/1/pedrosa-victorious-marquez-closes-in-on-title|title=Malaysian MotoGP: Pedrosa victorious, Marquez closes in on title|date=13. 10. 2013|accessdate=2. 8. 2021|website=Crash.net|last=White|first=Kyle}}</ref> Po teh težavah v Sepangu je zadnje tri dirke v sezoni (v Avstraliji, na Japonskem in v Valenciji) zaključil na sedmem, devetem in osmem mestu. Sezono 2013 je Hayden s 126 točkami končal na devetem mestu z zaostankom 208 točk za prvakom [[Marc Márquez|Marcom Marquezom]] in 204 točk za podprvakom Jorgejem Lorenzom. Že drugo sezono zapored je ostal brez stopničk. === Honda Aspar Racing Team (2014−2015) === ==== 2014 ==== [[File:20140414IMG 9140 (13901055764).jpg|thumb|right|Hayden in Hiroshi Aoyama na dirki za Veliko nagrado Amerik leta 2014.]] 17. oktobra 2013 je bilo objavljeno, da je Hayden po petih letih sodelovanja z Ducatijem za sezono 2014 podpisal pogodbo z ekipo Aspar Team. Njegov moštveni kolega je postal [[Hiroshi Aoyama|Hiroši Aojama]], ki je prišel iz ekipe Avintia Blusens. Za to sezono sta dobila motocikel Honda RCV 1000R z odprtimi specifikacijami.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2013/10/17/aspar-with-honda-and-hayden-for-2014-15/162808|title=Aspar with Honda and Hayden for 2014-15|date=17. 10. 2013|accessdate=10. 9. 2017|website=MotoGP.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Uvodno dirko sezone v Katarju je Hayden končal na enaki poziciji, na kakršni je zaključil prejšnjo sezono, torej kot osmi. Na naslednjih treh dirkah v ZDA, Argentini in Španiji je vedno zaključil kot enajsti. Na peti dirki sezone v Franciji je zabeležil prvi odstop, potem ko je na izhodu iz prvega ovinka v prvem krogu trčil z [[Andrea Iannone|Andreo Iannonejem]] iz ekipe Pramac Ducati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/204600/1/ten-to-one-for-undefeated-marquez-at-le-mans|title=Le Mans MotoGP: Ten to one for undefeated Marquez|date=18. 5. 2014|accessdate=5. 8. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/204621/1/hayden-iannone-crutchlow-talk-first-lap-clash|title=Le Mans MotoGP: Hayden, Iannone, Crutchlow talk first lap clash|date=19. 5. 2014|accessdate=5. 8. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Hayden na dirki v Italiji ni sodeloval zaradi poškodbe zapestja, ki jo je utrpel na dve dirki prej v Španiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.foxsports.com/motor|title=MOTOGP: WRIST INJURY FORCES HAYDEN OUT OF MUGELLO RACE|accessdate=5. 8. 2021|website=Foxsports}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2014/05/06/hayden-aggravated-by-pain-in-wrist/164049|title=Hayden aggravated by pain in wrist|accessdate=5. 8. 2021|website=MotoGP}}</ref> Pričakoval je, da se bo v primeru uspešne operacije vrnil že na naslednji dirki v Kataloniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/205189/1/hayden-undergoes-surgery-hopeful-for-catalunya|title=Hayden undergoes surgery, hopeful for Catalunya MotoGP|date=3. 6. 2014|accessdate=5. 8. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Njegova pričakovanja so se uresničila in na dirki v Kataloniji je osvojil 12. mesto. Nato je na Nizozemskem prvič po Veliki nagradi Velike Britanije 2007 dirko končal zunaj točk, je pa zato bil ponovno med dobitniki točk na naslednji tekmi v Nemčiji, kjer je bil 14. Zaradi druge operacije na desnem zapestju, pri kateri so mu odstranili nekaj manjših kosti, je julija izpustil dirke v Indianapolisu, na Češkem, v Veliki Britaniji in San Marinu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2014/09/23/hayden-excited-to-return-to-motogp-action/165158|title=Hayden excited to return to MotoGP™ action|accessdate=5. 8. 2021|website=MotoGP}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/208973/1/nicky-hayden-confirmed-for-aragon-return|title=MotoGP Aragon: Nicky Hayden return confirmed|date=23. 9. 2014|accessdate=5. 8. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Vrnil se je na dirki v Aragonu, kjer je v spremenljivih razmerah zasedel deveto mesto, pri čemer je pozno zamenjal motocikel.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/209152/1/lorenzo-victorious-as-rain-causes-chaos-at-aragon|title=MotoGP Aragon: Lorenzo victorious as rain causes chaos at Aragon|date=28. 9. 2014|accessdate=5. 8. 2021|website=Crash.net|last=White|first=Kyle}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/209185/1/hayden-back-in-top-ten-on-motogp-return|title=MotoGP Aragon: Hayden back in top ten on MotoGP return|date=29. 9. 2014|accessdate=5. 8. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> To je bil njegov najboljši rezultat od uvodne dirke naprej. Na Japonskem je osvojil 14. mesto, v Avstraliji pa 10. mesto. Na predzadnji dirki v Maleziji je zabeležil drugi odstop sezone,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/210223/1/marquez-matches-doohan-record-with-victory-at-sepang|title=MotoGP Malaysia: Marquez matches Doohan record with victory at Sepang|date=26. 10. 2014|accessdate=5. 8. 2021|website=Crash.net|last=White|first=Kyle}}</ref> na zadnji dirki v Valenciji pa je končal kot 13. Prvenstvo je s 47 točkami končal na 16. mestu. Zbral je 315 točk manj od prvaka Marca Marqueza in 248 točk manj od podprvaka Valentina Rossija. Že tretjo sezono zapored je ostal brez stopničk. ==== 2015 ==== [[File:Nicky Hayden MotoGP-2015.JPG|thumb|right|Hayden na dirki v Kataloniji leta 2015.]] V sezoni 2015 je Hayden ostal pri ekipi Aspar Racing Team, kjer je dobil novi Hondin motocikel RC213V-RS z novimi specifikacijami. V ekipi se mu je pridružil [[Eugene Laverty]], ki je pred tem vozil v svetovnem prvenstvu Superbike.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2014/10/02/eugene-laverty-joins-drive-m7-aspar-team-for-2015/165272|title=Eugene Laverty joins DRIVE M7 Aspar Team for 2015|accessdate=8. 9. 2021|website=MotoGP}}</ref> V tem letu je Hayden zabeležil najslabši začetek sezone vse od svojega začetka dirkanja v razredu MotoGP leta 2004. Na uvodni dirki v Katarju je s 17. mestom končal izven točk, na dirki za Veliko nagrado Amerik se je odrezal bolje in zaključil na 13. mestu. Na naslednjih dveh dirkah v Argentini in Španiji je Hayden ponovno ostal brez točk, potem ko je zasedel 16. in 17. mesto. Na peti dirki v Franciji je dosegel najboljši rezultat v sezoni z 11. mestom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/218946/1/lorenzo-holds-off-rossi-at-le-mans|title=MotoGP Le Mans: Lorenzo holds off Rossi at Le Mans|date=17. 5. 2015|accessdate=8. 9. 2021|website=Crash.net|last=McLaren|first=Peter}}</ref> Hayden je na dirkah v Italiji in Kataloniji dvakrat zapored odstopil. V Mugellu je izpadel iz dirke v četrtem zavoju četrtega kroga, v Kataloniji pa je v uvodnem krogu, da bi se izognil trku, zapeljal s proge, nato pa je padel v 14. krogu v petem zavoju. Po dirki je izjavil, da je jezen in razočaran, ker je naredil toliko napak, ki so ga stale boljše uvrstitve.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2015/06/15/hayden-i-am-annoyed-with-myself/178142|title=Hayden: “I am annoyed with myself”|accessdate=8. 9. 2021|website=MotoGP}}</ref> Tudi na naslednji štirih zaporednih dirkah je ostal brez točk – najprej je bil trikrat zapored 16. na Nizozemskem, v Nemčiji in Indianapolisu, na Češkem je zaključil še mesto nižje. Na 12. dirki za Veliko nagrado Velike Britanije je osvojil 12. mesto, nato pa je v San Marinu ponovno ostal praznih rok, po tem, ko je končal na 17. mestu. V Aragonu, kjer je bil 15., in na Japonskem, kjer je osvojil 13. mesto, je Hayden osvojil svoje zadnje točke v karieri v MotoGP. Na dirki v Avstraliji je še tretjič v sezoni odstopil, tokrat zaradi tehničnih težav z motociklom.<ref>{{Navedi splet|url=https://ultimatemotorcycling.com/2015/10/18/2015-phillip-island-motogp-results-australia-gp-recap/|title=2015 Phillip Island MotoGP Results {{!}} Australia GP Recap|date=18. 10. 2015|accessdate=8. 9. 2021|website=Ultimate Motorcycling|last=Lieback|first=Ron|archive-date=2021-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20210908173459/https://ultimatemotorcycling.com/2015/10/18/2015-phillip-island-motogp-results-australia-gp-recap/|url-status=dead}}</ref> Na zadnjih dveh dirkah ni več osvojil točk, v Maleziji je bil 16., v Valenciji pa 17. === Marc VDS Racing Team in Repsol Honda (2016) === ==== 2016 ==== [[File:Nicky Hayden and Jack Miller 2016 Phillip Island.jpg|thumb|right|Hayden in Jack Miller na dirki v Avstraliji leta 2016.]] Hayden je leta 2016 začel dirkati v svetovnem prvenstvu Superbike, vendar je v sezoni 2016 še dvakrat nastopil v elitnem motociklističnem razredu ob poškodbah voznikov Honde. Po tem, ko je zvezdnik ekipe Estrella Galicia 0,0 Marc VDS [[Jack Miller]] ostal brez dirke v Aragonu, je Honda kot zamenjavo poklicala Haydena.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2016/09/19/hayden-to-replace-miller-at-aragongp/211008|title=Hayden to replace Miller at #AragonGP|date=19. 9. 2016|accessdate=12. 12. 2021|website=MotoGP}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.worldsbk.com/en/news/2016/Hayden+confirmed+for+MotoGP+Aragon+ride|title=Hayden confirmed for MotoGP™ Aragon ride|date=19. 9. 2016|accessdate=12. 12. 2021|website=WorldSBK|archive-date=2021-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20211212175133/https://www.worldsbk.com/en/news/2016/Hayden%20confirmed%20for%20MotoGP%20Aragon%20ride|url-status=dead}}</ref> Dirko je končal na 15. mestu in s tem niz sezon v MotoGP z vsaj eno osvojeno točko podaljšal na 14. Dejal je, da je podcenil vlogo prilagajanja novim Michelinovim pnevmatikam, vendar je čez vikend pokazal napredek skozi kvalifikacije in novo dirko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/news/233941/1/hayden-i-wish-i-could-qualify-and-race-again|title=MotoGP Aragon: Hayden: I wish I could qualify and race again!|date=26. 9. 2016|accessdate=12. 12. 2021|website=Crash.net|last=Morrison|first=Neil}}</ref> Ponovno je bil kot zamenjava vpoklican za Veliko nagrado Japonske, ko je brez dirke zaradi zlomljene ključnice na prejšnji dirki v Avstraliji ostal Dani Pedrosa. Tako se je k Hondi vrnil prvič po letu 2008. Ostal je brez točk na 17. mestu, po tem, ko je trčil z Jackom Millerjem, ki ga je zamenjal dve dirki prej, v četrtem zavoju dirke in zapeljal s steze.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/motogp/race-report/234687/1/crutchlow-victorious-at-phillip-island|title=MotoGP Australia: Cal Crutchlow victorious at Phillip Island|date=23. 10. 2016|accessdate=12. 12. 2021|website=Crash.net|last=White|first=Kyle}}</ref> == Prvenstvo Superbike == 8. oktobra 2015 je bilo na tiskovni konferenci pred dirko za veliko nagrado Japonske sporočeno, da bo Hayden v sezoni 2016 dirkal v prvenstvu Superbike. Pri Hondini ekipi Ten Kate Racing je zamenjal [[Sylvain Guintoli|Sylvaina Guintolija]]. Njegov moštveni kolega je postal [[Michael van der Mark]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.worldsbk.com/en/news/2015/Honda+announces+2016+World+Superbike+riders|title=Honda announces 2016 World Superbike riders|date=8. 10. 2015|accessdate=22. 5. 2018|website=SBK Motul|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20171212140819/http://www.worldsbk.com/en/news/2015/Honda+announces+2016+World+Superbike+riders|url-status=dead}}</ref> === 2016 === Po dobrih rezultatih na predsezonskih testiranjih je Hayden prvi dve dirki na dirkališču Philip Island zaključil na devetem in četrtem mestu. V Assnu je osvojil prve stopničke, ko je bil tretji po veliki napaki vodilnih na dirki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/wsbk/news/229571/1/hayden-smiles-after-longawaited-rostrum-return|title=WSBK Assen, Netherlands: Hayden smiles after long-awaited rostrum return|date=19. 4. 2016|accessdate=22. 5. 2018|website=Crash|publisher=|last=|first=}}</ref> Za dirko v Sepangu je v kvalifikacijah dosegel četrto mesto, za Kawasakijevima [[Jonathan Rea|Jonathanom Reo]] in [[Tom Sykes|Tomom Sykesom]] ter Yamahinim [[Alex Lowes|Alexom Lowesom]]. Po osmem mestu na prvi dirki je Hayden dobro začel dirko v deževnem vremenu. Hitro je prehitel Lowesa in se pognal v lov za vodilnima Kawasakijevima dirkačema. Uspel je prehiteti oba in si ustvariti štiri sekunde prednosti pred Reo in Ducatijevima dirkačema [[Chaz Davies|Chazom Daviesom]] in [[David Giugliano|Davidom Giuglianijem]]. V zadnjih desetih krogih se je Giugliano prebil pred Reo in Daviesa in se približal Haydenu pred zadnjimi štirimi krogi. V zadnji krog je Hayden vstopil s sekundo prednosti, ki jo je uspel zadržati, s čimer je osvojil prvo dirko v prvenstvu Superbike in prvo zmago za Hondo v sezoni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.crash.net/wsbk/race-report/230362/1/nicky-hayden-claims-debut-wsbk-victory|title=WSBK Sepang: Nicky Hayden claims debut WSBK victory|date=15. 5. 2016|accessdate=22. 5. 2018|website=Crash|publisher=|last=McLaren|first=Peter}}</ref> === 2017 === [[File:Nicky Hayden - Phillip Island 2017.jpg|thumb|Hayden med dirko na Philip Islandu leta 2017.]] Tudi v novi sezoni je Hayden ostal pri ekipi Ten Kate Honda, ki se sedaj imenuje Red Bull Honda World Superbike Team. Njegov moštveni kolega je bil [[Stefan Bradl]]. Hayden je dosegal zelo povprečne rezultate. Njegova najboljša uvrstitev v sezoni je bilo 7. mesto na Tajskem. Zadnjič je dirkal na drugi tekmi v italijanskem Motulu 14. maja 2017, kjer je končal na 12. mestu. V času smrti je bil v skupnem seštevku uvrščen na 13. mesto. == Časti == FIM ga je pred dirko v Valencii novembra 2015 imenovala za legendo tega športa.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.motogp.com/en/news/2015/11/06/nicky-hayden-becomes-motogp-legend/189085|title=Nicky Hayden becomes MotoGP™ Legend|date=6. 11. 2015|accessdate=19. 8. 2018|website=MotoGP.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta 2017 so nagrado AMA Horizon preimenovali v Haydenovo čast. Nagrado Nicky Hayden AMA Horizon se vsako leto podeli izjemnim amaterskim dirkačem v motokrosu in cestnem dirkanju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.americanmotorcyclist.com/Home/News-Story/ama-horizon-award-re-named-in-honor-of-inaugural-winner-and-2006-motogp-world-champion-nicky-hayden|title=AMA Horizon Award re-named in honor of inaugural winner and 2006 MotoGP World Champion Nicky Hayden|date=27. 6. 2017|accessdate=19. 8. 2018|website=AMA|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180513151932/https://www.americanmotorcyclist.com/Home/News-Story/ama-horizon-award-re-named-in-honor-of-inaugural-winner-and-2006-motogp-world-champion-nicky-hayden|url-status=dead}}</ref> Leta 2018 so na Red Bullovi dirki za Veliko nagrado Amerik v zavoj številka 18 zapisali Haydenovo številko 69 in ga uradno imenovali Haydenov zavoj v njegovo čast.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2018/04/20/turn-18-renamed-hayden-hill-in-honour-of-nicky-hayden/255330|title=Turn 18 renamed Hayden Hill in honour of Nicky Hayden|date=20. 4. 2018|accessdate=15. 3. 2022|website=MotoGP}}</ref> 8. junija 2018 so v kraju Owensboro razkrili spominsko skulpturo Nickyja Haydena v čast pokojnemu domačemu prvaku. Izdelavo bronaste skulpture sta podprla mesto in družina Hayden, ustvaril pa jo je George Lundeen.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.motogp.com/en/news/2018/06/09/nicky-hayden-statue-unveiled-in-owensboro/261759|title=Nicky Hayden statue unveiled in Owensboro|date=9. 6. 2018|accessdate=15. 3. 2022|website=MotoGP}}</ref> Istega leta je župan tega kraja Tom Watson 9. junij razglasil za dan Nickyja Haydena - datum predstavlja njegovo dirkaško številko 69.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.owensboro.org/post/city-of-owensboro-to-honor-nicky-hayden-with-sculpture?embed=0|title=City of Owensboro to Honor Nicky Hayden with Sculpture|date=4. 5. 2018|accessdate=15. 3. 2022|website=Owensboro|archive-date=2022-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220816162746/https://owensboro.org/post/city-of-owensboro-to-honor-nicky-hayden-with-sculpture?embed=0|url-status=dead}}</ref> Leta 2018 je Motociklistična dvorana slavnih AMA zaobšla tradicionalno petletno pravilo za upokojitev sprejem v hišo slavnih in so kot naslednjega izbrali prav Haydena. == Tekmovalna zgodovina == === Moto GP === * Ekipe: Repsol Honda, Ducati Corse, Drive M7 Aspar Team, Estrella Galicia 0,0 Marc VDS * Motocikli: Honda RC211V, Honda RC212V, Ducati Desmosedici, Honda RCV1000R, Honda RC213V-RS, Honda RC213V * Prva dirka: 6. april 2003, Suzuka, 7. mesto * Prve stopničke: 5. oktober 2003, Motegi, 3. mesto * Prva zmaga: 10. julij 2005, Mazda Raceway Laguna Seca * Število zmag: 3 * Število stopničk: 28 * Najvišja skupna uvrstitev: 1. mesto (2006) === Superbike svetovno prvenstvo === * Ekipe: American Honda, Honda World Superbike Team * Motocikli: Honda RC51, Honda CBR1000RR * Prva dirka: 14. julij 2002, Mazda Raceway Laguna Seca, 4. mesto * Prve stopničke: 16. april 2016, Assen, 3. mesto * Prva zmaga: 15. maj 2016, Sepang * Število zmag: 1 * Število stopničk: 4 * Najvišja skupna uvrstitev: 5. mesto (2016) === AMA Superbike prvenstvo === * Ekipe: American Honda, HRC * Motocikli: Honda RC51, Honda RC45 * Prva dirka: 18. april 1999, Willow Springs International Raceway, 12. mesto * Prve stopničke: 19. september 1999, Pikes Peak International Raceway, 3. mesto * Prva zmaga: 11. junij 2000, Road America * Število zmag: 17 * Število stopničk: 30 * Najvišja skupna uvrstitev: 1. mesto (2002) === AMA 600 Supersport === * Ekipe: American Honda, Erion Honda, HyperCycle Suzuki * Motocikli: Honda CBR600F3, Honda CBR600F4, Suzuki GSX-R600 * Prva zmaga: 26. april 1998, Willow Springs International Raceway * Število zmag: 6 * Najvišja skupna uvrstitev: 1. mesto (1999) === AMA 750 Superstock === * Ekipe: HyperCycle Suzuki * Motocikli: Suzuki GSX-R750 * Prva zmaga: 19. april 1998, Mazda Raceway Laguna Seca * Število zmag: 5 * Najvišja skupna uvrstitev: 4. mesto (1998) === AMA Formula Extreme === * Ekipe: Erion Honda * Motocikli: Honda CBR900RR * Prva zmaga: 17. april 1998, Willow Springs International Raceway * Število zmag: 7 * Najvišja skupna uvrstitev: 2. mesto (1999) ==Karierna statistika== ===Svetovno prvenstvo Supersport=== ====Dirke po sezonah==== ([[Predloga:Legenda rezultatov dirkačev v motošportih|legenda]]) ('''krepko''' so označene dirke, za katere je osvojil najboljši štartni položaj, ''poševna pisava'' pomeni dosežen najhitrejši krog) {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%" ! Leto ! Ekipa ! 1 ! 2 ! 3 ! 4 ! 5 ! 6 ! 7 ! 8 ! 9 ! 10 ! Uvrstitev ! Točke |- ! 1998 ! [[Suzuki]] | [[Donington Park|VBR]] | [[Autodromo Nazionale Monza|ITA]] | [[Circuito de Albacete|ŠPA]] | [[Nürburgring|NEM]] | [[Misano World Circuit Marco Simoncelli|SMR]] | [[Kyalami|JAR]] |style="background:#EFCFFF;"| [[Mazda Raceway Laguna Seca|ZDA]]<br />{{small|Ret}} | [[Brands Hatch|EVR]] | [[Red Bull Ring|AVT]] | [[TT Circuit Assen|NIZ]] ! brez ! 0 |} ===Svetovno prvenstvo Superbike=== ====Po sezonah==== {|class="wikitable" style=text-align:right !Sezona !Motocikel !Ekipa !Dirke !Zmage !Stopničke !Najboljši štartni položaji !Najhitrejši krogi !Točke !Uvrstitev |- ! 2002 | Honda RC51 | American Honda | 2 | 0 | 0 | 0 | 0 | 16 | 26. |- ! 2016 | Honda CBR1000RR | Honda World Superbike Team | 26 | 1 | 4 | 0 | 0 | 248 | 5. |- ! 2017 | Honda CBR1000RR | Red Bull Honda World Superbike Team | 10 | 0 | 0 | 0 | 0 | 40 | 17. |- ! Skupaj | | | '''38''' | '''1''' | '''4''' | '''0''' | '''0''' | '''304''' | |} ====Dirke po sezonah==== ([[Predloga:Legenda rezultatov dirkačev v motošportih|legenda]]) ('''krepko''' so označene dirke, za katere je osvojil najboljši štartni položaj, ''poševna pisava'' pomeni dosežen najhitrejši krog) {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%" |- !valign="middle" rowspan=2| Leto !valign="middle" rowspan=2| Motocikel !colspan=2| 1 !colspan=2| 2 !colspan=2| 3 !colspan=2| 4 !colspan=2| 5 !colspan=2| 6 !colspan=2| 7 !colspan=2| 8 !colspan=2| 9 !colspan=2| 10 !colspan=2| 11 !colspan=2| 12 !colspan=2| 13 !rowspan=2| Uvr !rowspan=2| Toč |- ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 ! R1 ! R2 |- ! 2002 ! [[Honda]] | [[Circuit Ricardo Tormo|ŠPA]] | [[Circuit Ricardo Tormo|ŠPA]] | [[Phillip Island Grand Prix Circuit|AVS]] | [[Phillip Island Grand Prix Circuit|AVS]] | [[Kyalami|JAR]] | [[Kyalami|JAR]] | [[Sportsland Sugo|JPN]] | [[Sportsland Sugo|JPN]] | [[Autodromo Nazionale Monza|ITA]] | [[Autodromo Nazionale Monza|ITA]] | [[Silverstone Circuit|VBR]] | [[Silverstone Circuit|VBR]] | [[EuroSpeedway Lausitz|NEM]] | [[EuroSpeedway Lausitz|NEM]] | [[Misano World Circuit Marco Simoncelli|SMR]] | [[Misano World Circuit Marco Simoncelli|SMR]] |style="background:#dfffdf;"| [[Mazda Raceway Laguna Seca|ZDA]]<br />{{small|4}} |style="background:#dfffdf;"| [[Mazda Raceway Laguna Seca|ZDA]]<br />{{small|13}} | [[Brands Hatch|VBR]] | [[Brands Hatch|VBR]] | [[Motorsport Arena Oschersleben|NEM]] | [[Motorsport Arena Oschersleben|NEM]] | [[TT Circuit Assen|NIZ]] | [[TT Circuit Assen|NIZ]] | [[Autodromo Enzo e Dino Ferrari|ITA]] | [[Autodromo Enzo e Dino Ferrari|ITA]] ! 26. ! 16 |- ! 2016 ! [[Honda]] |style="background:#dfffdf;"| [[Phillip Island Grand Prix Circuit|AVS]]<br />{{small|9}} |style="background:#dfffdf;"| [[Phillip Island Grand Prix Circuit|AVS]]<br />{{small|4}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Chang International Circuit|TAJ]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#dfffdf;"| [[Chang International Circuit|TAJ]]<br />{{small|5}} |style="background:#dfffdf;"| [[MotorLand Aragón|ARA]]<br />{{small|6}} |style="background:#EFCFFF;"| [[MotorLand Aragón|ARA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#FFDF9F;"| [[TT Circuit Assen|NIZ]]<br />{{small|3}} |style="background:#dfffdf;"| [[TT Circuit Assen|NIZ]]<br />{{small|6}} |style="background:#dfffdf;"| [[Autodromo Enzo e Dino Ferrari|ITA]]<br />{{small|9}} |style="background:#dfffdf;"| [[Autodromo Enzo e Dino Ferrari|ITA]]<br />{{small|8}} |style="background:#dfffdf;"| [[Sepang International Circuit|MAL]]<br />{{small|8}} |style="background:#FFFFBF;"| [[Sepang International Circuit|MAL]]<br />{{small|1}} |style="background:#dfffdf;"| [[Donington Park|VBR]]<br />{{small|5}} |style="background:#dfffdf;"| [[Donington Park|VBR]]<br />{{small|6}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Misano World Circuit Marco Simoncelli|ITA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#dfffdf;"| [[Misano World Circuit Marco Simoncelli|ITA]]<br />{{small|6}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Mazda Raceway Laguna Seca|ZDA]]<br />{{small|3}} |style="background:#dfffdf;"| [[Mazda Raceway Laguna Seca|ZDA]]<br />{{small|5}} |style="background:#FFDF9F;"| [[EuroSpeedway Lausitz|NEM]]<br />{{small|3}} |style="background:#dfffdf;"| [[EuroSpeedway Lausitz|NEM]]<br />{{small|10}} |style="background:#efcfff;"| [[Circuit de Nevers Magny-Cours|FRA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#dfffdf;"| [[Circuit de Nevers Magny-Cours|FRA]]<br />{{small|9}} |style="background:#dfffdf;"| [[Circuito Permanente de Jerez|ŠPA]]<br />{{small|4}} |style="background:#dfffdf;"| [[Circuito Permanente de Jerez|ŠPA]]<br />{{small|4}} |style="background:#dfffdf;"| [[Losail International Circuit|KAT]]<br />{{small|5}} |style="background:#dfffdf;"| [[Losail International Circuit|KAT]]<br />{{small|7}} ! 5. ! 248 |- ! 2017 ! [[Honda]] |style="background:#dfffdf;"| [[Phillip Island Grand Prix Circuit|AVS]]<br />{{small|11}} |style="background:#efcfff;"| [[Phillip Island Grand Prix Circuit|AVS]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#dfffdf;"| [[Chang International Circuit|TAJ]]<br />{{small|9}} |style="background:#dfffdf;"| [[Chang International Circuit|TAJ]]<br />{{small|7}} |style="background:#dfffdf;"| [[MotorLand Aragón|ARA]]<br />{{small|10}} |style="background:#efcfff;"| [[MotorLand Aragón|ARA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#dfffdf;"| [[TT Circuit Assen|NIZ]]<br />{{small|14}} |style="background:#dfffdf;"| [[TT Circuit Assen|NIZ]]<br />{{small|9}} |style="background:#efcfff;"| [[Autodromo Enzo e Dino Ferrari|ITA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#dfffdf;"| [[Autodromo Enzo e Dino Ferrari|ITA]]<br />{{small|12}} | [[Donington Park|VBR]] | [[Donington Park|VBR]] | [[Misano World Circuit Marco Simoncelli|ITA]] | [[Misano World Circuit Marco Simoncelli|ITA]] | [[Mazda Raceway Laguna Seca|ZDA]] | [[Mazda Raceway Laguna Seca|ZDA]] | [[EuroSpeedway Lausitz|NEM]] | [[EuroSpeedway Lausitz|NEM]] | [[Algarve International Circuit|POR]] | [[Algarve International Circuit|POR]] | [[Circuit de Nevers Magny-Cours|FRA]] | [[Circuit de Nevers Magny-Cours|FRA]] | [[Circuito Permanente de Jerez|ŠPA]] | [[Circuito Permanente de Jerez|ŠPA]] | [[Losail International Circuit|KAT]] | [[Losail International Circuit|KAT]] ! 17. ! 40 |} ===MotoGP=== ====Po sezonah==== {|class="wikitable" style=text-align:right !Sezona !Motocikel !Ekipa !Dirke !Zmage !Stopničke !Najboljši štartni položaj !Najhitrejši krog !Točke !Uvrstitev |- ! {{MGP|2003}} | Honda RC211V | Repsol Honda Team | 16 | 0 | 2 | 0 | 0 | 130 | 5. |- ! {{MGP|2004}} | Honda RC211V | Repsol Honda Team | 15 | 0 | 2 | 0 | 0 | 117 | 8. |- ! {{MGP|2005}} | Honda RC211V | Repsol Honda Team | 17 | 1 | 6 | 3 | 2 | 206 |style="background:#ffdf9f;"| '''3.''' |- ! {{MGP|2006}} | Honda RC211V | Repsol Honda Team | 17 | 2 | 10 | 1 | 2 | 252 |style="background:#FFFFBF;"| '''1.''' |- ! {{MGP|2007}} | Honda RC212V | Repsol Honda Team | 18 | 0 | 3 | 1 | 1 | 127 | 8. |- ! {{MGP|2008}} | Honda RC212V | Repsol Honda Team | 16 | 0 | 2 | 0 | 1 | 155 | 6. |- ! {{MGP|2009}} | Ducati GP9 | Ducati Marlboro Team | 17 | 0 | 1 | 0 | 0 | 104 | 13. |- ! {{MGP|2010}} | Ducati GP10 | Ducati Marlboro Team | 18 | 0 | 1 | 0 | 0 | 163 | 7. |- ! {{MGP|2011}} | Ducati GP11 | Ducati Team | 17 | 0 | 1 | 0 | 1 | 132 | 8. |- ! {{MGP|2012}} | Ducati GP12 | Ducati Team | 16 | 0 | 0 | 0 | 0 | 122 | 9. |- ! {{MGP|2013}} | Ducati GP13 | Ducati Team | 18 | 0 | 0 | 0 | 0 | 126 | 9. |- ! {{MGP|2014}} | Honda RCV1000R | Drive M7 Aspar | 13 | 0 | 0 | 0 | 0 | 47 | 16. |- ! {{MGP|2015 }} | Honda RC213V-RS | Aspar MotoGP Team | 18 | 0 | 0 | 0 | 0 | 16 | 20. |- !rowspan="2"| {{MGP|2016 }} |rowspan="2"| Honda RC213V | EG 0,0 Marc VDS |rowspan="2"| 2 |rowspan="2"| 0 |rowspan="2"| 0 |rowspan="2"| 0 |rowspan="2"| 0 |rowspan="2"| 1 |rowspan="2"| 26. |- | Repsol Honda Team |- ! Skupno | | | '''218''' | '''3''' | '''28''' | '''5''' | '''7''' | '''1698''' |} ====Po razredih==== {|class="wikitable" style=text-align:right !Razred !Sezone !1. dirka !1. stopničke !1. zmaga !Dirke !Zmage !Stopničke !Najboljši štartni položaji !Najhitrejši krogi !Točke !Naslovi prvaka |- ! MotoGP | 2003–2016 | align="left" | [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2003|Japonska 2003]] | align="left" | [[Motociklistična Velika nagrada Pacifika 2003|Pacifik 2003]] | align="left" | [[Motociklistična Velika nagrada ZDA 2005|ZDA 2005]] | 218 | 3 | 28 | 5 | 7 | 1698 | 1 |- |} ====Dirke po letih==== ([[Predloga:Legenda rezultatov dirkačev v motošportih|legenda]]) ('''krepko''' so označene dirke, za katere je osvojil najboljši štartni položaj, ''poševna pisava'' pomeni dosežen najhitrejši krog) {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Leto ! Motocikel ! 1 ! 2 ! 3 ! 4 ! 5 ! 6 ! 7 ! 8 ! 9 ! 10 ! 11 ! 12 ! 13 ! 14 ! 15 ! 16 ! 17 ! 18 ! Uvrstitev ! Točke |- ! {{MGP|2003}} ! [[Honda]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2003|JPN]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Južne Afrike 2003|JAR]]<br />{{small|7}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2003|ŠPA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2003|FRA]]<br />{{small|12}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2003|ITA]]<br />{{small|12}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2003|KAT]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2003|NIZ]]<br />{{small|11}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2003|VBR]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2003|NEM]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2003|ČEŠ]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2003|POR]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Brazilije 2003|BRA]]<br />{{small|5}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Pacifika 2003|PAC]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2003|MAL]]<br />{{small|4}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2003|AVS]]<br />{{small|3}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2003|VAL]]<br />{{small|16}} | | ! 5. ! 130 |- ! {{MGP|2004}} ! [[Honda]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Južne Afrike 2004|JAR]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2004|ŠPA]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2004|FRA]]<br />{{small|11}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2004|ITA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2004|KAT]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2004|NIZ]]<br />{{small|5}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Brazilije 2004|BRA]]<br />{{small|3}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2004|NEM]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2004|VBR]]<br />{{small|4}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2004|ČEŠ]]<br />{{small|Ret}} | [[Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2004|POR]] |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2004|JPN]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2004|QAT]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2004|MAL]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2004|AVS]]<br />{{small|6}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2004|VAL]]<br />{{small|Ret}} | | ! 8. ! 117 |- ! {{MGP|2005}} ! [[Honda]] |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2005|ŠPA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2005|POR]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Kitajske 2005|KIT]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2005|FRA]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2005|ITA]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2005|KAT]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2005|NIZ]]<br />{{small|4}} |style="background:#FFFFBF;"| '''[[Motociklistična Velika nagrada ZDA 2005|ZDA]]'''<br />{{small|1}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2005|VBR]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#FFDF9F;"| '''[[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2005|NEM]]'''<br />{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2005|ČEŠ]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2005|JPN]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| ''[[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2005|MAL]]''<br />{{small|4}} |style="background:#FFDF9F;"| ''[[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2005|QAT]]''<br />{{small|3}} |style="background:#DFDFDF;"| '''[[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2005|AVS]]'''<br />{{small|2}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Turčije 2005|TUR]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFDFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2005|VAL]]<br />{{small|2}} | !style="background:#FFDF9F;"| 3. !style="background:#FFDF9F;"| 206 |- ! {{MGP|2006}} ! [[Honda]] |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2006|ŠPA]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFDFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2006|QAT]]<br />{{small|2}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Turčije 2006|TUR]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFDFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Kitajske 2006|KIT]]<br />{{small|2}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2006|FRA]]<br />{{small|5}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2006|ITA]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFDFDF;"| ''[[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2006|KAT]]''<br />{{small|2}} |style="background:#FFFFBF;"| ''[[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2006|NIZ]]''<br />{{small|1}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2006|VBR]]<br />{{small|7}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2006|NEM]]<br />{{small|3}} |style="background:#FFFFBF;"| [[Motociklistična Velika nagrada ZDA 2006|ZDA]]<br />{{small|1}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2006|ČEŠ]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2006|MAL]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| '''[[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2006|AVS]]'''<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2006|JPN]]<br />{{small|5}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2006|POR]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2006|VAL]]<br />{{small|3}} | !style="background:#FFFFBF;"| 1. !style="background:#FFFFBF;"| 252 |- ! {{MGP|2007}} ! [[Honda]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2007|QAT]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2007|ŠPA]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Turčije 2007|TUR]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Kitajske 2007|KIT]]<br />{{small|12}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2007|FRA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2007|ITA]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2007|KAT]]<br />{{small|11}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2007|VBR]]<br />{{small|17}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2007|NIZ]]<br />{{small|3}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2007|NEM]]<br />{{small|3}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada ZDA 2007|ZDA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2007|ČEŠ]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada San Marina 2007|SMR]]<br />{{small|13}} |style="background:#DFFFDF;"| '''''[[Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2007|POR]]'''''<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2007|JPN]]<br />{{small|9}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2007|AVS]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2007|MAL]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2007|VAL]]<br />{{small|8}} ! 8. ! 127 |- ! {{MGP|2008}} ! [[Honda]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2008|QAT]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2008|ŠPA]]<br />{{small|4}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2008|POR]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Kitajske 2008|KIT]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2008|FRA]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2008|ITA]]<br />{{small|13}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2008|KAT]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2008|VBR]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2008|NIZ]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2008|NEM]]<br />{{small|13}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada ZDA 2008|ZDA]]<br />{{small|5}} | [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2008|ČEŠ]] |style="background:#FFFFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada San Marina 2008|SMR]]<br />{{small|DNS}} |style="background:#DFDFDF;"|[[ Motociklistična Velika nagrada Indianapolisa 2008|IND]]<br />{{small|2}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2008|JPN]]<br />{{small|5}} |style="background:#FFDF9F;"| ''[[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2008|AVS]]''<br />{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2008|MAL]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2008|VAL]]<br />{{small|5}} ! 6. ! 155 |- ! {{MGP|2009}} ! [[Ducati]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2009|QAT]]<br />{{small|12}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2009|JPN]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2009|ŠPA]]<br />{{small|15}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2009|FRA]]<br />{{small|12}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2009|ITA]]<br />{{small|12}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2009|KAT]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2009|NIZ]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada ZDA 2009|ZDA]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2009|NEM]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2009|VBR]]<br />{{small|15}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2009|ČEŠ]]<br />{{small|6}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična Velika nagrada Indianapolisa 2009|IND]]<br />{{small|3}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada San Marina 2009|SMR]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Portugalske 2009|POR]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2009|AVS]]<br />{{small|15}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2009|MAL]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2009|VAL]]<br />{{small|5}} | ! 13. ! 104 |- ! {{MGP|2010}} ! [[Ducati]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Katarja 2010|QAT]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Španije 2010|ŠPA]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Francije 2010|FRA]]<br />{{small|4}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Italije 2010|ITA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Velike Britanije 2010|VBR]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Nizozemske 2010|NIZ]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Katalonije 2010|KAT]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Nemčije 2010|NEM]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada ZDA 2010|ZDA]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Češke 2010|ČEŠ]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Indianapolisa 2010|IND]]<br />{{small|6}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada San Marina 2010|SMR]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična velika nagrada Aragona 2010|ARA]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Japonske 2010|JPN]]<br />{{small|12}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Malezije 2010|MAL]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Avstralije 2010|AVS]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Portugalske 2010|POR]]<br />{{small|5}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Valencije 2010|VAL]]<br />{{small|Ret}} ! 7. ! 163 |- ! {{MGP|2011}} ! [[Ducati]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Katarja 2011|QAT]]<br />{{small|9}} |style="background:#FFDF9F;"| [[Motociklistična velika nagrada Španije 2011|ŠPA]]<br />{{small|3}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Portugalske 2011|POR]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Francije 2011|FRA]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Katalonije 2011|KAT]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| ''[[Motociklistična velika nagrada Velike Britanije 2011|VBR]]''<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Nizozemske 2011|NIZ]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Italije 2011|ITA]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Nemčije 2011|NEM]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada ZDA 2011|ZDA]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Češke 2011|ČEŠ]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Indianapolisa 2011|IND]]<br />{{small|14}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada San Marina 2011|SMR]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Aragona 2011|ARA]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Japonske 2011|JPN]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Avstralije 2011|AVS]]<br />{{small|7}} |style="background:#FFFFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Malezije 2011|MAL]]<br />{{small|C}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Valencije 2011|VAL]]<br />{{small|Ret}} ! 8. ! 132 |- ! {{MGP|2012}} ! [[Ducati]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Katarja 2012|QAT]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Španije 2012|ŠPA]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Portugalske 2012|POR]]<br />{{small|11}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Francija 2012|FRA]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Katalonije 2012|KAT]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Velike Britanije 2012|VBR]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Nizozemske 2012|NIZ]]<br />{{small|6}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Nemčije 2012|NEM]]<br />{{small|10}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Italije 2012|ITA]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada ZDA 2012|ZDA]]<br />{{small|6}} |style="background:#FFFFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Indianapolisa 2012|IND]]<br />{{small|DNS}} | [[Motociklistična velika nagrada Češke 2012|ČEŠ]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada San Marina 2012|SMR]]<br />{{small|7}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Aragona 2012|ARA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Japonske 2012|JPN]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Malezije 2012|MAL]]<br />{{small|4}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Avstralije 2012|AVS]]<br />{{small|8}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Valencije 2012|VAL]]<br />{{small|Ret}} ! 9. ! 122 |- ! {{MGP|2013}} ! [[Ducati]] |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Katarja 2013|QAT]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Amerik 2013|AME]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Španije 2013|ŠPA]]<br />{{small|7}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Francije 2013|FRA]]<br />{{small|5}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Italije 2013|ITA]]<br />{{small|6}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Katalonije 2013|KAT]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Nizozemske 2013|NIZ]]<br />{{small|11}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična velika nagrada Nemčije 2013|NEM]]<br />{{small|9}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična velika nagrada ZDA 2013|ZDA]]<br />{{small|8}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična velika nagrada Indianapolisa 2013|IND]]<br />{{small|9}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična velika nagrada Češke 2013|ČEŠ]]<br />{{small|8}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična velika nagrada Velike Britanije 2013|VBR]]<br />{{small|8}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada San Marina 2013|SMR]]<br />{{small|9}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Aragona 2013|ARA]]<br />{{small|9}} |style="background:#EFCFFF;"| [[Motociklistična velika nagrada Malezije 2013|MAL]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#DFFFDF;"| [[Motociklistična velika nagrada Avstralije 2013|AVS]]<br />{{small|7}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična velika nagrada Japonske 2013|JPN]]<br />{{small|9}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična velika nagrada Valencije 2013|VAL]]<br />{{small|8}} ! 9. ! 126 |- ! {{MGP|2014}} ! [[Honda]] |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2014|QAT]]<br />{{small|8}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Amerik 2014|AME]]<br />{{small|11}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Argentine 2014|ARG]]<br />{{small|11}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2014|ŠPA]]<br />{{small|11}} |style="background:#efcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2014|FRA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#ffffff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2014|ITA]]<br />{{small|DNS}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2014|KAT]]<br />{{small|12}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2014|NIZ]]<br />{{small|17}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2014|NEM]]<br />{{small|14}} | [[Motociklistična Velika nagrada Indianapolisa 2014|IND]] | [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2014|ČEŠ]] | [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2014|VBR]] | [[Motociklistična Velika nagrada San Marina 2014|SMR]] |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Aragona 2014|ARA]]<br />{{small|9}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2014|JPN]]<br />{{small|14}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2014|AVS]]<br />{{small|10}} |style="background:#efcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2014|MAL]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2014|VAL]]<br />{{small|13}} ! 16. ! 47 |- ! {{MGP|2015}} ! [[Honda]] |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2015|QAT]]<br />{{small|17}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Amerik 2015|AME]]<br />{{small|13}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Argentine 2015|ARG]]<br />{{small|16}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2015|ŠPA]]<br />{{small|17}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2015|FRA]]<br />{{small|11}} |style="background:#efcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2015|ITA]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#efcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2015|KAT]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2015|NIZ]]<br />{{small|16}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2015|NEM]]<br />{{small|16}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Indianapolisa 2015|IND]]<br />{{small|16}} |style="background:#CFCFFF;"| [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2015|ČEŠ]]<br />{{small|17}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2015|VBR]]<br />{{small|12}} |style="background:#cfcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada San Marina 2015|SMR]]<br />{{small|17}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Aragona 2015|ARA]]<br />{{small|15}} |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2015|JPN]]<br />{{small|13}} |style="background:#efcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2015|AVS]]<br />{{small|Ret}} |style="background:#cfcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2015|MAL]]<br />{{small|16}} |style="background:#cfcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2015|VAL]]<br />{{small|17}} ! 20. ! 16 |- ! {{MGP|2016}} ! [[Honda]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katarja 2016|QAT]] | [[Motociklistična Velika nagrada Argentine 2016|ARG]] | [[Motociklistična Velika nagrada Amerik 2016|AME]] | [[Motociklistična Velika nagrada Španije 2016|ŠPA]] | [[Motociklistična Velika nagrada Francije 2016|FRA]] | [[Motociklistična Velika nagrada Italije 2016|ITA]] | [[Motociklistična Velika nagrada Katalonije 2016|KAT]] | [[Motociklistična Velika nagrada Nizozemske 2016|NIZ]] | [[Motociklistična Velika nagrada Nemčije 2016|NEM]] | [[Motociklistična Velika nagrada Avstrije 2016|AVT]] | [[Motociklistična Velika nagrada Češke 2016|ČEŠ]] | [[Motociklistična Velika nagrada Velike Britanije 2016|VBR]] | [[Motociklistična Velika nagrada San Marina 2016|SMR]] |style="background:#dfffdf;"| [[Motociklistična Velika nagrada Aragona 2016|ARA]]<br />{{small|15}} | [[Motociklistična Velika nagrada Japonske 2016|JPN]] |style="background:#cfcfff;"| [[Motociklistična Velika nagrada Avstralije 2016|AVS]]<br />{{small|17}} | [[Motociklistična Velika nagrada Malezije 2016|MAL]] | [[Motociklistična Velika nagrada Valencije 2016|VAL]] ! 26. ! 1 |} == Zasebno življenje == Rodil se je v [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoliški]] družini, s katero je vso življenje ohranil močno povezavo. Imel je svoje stanovanje v nadstropju nad preostalo družino, medtem ko so ostali dirkači razreda MotoGP živeli v Evropi.<ref>{{Navedi splet|url=http://classic.autosport.com/news/report.php/id/129797|title=Nicky Hayden funeral and memorial fund details announced|date=27. 5. 2017|accessdate=17. 8. 2017|website=Autosport|publisher=|last=Klein|first=Jamie}}</ref> Imel je dva brata, prav tako profesionalna motociklistična dirkača, Tommyja in Rogerja Leeja ter dve sestri Jenny in Kathleen. Leta 2010 je Tommy tekmoval v prvenstvu AMA, Roger Lee pa v prvenstvu Superbike. Na motociklu je nosil številko 69, ki jo je nekoč uporabljal tudi njegov oče. Ta se je večkrat pošalil, da jo je izbral zaradi tega, ker jo je mogoče prebrati tudi v primeru padca, ko se lahko motocikel obrne na glavo. Hayden se je maja 2016 zaročil z Jackie Marin.<ref>{{Navedi splet|url=https://twitter.com/Jackiemmarin/status/732680307846057984|title=It's been a good week|date=17. 5. 2016|accessdate=15. 3. 2022|website=Twitter}}</ref> == Smrt == 17. maja 2017 je Haydena med vožnjo s kolesom v bližini [[Rimini|Riminija]] v Italiji zbil avtomobil.<ref>{{Navedi splet|url=https://eu.usatoday.com/story/sports/motor/2017/05/17/superbike-race-nicky-hayden-hit-by-car-bicycle-italy/101803180/|title=American Superbike rider Nicky Hayden hit by car while cycling|date=17. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=USA TODAY|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210611031303/https://eu.usatoday.com/story/sports/motor/2017/05/17/superbike-race-nicky-hayden-hit-by-car-bicycle-italy/101803180/|url-status=dead}}</ref> Hayden je kolesaril sam, do nesreče pa je prišlo okoli 14. ure po srednjeevropskem poletnem času. Zgodaj zjutraj tistega dne je tekel s Kevinom Schwantzom, ki ga je tudi povabil, da bi popoldne kolesaril z njim vendar je Schwantz odklonil saj ni imel kolesa pri roki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gpone.com/en/2017/05/22/sbk/schwantz-sensational-revelation-i-should-have-been-riding-with-hayden.html|title=SBK, Schwantz, sensational revelation: "I should have been riding with Hayden''|date=22. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=GP One|publisher=|last=|first=}}</ref> Zgodaj popoldne je Hayden na kratko kolesaril s prijateljem Denisom Pazzaglinijem. Njuna skupna fotografija je tudi zadnja Haydenova fotografija na [[Instagram|Instagramu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/BUKolt_jeNM/|title=Nicky Hayden's Final Instagram Photo|date=|accessdate=5. 9. 2019|website=Instagram|publisher=|last=|first=}}</ref> Do nesreče je prišlo na križišču cest Ca' Raffaelli in Tavoleto v Misanu Adriatico. Hayden je potoval zahodno po cesti Ca' Raffaelli, ko je naletel na avtomobil peugeot 206 CC, ki je zapeljal na ulico, da bi prečkal ulico Tavoleto. Po poročanju italijanskega časnika ''La Gazzetta dello Sport'' je hišna nadzorna kamera, nameščena nekaj metrov stran od križišča, posnela celotno nesrečo. Hayden se očitno ni zaustavil pred stop znakom in ga je verjetno zmotil njegov [[iPod]], ki so ga preiskovalci našli na kraju nesreče.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gazzetta.it/Moto/moto-GP/22-05-2017/hayden-emerge-video-cause-incidente-200476164367.shtml|title=Hayden, spunta un video sull'incidente: non si sarebbe fermato allo stop (Hayden, a video about the accident surfaces: he didn't halt at a stop sign )|date=22. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=Gazzetta|publisher=|last=|first=}}</ref> Voznik avtomobila je izjavil, da je bil na poti na delo, ko je Hayden prevozil znak stop in se nenadoma pojavil pred njim. Trčenju se ni mogel izogniti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.todocircuito.com/noticias/14652-atropello-nicky-hayden-italia.html|title=El conductor que arrolló a Hayden asegura que éste se saltó un STOP y no pudo hacer nada|date=19. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=Todocircuito|publisher=|last=|first=}}</ref> Hitrost avtomobila ni bila znana, vendar je bil trk Haydena z vetrobranskim steklom dovolj močan, da ga je popolnoma razbil in padel čez avtomobilsko streho. Njegovo kolo so našli v bližnjem jarku s počenim okvirjem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gpone.com/en/2017/05/17/sbk/nicky-hayden-the-photos-of-the-terrible-accident.html|title=SBK, Nicky Hayden, The photos of the terrible accident|date=17. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=GP One|publisher=|last=|first=}}</ref> Občinska policija iz [[Riccione|Riccioneja]] je v preiskavo vključila tudi videoposnetek nesreče, o ugotovitvah pa so nameravali poročati julija istega leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gpone.com/en/2017/05/22/sbk/nicky-hayden-accident-shocking-video-emerges.html|title=SBK, Nicky Hayden accident, shocking video emerges|date=22. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=GP One|publisher=|last=|first=}}</ref> Hayden je bil s hudimi poškodbami odpeljan v bolnišnico v Rimini, nato pa so ga zaradi možnosti operacije premestili na glavni travmatološki oddelek bolnišnice Maurizio Bufalini v [[Cesena|Ceseni]]. Poškodbe so bile tako hude, da ga niso dali v umetno [[Koma|komo]] in ga niso operirali. Ali je bil Hayden v zadnjih dneh sploh pri zavesti ali v naravni komi ni znano.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.roadracingworld.com/news/nicky-hayden-earl-hayden-decries-fake-news/|title=Nicky Hayden: Earl Hayden Decries Fake News|date=19. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=Road Racing World|publisher=|last=Ulrich|first=John}}</ref> Obseg Haydenovih poškodb je bil opisan kot politravma, ki je vključevala hudo travmatično poškodbo možganov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.skynews.com.au/|title=MotoGP star Hayden dies after bicycle crash|date=23. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=Sky News Australia|publisher=|last=|first=}}</ref> Utrpel je tudi zlom stegnenice, zlom medenice in več zlomov vretenc. Zaradi poškodb je bil nameščen na oddelek intenzivne nege, kjer je dobival življenjsko podporo z aparatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.repubblica.it/sport/vari/2017/05/17/news/superbike_hayden_investito_in_bici_e_in_gravi_condizioni-165666368/|title=Superbike, Hayden investito in bici: danno cerebrale preoccupante|date=17. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=La Repubblica|publisher=|last=|first=}}</ref> Pet dni po nesreči in brez znakov okrevanja je Hayden 22. maja 2017 umrl v bolnišnici.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.repubblica.it/sport/vari/2017/05/22/news/hayden_morte_incidente-165755786/|title=Hayden non ce l'ha fatta: il pilota è morto dopo 5 giorni di coma|date=22. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=La Repubblica|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/sport/2017/may/22/nicky-hayden-dies-bike-crash-motogp-superbikes|title=Nicky Hayden, former MotoGP world champion, dies five days after bike crash|date=22. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=The Guardian|publisher=|last=Lutz|first=Tom}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.motofire.com/2017/05/official-statement-nicky-hayden-died-injuries/|title=Official Statement: Nicky Hayden has died from his injuries|date=22. 5. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=Moto Fire|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190905063903/https://www.motofire.com/2017/05/official-statement-nicky-hayden-died-injuries/|url-status=dead}}</ref> Star je bil 35 let. Septembra 2017 so objavili rezultate preiskave nesreče.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.revzilla.com/common-tread/italian-officials-release-report-on-fatal-nicky-hayden-crash|title=Italian officials release report on fatal Nicky Hayden crash|date=28. 9. 2017|accessdate=5. 9. 2019|website=Revzilla|publisher=|last=Gardiner|first=Mark}}</ref> Poročilo je 70 % krivde za nesrečo pripisalo vozniku avtomobila, 30 % pa Haydenu. Voznik avtomobila naj bi vozil približno 73 km/h v območju z najvišjo dovoljeno hitrostjo 50 km/h. Znakov zaviranja pred trčenjem niso našli. Hayden je vozil s hitrostjo 20 km/h in je zapeljal v križišče brez upoštevanja znaka stop. == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam svetovnih prvakov v motociklizmu]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Nicky Hayden}} * {{official|https://nickyhayden.com/}} * {{sports links}} {{start box}} {{s-sports}} {{succession box|title= Prvak [[MotoGP]] |before= [[Valentino Rossi]]|years=[[Svetovno prvenstvo v motociklizmu sezona 2006|2006]]|after= [[Casey Stoner]]}} {{end box}} {{MotoGPprvaki}} {{MotoGP legende}} {{Repsol Honda}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Hayden, Nicky}} [[Kategorija:Motociklistični dirkači]] [[Kategorija:Ameriški dirkači]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] 46h127aka9632oz7zy5bepns1tptybs 0 443584 6689419 6631743 2026-06-14T22:41:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689419 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Matara | official_name = City of Matara |native_name = {{lang|si|මාතර}}<br />{{lang|ta|மாத்தறை}} | nickname = Mathota |settlement_type = mesto |image_skyline= Sri Lanka Photo197.jpg |image_caption= obala Matare |pushpin_map = Šrilanka | latd = 5 | latm = 58 | lats = | latNS = N | longd = 80 | longm = 30 | longs = | longEW = E |mapsize = |map_caption = Lega mesta na Šrilanki |coordinates = |subdivision_type = država |subdivision_name = {{zastava|Šrilanka}} |subdivision_type1 = pokrajina |subdivision_type2 = okrožje |subdivision_name1 = Južna pokrajina |subdivision_name2 = Matara |leader_title = |leader_name = |area_total_km2 = 13 |area_urban_km2 = |population_total = 43.225 |population_as_of = 2005 |population_footnotes = |population_density_km2 = |population_metro = |elevation_m = 2 |established_title = |established_date = |postal_code_type = pošta |postal_code = 81000 |area_code = 041 |website = |timezone = [[Sri Lanka Standard Time|SLST]] |utc_offset = +5:30 |timezone_DST = |utc_offset_DST = }} '''Matara''' ({{jezik-si|මාතර}}, {{jezik-ta|மாத்தறை}}, izvorno Mahathota) je veliko mesto na Šrilanki na južni obali Južne pokrajine, 160 km od [[Kolombo|Kolomba]]. Je glavno komercialno središče in upravno središče okrožja Matara.<ref>[http://www.tripwiser.com/trip_destination-Matara_Sri_Lanka?itiNodeId=8a8c80fe18ab78760118ad7b7f6c4de8&eType=site ''Trip destination Matara Sri Lanka'']</ref> Decembra 2004 je mesto močno prizadel [[potres v Indijskem oceanu (2004)|potres v Indijskem oceanu]] je mesto in posledični cunami. Matara je eno glavnih prometnih središč v državi. Skozi mesto poteka cesta A2. Od marca 2014 je tukaj tudi južni zaključek druge faze južne avtoceste E01. == Zgodovina == Matara zgodovinsko pripada območju, ki se je imenovalo Kraljestvo Ruhuna, ki je bilo eno od treh kraljestev na Šrilanki (Thun Sinhalaya තුන් සිංහලය). Mesto se je prej imenovalo Mahathota. Skozi teče reka Nilwala, ki jo na širokem območju prečkajo trajekti. Zato se je mesto imenovalo Maha Thota, kar izhaja iz sanskrtske besede Maha Theertha in pomeni 'velik trajekt'. Po Thotagamuwe Sri Rahula Therijevem ''Paravi Sndesaya'' je kralj Weerabamapanam zgradil Mataro kot glavno mesto in ga poimenoval "Mapatuna". Tempelj sredi mesta so tudi zgradili stari kralji in zdaj je to zelo priljubljeno svetišče med [[budizem|budisti]] na tem območju. V 16. in 18. stoletju sta mestu vladali [[Portugalski imperij|Portugalska]] in [[Nizozemska]]. Leta 1672 so Portugalci mesto imenovali "Maturai", kar pomeni velika trdnjava. To je bila morda napačna izgovorjava Thurai, ki je tamilska beseda za 'trajekt'. Sedanje ime Matara pa se je v zadnjih treh stoletjih uporabljalo za povezavo mesta z reko Nilwala. [[File:Weherahena.jpg|left|thumb|Tempelj Weherahena]] Leta 1756 je Nizozemska zasedla Obmorsko pokrajino in jo razdelila na štiri upravna območja - Sabaragamuwa, Sath Korle, Sathara Korele in Matara. Od tega je območje Matara pokrivalo največje območje (predvsem celotno Južno pokrajino do reke Kalugange). Kralj Dharmapala, ki jo je dal Nizozemcem je omenil to območje okrožje Matara od Kotteja do reke Walawe Ganga. Leta 1760 so trdnjave uspešno napadle sile [[Kandijsko kraljestvo|Kandijskega kraljestva]]. Matara je bila v rokah Singalcev skoraj eno leto. Leta 1762 so Nizozemci ponovno zasedli trdnjavo Matara, brez kakršnega koli pomembnega upora. Druga najpomembnejša nizozemska utrdba na območju je bila [[utrdba Galle]] in poveljniška baza za nekaj notranjih utrdb. Leta 1796 je bila utrdba slovesno predana Britancem. Nizozemska in angleška kultura in arhitektura sta še vedno vidna na celotnem območju. Svetilnik pri Dondra Head je zgradila Nizozemska in velja za enega najlepših in najstarejših svetilnikov na Šrilanki. V mestu sta tudi dve utrdbi, Matara in Star, ki so ju zgradili Nizozemci. Drugi pomembni kolonialni objekti so cerkev sv. Marije in trg v Nupe Junction Najbolj znana misleca, ki sta živela na tem območju, sta Kumaratunga Munidasa in Gajaman Nona. Etnična večina v Matari so [[Singalci]]; v 16. in 17. stoletju so na to območje prišli [[Mavri]] kot trgovci iz Arabije. Danes njihovi potomci mirno sobivajo s Singalci kot etnična manjšina. == Zanimivosti == [[File:Islet in Matara.jpg|thumb|Parevi Dupatha v Matari]] [[File:Wewurukannala Vihara, Sri Lanka.jpg|thumb|Samostan Wewurukannala Viharaya]] * Parey Dewa (skala in voda) ali tempelj Paravi Dupatha je relativno sodoben budistični tempelj na otoku Pigeon (majhen otok v morju) pred mestom. Naj vodi elegantna brv – [[most s poševnimi zategami]], ki je bil zgrajen leta 2008 (nadomestil je starejši most, ki je bil podrt v cunamiju leta 2004). Zaradi vplivov slane vlage in očitne slabe izvedbe so kabli zelo korodirani in nekateri praktično nenosilni (stanje marec 2018). Tempelj je postavljen v privlačne vrtove s številnimi kipi [[Buda|Bude]] in replikami domnevnega odtisa, ki se nahaja na [[Adamov vrh|Adamovem vrhu]]. * Tempelj Weragampita Rajamaha Viharaya * Matara Bodhiya, budistični tempelj, ki je kraj svetega figovca. * Utrdba Matara / obzidje, ki ga je leta 1560 zgradila Portugalska in so jo Nizozemci znova zgradili leta 1640 po zajetju Galleja. [[Utrdba]], ki je sestavljena iz velikega kamnitega [[obzidje|obzidja]], zaseda [[rt]], ki ločuje laguno reke Niwala in ocean. * Nizozemska reformirana cerkev je bila zgrajena v okrožju Matara leta 1706. Bila je preurejena leta 1767 po obnovi utrdbe leta 1762. <ref>{{navedi splet |url=http://www.wolvendaal.org/churches-monuments/matara-church |title=The Matara Church |publisher=Wolvendaal Foundation |accessdate=15 August 2014 |archive-date=2014-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140716103302/http://wolvendaal.org/churches-monuments/matara-church |url-status=dead }}</ref> * Utrdba Star je na zahodni ali kopenski strani reke Nawali. Utrdbo so zgradili Nizozemci zaradi upora leta 1761, da bi zaščitili glavno utrdbo pred napadi iz reke. Gradnja edinstvene zvezdaste utrdbe je bila končana leta 1765. * Trg Old Nupe so Nizozemci zgradili leta 1784, približno 3,2 km izven utrdbe Matara. <ref>{{navedi novice|url=http://www.sundayobserver.lk/2002/03/24/fea06.html|title=The historic tale of Matara|last=Punchihewa|first=Gamini G.|publisher=Sunday Observer|date=24 March 2002|accessdate=15 August 2014|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924111722/http://www.sundayobserver.lk/2002/03/24/fea06.html|url-status=dead}}</ref> * Cerkev svete Marije stoji ob Beach Road. Datum na vratih (1769) se nanaša na rekonstrukcijo po uporu leta 1762. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category| Matara, Sri Lanka}} * [https://web.archive.org/web/20150621021556/http://viki.lk/matara Matara in Viki.lk] * [https://www.lonelyplanet.com/sri-lanka/the-south/matara Matara v Lonely Planet]] [[Kategorija:Geografija Šrilanke]] {{normativna kontrola}} hf3mkazxi7ffstxn206vzhtto72few9 0 444435 6689422 6533210 2026-06-14T23:08:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689422 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Matjaž Mulej''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]] in [[univerzitetni profesor]] * [[20. januar]] [[1941]], [[Maribor]]. Prof. dr. Matjaž Mulej je [[zaslužni profesor]] teorije sistemov in inovacij [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]. Vso svojo poklicno pot je deloval kot [[redni profesor]] in znanstveni sodelavec na [[Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru|Inštitutu za podjetništvo in management malih podjetij]]. V letih od 1987 do 1991 je bil [[Dekan (šolstvo)|dekan]] [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|Ekonomsko-poslovne fakultete]] in prorektor Univerze v Mariboru. Doslej je bil mentor 44 [[Magister|magistrom]] in 19 [[Doktorat znanosti|doktorjem znanosti]], nekaj nadaljnjih pa je v teku.<ref name=":0" /> Redni profesor je postal pri 42 letih, zaslužni pa pri 60 letih. Objavil in uredil je več kot 60 knjig in zbornikov ter čez 1700 del v več kot 40 deželah in doprinesel bogat prispevek z delom v šestih državah.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.epfip.uni-mb.si/o-institutu/tim/matjaz-mulej/|title=Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij - GEM, EPF, raziskave {{!}} Matjaž Mulej|accessdate=2018-01-21|website=www.epfip.uni-mb.si|language=sl}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> 15 semestrov je bil gostujoči profesor in raziskovalec v tujini, med drugim na [[Univerza Cornell|Univerzi Cornell]] v [[Ithaca, New York|Ithaci]], [[New York (zvezna država)|New York]] v [[ZDA]], krajša gostovanja in občasna predavanja pa je imel na približno 50 različnih univerzah na vseh celinah. Redno sodeluje z [[Univerza v Ljubljani|Univerzami Ljubljani]], [[Univerza v Celovcu|Celovcu]], [[Univerza v Gradcu|Gradcu]] in na [[Univerza na Primorskem|Primorskem]], občasno z [[Univerza v Novi Gorici|Univerzo v Novi Gorici]], [[Univerza v Zagrebu|v Zagrebu]], [[ANSTED Penang,|ANSTED, Penang,]] [[Malezija]], [[Državno transportno univerzo Novosibirsk]], [[Rusija]], itd.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.fos-unm.si/media/pdf/matjaz_mulej_predstavitev.pdf|title=FOS UNM - ddr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Je nekdanji (2006-2010) predsednik [[Mednarodna federacija za sistemsko raziskovanje|IFSR]] (Mednarodne federacije za sistemsko raziskovanje) s 36 asociacijami članicami in članstvom na vseh celinah ter član treh mednarodnih [[Akademija znanosti in umetnosti|akademij znanosti in umetnosti]] ([[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Salzburg]], [[Akademija znanosti in umetnosti Pariz|Pariz]], [[Avstrijska akademija znanosti|Dunaj)]], v tisti za sistemske in kibernetske znanosti predsednik. Je tudi član več uredniških odborov revij in konferenc, med drugim skoraj vseh 30 konferenc PODIM, vseh 9 konferenc STIQE in vseh 5 konferenc IRDO.<ref name=":1" /> Matjaž Mulej je znan tudi kot aktiven športnik in sicer dvakratni jugoslovanski prvak v tenisu in več kot 35 let športni funkcionar.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sdh.si/doc/Aktualno/CV%20predavateljev%20za%2016_%20izob.pdf|title=Sloveski državni holding - Matjaž Mulej|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Za svoje življenjsko pedagoško in znanstveno raziskovalno delo na področju ekonomske znanosti in inovacijskega menedžmenta je v letu 2013 prejel naziv [[Častni občani Mestne občine Maribor|častni občan Mestne občine Maribor]].<ref>{{Navedi novice|url=https://maribor24.si/lokalno/castni-obcan-maribora-postal-matjaz-mulej/|title=Častni občan Maribora postal Matjaž Mulej|date=2013-10-21|newspaper=maribor24.si|accessdate=2018-01-21|language=sl-SI|archive-date=2018-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20180121184349/https://maribor24.si/lokalno/castni-obcan-maribora-postal-matjaz-mulej/|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[Univerza v Mariboru]] * [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|Ekonomsko-poslovna fakulteta]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mulej, Matjaž}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Predavatelji na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Dekani Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Častni občani Mestne občine Maribor]] dmrwh7geu1onufvgzkofyq5iox0axqh 0 448534 6689254 6256013 2026-06-14T15:51:02Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6689254 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Srebrni koreselj | image = Carassius gibelio 2008 G1.jpg | taxon = Carassius gibelio | display_parents = 3 | authority = ([[Marcus Elieser Bloch|Bloch]], 1782) | synonyms = {{species list |Carassius auratus gibelio |(Bloch, 1782) |Carassius auratus gibelio natio vovkii |Johansen, 1945 |Carassius bucephalus |Heckel, 1837 |Carassius ellipticus |Heckel, 1848 |Carassius vulgaris kolenty |Dybowski, 1877 |Carassius vulgaris ventrosus |Walecki, 1863 |Cyprinus gibelio |Bloch, 1782}} | synonyms_ref = <ref>{{cite WoRMS |author= Bailly, Nicolas|year= 2008|title= ''Carassius gibelio'' (Bloch, 1782) |id= 234033 |access-date=27 September 2023}}</ref> }} '''Srebrni koreselj''' ali '''babuška''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Carassius gibelio''''') je [[ribe|riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravi krapovci|pravih krapovcev]]. ==Opis== Srebrni koreselj je riba z visokim, bočno močno stisnjenim [[telo|telesom]], pokritim z velikimi [[luske|luskami]]. V dolžino doseže med 10 in 35 cm. Luske so večje kot pri [[navadni koreselj|navadnem koreslju]], ob [[pobočnica|pobočnici]] pa poteka med 27 in 32 lusk. Običajno je srebrne barve, ki ima včasih zlat pridih.<ref name=NatureGate>{{navedi splet |url=http://www.luontoportti.com/suomi/en/kalat/prussian-carp |title=Prussian carp: ''Carassius gibelio'' |publisher=NatureGate |accessdate=14. decembra 2013}}</ref> Srebrni koresej je sprva poseljeval počasi tekoče vode in jezera v Sibiriji, od tam pa so ga kasneje zanesli drugam. Danes tako poseljuje jezera, bajerje in počasi tekoče reke Evrope, Azije in Severne Amerike.<ref>http://www.fishbase.org/summary/Speciessummary.php?id=6376</ref><ref>{{navedi splet|url=http://data.gbif.org/species/13526500 |title=Data Use Agreement - GBIF Portal |publisher=Data.gbif.org |date=2007-02-22 |accessdate=2010-07-29}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.frammandearter.se/0/2english/pdf/Carassius_gibelio.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-05-10 |archive-date=2010-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100812013847/http://www.frammandearter.se/0/2english/pdf/Carassius_gibelio.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.nobelonline.net/UserFiles/File/10dbostanci.pdf |title=Nobel International Journals |publisher=Nobelonline.net |date=2010-01-01 |accessdate=2010-07-29 }}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=April 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{cite journal |url=http://www.springerlink.com/content/g84712566p843587/ |title=Journal Article |publisher=SpringerLink |date= |accessdate=2010-07-29 |doi=10.1023/A:1020604905154 |volume=38 |journal=Russian Journal of Genetics |pages=1176–1180 |archive-date=2019-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190701195024/https://link.springer.com/article/10.1023%2FA%3A1020604905154 |url-status=dead }}</ref> Marsikje je postal [[invazivna vrsta]]. V glavnem se prehranjuje z [[ličinka|ličinkami]] vodnih [[žuželke|žuželk]] in drugimi [[nevretenčarji]] za katerimi rije po [[mulj]]u. Del njegove prehrane so tudi [[alge]] in vodni [[plankton]]. ==Sklici== {{Reflist}} ==External links== *{{commons category-inline}} {{Taxonbar|from=Q725983}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Pravi krapovci]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1782]] [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Ribe Severne Amerike]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] m8unkya0dk3qr1sqwp3yn107ltp1d9t 0 448535 6689255 4990411 2026-06-14T15:51:27Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6689255 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Srebrni koreselj]] {{R from scientific name|fish}} rbpy5iz21c3menq0qahoxmsdae8o6f7 0 451138 6689410 6105544 2026-06-14T21:53:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689410 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Marjan Bunič''', slovenist, glasbenik in radijski napovedovalec, * [[1964]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Po diplomi na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]], smer slovenščina in [[pedagogika]], je več kot dvajset let deloval kot učitelj [[Slovenščina|slovenščine]] na osnovni ter kasneje tudi na srednji šoli. Kmalu ga je pot zanesla v [[Mediji|medijske]] vode: kot voditelj na številnih slovenskih televizijskih postajah ([[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija]], [[TV3]], [[Kanal A]] ...) je vodil oddaje, kvize, dobrodelne prireditve, koncerte ipd. Svoj glas posoja tudi likom v risankah, animiranih filmih in oglasnih sporočilih. Dolga leta se ukvarja tudi z glasbo, predvsem kot vokalist v skupinah [[Sistem]], [[Alfa in Omega]], [[Skupina Gloria|Gloria]].<ref>{{Navedi splet|title=DOMOV|url=http://skupinagloria.si/|website=Vokalna skupina Gloria|accessdate=2019-07-02|language=sl-SI|archive-date=2019-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190702122921/http://skupinagloria.si/|url-status=dead}}</ref> Posnel je tudi nekaj lastnih skladb. Je pogost član igralskih ansamblov amaterskih predstav in slovenskih [[Muzikal|muzikalov]]. Zaposlen je kot moderator na [[Radio Ognjišče|Radiu Ognjišče]].<ref>{{Navedi splet|title=Bog se nas je dotaknil!|url=http://radio.ognjisce.si/sl/112/utrip/2854/|website=radio.ognjisce.si|accessdate=2019-07-02|first=Radio|last=Ognjišče}}</ref> Leta 2016 je sodeloval pri [[Sinhronizacija filmov|sinhronizaciji]] filma Vaiana: Iskanje bajeslovnega otoka, kjer je sinhroniziral Tamatoa. == Vloge v muzikalih == {| class="wikitable" |+ !Muzikal !Vloga |- |[[Ljubim te – spremeni se!]] | |- |[[Cvetje v jeseni (muzikal)|Cvetje v jeseni]] |Boštjan |- |[[Mamma Mia! (muzikal)|Mamma mia!]] |Harry |- |[[Veronika Deseniška (muzikal)|Veronika Deseniška]] |Herman II. Celjski |- |[[Vesna (muzikal)|Vesna]] |Kosinus |- |[[Butalci (film)|Butalci]] |Župan Mihcati Kimpež |- |[[Nune v akciji (muzikal)|Nune v akciji]] |Sestra Amnezija<ref>{{Navedi splet|title=Nune v akciji - SiTi Teater BTC|url=https://www.sititeater.si/gostujoce-predstave/nune-v-akciji/|website=www.sititeater.si|accessdate=2019-07-02|archive-date=2019-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190702122922/https://www.sititeater.si/gostujoce-predstave/nune-v-akciji/|url-status=dead}}</ref> |} == Sklici == <references />{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bunič, Marjan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Slovenski radijski voditelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Bunič, Marjan]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Bunič, Marjan]] fys16spqyanm764e6s382hs3ebqybsw 0 451425 6689239 6506075 2026-06-14T15:33:09Z ~2026-34644-93 261613 6689239 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sabile | other_name = | settlement_type = Mesto | image_shield = Sabile gerb.png | shield_size = | image_flag = Flag of Sabile.png | flag_size = | image_skyline = SabilenoVinakalna.JPG | imagesize = | image_caption = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Latvia}} | subdivision_type1 = [[Občina]] | subdivision_name1 = Talsi | established_title = Mestne pravice | established_date = 1917 | pushpin_map = Latvija | pushpin_label_position = above | pushpin_mapsize = 300 | pushpin_map_caption = Položaj v Latviji |label = |latd=57|latm=03|lats=00 |latNS=N |longd=22|longm=35|longs=00 |longEW=E | nickname = | leader_title = [[Župan]] | leader_name = Zigmunds Brunavs | blank_name_sec1 = Število članov občinskega sveta | blank_info_sec1 = 9 | area_total_km2 = 4.34 | area_water_km2 = 0.1 | area_land_km2 = | area_metro_km2 = | elevation_m = | population_total = 1642 | population_metro = | population_density_km2 = 742 | population_density_metro_km2 = | postal_code_type = [[Poštna številka]] | postal_code = LV-3294 | area_code_type = Klicna številka | area_code = +371 632 | timezone1 = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset1_DST = +3 }} '''Sabile''' ([[Latvijščina|latvijsko]] ''Sabile'', [[Ruščina|rusko]] ''Сабиле'') je [[Mesto|mesto]] v občini [[Talsi]], v [[Latvija|Latviji]]. Leta 2016 je mesto štelo 1.642 prebivalcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/statistika/IRD2016/ISPV_Pasvaldibas_iedzivotaju_skaits_pagasti.pdf |title=''Latvijas iedzīvotāju skaits pašvaldībās pagastu dalījumā'' |accessdate=2018-07-27 |archive-date=2016-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161020093133/http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/statistika/IRD2016/ISPV_Pasvaldibas_iedzivotaju_skaits_pagasti.pdf |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Sabile se prvič omenja v [[Kronika|kronikah]] leta [[1253]]. Od [[14. stoletje|14. stoletja]] do [[16. stoletje|16. stoletja]] je kraj predstavljal [[Grad|grad]] [[Livonski red|Livonskega reda]] z vasjo v bližini gradu. Sabilė je postal mesto leta [[1917]].<ref>{{navedi splet|title=Sabile and Abava Rural Territory|url=http://www.sabile.lv/information-in-english/sabile-and-abava-rural-territory/|website=Sabile un Agavas pagasts|publisher=Sabiles pilsēta un Abavas pagasts|accessdate=28 December 2015|date=2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151217213959/http://www.sabile.lv/information-in-english/sabile-and-abava-rural-territory/|archivedate=17 December 2015|df=}}</ref> Grad Sabile, ki je bil središče okrožja od [[10. stoletje|10. stoletja]] do [[13. stoletje|13. stoletja]], leži nad mestom Sabile in dolino reke [[Abava|Abave]]. == Zgodovina vinogradništva == [[Vinograd|Vinogradi]] v Sabileju so najbolj severni vinograd na svetu, registrirani v [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]]. .<ref>{{navedi knjigo|last1=Matthews|first1=Peter|last2=Dunkley McCarthy|first2=Michelle|last3=Young|first3=Mark|title=The Guinness Book of Records|date=1994|publisher=Facts on File|page=52}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Winemaking in Latvia - challenging but not impossible|url=http://www.lsm.lv/en/article/societ/society/winemaking-in-latvia-challenging-but-not-impossible.a139152/|website=eng.lsm.lv|publisher=Latvian Public Broadcasting English-language service|accessdate=4 January 2017|date=27 July 2015}}</ref> Tradicija vinarstva v Sabileju sega v [[14. stoletje]]. Sabile Vinski hrib (''Sabines Vina kalns'') je vinograd v Sabileju. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.visit.sabile.lv/sabiles-vina-kalns/ |title=arhivska kopija |accessdate=2018-07-27 |archive-date=2018-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180625003045/http://www.visit.sabile.lv/sabiles-vina-kalns/ |url-status=dead }}</ref> Predstavlja simbol Sabileja, saj je [[Grozdje|grozdje]] upodobljeno v [[Grb|grbu]] mesta Sabilea. Vinski hrib Sabile je bil dvakrat oblikovan. Prvič so vino proizvajali v Livonskem obdobju (od 14. stoletja), v drugo je bil [[1936]] je bilo popolnoma obnovljen. V 14. stoletju so se z vinogradništvom ukvarjali vzdolž bazena Venta, ki se je razširilo na Sabile, saj se je izkazalo, da je [[Mikroklima|mikroklima]] posebej primerna za pridelavo [[Vinska trta|vinske trte]]. Pomembnost vinogradov Sabile dokazuje tudi dejstvo, da je župan Livonskega reda Valter von Pletenberg med trgatvijo ostal v Sabileju. Med vojaškimi spopadi je bilo vino dostavljeno v [[Vojvodina|vojvodstvo]] Luksemburg. Od leta [[1936]] do [[1938]] so organizirali Raziskovalno postajo na Vinskem hribu, ki je obnovila vinograde na Vinskem hribu pod vodstvom Karla Ulmanisa. Uredili so 2800 metrov teras in posadili več kot 20 sort vinske trte ali 1350 vinskih trsov. S porabo [[Vino|vina]] in grozdja so želeli v Sabile privabiti turiste in povečati dohodek mesta. Pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je trgatev znašala štiri tone. Med vojno je bil del zasajenih vin izgubljen. Agronomistka Spodra Berzina je s pomočjo Raziskovalne postaje ponovno obnovila planino in je pripomogla k vpisu v Guinnessovo knjigo rekordov. Do leta 1955 je posadila 1500 sadik, skupaj 36 sort. V zgodnjih in srednjih šestdesetih letih se je grozdje Sabiles prodajalo v lokalni trgovini. Vendar pa je na začetku reorganizacije v šestdesetih letih Raziskovalna postaja zavrnila vodenje Vinskega hriba. Kasneje Vinskega hriba ni nihče upravljal. S pomočjo navdušenih študentov je Uldis Zommers začel ponovno graditi vinsko gorico Sabile leta [[1989]], vendar se je poleti leta [[1992]] po odhodu Ulde Zommer ustavil razvoj Vinskega hriba Sabile. Jeseni istega leta je Janis Berzins sprejel delo vinarja mestnega sveta Sabile. 27. aprila 1995 je nekdanji latvijski [[Predsednik|predsednik]] [[Guntis Ulmanis]] obiskal Sabile Vinsko goro. V spomin na ta obisk so posadili jabolčno drevo ob vznožju hriba. Ministrica za kmetijstvo Republike Latvije Martins Roze je 18. junija 2003 podpisala dokument, s katerim je Ministrstvo za kmetijstvo Republike Latvije umaknilo lastninske pravice na Vinski gori v korist takratnega občinskega sveta Sabile. Tu pridelujejo mnoge avtohtone sorte grozdja, med njimi Paula Sukatnieka, Gunvalda Vēsmiņa in Antana Gaiļuna. Od poletja [[1999]] v Sabileju praznujejo praznik Sabile vina. Po podatkih [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] (FAO) iz leta [[2014]] so v Latviji pridelali 2.450 tisoč tona vina <ref name=fao2013>{{navedi splet |url=http://faostat3.fao.org/download/Q/QD/E |title=Wine production (tons) |publisher=Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo |page=1 |date=6 October 2015 |accessdate=8 October 2015 |archive-date=2016-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161010090322/http://faostat3.fao.org/download/Q/QD/E |url-status=dead }}</ref>. Večina te proizvodnje izvira iz področja Sabileja. == Galerija == {| border=1 cellspacing=5 style="border-collapse: collapse;" |- align=center | [[Slika:Sabiles sinagoga 2005 06.jpg|250px]]<br />Nekdanja sinagoga v Sabileju, danes Muzej sodobne umetnosti. | [[Slika:SabileBaznica.JPG|150px|Zastava]]<br />Luteranska cerkev v Sabileju. | [[Slika:Sabile weinberg.jpg|150px]]<br />Vinogradi v Sabileju. | &nbsp; |} == Glej tudi == * [[Latvija]] == Sklici == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Latviji]] 2huui3lu6o0jip8z67zroy1gx5ki8bw 100 455470 6689444 6648577 2026-06-15T04:32:34Z Yerpo 8417 +/-5 6689444 wikitext text/x-wiki ''Iz [[Posebno:NoveStrani|zadnjih člankov]] s področja biologije:''<!-- Dodaj nove vnose na vrh, hkrati prestavi isto število najstarejših v arhiv --> [[slika:Lquintus released.jpg|right|100px|''Leptochilus quintus'', samec]] * ... lahko več vrst '''[[Rečne babice|rečnih babic]]''' hodi s [[plavut]]mi, podobno kot štirinožni kopenski vretenčarji; * ... [[oko]] napolnjuje '''[[prekatna vodka]]'''; * ... skoraj vsi danes živeči [[vretenčarji]] spadajo med [[čeljustniki|čeljustnike]]; * ... je jamski [[skakači (členonožci)|skakač]] vrste '''''[[Oncopodura jugoslavica]]''''' razširjen po večjem delu zahodnega [[Balkan]]a, a gre morda za kompleks [[vrsta (biologija)|vrst]]; * ... encim '''[[gama-glutamilna transpeptidaza]]''' sodeluje pri prenosu [[aminokislina|aminokislin]] skozi [[Celična membrana|celično membrano]]; * ... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? jx9k8n8o7bmbif3jpisl8nioiofct8d 0 458936 6689192 6679546 2026-06-14T14:32:26Z Erardo Galbi 166658 /* Novi svet: Amerike */ Tipkarski škrat 6689192 wikitext text/x-wiki [[File:Cantino planisphere (1502).jpg|thumb|right|upright=1.35|''Cantino planisphere 1502'', najzgodnejši preživeli izris, ki prikazuje raziskovanje Kolumba v Srednjo Ameriko, Corte-Reala v Novo Fundlandijo, Vasco da Gama v Indijo in Pedra Álvaresa Cabrala v Brazilijo. Prikazana je črta po Tordesiljski pogodbi, Biblioteca Estense, Modena]] '''Doba odkritij''' ali '''doba raziskovanj''' (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije. Označuje tudi vzpon obdobja razširjenega sprejemanja [[kolonializem|kolonializma]] in [[Merkantilizem|merkantilizma]] v Evropi kot nacionalnih politik. V tem obdobju so jih odkrili številni, doslej neznani Evropejci, čeprav jih je večina že bila naseljena. Z vidika nekaterih neevropejcev, kot so npr. [[Azteška civilizacija|Azteki]], je doba velikih odkritij zaznamovala prihod napadalcev s prej neznanih celin. Za večino drugih ljudstev, ki so jih Azteki tiranizirali, je prihod Špancev prinesel olajšanje. Globalno raziskovanje se je začelo s [[Portugalsko pomorsko raziskovanje|portugalskimi odkritji]] atlantskih [[arhipelag]]ov [[Madeira|Madeire]] in [[Azori|Azorov]] leta 1419 in 1427, afriške obale po letu 1434 in [[Začimbna pot|morske poti]] v [[Indija|Indijo]] leta 1498; in Kastiljske krone (Španija), čezatlantska potovanja [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]] v Ameriko med letoma 1492 in 1502 ter prvim obplutjem sveta v letih 1519–1522. Ta odkritja so privedla do številnih pomorskih ekspedicij preko [[Atlantik]]a, [[Indijski ocean|Indijskega]] in [[Tihi ocean|Tihega oceana]] ter kopenskih odprav v Amerikah, Aziji, Afriki in Avstraliji, ki so se nadaljevale v poznem 19. stoletju in končale z raziskovanjem polarnih regij v 20. stoletju. Evropsko raziskovanje tujine je privedlo do vzpona globalne trgovine in evropskih kolonialnih imperijev, s stikom med starim svetom (Evropa, Azija in Afrika) ter [[Novi svet|Novim svetom]] (Ameriki in Avstraliji), ki je ustvaril [[Kolumbovska izmenjava|kolumbovsko izmenjavo]], širok prenos rastlin, živali, hrane, človeških populacij (vključno s sužnji), nalezljivih bolezni in kulture med vzhodno in zahodno poloblo. To je predstavljalo eno najpomembnejših svetovnih dogodkov na področju ekologije, kmetijstva in kulture v zgodovini. Doba odkritij in poznejše evropsko raziskovanje je omogočilo globalno kartiranje sveta, kar je privedlo do stika z novimi svetovnimi nazori in oddaljenimi civilizacijami, hkrati pa je vodilo k širjenju bolezni, ki so zdesetkale prebivalstvo, ki prej ni bilo v stiku z Evrazijo in Afriko ter zasužnjevanje, izkoriščanje, vojaško osvajanje in gospodarsko prevlado Evrope in njenih kolonij nad avtohtonimi prebivalci. Omogočila je tudi širjenje krščanstva po vsem svetu: s širjenjem misijonske dejavnosti je sčasoma postala največja svetovna religija. <ref>Adherents.com, [http://www.adherents.com/Religions_By_Adherents.html ''Religions by Adherents''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100129202506/http://www.adherents.com/Religions_By_Adherents.html |date=2010-01-29 }}</ref><ref>BBC Documentary: A History of Christianity by Diarmaid MacCulloch, Oxford University</ref> [[File:Age of Discovery explorations in English.png|thumb|center|upright=3.4|Zemljevid z glavnimi potovanji iz obdobja odkritij]] == Pregled == {| class="wikitable sortable" ! Glavna odkritja/<br />Cilj || Glavni raziskovalec !! Leto !! Financiranje s strani |- |[[Kongo (reka)|Reka Kongo]] || [[Diogo Cão]] || 1482 || [[Ivan II. Portugalski]] |- |[[Rt dobrega upanja]] <br />Indjski ocean || [[Bartolomeu Dias]] || 1488 || Ivan II. Portugalski |- | [[Zahodna Indija]]||[[Krištof Kolumb]]|| 1492|| [[Katoliška kralja |Ferdinand in Izabela]] |- | [[Indija]]||[[Vasco da Gama]] || 1498 || [[Manuel I. Portugalski|Manuel I.]] |- | [[Brazilija]]||[[Pedro Álvares Cabral|Cabral]] || 1500 || Manuel I. |- | [[Moluki|Otoki začimb]] <br />[[Avstralazija]] (Zahodni Tihi ocean)|| [[Afonso de Albuquerque |Albuquerque]], [[António de Abreu|Abreu]] in [[Francisco Serrão|Serrão]] || 1512 ||Manuel I. |- | [[Tihi ocean]] || [[Vasco Balboa]] || 1513 || [[Ferdinand II. Aragonski]] |- | [[Magellanov preliv]] || [[Ferdinand Magellan|Magellan]] || 1520 || [[Karel I. Španski]] |- | [[Plovba okoli sveta]] || Magellan in [[Juan Sebastián Elcano|Elcano]] || 1522 || Karel I. |- | [[Avstralija]] || [[Willem Janszoon]] || 1606 || [[Nizozemska vzhodnoindijska družba]] |- | [[Nova Zelandija]] || [[Abel Tasman]] || 1642 || Nizozemska vzhodnoindijska družba |- | [[Antarktika]] || [[James Cook]]|| 1773|| [[Jurij III. Britanski]] |- | [[Havaji]] || [[James Cook]]|| 1778 || Jurij III. |} [[Portugalci]] so začeli sistematično raziskovati atlantsko obalo Afrike od leta 1418 pod pokroviteljstvom [[Henrik Pomorščak|princa Henrika]]. Pod njegovim vodstvom so Portugalci razvili novo, mnogo lažjo ladjo, [[Karavela|karavelo]], ki bi lahko plula še dlje in hitreje,<ref>{{navedi knjigo|title=The Genius That Was China: East and West in the Making of the Modern World|url=https://archive.org/details/geniusthatwaschi0000mers|last1=Merson |first1= John|authorlink=|year= 1990|publisher = The Overlook Press|location=Woodstock, NY|isbn= 978-0-87951-397-9|page=72 | postscript =A companion to the PBS Series ''The Genius That Was China''}}</ref> predvsem pa je bila zelo okretna in lahko plula veliko bližje vetru ali ''v veter''. Leta 1488 je [[Bartolomeu Dias]] po tej dosegel [[Indijski ocean]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.infoplease.com/biography/var/bartolomeudias.html |title=Bartolomeu Dias |website=infoplease |publisher=Sandbox Networks, Inc. |date= |accessdate=29 May 2015}}</ref>. Leta 1492 so katoliški monarhi iz Kastilije in Aragonije financirali načrt Krištofa Kolumba, da bi plul na zahod, da bi dosegel Indijo s prečkanjem Atlantika. Pristal je na kontinentu, ki ga Evropejci niso odkrili in ki ga vidijo kot nov svet, Amerike. Da bi preprečili konflikt med Portugalsko in Kastilijo (krono, pod katero je Kolumb potoval), je bila podpisana [[Tordesilljska pogodba]], ki je svet razdelila na dve regiji raziskovanja, kjer je vsak imel izključno pravico zahtevati novo odkrito zemljišče.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fsmitha.com/h3/h17-am.html|title=Columbus to the Caribbean|author=|date=|work=fsmitha.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.history.com/topics/exploration/christopher-columbus|title=Christopher Columbus – Exploration |author=|date=|work=history.com}}</ref> Leta 1498 je portugalska ekspedicija, ki jo je vodil [[Vasco da Gama]], dosegla Indijo s plovbo okoli Afrike in tako odprla neposredno trgovino z Azijo.<ref>Diffie, Bailey W. and George D. Winius, "Foundations of the Portuguese Empire, 1415–1580", p. 176</ref> Medtem ko so bile druge raziskovalne flote poslane iz Portugalske v Severno Ameriko, je Portugalska flota (''Armadas da iandia'') v naslednjih letih razširila tudi to vzhodno oceansko pot, sčasoma se je dotaknila Južne Amerike in tako odprla krog od Novega sveta do Azije (od leta 1500, pod poveljstvom [[Pedro Alvares Cabral| Cabrala]]) in raziskovala otoke v južnem Atlantiku in južnem Indijskem oceanu. Kmalu so Portugalci odpluli proti vzhodu, do dragocenih [[Moluki|Otokov začimb]] leta 1512 in pristali na Kitajskem eno leto kasneje. Leta 1513 je španski [[Vasco Núñez de Balboa]] prečkal [[Panamska ožina |Panamsko ožino]] in dosegel "drugo morje" iz Novega sveta. Tako je Evropa prvič leta 1512 dobila novice o vzhodnem in zahodnem Pacifiku v enoletnem razponu okoli. Raziskovanje Vzhoda in Zahoda se je leta 1522 prekrivalo, ko je kastiljsko (špansko) ekspedicijo vodil portugalski pomorščak [[Ferdinand Magellan]] in kasneje španski baskovski pomorščak [[Juan Sebastián Elcano]], ki je plul proti zahodu in dokončal prvo obplutje sveta<ref>Zweig, Stefan, "Conqueror of the Seas – The Story of Magellan", Read Books, 2007, {{ISBN|1-4067-6006-4}}</ref>, medtem ko so španski osvajalci raziskovali notranjost obeh Amerik, kasneje pa tudi nekatere južnopacifiške otoke. Od leta 1495 sta Francozi in Angleži in mnogo kasneje Nizozemci vstopili v raziskovalno dirko po tem, ko so spoznali te podvige in se uprli Iberskemu monopolu na pomorsko trgovino z iskanjem novih poti, najprej na zahodne obale Severne in Južne Amerike. Prve angleške in francoske odprave (začenši s prvo odpravo Johna Cabota leta 1497 na sever, v službi Anglije, sledijo francoske odprave v Južno Ameriko in kasneje v Severno Ameriko) in v Tihi ocean okoli Južne Amerike, vendar sčasoma sledijo Portugalci okoli Afrike v Indijskem oceanu. Sledijo odkritje Avstralije leta 1606, Nove Zelandije leta 1642 in Havajev leta 1778. Medtem, od 1580 do 1640, so Rusi raziskovali in osvojili skoraj vso Sibirijo in v 1730-ih Aljasko. == Ozadje == {{glavni|Zgodnji zemljevidi sveta}} === Vzpon evropske trgovine === Med 12. in 15. stoletjem se je evropsko gospodarstvo preoblikovalo z medsebojnim povezovanjem rečnih in morskih trgovskih poti, zaradi česar je Evropa postala ena najbolj uspešnih trgovskih mrež na svetu. <ref name="Paine_2013">{{navedi knjigo|title=The Sea and Civilization: A Maritime History of the World |url=https://archive.org/details/seacivilizationm0000pain |last=Paine |first= Lincoln |year= 2013 |publisher =Random House, LLC |location= New York |pages=}}</ref> Pred 12. stoletjem je bila glavna ovira za trgovino vzhodno od Gibraltarske ožine pomanjkanje komercialne spodbude, ne pa neustrezna zasnova ladij. Gospodarska rast Španije je sledila ponovnemu pridobivanju delov [[Al Andaluz|muslimanske Španije]] in obleganju [[Lizbona|Lizbone]] (1147). Zmanjšanje mornariške moči [[Fatimidski kalifat|Fatimidskega kalifata]], ki se je začela pred [[prva križarska vojna|prvo križarsko vojno]], je pomagalo pomorskim italijanskim državam, predvsem Benetkam, Genovi in Pisi, prevladati v trgovini v vzhodnem Sredozemlju, italijanski trgovci pa so postali bogati in politično vplivni. [[Normani|Normansko]] osvajanje Anglije konec 11. stoletja je omogočilo mirno trgovino na Severnem morju. [[Hansa|Hanseatska zveza]], konfederacija trgovskih cehov in njihovih mest na severu Nemčije ob Severnem in Baltskem morju, je bila ključna za komercialni razvoj regije. V 12. stoletju je regija Flandrija, Hainault in Brabant izdelovala najkakovostnejše tekstilne izdelke v severni Evropi, kar je spodbudilo trgovce iz Genove in Benetk, da tja neposredno plujejo. Nicolozzo Spinola je prvič opisal neposredno potovanje iz Genove v Flandrijo leta 1277. === Tehnologija: Gradnja ladij in kompas === [[File:Sd11-boom.JPG|thumb|left|Velik ''dhow'' z dvema trikotnima jadroma in glavnim jadrom. ''Dhows'' so bili bolj okretni in so jih uporabljali v Indijskem oceanu, preden so jih zgradili v Italiji v 13. stoletju.]] Tehnološki napredek, ki je bil pomemben za obdobje raziskovanj, je bilo sprejetje magnetnega [[kompas]]a in napredek v oblikovanju ladij. Kompas je dopolnil starodavno metodo navigacije, ki je temeljila na opazovanju sonca in zvezd. Kompas je bil uporabljen za plovbo na Kitajskem že do 11. stoletja in so ga sprejeli arabski trgovci v Indijskem oceanu. Kompas se je razširil v Evropo do konca 12. ali v začetku 13. stoletja. [10] Uporaba kompasa za navigacijo v Indijskem oceanu je bila prvič omenjena leta 1232. Prva omemba uporabe kompasa v Evropi je bila leta 1180. Evropejci so uporabili "suhi" kompas, z iglo na osi. Kartica kompasa je bila tudi evropski izum. Za jadranje so [[Malajci]] neodvisno izumili džunke z jadri, izdelanimi iz tkanih delov, ojačenih z bambusom, vsaj nekaj sto let pred letom 1. pr. n. št. V času [[dinastija Han|dinastije Han]] (206 pr. n. št. do leta 220 n. št.) so Kitajci uporabljali takšna jadra, kar so se naučili od malajskih mornarjev, ki so obiskovali južno obalo. Poleg te vrste jader so izdelovali tudi ravnotežna ''loger'' jadra. Izum teh vrst jader je omogočil jadranje okrog zahodne obale Afrike zaradi njihove sposobnosti plovbe proti vetru. Ta vrsta jadra je navdihnila tudi druge, da so razvili različna jadra.<ref>Shaffer, Lynda Norene (1996). ''Maritime Southeast Asia to 1500.'' M.E. Sharpe. Quoting Johnstone 1980: 191-192</ref> [[Javanci|Javanska]] ladja, ki je bila zgrajena za ocean, se imenuje ''po'' ali ''džong'' že od 1. stoletja. Dolga je več kot 50 m in široka 4-7 metrov. Lahko je prevažala 700 ljudi skupaj z več kot 10.000 "斛" tovora (250-1000 ton po različnih interpretacijah). Zgrajene so bile z več deskami, ki so se upirale nevihtam in so imele 4 jadra plus poševno jadro. Javanci so že v 8. stoletju dosegli Ganski imperij.<ref>Wan Chen, ''Strange Things of the South,'' from Robert Temple</ref> Ladje so se večale, zahtevale so manjše posadke in so se ustavljale na daljših razdaljah. To je do 14. stoletja privedlo do bistveno nižjih stroškov prevoza na dolge razdalje. Jadrnica [[koga]] je zaradi nizkih stroškov ostala priljubljena za trgovino. V trgovini so se uporabljale tudi [[galeja|galeje]]. === Geografija in zemljevidi === [[File:Adler von Lübeck. Model ship 05.jpg|right|thumb|Krmilo krmne hrbtenice ladje "Adler von Lübeck'', hanzeatske lige (1567–1581]] ''Periplus Maris Erythraei'' - dokument iz leta 40–60, opisuje novo odkrito pot skozi Rdeče morje do Indije, z opisi trgov v mestih okoli Rdečega morja, Perzijskega zaliva in Indijskega oceana, vključno ob vzhodni obali Afrike, ki navaja, da »za temi kraji neraziskane oceanske krivulje okrog proti zahodu, ki tečejo po regijah južno od Etiopije in Libije in Afrike, pomešajo z zahodnim morjem (možno sklicevanje na Atlantski ocean)«. Evropsko srednjeveško znanje o Aziji, ki je izven dosega [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], je izhajalo iz delnih poročil, pogosto zakritih z legendami <ref>[[#Arnold 2002|Arnold 2002]], p. xi.</ref>, ki izvirajo iz časa osvajanj [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in njegovih naslednikov. Drugi vir so bile [[Radaniti |Radhanitske]] judovske mreže trgovcev, ki so bile v času [[Križarske države |križarskih držav]] ustanovljene kot posredniki med Evropo in muslimanskim svetom. [[File:Cosmographia Claudii Ptolomaei ante 1467 (7455943) (cropped).jpg|thumb|Ptolemajev zemljevid sveta (2. st.) v rekonstrukciji 15. stoletja]] Leta 1154 je arabski [[geograf]] [[Al-Idrizi]] ustvaril opis sveta in zemljevid sveta, ''[[Tabula Rogeriana]]'', na dvoru sicilskega kralja [[Rogerij II. Sicilski |Rogerija II.]],<ref name=houben>Houben, 2002, pp. 102–04.</ref><ref name=harley>Harley & Woodward, 1992, pp. 156–61.</ref> vendar je bila Afrika še vedno le delno znana kristjanom, Genovežanom in Benečanom ali arabskim mornarjem, njen južni obseg ni bil znan. Bila so poročila o veliki afriški [[Sahara|Sahari]], vendar je bilo dejansko znanje za Evropejce omejeno na sredozemske obale in malo drugega, ker je arabska blokada severne Afrike preprečila raziskovanje kopnega. Znanje o atlantski afriški obali je bilo razdrobljeno in izhaja predvsem iz starih grških in rimskih zemljevidov, ki so temeljili na kartažanskem znanju, vključno s časom rimskega raziskovanja Mavretanije. [[Rdeče morje]] je bilo komaj znano in samo trgovinske povezave z [[Pomorske republike|pomorskimi republikami]], zlasti [[Beneška republika|Beneško republiko]], so spodbujale zbiranje natančnih pomorskih znanj. <ref>Abu-Lughod 1991, p. 121.</ref> Trgovske poti v Indijskem oceanu so poznali arabski trgovci. Med letoma 1405 in 1421 je cesar Yong-lo iz [[dinastija Ming|dinastije Ming]] podprl vrsto dolgih potovanj pod poveljstvom [[Dženg He]]ja (鄭和). Flote so obiskale Arabijo, Vzhodno Afriko, Indijo, pomorsko jugovzhodno Azijo in Tajsko. Toda potovanja, o katerih je poročal muslimanski pomorščak in prevajalec Ma Huan (pinjin ''Mǎ Huān''), so bila nenadoma ustavljena po cesarjevi smrti <ref name="auto1">Mancall 2006, p. 17.</ref> in se niso nadaljevala, ko se je kitajska dinastija Ming umaknila v ''[[haidžin]]'', politiko izolacije, ki je imela omejeno pomorsko trgovino. Leta 1400 je v Italijo prišel latinski prevod Ptolemajeve ''Geographie'' iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Ponovno odkritje rimskega geografskega znanja je bilo razodetje,<ref>Love 2006, p. 130.</ref> tako za izdelavo zemljevidov kot za svetovni pogled,<ref>Love 2006, p. 130.</ref> čeprav je krepilo idejo, da je Indijski ocean brez izhoda. === Srednjeveška potovanja (1241–1438) === [[File:Silk route copy.jpg|thumb|right|upright=0.9|Svilna cesta in trgovske poti začimb, ki jih je leta 1453 blokiralo Osmansko cesarstvo, so spodbudile raziskovanja za iskanje alternativnih morskih poti]] [[File:Travels of Marco Polo.png|thumb|right|upright=0.9|Potovanje Marca Pola (1271–1295)]] Uvod v obdobje odkritja je bila serija evropskih ekspedicij, ki so v poznem [[srednji vek|srednjem veku]] prečkale Evrazijo po kopnem. Čeprav so [[Mongoli]] grozili Evropi z ropanjem in uničevanjem, je mongolska država poenotila velik del Evrazije, od leta 1206 pa je ''[[Pax Mongolica]]'' (Mongolski mir) dovolil varne trgovske poti in komunikacijske povezave od Bližnjega vzhoda do Kitajske. Številni Evropejci so jih izkoristili za raziskovanje vzhoda. Večinoma so bili Italijani, saj so trgovino med Evropo in Bližnjim vzhodom nadzorovale predvsem pomorske republike. Obstaja nekaj poročil o trgovcih iz Severne Afrike in Sredozemlja, ki so v Indijskem oceanu trgovali v poznem srednjem veku. Krščanska veleposlaništva so bila poslana do [[Karakorum (mesto)|Karakoruma]] v času mongolskih vpadov na [[Levant]], od koder so pridobili boljše razumevanje sveta. Prvi od teh potnikov je bil Giovanni da Pian del Carpine, ki ga je [[papež Inocenc IV.]] poslal v [[Kagan]] in je potoval v Mongolijo in nazaj od 1241 do 1247. Približno v istem času je ruski knez [[Jaroslav II. Vladimirski]], nato pa njegova sinova [[Aleksander Jaroslavič Nevski]] in [[Andrej II. Vladimirski]], odpotoval v mongolsko prestolnico. Čeprav so imela močne politične posledice, njihova potovanja niso pustila podrobnih zapisov. Sledili so drugi popotniki, kot so Francoz [[André de Longjumeau]] in Flamec [[William Rubruck]], ki so prišli na Kitajsko skozi Srednjo Azijo. [[Marco Polo]], beneški trgovec, je narekoval zgodbe o potovanjih po Aziji od 1271 do 1295, v katerih je opisoval, da je bil gost na dvoru [[dinastija Juan|dinastije Juan]] pri [[Kublajkan]]u in so jih brali po vsej Evropi. Muslimansko floto, ki je varovala [[Gibraltarska ožina |Gibraltarsko ožino]], je porazila Genova leta 1291.<ref>{{navedi knjigo|title= The Victory of Reason: How Christianity Led to Freedom, Capitalism and Western Success|url= https://archive.org/details/victoryofreasonh00star|last= Stark|first= Rodney |year= 2005 |publisher =Random House Trade Paperbacks|location= New York |isbn=978-0-8129-7233-7|page=[https://archive.org/details/victoryofreasonh00star/page/137 137]}}</ref> V tem letu so bili prvi poskusi raziskave Atlantika, trgovski bratje Vadino in Ugolino Vivaldi so odpluli iz Genove z dvema galejama, vendar so izginili ob maroški obali in ohranili strahove pred oceanskimi potovanji. Med letoma 1325 in 1354 je maroški učenjak iz [[Tanger]]ja, [[Ibn Batuta]], potoval skozi severno Afriko, Saharsko puščavo, Zahodno Afriko, južno Evropo, Vzhodno Evropo, Afriški rog, Bližnji vzhod in Azijo, in prišel tudi na Kitajsko. Po vrnitvi je učenjaku, ki ga je srečal v [[Granada|Granadi]] narekoval poročilo o svojih potovanjih, ''Rihla'' (»Potovanje«),<ref>Dunn 2004, p. 310.</ref> neuraden vir njegovih dogodivščin. Med letoma 1357 in 1371 je knjiga o domnevnih potovanjih, ki jo je sestavil John Mandeville, pridobila izjemno popularnost. Kljub nezanesljivi in pogosto fantastični naravi teh poročil, so bila uporabljena kot referenca za vzhod, Egipt in Levant na splošno, pri čemer so trdila, da je Jeruzalem središče sveta. Po obdobju [[Timuridi|Timuridskih]] odnosov z Evropo je leta 1439 Niccolò de' Conti objavil poročilo o svojih potovanjih kot muslimanski trgovec v Indijo in jugovzhodno Azijo, kasneje leta 1466–1472 pa je ruski trgovec Afanasij Nikitin iz [[Tver]]a odpotoval v Indijo in to opisal v knjigi ''Potovanje po treh morjih''. Ta potovanja po kopnem niso imela takojšnjega učinka. Mongolski imperij je propadel skoraj tako hitro, kot je nastal in kmalu je pot na vzhod postala težja in nevarnejša. [[Črna smrt]] v 14. stoletju je tudi onemogočila potovanja in trgovino. Vzpon Osmanskega cesarstva je še dodatno omejila možnosti za evropsko kopensko trgovino. === Kitajski misijoni (1405–1433) === {{glavni|Kitajska raziskovanja}} [[File:Stellardiagram-Zhengho.jpg|thumb|upright=0.7|left|''Karta Mao Kuna'', verjamejo, da temelji na Dženg Hejevih potovanjih, ki kažejo smeri jadranja med pristanišči jugovzhodne Azije in vse do Malindi, v ''Wu Bei Zhi'' (1628)]] Kitajci so imeli široke povezave prek trgovine v Aziji in so od [[dinastija Tang|dinastije Tang]] (618–907) pluli do Arabije, Vzhodne Afrike in Egipta. Med letoma 1405 in 1421 je tretji Ming cesar Yongle pod pokroviteljstvom admirala Dženg Heja sponzoriral vrsto dolgih potovanj v Indijskem oceanu. Za te mednarodne diplomatske ekspedicije je bila pripravljena velika flota novih ladij – [[džunka|džunk]]. Največja od teh džunk, ki so jo Kitajci poimenovali ''bao chuan'' (ladja zakladov) - je lahko merila 121 metrov premca do krme, na njej je bilo na tisoče mornarjev. Prva ekspedicija je odpotovala leta 1405. Izvedenih je bilo vsaj sedem dobro dokumentiranih ekspedicij, vsaka večja in dražja od prejšnjih. Flote so obiskale Arabijo, Vzhodno Afriko, Indijo, malajski arhipelag in Tajsko (v času, ko se je imenovala [[Siam]]) in si izmenjavali blago.<ref>Tamura 1997, p. 70.</ref> Predstavili so darila iz zlata, srebra, porcelana in svile; v zameno so dobili noje, zebre, kamele, slonovino in žirafe <ref>Tamura 1997, p. 70.</ref>. Po smrti cesarja je Zheng He vodil zadnjo odpravo, ki je odplula iz Nankinga leta 1431 in se leta 1433 vrnila v Peking. Zelo verjetno je, da je ta zadnja ekspedicija dosegla celo [[Madagaskar]]. O potovanjih je poročal muslimanski popotnik in prevajalec Ma Huan, ki je spremljal Dženg Heja na treh od sedmih ekspedicij, njegov zapis je bil objavljen kot ''Ying-Yai Sheng-Lam'' (celotna raziskava obrežij oceana) (1433).<ref>Mancall 2006, p. 115.</ref> Ta potovanja na dolge razdalje se niso nadaljevala, saj se je kitajska dinastija Ming umaknila v ''haidžin'', politiko izolacije, in je imela omejeno pomorsko trgovino. Potovanja so se nenadoma ustavila po cesarjevi smrti, saj so Kitajci izgubili zanimanje za tisto, kar so poimenovali barbarske dežele, ki so se obrnile navznoter in nasledniki cesarjev so menili, da so ekspedicije škodljive za kitajsko državo; cesar Hongšji je končal nadaljnje odprave in cesar Šjuande je uničil veliko informacij o Dženg Hejevih potovanjih. == Atlantski ocean (1419–1507) == {{glavni|Portugalska odkritja}} [[File:Republik Venedig Handelswege01.png|thumb|Genoveška (rdeča) in Beneška (zelena) pomorska trgovska pot v Sredozemskem in Črnem morju]] Od 8. do 15. stoletja so [[Beneška republika]] in sosednje pomorske republike držale monopol evropske trgovine z Bližnjim vzhodom. Trgovina s [[svila|svilo]] in [[začimba]]mi ([[kadilo]], [[zelišče|zelišča]], [[Droga (farmacija)|droge]] in [[opij]]), je ta mediteranska mesta-države naredila zelo bogate. Začimbe so bile med najdražjimi in zahtevnejšimi izdelki srednjega veka, saj so jih uporabljali v srednjeveški medicini, ob verskih obredih, v kozmetiki, parfumeriji, pa tudi kot aditive za živila in konzervanse. Vse je bilo uvoženo iz Azije in Afrike. Muslimanski trgovci - večinoma potomci arabskih mornarjev iz [[Jemen|Jemna]] in [[Oman]]a - so prevladovali na pomorskih poteh po celotnem Indijskem oceanu, izkoriščali so izvorne regije na Daljnem vzhodu in ladijski promet za trgovanje v Indiji, predvsem iz Kodžikode, proti zahodu do [[Hormuz]]a v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] in [[Džeda|Džede]] ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]]. Od tam so na obale Sredozemlja vodile kopenske poti. Beneški trgovci so distribuirali blago po Evropi do vzpona Osmanskega cesarstva, ki je sčasoma pripeljalo do padca [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 1453, ki je Evropejcem prepovedalo pomembne kombinirane kopensko-morske poti.<ref name=GT-DEX-1453-09>{{navedi splet|title=Byzantine-Ottoman Wars: Fall of Constantinople and spurring "age of discovery"|url=http://militaryhistory.about.com/od/battleswars14011600/p/Byzantine-Ottoman-Wars-Fall-Of-Constantinople.htm|accessdate=18 August 2012|archive-date=2015-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20150604120350/http://militaryhistory.about.com/od/battleswars14011600/p/Byzantine-Ottoman-Wars-Fall-Of-Constantinople.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=GT-DEX-1453-10>{{navedi splet|title=Overview of Age of Exploration |url=http://www.learnerator.com/ap-european-history/study-center/summaries/age-of-exploration/overview |accessdate=18 August 2012 |url-status=dead |archiveurl=https://archive.today/20120709074111/http://www.learnerator.com/ap-european-history/study-center/summaries/age-of-exploration/overview |archivedate=July 9, 2012 }}</ref> Zaradi prisilnega zmanjšanja dejavnosti v Črnem morju in v vojni z Benetkami so se [[Genovska republika|Genovežani]] obrnili na severnoafriško trgovino s pšenico, oljčnim oljem (vrednotenim tudi kot vir energije) in iskanjem srebra in zlata. Evropejci so imeli stalen primanjkljaj v srebru in zlatu, saj so šli kovanci le v eno smer: ven, porabljeni za vzhodno trgovino, ki je bila zdaj odrezana. Več evropskih rudnikov je bilo izčrpanih. Pomanjkanje plemenitih kovin je vodilo k razvoju kompleksnega bančnega sistema za obvladovanje tveganj v trgovini (prva državna banka, Banco di San Giorgio, je bila ustanovljena leta 1407 v Genovi). Poleg tega so se na Portugalskem ustanovile genovske skupnosti, ki so plule tudi v pristanišče [[Brugge]] (Flandrija) in Anglijo in izkoristile svoje podjetniško in finančno znanje. Evropsko jadranje je bilo v prvi vrsti blizu kopenske [[kabotaža|kabotaže]], vodeno s [[portolanski zemljevid|portolanskimi zemljevidi]]. ''Portolan'' je priročnik s pomorskimi navigacijskimi podatki namenjen priobalni navigaciji, ki so mu bili dodani kompasni zemljevidi, ki so temeljili na kompasnih smereh in ocenjenih razdaljah in so določali preverjene oceanske poti, ki so jih vodile obalne točke: mornarji so odšli z znane točke, sledili smeri [[kompas]]a in poskušali določiti svojo lokacijo po teh točkah.<ref>Parry 1981, p. 33.</ref> Za prvo oceansko raziskovanje so zahodni Evropejci uporabljali kompas, pa tudi nove napredke v [[kartografija|kartografiji]] in [[astronomija|astronomiji]]. Arabska navigacijska orodja, kot je [[astrolab]] in [[kvadrant (instrument)|kvadrant]], so bila uporabljena za nebesno navigacijo. === Portugalsko raziskovanje === {{glavni|Evropska raziskovanja Afrike}} [[File:Niger saharan medieval trade routes.PNG|thumb|Saharske trgovske poti c. 1400, s sodobnim Nigrom (rumeno)]] Leta 1297, ko se je končal portugalski del [[rekonkvista|rekonkviste]], se je portugalski kralj Denis zanimal za izvoz, leta 1317 pa sklenil pogodbo z genovskim pomorščakom Manuelom Pessanho, ki ga je imenoval za prvega admirala portugalske mornarice za obrambo države pred muslimanskimi piratskimi pohodi.<ref>Diffie 1977, p. 210.</ref> Izbruhi bubonske [[kuga|kuge]] so v drugi polovici 14. stoletja privedli do hude depopulacije: le morje je ponudilo alternative, pri čemer se je večina prebivalcev ukvarjala z ribolovom in trgovanjem na obalnih območjih. Med letoma 1325 in 1357 je [[Alfonz IV. Portugalski]] spodbujal pomorsko trgovino in naročil prva raziskovanja. [[Kanarski otoki]], ki so bili že znani Genovežanom, naj bi bili uradno odkriti pod pokroviteljstvom Portugalcev, toda leta 1344 jih je Kastilija izpodbijala in razširila njihovo rivalstvo v morje. Da bi zagotovili svoj monopol nad trgovino, so Evropejci (začenši s portugalskim) poskušali namestiti mediteranski trgovinski sistem, ki je uporabljal vojaško moč in ustrahovanje, da bi preusmeril trgovino prek pristanišč, ki so jih nadzorovali; tam bi lahko obdavčili.<ref>{{navedi knjigo|title=Trade and Civilization in the Indian Ocean: An Economic History from the Rise of Islam to 1750|last=Chaudhuri|first=K.N.|publisher=Cambridge University Press|year=1985|isbn=|location=|pages=64}}</ref> Leta 1415 so Portugalci osvojili [[Ceuta|Ceuto]], da bi nadzorovali plovbo po afriški obali. Tam je bil mladi princ [[Henrik Pomorščak]], ki se je zavedal možnosti dobička na [[transsaharska trgovina|transsaharskih trgovskih poteh]]. Že stoletja so trgovske poti sužnjev in zlata, ki so povezovale Zahodno Afriko s Sredozemljem, prešle puščavo zahodne Sahare, ki so jo nadzirali [[Mavri]] severne Afrike. Henrik je želel vedeti, kako daleč so se razširila muslimanska ozemlja v Afriki, v upanju, da jih obidejo in trgujejo neposredno z Zahodno Afriko po morju, da bi našli zaveznike v legendarnih krščanskih deželah na jugu, kot je dolgo izgubljeno krščansko kraljestvo prezbitra Janeza in preveriti, ali je mogoče doseči Indijo po morju, ki je vir donosne trgovine z začimbami. Vlagal je v financiranje plovb ob obali Mavretanije, kjer je zbral skupino trgovcev, lastnikov ladij in zainteresiranih strani, ki so se zanimale za nove pomorske poti. Kmalu so bili doseženi atlantski otoki [[Madeira]] (1419) in [[Azori]] (1427). Zlasti so jih odkrili s potovanji, ki jih je začel poveljnik princ Henrik Pomorščak. Sam vodja odprave, ki je ustanovil naselja na otoku Madeira, je bil [[João Gonçalves Zarco]].<ref>Joaquinn Pedro Oliveira Martins, The Golden Age Of Prince Henry The Navigator. (New York: Dutton), p. 72.</ref> V tistem času Evropejci niso vedeli, kaj leži onkraj Cape Non (Cape Chaunar) na afriški obali in ali se je mogoče vrniti, ko je bil prečkan. Navtični miti so opozarjali na oceanske pošasti ali na rob sveta, toda plovba princa Henrika je nasprotovala takim prepričanjem: od leta 1421 ga je sistematična plovba pripeljala do prečkanja te meje in rta Bojador (Rā's Būjādūr, danes v Zahodni Sahari), ki ga je leta 1434 končno prešel eden od kapetanov princa Henrika, Gil Eanes. Velik napredek je bila uvedba ''[[Karavela|karavele]]'' v sredini 15. stoletja, majhne ladje, ki je takrat lahko plula v močnejšem vetru bolj kot katera koli druga v Evropi. Razvili so jo iz ribiške ladje in prvič lahko zapustili obalno kabotažo in varno pluli po odprtem Atlantiku. Za nebesno plovbo so Portugalci uporabljali [[efemeride]], tabele s podatki o legi nebesnih teles, ki so v 15. stoletju doživele izjemno razpršenost. To so bile astronomske karte, ki so zaznavale lokacijo zvezd v določenem časovnem obdobju. Leta 1496 je judovski astronom, astrolog in matematik [[Abraham Zacuto]] izdal ''Almanach Perpetuum'' in vključil nekatere od teh tabel za gibanje zvezd.<ref>Nissan Mindel, Rabbi Abraham Zacuto – (1450–1515), http://www.chabad.org/library/article_cdo/aid/111917/jewish/Rabbi-Abraham-Zacuto.htm</ref> Te tabele so spremenile navigacijo in omogočile izračun zemljepisne širine. Točna zemljepisna dolžina pa je ostala nedosegljiva, mornarji pa so se že stoletja trudili, da bi jo določali. Z uporabo karavele se je sistematično raziskovanje nadaljevalo vse bolj na jug in v povprečju letno napredovalo. [[Senegal]] in polotok Zeleni rt so bili doseženi leta 1445, leta 1446 pa se je [[Álvaro Fernandes]] pomaknil skoraj do današnje [[Sierra Leone]]. Leta 1453 je bil padec [[Konstantinopel|Konstantinopla]] v roke Turkov udarec za krščanstvo in vzpostavljene poslovne odnose, ki so ga povezovali z vzhodom. Leta 1455 je [[papež Nikolaj V.]] izdal bulo ''[[Romanus Pontifex]]'', ki je okrepila prejšnji ''[[Dum Diversas]]'' (1452), s katerim so vsa zemljišča in morja, odkrita od Cape Bojadorja, dodeljena kralju Afonzu V. Portugalskem in njegovim naslednikom ter trgovini in osvajanju proti muslimanom in poganom in sprožil politiko ''[[mare clausum]]'' v Atlantiku. Kralj, ki je iskal genovske strokovnjake o morski poti v Indijo, je naročil ''[[Fra Maurov zemljevid]]'' sveta, ki je prispel v Lizbono leta 1459. Leta 1456 je [[Diogo Gomes]] dosegel arhipelag [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]]. V naslednjem desetletju je več kapitanov v službi princa Henrika - vključno Genovežan [[Antonio da Noli]] in Benečan [[Alvise Cadamosto]] - odkrilo preostale otoke, ki so bili zasedeni v 15. stoletju. [[Gvinejski zaliv]] bo dosežen v 1460-ih. [[File:Caravel Boa Esperanca Portugal.jpg|thumb|left|Replika karavele, ladje uvedene sredi 15. stoletja za raziskovanje oceanov]] ==== Portugalsko raziskovanje po Henriku Pomorščaku ==== Leta 1460 je Pedro de Sintra dosegel Sierro Leone. Princ Henrik je umrl novembra istega leta. Po tem ko je bilo glede na skromne prihodke, leta 1469 raziskovanje odobreno lizbonskemu trgovcu Fernámu Gomesu, ki je v zameno za monopol trgovanja v Gvinejskem zalivu vsako leto, pet let, raziskal 161 kilometrov. S svojim sponzorstvom so ga raziskovalci João de Santarém, Pedro Escobar, Lopo Gonçalves, Fernão do Pó in Pedro de Sintra dosegli tudi preko teh ciljev. Dosegli so južno poloblo in otoke v Gvinejskem zalivu, vključno s [[Sveti Tomaž in Princ|Svetim Tomažem in Princom]] ter [[Elmina|Elmino]] na Zlato obalo leta 1471. (Na južni polobli so južni križ uporabili kot referenco za nebesno plovbo). To kar so imenovali ''Zlata obala'' v današnji [[Gana|Gani]], je bila najdena med domačini in arabskimi in berberskimi trgovci cvetoča trgovina z aluvialnim zlatom. Leta 1478 (med vojno za kastiljsko nasledstvo) se je v bližini obale v Elmini vodila velika bitka med kastiljsko armado s 35 karavelami in portugalsko floto za hegemonijo trgovine v Gvineji (zlato, sužnji, slonovina in poper ''melegueta''). Vojna se je končala s portugalsko pomorsko zmago, čemur je sledilo uradno priznanje portugalske suverenosti nad večino spornih zahodnoafriških ozemelj, ki so bila vključena v Alcáçovasovo pogodbo iz leta 1479. To je bila prva kolonialna vojna med evropskimi silami. Leta 1481 se je nedavno kronan [[Ivan II. Portugalski|Ivan II.]] odločil graditi poštno postajo - dvorec São Jorge da Mina v Elmini. Leta 1482 je reko [[Kongo (reka)|Kongo]] raziskal [[Diogo Cão]], ki je leta 1486 nadaljeval na [[Cape Cross]] (današnja [[Namibija]]). Naslednji pomemben preboj je bil leta 1488, ko je [[Bartolomeu Dias]] obkrožil južni del Afrike, ki ga je imenoval ''Nevihtni rt'' (''Cabo das Tormentas''), zasidral v zalivu Mossel in potem peljal proti vzhodu do izliva [[Velika Ribja reka|Velike Ribje reke]], kar dokazuje, da je bil Indijski ocean dostopen iz Atlantika. Hkrati je Pêro da Covilhã, ki je potoval skrivaj po kopnem, dosegel Etiopijo in zbral pomembne informacije o Rdečem morju in obali Kenije, kar kaže, da bo kmalu prišlo do pomorske poti do Indije.<ref>Anderson 2000, p. 59.</ref> Kmalu ga je kralj Ivan II. Portugalski preimenoval v "[[Rt dobrega upanja]]" (''Cabo da Boa Esperança'') zaradi velikega optimizma, ki ga je povzročila možnost pomorske poti v Indijo, ki je dokaz, ki je obstajal že od [[Ptolemaj]]a, da je Indijski ocean brez kopnega. Na podlagi mnogo kasnejših zgodb o fantomskem otoku, znanem kot Bacalao in rezbarije na Dighton Rocku, so nekateri domnevali, da je portugalski raziskovalec João Vaz Corte-Real leta 1473 odkril Novo Fundlandijo, vendar so glavni viri zgodovinarjev nezanesljivi in neprepričljivi.<ref>{{navedi novice|last1=Lusa|title=Portugueses chegaram à América 19 anos antes de Colombo|url=https://expresso.sapo.pt/cultura/2016-02-27-Portugueses-chegaram-a-America-19-anos-antes-de-Colombo|publisher=Expresso|accessdate=2019-02-14|archive-date=2018-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20181215173553/https://expresso.sapo.pt/cultura/2016-02-27-Portugueses-chegaram-a-America-19-anos-antes-de-Colombo|url-status=dead}}</ref> === Špansko raziskovanje: Kolumb in Zahodna Indija === {{glavni|Potovanja Krištofa Kolumba|Španska kolonizacija Amerik}} [[File:Viajes de colon en.svg|thumb|upright=0.9|Štiri potovanja Krištofa Kolumba 1492–1503]] Portugalski sosedi, iberski rival Kastilija, je začela uveljavljati svojo vladavino nad Kanarskimi otoki ob zahodni afriški obali leta 1402, nato pa je bila motena zaradi notranje iberske politike in odbijanja poskusov islamske invazije in napadov večino 15. stoletja. Šele pozno v tem stoletju, po združitvi krone Kastilije in Aragonije in dokončanju rekonkviste, se je nastajajoča moderna [[Španija]] popolnoma zavezala iskanju novih trgovskih poti v tujini. Aragonska krona je bila pomemben pomorski potencial v Sredozemlju, ki je nadzoroval ozemlja v vzhodni Španiji, jugozahodni Franciji, večjih otokih, kot sta [[Sicilija]], [[Malta]] in [[Neapeljsko kraljestvo]] in [[Sardinija]], s celinsko posestjo pa vse do Grčije. Leta 1492 so skupni vladarji osvojili mavrsko kraljestvo Granado, ki je zagotavljala Kastiliji afriško blago preko davkov in se odločila za financiranje odprave Krištofa Kolumba v upanju, da se izogne portugalskemu monopolu na zahodnoafriških morskih poteh in doseže »Indijo« (vzhodno in južno Azijo) s potovanjem na zahod.<ref>DeLamar 1992, p. 341.</ref> Dvakrat prej, leta 1485 in 1488, je Kolumb predstavil projekt kralju Ivanu II. Portugalskem, ki ga je zavrnil. 3. avgusta 1492 je Kolumb odšel iz Palos de la Frontera s tremi ladjami; ena večja [[karaka]], ''Santa María'', z vzdevkom ''Gallega'' (Galicijka) in dvema manjšima karavelama, ''Pinta'' (Slikana) in ''Santa Clara'', ki ima vzdevek ''Niña''. Kolumb je najprej odplul na Kanarske otoke, kjer je obnovil zaloge, ki so bile potrebne za pet tedensko potovanje čez ocean, ko bo prečkal del Atlantika, ki je postal znan kot [[Sargaško morje]]. Kopno so opazili 12. oktobra 1492, Kolumb pa je otok imenoval ''San Salvador'' (zdaj [[Bahami]]), za kar je verjel da je »Zahodna Indija«. Kolumb je do 5. decembra raziskoval severovzhodno obalo Kube (pristanek 28. oktobra) in severno obalo [[Hispaniola|Hispaniole]]. Sprejel ga je domači ''cacique'' (poglavar) Guacanagari, ki mu je dovolil, da nekaj svojih ljudi pusti. [[File:TresCarabelas.jpg|thumb|left|Replike Niña, Pinta in Santa María v Palos de la Frontera v Španiji]] Kolumb je zapustil 39 ljudi in ustanovil naselje ''La Navidad'' na današnjem [[Haiti]]ju. Pred vrnitvijo v Španijo je ugrabil deset do petindvajset domačinov in jih odpeljal s sabo. Samo sedem ali osem domačih Indijancev je prišlo živih v Španijo, vendar so na Seviljčane naredili precejšen vtis. Po vrnitvi ga je nevihta prisilila, da je 4. marca 1493 pristal v [[Lizbona|Lizboni]]. Po tednu dni na Portugalskem je odplul v Španijo in 15. marca 1493 prispel v [[Barcelona|Barcelono]], kjer je poročal kraljici Izabeli in kralju Ferdinandu. Beseda o odkritju novih dežel se je hitro razširila po vsej Evropi. Kolumb in drugi španski raziskovalci so bili sprva razočarani nad svojimi odkritji - za razliko od Afrike ali Azije, karibski otočani niso imeli veliko za trgovanje s kastiljskimi ladjami. Otoki so tako postali središče kolonizacijskih prizadevanj. Šele ko je bila raziskana sama celina, je Španija našla bogastvo, ki ga je iskala. === Tordesilljska pogodba (1494) === {{glavni| Tordesilljska pogodba}} [[File:Spain and Portugal.png|upright=0.9|thumb|Začetni poldnevnik po Tordesilljski pogodbi iz leta 1494 (vijolična) in poznejši antimeridijski otoki Moluki (zeleni), določeni po pogodbi iz Zaragoze (1529)]] Kmalu po vrnitvi Kolumba, iz kasneje imenovane "Zahodne Indije", je postala nujna delitev vpliva, da bi se izognili konfliktu med Španci in Portugalci. Dva meseca po prihodu Kolumba so katoliški monarhi 4. maja 1493 sprejeli bulo (''Inter caetera'') od [[papež Aleksander VI.|papeža Aleksandra VI.]], v kateri je bilo zapisano, da morajo vsa ozemlja zahodno in južno od linije pol-do-pola 100 lig zahodno in južno od Azorov ali Zelenortskih otokov pripadati Kastiliji in kasneje, vse celine in otoki potem pripadajo Indiji. Ne omenja Portugalske, ki ne bi mogla uveljavljati na novo odkritih dežel vzhodno od črte. Kralj Ivan II. Portugalski ni bil zadovoljen z dogovorom, saj je občutil, da mu je dal premalo ozemlja, kar mu je preprečilo, da bi dosegel Indijo, njegov glavni cilj. Nato se je pogajal neposredno s kraljem Ferdinandom in špansko kraljico Izabelo, da bi premaknil črto na zahod in mu dovolilo, da zahteva novoustanovljene dežele vzhodno od nje. Leta 1494 je bil dosežen sporazum s [[Tordesilljska pogodba|Tordesilljsko pogodbo]], ki je razdelila svet med dve sili. V tej pogodbi so Portugalci dobili vse izven Evrope vzhodno od črte, ki je potekala 370 milj zahodno od Zelenortskih otokov (že portugalski) in otokov, ki jih je Krištof Kolumb odkril na svojem prvem potovanju (za Kastilijo), ki je v pogodbi poimenovana kot Cipangu in Antilia (Kuba in Hispaniola). To jim je dalo nadzor nad Afriko, Azijo in vzhodno Južno Ameriko (Brazilija). Španci (Kastilija) so dobili vse zahodno od te črte. V času pogajanj je pogodba razdelila znani svet atlantskih otokov približno na polovico, z ločnico, ki je bila približno na pol poti med portugalskimi Zelenortskimi otoki in španskimi odkritji na Karibih. [[Pedro Álvares Cabral]] je leta 1500 naletel na brazilsko obalo, za katero je veljalo, da je velik otok. Ker je bil vzhodno od ločilne črte, je to trdil za Portugalsko in to so spoštovali Španci. Portugalske ladje so odplule proti zahodu v Atlantik, da bi dosegle ugodne vetrove za potovanje v Indijo in takrat je Cabral vodil na svoje potovanje, v koridorju pa je bila sklenjena pogodba za zaščito. Nekateri sumijo, da so Portugalci prej odkrili Brazilijo, zato so premaknili črto na vzhod in kako jo je Cabral našel, vendar o tem ni zanesljivih dokazov. Drugi osumljenec Duarte Pacheco Pereira je tajno odkril Brazilijo leta 1498, vendar to ni verodostojno za večino zgodovinarjev. Kasneje se bo špansko ozemlje izkazalo za obsežno območje celinske Severne in Južne Amerike, čeprav bi se Brazilija pod nadzorom Portugalske razširila čez mejo, naselja drugih evropskih sil pa ne bi upoštevala pogodbe. === Novi svet: Amerike === [[File:Waldseemuller map closeup with America.jpg|thumb|left|Detajl Waldseemüllerjevega zemljevida (1507) prvič kaže ime »America«]] Evropejci so dejansko videli zelo malo razdeljenega območja, saj ga je delila le geografska opredelitev, ne pa nadzor na terenu. Kolumbovo prvo potovanje leta 1492 je spodbudilo pomorsko raziskovanje, in leta 1497 so se številni raziskovalci odpravili na zahod. ==== Severna Amerika ==== Tega leta je John Cabot, tudi italijanski naročnik, dobil patent za pisma kralja [[Henrik VII. Angleški|Henrika VII.]]. Plovba iz Bristola, ki jo je verjetno podpirala lokalna družba trgovskih podpornikov, je Cabot prečkal Atlantik iz severne zemljepisne širine, saj je upal, da bo potovanje do "Zahodne Indije" krajše in se spustil nekje v Severni Ameriki, morda v Novi Fundlandiji. Leta 1499 je João Fernandes Lavrador pridobil licenco s strani portugalskega kralja in skupaj s Pêro de Barcelosom prvič opazil Labrador, ki mu je bil podeljen in poimenovan po njem. Po vrnitvi je morda šel v Bristol, da bi odpotoval v imenu Anglije. Skoraj istočasno so med letoma 1499 in 1502 brata Gaspar in Miguel Corte Real raziskovala in imenovala obale Grenlandije in tudi Nove Fundlandije. Obe raziskavi sta zabeleženi v 1502 ''Cantino planisphere''. <ref>[[#Diffie 1977|Diffie 1977]], pp. 463–65.</ref> ==== "Prava Indija" in Brazilija ==== Leta 1497 je novoimenovani portugalski kralj [[Manuel I. Portugalski|Manuel I.]] poslal vzhodno raziskovalno floto, s čimer je izpolnil projekt svojega predhodnika, da najde pot do Indije. Julija 1499 se je širila novica, da so Portugalci dosegli "pravo indijo", ko je portugalski kralj poslal pismo španskim katoliškim monarhom en dan po praznovanju vrnitve flote. Tretja Kolumbova ekspedicija leta 1498 je bila začetek prve uspešne kastiljske (španske) kolonizacije v Zahodni Indiji na otoku Hispaniola. Kljub naraščajočim dvomom je Kolumb zavrnil, da ni prava Indija. Med potovanjem je odkril ustje reke [[Orinoco]] na severni obali Južne Amerike (zdaj [[Venezuela]]) in mislil, da je ogromna količina sveže vode, ki prihaja iz nje, lahko le iz celinske kopenske mase, za katero je bil prepričan, da je azijska celina. Ko se je ladijski promet med Seviljo in Zahodno Indijo povečal, se je povečalo poznavanje karibskih otokov, Srednje Amerike in severne obale Južne Amerike. Ena od teh španskih flot, [[Alonso de Ojeda]] in [[Amerigo Vespucci]] leta 1499–1500, je prišla na kopno ob obali današnje [[Gvajana|Gvajane]], ko se zdi, da sta se dva raziskovalca ločila v nasprotnih smereh. Vespucci je odplul proti jugu, kjer je julija 1499 odkril ustje reke [[Amazonka|Amazonke]] <ref name=Pohl1966>{{navedi knjigo | last = Pohl | first = Frederick J. | title = Amerigo Vespucci: Pilot Major | url = https://archive.org/details/amerigovespuccip0000pohl | publisher = Octagon Books | year = 1966 | location = New York | pages = [https://archive.org/details/amerigovespuccip0000pohl/page/54 54]–55 }}</ref><ref>[http://www.goodreads.com/book/show/4820349-amerigo-and-the-new-world] Arciniegas, German (1978) ''Amerigo and the New World: The Life & Times of Amerigo Vespucci'': Octagon Press</ref> in dosegel 6 ° J, v današnji severovzhodni Braziliji, preden se je obrnil. V začetku leta 1500 je [[Vicente Yáñez Pinzon]] z nevihto zavil iz smeri in 26. januarja 1500 dosegel današnjo severovzhodno obalo Brazilije in raziskoval daleč na jug kot današnje zvezne države [[Pernambuco]]. Njegova flota je bila prva, ki je v celoti vstopila v izliv reke Amazonke, ki jo je poimenoval ''Río Santa María de la Mar Dulce'' (reka sv. Marije sladkovodnega morja) <ref name=Morison1974>{{navedi knjigo | last = Morison | first = Samuel | title = The European Discovery of America: The Southern Voyages, 1492–1616 | url = https://archive.org/details/europeandiscover0000samu_p1c6 | publisher = Oxford University Press | year = 1974 | location = New York| page = }}</ref>. Vendar pa je bilo ozemlje predaleč vzhodno, da bi ga Kastiljci zahtevali v skladu s Tordesilljsko pogodbo, a je odkritje ustvarilo kastiljski (španski) interes in sicer s potovanjem Pinzona leta 1508 (ekspedicija, ki je ob severni obali do obale celinske Srednje Amerike iskala prehod na vzhod) in potovanje leta 1515–16 z navigatorjem ekspedicije 1508, Juanom Díazom de Solísom. Odprava 1515–16 je bila spodbujena s poročili o portugalskem raziskovanju regije. Končalo se je, ko je de Solís in nekaj njegove posadke izginilo pri raziskovanju [[Río de la Plata |reke Plate]] v čolnu, toda ugotovili so, da je spet vzbudila špansko zanimanje, kolonizacija pa se je začela leta 1531. Aprila 1500 se je druga portugalska indijska armada, ki jo je vodil Pedro Álvares Cabral, z ekipo strokovnih kapitanov, vključno z Bartolomeu Diasom in Nicolauom Coelhom, srečala z brazilsko obalo, ko se je obrnila proti zahodu v Atlantiku, medtem ko je izvajala veliko "volta do mar" da bi se izognili brezvetrju v Gvinejskem zalivu. 21. aprila 1500 so opazili goro in jo poimenovali ''Monte Pascoal'', 22. aprila pa je Cabral pristal na obali. 25. aprila je celotna flota odplula v pristanišče, ki so ga poimenovali ''Porto Seguro'' (varno pristanišče). Cabral je zaznal, da nova zemlja leži vzhodno od črte iz Tordesilljske pogodbe in poslal odposlanca na Portugalsko z odkritjem v pismih, vključno s pismom Pero Vaz de Caminha. Ker je veroval, da je to otok, ga je poimenoval ''Ilha de Vera Cruz'' (Otok pravega križa). Nekateri zgodovinarji so predlagali, da so se Portugalci prej soočili z južnoameriško izboklino, medtem ko so pluli "volta do mar", zato je vztrajanje Ivana II. pri premikanju črte zahodno od pogodbene leta 1494, tako da njegovo pristajanje v Braziliji morda ni bilo nesreča; kljub temu, da je Ivanova motivacija preprosto bila povečanje možnosti za pridobitev novih ozemelj v Atlantiku. Od vzhodne obale se je flota nato obrnila proti vzhodu, da bi nadaljevala pot do južne Afrike in Indije. Cabral je bil prvi kapetan, ki se je dotaknil štirih kontinentov, vodil je prvo ekspedicijo, ki je povezovala Evropo, Afriko, Novi svet in Azijo. <ref>[https://books.google.com/books?id=hBTqPX4G9Y4C&pg=PA187&dq=Cabral+four+continents&hl=pt-PT&sa=X&ei=zPIIU8HvE-af7AakkYDICw&ved=0CDMQ6AEwAA#v=onepage&q=Cabral%20four%20continents&f=false ''Foundations of the Portuguese Empire, 1415–1580''], Bailey Wallys Diffie and George D. Winius. University of Minnesota Press, 1977 p. 187</ref><ref>[https://www.saudiaramcoworld.com/issue/200504/the.coming.of.the.portuguese.htm ''The Coming of the Portuguese''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141031005735/https://www.saudiaramcoworld.com/issue/200504/the.coming.of.the.portuguese.htm |date=2014-10-31 }} by Paul Lunde, London University's School of Oriental and African Studies, in Saudi Aramco World – July/August 2005 Volume 56, Number 4,</ref> Na povabilo portugalskega kralja Manuela I., je Amerigo Vespucci - Florentinec, ki je od leta 1491 delal za podružnico Banke Medici v Sevilji, opremljal oceanske ekspedicije in dvakrat potoval v Gvajano z Juan de la Cosa v imenu Španije - sodeloval kot opazovalec na teh raziskovalnih potovanjih na vzhodno obalo Južne Amerike. Ekspedicije so v Evropi postale splošno znane po dveh pripovedih, objavljenih med letoma 1502 in 1504, ki nakazujejo, da na novo odkrite dežele niso Indija, temveč "Novi svet", (''Mundus novus''), latinski naslov sodobnega dokumenta. na podlagi pisem Vespuccija, naslovljenih na Lorenza di Pierfrancesca de 'Medici, ki je postal zelo priljubljen v Evropi. Kmalu se je razumelo, da Kolumb ni dosegel Azije, ampak je našel novo celino, Amerike. Amerike sta leta 1507 imenovala kartografa Martin Waldseemüller in Matthias Ringmann, verjetno po Amerigu Vespucciju. Leta 1501-1502 je ena od teh portugalskih odprav, ki jo je vodil [[Gonçalo Coelho]] (in / ali [[André Gonçalves]] ali [[Gaspar de Lemos]]), odplula južno vzdolž obale Južne Amerike do zaliva današnjega Rio de Janeira. Opis Ameriga Vespuccija navaja, da je ekspedicija dosegla zemljepisno širino "južni pol višine 52 ° J", v "hladnih" zemljepisnih širinah današnje južne Patagonije (po možnosti v bližini ožine), preden se je vrnila nazaj. Vespucci je zapisal, da so se odpravili proti jugozahodu in jugu, po "dolgi, neobremenjeni obali" (očitno se ujema z južno južnoameriško obalo). To se zdi sporno, saj je spremenil del svojega opisa v naslednjem pismu, v katerem je navedel premik, od približno 32 ° J (južna Brazilija), proti jugu-jugovzhodu, do odprtega morja; vendar je trdil, da so dosegli 50 ° / 52 ° J (če je bila njegova lastna odločitev ali cenzorja D. Manuela, ki so ga morali pritiskati, da spremeni svoj zapis, ker je Lorenzu de 'Medici razkril preveč avtorstva, ni znano) <ref>[http://icaadocs.mfah.org/icaadocs/THEARCHIVE/FullRecord/tabid/88/doc/839287/language/en-US/Default.aspx The Invention of America] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215122112/http://icaadocs.mfah.org/icaadocs/THEARCHIVE/FullRecord/tabid/88/doc/839287/language/en-US/Default.aspx |date=2018-12-15 }}. Indiana University Press. pp. 106–07, by Edmundo O'Gorman</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=2zZCAAAAIAAJ&hl=pt-PT&source=gbs_navlinks_s Imago Mvndi – Brill Archive – Leiden, Editorial Board]. Leo Bagrow, Stokholm – ''New light on Vespucci's third voyage'', By R. Levillier pp.&nbsp;40–45</ref>. Leta 1503 je [[Binot Paulmier de Gonneville]], ki je izpodbijal portugalsko politiko ''mare clausum'', vodil eno najzgodnejših francoskih normanskih in bretonskih odprav v Brazilijo. Nameraval je jadrati do vzhodne Indije, toda blizu Rta dobrega upanja je njegova ladja preusmerila na zahod z nevihto in 5. januarja 1504 pristala v današnji državi Santa Catarina (južna Brazilija). [[File:Gutiérrez, the Americas, 1562.jpg|thumb|''Americae Sive Quartae Orbis Partis Nova Et Exactissima Descriptio'', največji zemljevid Amerik do 17. stoletja in prvi zemljevid z imenom "California".]] Leta 1511–1512 sta portugalska kapitana João de Lisboa in Estevão de Fróis dosegla izliv reke Plate v današnjem [[Urugvaj]]u in [[Argentina|Argentini]] ter se podala na jug, do današnjega zaliva San Matias na 42 ° J (zabeleženo v ''Newen Zeytung auss Pressilandt'' (Nove novice iz dežele Brazilije) <ref>{{navedi knjigo | last = Bethell | first = Leslie | title = The Cambridge History of Latin America, Volume 1, Colonial Latin America | publisher = Cambridge University Press | year = 1984 | location = Cambridge | page = 257 |url=https://books.google.com/?id=_w0kAPYQ5xMC&q=froes#v=onepage&q=1511&f=false| isbn =978-0-521-23223-4 }}</ref><ref>{{navedi knjigo | last = Laguarda Trias | first = Rolando A. | title = Pilotos portugueses en el Rio de La Plata durante el siglo XVI | publisher = UC Biblioteca Geral 1 | year = 1988 | location = Coimbra | pages = 59–61 |url=https://books.google.com/?id=N4ruiK_IJZQC&pg=PA81&lpg=PA81&dq=pilotos+portugueses+la+plata#v=onepage&q=pilotos%20portugueses%20la%20plata&f=false}}</ref>. Ekspedicija je dosegla rt, ki se razteza od severa proti jugu in ki so ga imenovali rt "Santa Maria" ([[Punta del Este]], ime je imel rt v bližini); in po 40 ° J so našli »rt« ali »točko ali kraj, ki sega v morje« in »zaliv« (v juniju in juliju). Potem, ko so pluli skoraj 300 km do rta, so spet opazili celino na drugi strani in se usmerili proti severozahodu, toda nevihta jim je preprečila, da bi napredovali. Odpeljala jih je tramontana ali severni veter in sledili so smeri. Prav tako dajo prve novice o Belem kralju in "gorskih ljudstvih" v notranjosti (Inkovski imperij) in darilo, srebrno sekiro, pridobljeno od domačinov Charrúa ob njihovi vrnitvi (na obalo ali stran ''Brazil'') in "na zahod" (vzdolž obale in izliva reke Plate) in jo darovali kralju Manuelu I. <ref>[http://biblio.wdfiles.com/local--files/schuller-1915-nova/schuller_1915_nova.pdf Newen Zeytung auss Presillg Landt]</ref>. Christopher de Haro, Flamec [[Sefardski Judje |sefardskega]] izvora (eden od financerjev ekspedicije skupaj z D. Nuno Manuelom), ki bo služil španski kroni po letu 1516, je verjel, da so navigatorji odkrili južno ožino proti zahodu in Aziji. Leta 1519 je odpravo, ki jo je poslala španska krona, da bi našla pot do Azije, vodil izkušen portugalski pomorščak [[Ferdinand Magellan]]. Flota je raziskovala reke in zalive, ko je zaznamovala južnoameriško obalo, dokler ni našla poti do Tihega oceana skozi [[Magellanov preliv]]. Leta 1524–1525 je portugalski konkvistador Aleixo Garcia (verjetno veteran iz Solisove ekspedicije leta 1516) vodil zasebno odpravo nekaj kastiljskih in portugalskih pustolovcev, ki so zajeli okoli 2000 [[Gvarani]] Indijancev. Raziskovali so ozemlja današnje južne Brazilije, Paragvaja in Bolivije in sicer z uporabo domačega omrežja poti, ''Peabiru''. Bili so tudi prvi Evropejci, ki so prečkali [[Gran Chaco]] in dosegli zunanja ozemlja Inkovskega imperija na [[Andi]]h, blizu [[Sucre (mesto) |Sucre]]. <ref>[http://www.novomilenio.inf.br/sv/svh009b.htm ''Peabiru, the route lost''] in English</ref> == Indijski ocean (1497–1513) == === Poti Vasca da Game v Indijo === [[File:Caminho maritimo para a India.png|thumb|upright=0.9|Vasca da Gama 1497–1499 potovanja v Indijo (črno). Prejšnja potovanja Pêro da Covilhã (oranžno) in Afonsa de Paive (modro), in njihove skupne poti (zeleno)]] Zaščiteni pred neposredno špansko konkurenco s Tordesilljsko pogodbo, so se portugalski raziskovalci in kolonizacija na vzhod nadaljevali hitro. Dvakrat, leta 1485 in 1488, je Portugalska uradno zavrnila zamisel Krištofa Kolumba, da bi s plovbo proti zahodu dosegel Indijo. Strokovnjaki portugalskega kralja Ivana II. so ga zavrnili, ker so menili, da je Kolumbova ocena o razdalji potovanja 2.400 milj (3.860 km) podcenjena in deloma zato, ker je Bartolomeu Dias leta 1487 poskušal zaobiti južni rt Afrike, zato so verjeli, da bo plovba na vzhod zahtevala veliko krajše potovanje. Dias se je vrnil z Rta dobrega upanja leta 1488. Potovanje Pêro da Covilha v Etiopijo po kopnem pa je pokazalo, da je bogastvo Indijskega morja dostopno iz Atlantika. Pripravljena je bila dolgotrajna ekspedicija. [[File:Map of Portuguese Carreira da India.gif|thumb|upright=1.15|left|Potovanja portugalskih indijskih armad v Atlantiku in Indijskem oceanu s severnoatlantskim tokom ("Volta do mar"), ki so jih opravili navigatorji Henrika Pomorščaka in poti južnoatlantskega zahoda, ki jih je odkril Bartolomeu Dias leta 1488, ki so jo spremljale in raziskovale ekspedicije Vasca da Game in Pedra Alvaresa Cabrala.]] Pod novim kraljem [[Manuel I. Portugalski|Manuelom I.]] je julija 1497 pod poveljstvom [[Vasco da Gama |Vasca da Game Lizbono zapustila majhna raziskovalna flota štirih ladij z okoli 170 ljudmi. Do decembra je flota prešla Veliko ribjo reko - kjer se je Dias obrnil - in odplul v neznane vode. 20. maja 1498 so prispeli v [[Kozhikode |Calicut]]. Prizadevanja Vasca da Game za pridobitev ugodnih trgovinskih pogojev je ovirala nizka vrednost njihovega blaga v primerjavi z dragocenim blagom, s katerim se je trgovalo. Dve leti in dva dni po odhodu se je da Gama in posadka 55 preživelih moških vrnila v slavi na Portugalsko kot prve ladje, ki so plule neposredno iz Evrope v Indijo. Leta 1500 je bila v Indijo poslana druga, večja flota trinajstih ladij in okoli 1500 mož. Pod poveljstvom Pedra Álvaresa Cabrala so prvič pristali na brazilski obali; kasneje je v Indijskem oceanu ena od Cabralovih ladij dosegla [[Madagaskar]] (1501), ki ga je leta 1507 deloma raziskal Tristão da Cunha; [[Mavricij]] je bil odkrit leta 1507, [[Sokotra]] je bila zasedena leta 1506. Istega leta je Lourenço de Almeida pristal na [[Šrilanka|Šrilanki]], vzhodni otok, imenovan "Taprobane", na oddaljenih zapisih Aleksandra Velikega in grškega geografa Megastena iz 4. stoletja pred našim štetjem. Na azijskem kopnem so bile ustanovljene prve trgovske postaje v Kochi in Calicutu (1501) in nato v [[Stara Goa|Goi]] (1510). === "Otoki začimb" in Kitajska === [[File:Malaccaship.JPG|thumb|upright=0.7|left|Replika ''Flor de la Mar'' karake v Pomorskem muzeju v Melaki]] Leta 1511 je [[Afonso de Albuquerque]] za Portugalsko zavzel Melako, kasneje središče azijske trgovine. Vzhodno od Melake je Albuquerque poslal več diplomatskih misij: Duarte Fernandes je bil kot prvi evropski poslanec v Kraljestvu Ayutthaya (danes del [[Mjanmar]]a in [[Tajska|Tajske]]). Da bi spoznali skrivne lokacije tako imenovanih "začimbnih otokov" – [[Moluki|Molukov]], predvsem pa otokov Banda, ki so bili takrat edini svetovni vir [[Muškatovec |muškatnega]] oreščka in [[Nageljnove žbice |klinčkov]], je bil glavni namen potovanj po Indijskem oceanu – je poslal odpravo pod vodstvom Antónia de Abreua na otoke Banda (preko Jave in Malih Sundskih otokov), kjer so bili prvi Evropejci, ki so prispeli v začetku leta 1512, potem ko so se odpravili na pot, po kateri so prvi dosegli tudi otoke Buru, Ambon in Seram. [95] ] [96] Iz Bande se je Abreu vrnil v Melako, medtem ko se je njegov namestnik, Francisco Serrão, po ločitvi zaradi brodoloma, odpravil proti severu, ponovno dosegel Ambon in se potopil v kraju Ternate, kjer je dobil dovoljenje za izgradnjo portugalske trgovske trdnjave: Fort São João Baptista de Ternate, ki je ustanovila portugalsko prisotnost v [[Malajski arhipelag|Malajskem arhipelagu]]. Maja 1513 je Jorge Álvares, eden od portugalskih odposlancev, prispel na Kitajsko. Čeprav je bil prvi, ki je pristal na otoku Nei Lingding v delti [[Biserna reka|Biserne reke]], je bil Rafael Perestrello - bratranec slavnega Krištofa Kolumba - prvi evropski raziskovalec, ki je pristal na južni obali celinske Kitajske in trgoval v [[Guangdžov]]u leta 1516 , ko je poveljeval portugalskemu plovilu s posadko iz malezijske džunke, ki je odplula iz Melake. [97] [98] Fernão Pires de Andrade je leta 1517 obiskal Kanton in odprl trgovino s Kitajsko. Portugalci so leta 1521 porazili Kitajce v bitki pri Tunmenu in leta 1522 v bitki pri Xicaowanu, med katero so Kitajci zajeli portugalske vrtljive topove, in obrnili tehnologijo, tako da jih imenujejo »Folangji« 佛 郎 機 – frankovski top), ker so Portugalci Kitajce imenovali »Folangji«. Po nekaj desetletjih so se sovražnosti med Portugalci in Kitajci prenehale, leta 1557 pa so Kitajci dovolili, da so Portugalci zasedli [[Macau]]. Za uveljavitev trgovinskega monopola je [[Maskat]] in [[Hormuz]] v Perzijskem zalivu leta 1507 in leta 1515 osvojil Afonso de Albuquerque. Bil je tudi v diplomatskih odnosih s Perzijo. Leta 1513, ko je poskušal osvojiti [[Aden, Jemen|Aden]], je odprava, ki jo je vodil Albuquerque, prečkala Rdeče morje v Bab al-Mandabu in se zasidrala na otoku Kamaran. Leta 1521 so sile pod vodstvom Antónia Correia osvojile [[Bahrajn]], začetek obdobja skoraj osemdeset let portugalske vladavine zalivskega arhipelaga. V Rdečem morju je bila Massawa najbolj severna točka, ki so jo obiskali Portugalci do leta 1541, ko je flota pod Estevão da Gamo prodrla vse do Sueza. == Tihi ocean (1513–1529) == [[File:Balboa Voyage 1513.PNG|upright=0.9|thumb|Potovanje Vasca Núñez de Balboa v "Južnem morju", 1513]] === Odkritje Tihega oceana === Leta 1513, približno 40 milj (64 kilometrov) južno od Acandija, v današnji [[Kolumbija|Kolumbiji]], je španski Vasco Núñez de Balboa slišal nepričakovane novice o »drugem morju«, bogatem z zlatom, ki jih je prejel z velikim zanimanjem. Z malo sredstev in z uporabo informacij, ki jih je dal ''caciques'' (poglavar), je potoval po [[Panamska ožina|Panamski ožini]] s 190 Španci, nekaj domačimi vodniki in krdelom psov. S pomočjo majhne jadrnice ''brigantin'' in desetih domačih kanujev so pluli vzdolž obale in delali postanke. 6. septembra se je odprava okrepila s 1.000 moškimi, borila se je v več bitkah, vstopila v gosto džunglo in se povzpela na gorovje ob reki Chucunaque, od koder je bilo mogoče videti to »drugo morje«. Balboa je šel naprej in pred poldnevom 25. septembra na obzorju videl neodkrito morje, in postal prvi Evropejec, ki je videl ali dosegel Pacifik iz Novega sveta. Ekspedicija se je spustila proti obali na kratek izvidniški izlet in tako postala prvi Evropejci, ki so pluli po Tihem oceanu ob obali Novega sveta. Po potovanju več kot 110 km je Balboa poimenoval zaliv, kjer je končal ''San Miguel''. To novo morje je imenoval ''Mar del Sur'' (Južno morje), ker so se odpravili na jug. Glavni namen Balboe v ekspediciji je bil iskanje z zlatom bogatih kraljestev. V ta namen je prečkal dežele ''caciques'' do otokov in poimenoval največjega ''Isla Rica'' (danes Isla del Rey). Celotna skupina ''Archipiélago de las Perlas'' se imenoval še danes. === Dodatni razvoj na vzhodu === Leta 1515–1516 je španska flota, ki jo je vodil Juan Díaz de Solís, plula po vzhodni obali Južne Amerike vse do Río de la Plata, ki jo je Solís poimenoval tik preden je umrl, medtem ko je poskušal najti prehod do »Južnega morja«. Istočasno so Portugalci v jugovzhodni Aziji pripravili prvo evropsko poročilo o zahodnem Pacifiku, ki je prepoznalo [[Luzon]] vzhodno od [[Borneo|Bornea]] in svoje prebivalce imenoval "Luções" na današnjih Filipinih. <ref>Lach 1998, p. 626</ref> === Prva pot okoli sveta === [[File:Magellan's voyage EN.svg|thumb|upright=0.9|Pot Ferdinanda Magellana-Juan Sebastiána Elcana okrog sveta (1519–1522)]] Do leta 1516 se je več portugalskih morjeplovcev, ki so bili v sporu s portugalskim kraljem Manuelom I., zbralo v Sevilji, da bi služili na novo kronanemu [[Karel V. Habsburški|Karlu I. Španskem]]. Med njimi so bili raziskovalci Diogo in Duarte Barbosa, Estêvão Gomes, João Serrão in Ferdinand Magellan, kartografa Jorge Reinel in Diogo Ribeiro, kozmografa Francisco in Ruy Faleiro ter flamski trgovec Christopher de Haro. Ferdinand Magellan, ki je do 1513 plul v Indijo za Portugalsko, ko so bili doseženi Moluki, je ohranil stik s Franciscom Serrãom, ki je tam živel, in razvil teorijo, da so otoki v španskem območju Tordesillijske pogodbe in se pri tem oprl na študije bratov Faleiro. Zavedajoč se prizadevanj Špancev, da najdejo pot v Indijo s plovbo na zahod, je Magellan predstavil svoj načrt Karlu I. Kralj in Christopher de Haro sta financirala Magellanovo odpravo. Sestavili so floto, v podjetje pa so se pridružili španski pomorščaki, kot je [[Juan Sebastián Elcano]]. 10. avgusta 1519 so odšli iz Sevilje s petimi ladjami - vodilna ''Trinidad'' pod Magellanovim poveljstvom, ''San Antonio'', ''Concepcion'', ''Santiago'' in ''Victoria'', prva je bila [[karavela]], vse druge so bile [[karaka|karake]] ali »naus« - s posadko okoli 237 moških iz več narodov, s ciljem, da bi se odpravili na Moluke s potovanjem na zahod, da bi jih poskušali povrniti pod špansko gospodarsko in politično sfero. [[File:Detail from a map of Ortelius - Magellan's ship Victoria.png|thumb|upright=0.7|left|''Victoria'', ladja, ki je prvič obplula svet. (Detajl iz ''Maris Pacifici'', Ortelius, 1589.)]] Flota je odplula naprej in naprej proti jugu, izogibala se je portugalskim ozemljem v Braziliji in postala prva, ki je dosegla [[Tierra del Fuego]] na koncu Amerik. 21. oktobra, začenši v Cape Virgenes, so začeli naporno potovanje po dolgi ožini, ki je trajala 600 km, ki jo je Magellan imenoval ''Estrecho de Todos los Santos'', današnji [[Magellanov preliv]]. 28. novembra so tri ladje vstopile v Tihi ocean - potem imenovan ''Mar Pacífico'' zaradi njegove navidezne mirnosti. Ekspedicija je uspela prečkati ocean. Magellan je umrl v bitki pri Mactanu na Filipinih, tako da je Španec Juan Sebastián Elcano opravil potovanje, da bi leta 1521 dosegel ''začimbne otoke'' oziroma Moluke. 6. septembra 1522 se je ''Victoria'' vrnila v Španijo in tako končala prvo obplutje sveta. Med moškimi, ki so se odpravili na pet ladij, je samo 18 končalo kroženje in se v tem edinem plovilu pod vodstvom Elcana vrnilo v Španijo. Sedemnajst drugih se je vrnilo kasneje; dvanajst jih so Portugalci ujeli na Zelenortskih otokih nekaj tednov prej med 1525 in 1527 in pet jih je preživelih na ''Trinidadu''. Antonio Pigafetta, beneški učenjak in popotnik, ki je prosil, da bi bil na krovu in postal strog Magellanov pomočnik, je vodil natančen dnevnik, ki je postal glavni vir za veliko tega, kar vemo o tem potovanju. To potovanje po celem svetu je Španiji dalo dragoceno znanje o svetu in oceanih, ki je kasneje pomagalo pri raziskovanju in naseljevanju Filipinov. Čeprav to ni bila realna alternativa portugalski poti okoli Afrike (Magellanov preliv je bil predaleč južno, Tihi ocean pa prevelik, da bi to pokril v enem samem potovanju iz Španije), so zaporedne španske odprave uporabile te informacije, da bi raziskale Tihi ocean in odkrili so poti, ki so odprle trgovino med [[Acapulco]]m v [[Podkraljevina Nova Španija|Novi Španiji]] (današnja [[Mehika]]) in [[Manila|Manilo]] na [[Filipini]]h. === Raziskovanje proti vzhodu in zahodu === [[File:Pulau Maitara and Pulau Tidore from the Floridas Restaurant in Pulau Ternate (Ternate Island), The Moluccas (Maluku) (15182126636).jpg|thumb|Pogled od otoka Ternate na otok Tidore na Molukih, kjer sta se med letoma 1522 in 1529 končno srečali in spopadli portugalska vzhodna in španska zahodna raziskovalna pot.<ref name="ReferenceC">[[#Newitt 2005|Newitt 2005]], p. 104.</ref><ref>[[#Lach 1998|Lach 1998]], p. 1397</ref>]] [[File:Saavedra-1527-1529.svg|thumb|Saavedrovi neuspešni poskusi, da bi našli povratno pot od Molukov do Nove Španije (Mehika) leta 1529]] Kmalu po Magellanovi ekspediciji so se Portugalci podvizali, da bi zasegli preživelo posadko in zgradili utrdbo v Ternatu. Leta 1525 je španski Karel I. poslal drugo ekspedicijo proti zahodu, da bi koloniziral Molukr in trdil, da so bili v njegovi coni Tordesilljske pogodbe. Floto sedmih ladij in 450 moških je vodil García Jofre de Loaísa, med njimi najvidnejši španski pomorščaki: Juan Sebastián Elcano in Loaísa, ki sta izgubila življenje in mladi [[Andrés de Urdaneta]]. V bližini Magellanovega preliva je eno od ladij proti jugu odnesla nevihta in je dosegla 56 ° J, kjer so mislili, da so videli »zemeljski konec«: tako je bil prvič prečkan [[Rt Horn]]. Ekspedicija je zelo težko dosegla otoke in pristala v Tidoru. Konflikt s portugalskimi prebivalci v bližnjem Ternatu je bil neizogiben, in začelo se je skoraj desetletje spopadov. Ker ni bilo postavljene vzhodne meje za Tordesillsko črto, sta obe kraljestvi organizirali srečanja za rešitev tega vprašanja. Od 1524 do 1529 so se portugalski in španski strokovnjaki srečali v Badajoz-Elvas, da bi našli točno lokacijo Tordesilljskega [[180. poldnevnik |antimeridana]], ki bi razdelil svet na dve enaki polobli. Vsaka krona je imenovala tri astronome in kartografe, tri navigatorje in tri matematike. Lopo Homem, portugalski kartograf in kozmograf je bil skupaj s kartografom Diogom Ribeirom pri španski delegaciji. Odbor se je sestal večkrat, ne da bi dosegel dogovor: znanje v tistem času ni bilo dovolj za natančen izračun [[Zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]], vsaka skupina je dala otokom suverenost. To vprašanje je bilo rešeno šele leta 1529, po dolgih pogajanjih, s podpisom [[Zaragoška pogodba|Zaragoške pogodbe]], ki je Moluke dodelila Portugalski in Filipine Španiji. To je bila mirovna pogodba med špansko krono in Portugalsko, ki sta jo 22. aprila 1529 podpisala kralj Ivan III. in cesar Karel V., ki je opredelila področja kastiljskega (španskega) in portugalskega vpliva v Aziji, da bi rešila vprašanje Molukov. Med letoma 1525 in 1528 je Portugalska poslala več odprav okoli Molukov. Gomes de Sequeira in Diogo da Rocha sta šla na sever po naročilu guvernerja Ternateja Jorge de Menezesa, in sta bila prva Evropejca, ki sta dosegla [[Karolinsko otočje]], ki so jih poimenovali ''Islands de Sequeira''. Leta 1526 je Jorge de Meneses pristal na otokih Biak in Waigeo na [[Papuanska Nova Gvineja |Papui Novi Gvineji]]. Na podlagi teh raziskav je nastala teorija portugalskega odkritja Avstralije, ki je ena izmed več konkurenčnih teorij o zgodnjem odkritju Avstralije, ki jo je podprl avstralski zgodovinar Kenneth McIntyre, da sta jo odkrila Cristóvão de Mendonça in Gomes de Sequeira. Leta 1527 je [[Hernán Cortés]] opremil floto, da bi našel nova ozemlja v "južnem morju" (Tihi ocean) in prosil svojega bratranca Álvaro de Saavedra Ceróna, da prevzame poveljstvo. 31. oktobra 1527 je Saavedra odplul iz Nove Španije, prečkal Pacifik in se odpravil proti severu Nove Gvineje, nato imenoval ''Isla de Oro''. Oktobra 1528 je eno od plovil prišlo do Molukov. V poskusu vrnitve v Novo Španijo so ga preusmerili severovzhodni vetrovi, ki so ga vrnili nazaj, zato se je potrudil nazaj na jug. Vrnil se je na Novo Gvinejo in odplul proti severovzhodu, kjer je opazoval [[Marshallovi otoki|Marshallove otoke]] in [[Admiralski otoki|Admiralske otoke]], vendar so ga spet presenetili vetrovi, ki so ga tretjič pripeljali v Moluke. Te zahodne povratne poti je bilo težko najti, vendar jih je leta 1565 odkril [[Andrés de Urdaneta]]. == Nove trgovske poti (1542–1565) == [[File:16th century Portuguese Spanish trade routes.png|thumb|upright=1.15|Portugalske trgovske poti (modra) in konkurenčne trgovske poti (bela) Manila-Acapulco galeon (bela), ustanovljene leta 1568]] Leta 1543 so trije portugalski trgovci po naključju postali prvi zahodnjaki, ki so dosegli in trgovali z Japonsko. Po mnenju [[Fernão Mendes Pinto|Fernána Mendesa Pinta]], ki je trdil, da so na tem potovanju prispeli v Tanegashimo, kjer so bili domačini navdušeni nad strelnim orožjem, ki ga bodo Japonci takoj naredili v velikem obsegu. Špansko osvojitev Filipinov je naročil [[Filip II. Španski]], za poveljnika pa je bil imenovan Andrés de Urdaneta. Urdaneta se je strinjal, da bo spremljal odpravo, vendar je zavrnil poveljstvo in namesto njega je bil imenovan Miguel López de Legazpi. Odprava je odplula novembra 1564. <ref>N. McAlister, Lyle. (1984) ''Spain and Portugal in the New World: 1492–1700.'' p. 316.</ref> Potem ko je nekaj časa preživel na otokih, je Legazpi poslal Urdaneto nazaj, da bi našel boljšo povratno pot. Urdaneta je odplul iz San Miguela na otoku Cebu 1. junija 1565, vendar je moral pluti kar 38 stopinj severne zemljepisne širine, da bi dosegla ugodne vetrove. [[File:Namban-11.jpg|thumb|left|upright=0.7|Portugalski karak v Nagasakiju, umetnost Nanban pripisana Kanō Naizenu, 1570–1616 Japonska]] Razmišljal je, da bi se lahko pacifiški [[pasat]]i pomikali v krogu, kot je to primer na Atlantiku, ko so v ladje prisilili v ''Volta do mar'', da so pobrale vetrove, ki so jih pripeljali nazaj z Madeire, je potem, ko je razmišljal, da bo s plovbo daleč na sever, preden se bo odpravil proti vzhodu, pobiral vetrove, ki bi ga vrnili na sever v Ameriko. Njegova slutnja se je izplačala in udaril ob obalo blizu rta Mendocino v Kaliforniji, nato pa sledil obali južno. Ladja je prispela v pristanišče Acapulco, 8. oktobra 1565, ko je v 130 dneh potovala 19.312 kilometrov. Štirinajst članov njegove posadke je umrlo; samo Urdaneta in Felipe de Salcedo, nečak Lópeza de Legazpija, sta imela dovolj moči, da sta se zasidrala. Tako je bila med Mehiko in Filipini vzpostavljena čezmorska španska pot. Dolgo časa so te poti uporabljali [[manilski galeoni]], s čimer so ustvarili trgovinsko povezavo med Kitajsko, Ameriko in Evropo prek kombiniranih transpacifiških in transatlantskih poti. == Vključevanje severne Evrope (1595 – 17. stoletje) == [[File:OrteliusWorldMap1570.jpg|thumb|Leta 1570 (20. maj) je Gilles Coppens de Diest iz Antwerpna objavil 53 zemljevidov, ki jih je ustvaril Abraham Ortelius pod naslovom ''Theatrum Orbis Terrarum'', ki je veljal za »prvi moderni atlas«. Tri latinske izdaje tega (poleg nizozemske, francoske in nemške izdaje) so se pojavile pred koncem leta 1572; po atlasu so še vedno povpraševali do leta 1612. To je zemljevid sveta iz tega atlasa.]] Narodi zunaj Iberije so zavrnili priznanje Tordesilljske pogodbe. Francija, Nizozemska in Anglija so imele vsaka dolgo pomorsko tradicijo in so se ukvarjale s [[gusarstvo|gusarstvom]]. Kljub iberijski zaščiti so se nove tehnologije in zemljevidi kmalu razširili na sever. Leta 1568 so se Nizozemci uprli vladavini Filipa II. Španskega, ki je vodila do [[osemdesetletna vojna|osemdesetletne vojne]]. Prav tako je izbruhnila vojna med Anglijo in Španijo. Leta 1580 je postal Filip II. kralj Portugalske, kot naslednik krone. Združena imperija sta bila preprosto prevelika, da bi jima lahko nasprotovali evropski tekmeci. Filipove čete so osvojile pomembna trgovska mesta [[Brugge]] in [[Gent]]. [[Antwerpen]], ki je bil tedaj najpomembnejše pristanišče na svetu, je padel leta 1585. Protestantskemu prebivalstvu je bilo dano dve leti za reševanje sporov pred odhodom iz mesta. Mnogi so se naselili v [[Amsterdam]]u. To so bili večinoma obrtniki, bogati trgovci v pristaniških mestih in begunci, ki so pobegnili zaradi verskih preganjanj, zlasti [[sefardski Judje]] iz Portugalske in Španije in kasneje [[hugenoti]] iz Francije. Romarski očetje so tudi prispeli, preden so odšli v Novi svet. To množično priseljevanje je bila pomembna gonilna sila: iz majhnega pristanišča leta 1585 se je Amsterdam hitro preoblikoval v eno najpomembnejših trgovskih središč na svetu. Po porazu španske flote leta 1588 je prišlo do velike širitve pomorske trgovine, čeprav bo poraz angleške flote potrdil pomorsko nadvlado španske mornarice nad nastajajočimi konkurenti. Pojav nizozemske pomorske sile je bil hiter in izjemen. Leta so se nizozemski mornarji udeleževali portugalskih potovanj na vzhod, kot sposobni pomorščaki in navdušeni izdelovalci zemljevidov. Leta 1592 so Cornelisa de Houtmana poslali nizozemski trgovci v Lizbono, da bi zbral čim več informacij o ''začimbnih otokih''. Leta 1595 je trgovec in raziskovalec Jan Huyghen van Linschoten, ki je veliko potoval po Indijskem oceanu v službi Portugalcev, objavil potovalno poročilo v Amsterdamu, ''Reys-gheschrift vande navigatien der Portugaloysers in Orienten'' (Poročilo potovanja z navigacijo Portugalcev na vzhod) <ref>Linschoten 1598, original book</ref>. To je vključevalo obsežne napotke za navigacijo med Portugalsko in Vzhodno Indijo ter Japonsko. Istega leta je Houtman sledil tem smernicam v prvem nizozemskem raziskovalnem potovanju, ko je odkrilo novo morsko pot neposredno iz Madagaskarja v [[Sundski preliv]] v Indoneziji in podpisal pogodbo z [[Banten|bantenskim]] sultanom. Nizozemski in britanski interesi, ki so imeli nove podatke, so privedli do gibanja komercialne širitve in ustanovitve angleških (1600) in nizozemskih (1602) zakupljenih podjetij. Nizozemci, Francozi in Angleži so poslali ladje, ki so kršile portugalski monopol, osredotočene predvsem na obalna območja, kjer se niso mogli braniti pred tako obsežnim in razpršenim poslom. === Raziskovanje Severne Amerike === [[File:Henry Hudson Map 26.png|thumb|right|Zemljevid Henryja Hudsona 1609–1611 s potovanj v Severno Ameriko za Nizozemsko vzhodnoindijsko družbo]] Angleška ekspedicija 1497, ki jo je vodil Benečan Giovanni Caboto, je bila prva v nizu francoskih in angleških misij, ki so raziskovale Severno Ameriko. Španija je vložila omejena prizadevanja za raziskovanje severnega dela Amerike, saj so bili njeni viri koncentrirani v Srednji in Južni Ameriki, kjer je bilo najdenega več bogastva. Te ekspedicije so upale, da bodo našle oceanski [[severozahodni prehod]] do azijske trgovine. Ta ni bil odkrit, vendar so bile odkrite druge možnosti. V začetku 17. stoletja so se kolonisti iz številnih severnoevropskih držav začeli naseljevati na vzhodni obali Severne Amerike. Leta 1520–1521 je Portugalec João Álvares Fagundes, skupaj pari iz celinske Portugalske in Azorov, raziskal Novo Fundlandijo in [[Nova Škotska|Novo Škotsko]] (morda do zaliva Fundy v Minasovi kotlini) in ustanovil ribiško kolonijo na otoku [[Cape Breton (otok)|Cape Breton]], ki bo trajala vsaj do 1570-ih ali blizu konca stoletja. <ref>''Tratado das ilhas novas e descombrimento dellas e outras couzas, 1570'' Francisco de Souza, p. 6 [https://books.google.com/books/about/Tratado_das_ilhas_novas_e_descombrimento.html?id=3WMDAAAAQAAJ&redir_esc=y]</ref> Leta 1524 je Italijan [[Giovanni da Verrazzano]] odplul na zahtevo [[Franc I. Francoski |Franca I.]], ki je bil motiviran z ogorčenjem nad delitvijo sveta med Portugalce in Špance. Verrazzano je raziskoval atlantsko obalo Severne Amerike, od [[Južna Karolina |Južne Karoline]] do Nove Fundlandije in je bil prvi zapisan Evropejec, ki je obiskal to, kar bo kasneje postalo kolonija Virginia in Združene države. Istega leta je portugalski [[Kartografija |kartograf]] [[Estevão Gomes]], ki je plul v floti Ferdinanda Magellana, raziskoval Novo Škotsko, jadral južno skozi [[Maine]], kjer je vstopil v pristanišče New York, reko [[Hudson (reka)|Hudson]] in avgusta 1525 dosegel [[Florida|Florido]]. Rezultat te ekspedicije je leta 1529 nastal odličen zemljevid Dioga Ribeira, ki opisuje vzhodno obalo Severne Amerike skoraj popolno. Od leta 1534 do 1536 je bil francoski raziskovalec [[Jacques Cartier]], za katerega verjamejo, da je spremljal Verrazzana v Novo Škotsko in Brazilijo, prvi Evropejec, ki je potoval v notranjost Severne Amerike in opisal zaliv svetega Lovrenca in ga poimenoval »dežela Kanade«, irokeško ime, za kar trdijo, da je zdaj Kanada za Franca I.. [[File:Half Moon in Hudson.jpg|thumb|left| Hudsonova ladja ''Halve Maen'' v reki Hudson]] Evropejci so raziskovali pacifiško obalo od sredine 16. stoletja. [[Francisco de Ulloa]] je raziskal pacifiško obalo današnje Mehike, vključno z Kalifornijskim zalivom, in dokazal, da je [[Kalifornijski polotok|Baja California]] polotok. Kljub odkritjem je mit, da je bila Kalifornija otok, v Evropi ostal. Njegov zapis je zagotovil prvo zapisano uporabo imena "Kalifornija". [[João Rodrigues Cabrilho]], portugalski navigator, ki je plul za špansko krono, je bil prvi Evropejec, ki je stopil v Kalifornijo, pristal 28. septembra 1542 na obali zaliva San Diego in zahteval Kalifornijo za Španijo. Prav tako je pristal na San Miguelu, enem od Kanalskih otokov in nadaljeval do Point Reyesa. Po njegovi smrti je posadka nadaljevala raziskovanje daleč na severu v Oregon. Angleški poveljnik mornarice [[Francis Drake]] je plul ob obali leta 1579 nekje severno od Cabrillovega mesta pristanka - dejanska lokacija Drakovega pristanka je bila skrivnostna in še vedno ni določena <ref>Sir Francis Drake Association | http://www.SirFrancisDrakeAssociation.org {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190216212721/http://www.sirfrancisdrakeassociation.org/ |date=2019-02-16 }}</ref><ref>Drake N.Guild, web.</ref> - in zahteval ozemlje za Anglijo <ref>Edward Wright's World Chart 1599 documents a Land Claim | http://www.tandfonline.com/doi/full/10.1179/0082288414Z.00000000027</ref>, imenovano Nova Albion. Izraz "Nova Albion" je bil zato uporabljen na številnih evropskih zemljevidih za označevanje ozemlja severno od španskih naselij, danes kontinentalno območje severno od Mehike. Med letoma 1609 in 1611, po več potovanjih v imenu angleških trgovcev za raziskovanje perspektivnega severovzhodnega prehoda v Indijo, je Anglež [[Henry Hudson]] pod pokroviteljstvom [[Nizozemska vzhodnoindijska družba |nizozemske Vzhodnoindijske družbe]] (VOC) raziskal regijo okoli današnjega [[New York]]a. Medtem ko je iskal zahodno pot v Azijo je raziskoval reko Hudson in postavil temelje nizozemski kolonizaciji regije. Hudsonova zadnja odprava je potekala še bolj severno v iskanju severozahodnega prehoda, kar je privedlo do njegovega odkritja Hudsonovega preliva in Hudsonovega zaliva. Po prezimovanju v zalivu James je Hudson poskušal nadaljevati s potovanjem spomladi leta 1611, vendar se je njegova posadka uprla in ga izkrcala in prepustila toku. === Iskanje severne poti === [[File:1598 map of the Polar Regions by Willem Barentsz.jpg|thumb|Zemljevid arktične odprave Willema Barentsza na njegovem tretjem potovanju 1598]] Francija, Nizozemska in Anglija so ostale brez morske poti v Azijo, preko Afrike ali Južne Amerike. Ko je postalo jasno, da ni poti skozi srce Amerik, se je pozornost usmerila na možnost prehoda skozi severne vode, ki so ga Angleži imenovali [[Severozahodni prehod]]. Želja po vzpostavitvi takšne poti je spodbudila velik del evropskega raziskovanja obeh obal Severne Amerike in Rusije. V Rusiji je zamisel o možni pomorski poti, ki povezuje Atlantik in Pacifik, prvič predstavil diplomat [[Dmitry Gerasimov]] leta 1525, čeprav so ruski naseljenci na obali [[Belo morje|Belega morja]], [[Pomori]], raziskovali dele poti že v času 11. stoletja. Leta 1553 je londonskega podjetja ''Merchant Adventurers to New Lands'' poslalo angleškega raziskovalca Hugha Willoughbyja z glavnim pilotom Richardom Chancellorjem s tremi plovili iskat prehod. Med potovanjem po [[Barentsovo morje|Barentsovem morju]] je Willoughby mislil, da na severu vidi otoke in jih imenoval Willoughbyjeva dežela, ki sta jih leta 1640 objavila na karti Plancius in Mercator. Plovila so bila ločena z "groznimi vrtinci" v Norveškem morju in Willoughby je odplul v zaliv blizu sedanje meje med Finsko in Rusijo. Njegove ladje z zamrznjenimi posadkami, vključno s kapetanom Willoughbyjem in njegovim dnevnikom, so ruski ribiči našli leto pozneje. Richard Chancellor je moral spustiti sidro v Belem morju in se potepati po kopnem do Moskve in dvora [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni |Ivana Groznega]], odprl trgovino z Rusijo in podjetje ''Merchant Adventurers to New Lands'' je postalo ''Muscovy Company'' (rusko ''Moskovskaya kompaniya''). === Barentsova arktična raziskovanja === 5. junija 1594 se je nizozemski kartograf [[Willem Barents]] iz Texela odpravil s floto treh ladij in vplul v [[Karsko morje]] z upanjem, da bo našel severovzhodni prehod nad Sibirijo. Na otoku Williams je posadka prvič naletela na [[Severni medved |severnega medveda]]. Uspelo jim ga je pripeljati na krov, vendar se je medved uprl in bil ubit. Barents je prišel do zahodne obale [[Nova dežela |Nove dežele]] in nadaljeval proti severu, preden je bil prisiljen obrniti pred velikimi ledenimi gorami. Naslednje leto ga je princ [[Mavricij Oranski ]] imenoval za glavnega pilota nove ekspedicije šestih ladij, natovorjenih s trgovskimi izdelki, ki so jih Nizozemci upali prodati na Kitajsko. Naleteli so na [[Samojedi|Samojede]] "divje ljudstvo", vendar so sčasoma spet odkrili, da je Karsko morje zamrznjeno. Leta 1596 so državniki ponudili visoko nagrado vsakomur, ki bi uspešno bašel severovzhodni prehod. Mestni svet Amsterdama je kupil in opremil dve majhni ladji, ki sta jih vodila kapitana Jan Rijp in Jacob van Heemskerk pod Barentsovim poveljstvom, da bi poiskali ta poseben kanal. Začeli so maja, junija pa so odkrili [[Medvedji otok]] in [[Spitsbergi (otok) |Spitsberge]], ko so opazovali njihovo severozahodno obalo. Videli so velik zaliv, pozneje imenovan Raudfjorden in vstopili v Magdalenefjorden, ki so ga poimenovali ''Tusk Bay'' in pluli v severni vhod Forlandsundeta, ki so ga poimenovali ''Keerwyck'', vendar so se bili prisiljeni vrniti zaradi plitvine. 28. junija so zaokrožili severno točko Prins Karls Forland, ki so jo imenovali ''Vogelhoek'', zaradi velikega števila ptic in odpluli proti jugu, mimo Isfjordena in Bellsunda, ki sta bili označena na Barentsovi karti kot ''Grooten Inwyck'' in ''Inwyck''. [[File:Polar bear, Gerrit de Veer (1596).jpg|thumb|left|Posadka Willema Barentsa se bori s severnim medvedom]] Ladje so 1. julija spet dosegle Medvedji otok, kar je privedlo do nesoglasja. Odpeljali so se z Barentsom, ki je nadaljeval proti severovzhodu, medtem ko se je Rijp odpravil proti severu. Barents je prišel do Nove dežele in se, da bi se izognil ujetju v led, odpravil v Vaigatchov preliv, vendar se je zataknil ob ledenih gorah in ledenih ploščah. Posadka je bila prisiljena preživeti zimo na ledu. Uporabila je les iz svoje ladje za gradnjo koče, ki so jo imenovali ''Het Behouden Huys''. Ubadali so se z ekstremnim mrazom, uporabili so trgovske tkanine za izdelavo dodatnih odej in oblačil ter lovili lisice s primitivnimi pastmi in severne medvede. Ko je prišel junij in led še ni popustil oprijema ladij, so preživeli dali dva majhna čolna v morje. Barents je umrl na morju 20. junija 1597, medtem ko je študiral karte. Trajalo je še sedem tednov, da so čolni dosegli polotok Kola, kjer jih je rešila ruska trgovska ladja. Samo 12 članov posadke je novembra prišlo v Amsterdam. Dva člana Barentsove posadke sta kasneje objavila svoje zapiske, Jan Huyghen van Linschoten, ki ga je spremljal na prvih dveh potovanjih in Gerrit de Veer, ki je bil zadnji ladijski tesar. Leta 1608 je Henry Hudson naredil še en poskus, ko je poskušal prečkati vrh Rusije. Prišel je do Nove dežele, vendar se je moral vrniti. Med leti 1609 in 1611 je Hudson po več potovanjih v imenu angleških trgovcev raziskal perspektivno severno morsko pot v Indijo in raziskal regijo okrog sodobnega New Yorka, medtem ko je iskal zahodno pot v Azijo pod okriljem nizozemske vzhodnoindijske družbe. === Nizozemska Avstralija in Nova Zelandija === [[File:Tasmanroutes.PNG|thumb|Pot Abela Tasmana 1642 in potovanja 1644 voyages v Novo Hollandijo (Avstralija) v službi Nizozemske vzhodnoindijske družbe]] ''Terra Australis Ignota'' (Neznana dežela juga) je bil hipotetičen kontinent, ki se je pojavil na evropskih zemljevidih od 15. do 18. stoletja, s koreninami v Aristotelovem zapisu. Upodobljena je bila na Dieppeovih kartah sredi 16. stoletja, kjer se je njena obala pojavila južno od otokov vzhodne Indije; Pogosto je bila razčlenjena, z bogato fiktivnimi podrobnostmi. Odkritja so zmanjšala območje, na katerem je bilo mogoče najti celino; vendar pa so številni kartografi obdržali Aristotelovo mnenje, kot sta Gerardus Mercator (1569) in Alexander Dalrymple celo do leta 1767, ko so zagovarjali njen obstoj s takimi argumenti, da bi morala biti velika kopenska masa na južni polobli kot protiutež severni polobli. Ko so bile odkrite nove dežele, so pogosto domnevali, da so del tega hipotetičnega kontinenta. Juan Fernandez, ki je plul iz Čila leta 1576, je trdil, da je odkril južno celino. Luis Váez de Torres, galicijski navigator, ki je delal za špansko krono, je dokazal obstoj prehoda južno od Nove Gvineje, zdaj znan kot [[Torresov preliv]]. Pedro Fernandes de Queirós, portugalski navigator, ki je plul za špansko krono, je leta 1606 videl velik otok južno od Nove Gvineje, ki ga je imenoval ''La Australia del [[Espiritu Santo]]''. To je predstavljal španskemu kralju kot ''Terra Australis incognita''. Pravzaprav ni bila Avstralija, ampak otok v današnjem [[Vanuatu]]ju. [[File:Duyfken replica, Swan River.jpg|thumb|left|''Duyfken'' replika, reka Swan, Avstralija]] Nizozemski navigator in kolonialni guverner, Willem Janszoon, je 18. decembra 1603, kot kapitan ladje ''Duyfken'' (ali ''Duijfken'', kar pomeni 'Mala golobica'), ena od dvanajstih ladij velike flote Stevena van der Hagena, odpotoval iz Nizozemske proti Vzhodni Indiji. Ko je bil v Indiji, je bil Janszoon poslan, da bi poiskal druge trge, zlasti v »veliki deželi Nova Gvineja in drugih vzhodnih in južnih krajih«. 18. novembra 1605 je ''Duyfken'' odplul iz Bantema do obale zahodne [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]]. Janszoon je nato prečkal vzhodni del [[Arafursko morje|Arafurskega morja]], ne da bi videl Torresov preliv, v [[Carpentarijski zaliv]]. 26. februarja 1606 je pristal v reki Pennefather na zahodni obali polotoka Cape York v [[Queensland]]u, blizu današnjega mesta Weipa. To je prvi zabeleženi evropski pristanek na avstralski celini. Janszoon je nadaljeval s kartiranjem okoli 320 kilometrov obale, za katero je mislil, da je južni podaljšek Nove Gvineje. Leta 1615 sta Jacob le Maire in Willem Schouten zaokrožila Rt Horn in dokazala, da je Tierra del Fuego relativno majhen otok. Leta 1642–1644 je [[Abel Tasman]], tudi nizozemski raziskovalec in [[trgovec]] v službi Nizozemske Vzhodnoindijske družbe, obkrožil [[Nova Holandija (Avstralija)|Novo Holandijo]] in dokazal, da Avstralija ni bila del mitske južne celine. Bil je prva znana evropska ekspedicija, ki je dosegla otoke Van Diemenove dežele (današnja [[Tasmanija]]) in [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]] in si ogledal [[Fidži]], kar je bilo leta 1643. Tasman, njegov navigator Visscher in njegov trgovec Gilsemans so zrisali tudi velike dele Avstralije, Nove Zelandije in [[Seznam pacifiških otokov |pacifiških otokov]]. == Rusko raziskovanje Sibirije (1581–1660) == {{glavni|Ruska zasedba Sibirije|Sibirske rečne poti}} [[File:Siberiariverroutemap.png|right|thumb|Sibirske rečne poti pomembne v začetkih procesa raziskovanja.]] Sredi 16. stoletja je [[Rusko carstvo]] osvojilo tatarska kanata [[Kazanski kanat|Kazan]] in [[Astrahanski kanat|Astrahan]], tako pridobilo celotno [[Povolžje]] in si odprlo pot za [[Uralsko gorovje|Ural]]. Kolonizacijo novih vzhodnih dežel Rusije in nadaljnji napad na vzhod so vodili bogati trgovci [[Stroganovi]]. Car [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan IV.]] je podelil ogromne posesti v bližini Urala in davčne privilegije Anikeyu Stroganovu, ki je organiziral obsežne selitve v te dežele. Stroganovi so razvili kmetovanje, lov, solinarstvo, ribolov in rudarstvo na Uralu ter vzpostavili trgovino s sibirskimi plemeni. === Zavzetje Sibirskega kanata === Okoli leta 1577 so Semyon Stroganov in drugi sinovi Anikeya Stroganova najeli [[Kozaki|kozaškega]] vodjo po imenu Jermak, da bi zaščitil njihovo deželo pred napadi sibirskega kana Kučuma. Do leta 1580 so Stroganovi in Jermak prišli na idejo o vojaški odpravi v Sibirijo, da bi se borili proti Kučumu na njegovi zemlji. Leta 1581 je Jermak začel svoje potovanje v globine Sibirije. Po nekaj zmagah nad kanovo vojsko so Jermakovi ljudje v tridnevni bitki na rtu Čuvaš leta 1582 premagali glavne sile Kučuma na reki [[Irtiš]]. Ostanki kanove vojske so se umaknili v stepo in tako je Jermak zajel Sibirski kanat, vključno s prestolnico Qashliq v bližini sodobnega [[Tobolsk]]a. Kučum je bil še vedno močan in je nenadoma napadel Jermaka leta 1585 v temni noči in ubil večino njegovih ljudi. Jermak je bil ranjen in poskušal plavati čez reko Vagaj (pritok Irtiša), vendar se je utopil pod težo svoje verižne srajce. Kozaki so se morali povsem umakniti iz Sibirije, toda zahvaljujoč Jermakovim raziskavam vseh glavnih rečnih poti v Zahodni Sibiriji so Rusi le nekaj let kasneje uspešno zasedli vsa njegova osvajanja. Jermak Timofejevič in njegova skupina avanturistov je prečkala Uralsko gorovje pri Tagilu, in vstopila v Azijo iz Evrope. === Sibirske rečne poti === V začetku 17. stoletja so se gibanja Rusov proti vzhodu upočasnila zaradi notranjih težav v državi. Toda zelo kmalu se je nadaljevalo raziskovanje in kolonizacija velikih ozemelj Sibirije, ki so jo v glavnem vodili Kozaki, ki so iskali dragoceno [[krzno]] in [[slonovina|slonovino]]. Ker so Kozaki prihajali iz južnega Urala, je drugi val Rusov prišel iz Arktičnega oceana. To so bili [[Pomori]] iz ruskega severa, ki so že dolgo časa trgovali s krznom v Mangazeji na severu Zahodne Sibirije. Leta 1607 je bila na severu reke [[Jenisej]], blizu ustja s Spodnjo Tungusko, ustanovljeno naselje Turuhansk, leta 1619 pa je bil na jezeru v ustju Zgornje Tunguske ustanovljena [[Jenisejsk]]a utrdba. Med letoma 1620 in 1624 je skupina lovcev na krzno pod vodstvom Demida Pjande zapustila Turuhansk in raziskala približno 2301 kilometer dolgo Spodnjo Tungusko, in prezimili v bližini rek Viljuj in [[Lena]]. Po kasnejših legendarnih pripovedih (ljudske pravljice, zbrane stoletje po tem), je Pjanda odkril reko Leno. Trdil je, da je raziskal kakih 2414 kilometrov njene dolžine, pri čemer naj bi prišel do osrednje [[Jakutija|Jakutije]]. Vrnil se je do Lene, dokler ni postala preveč kamnita in plitva in se prebil proti reki [[Angara|Angari]]. Na ta način je lahko Pjanda postal prvi Rus, ki je srečal [[Jakuti|Jakute]] in [[Burjati|Burjate]]. Zgradil je nove čolne in raziskal kakšnih 870 kilometrov Angare, končno je prišel v [[Jenisejsk]] in odkril, da sta Angara (Burjatsko ime) in Zgornja Tunguska (Verhnjaja Tunguska, kot so jo sprva poznali Rusi) ena in ista reka. Leta 1627 je bil Peter Beketov imenovan Jenisejski vojvoda v Sibiriji. Uspešno je izvedel potovanje za pobiranje davkov v [[Zabajkaljsko]] Burjatov in postal prvi Rus, ki je stopil v Burjatijo. Ustanovil je prvo rusko naselje, Rybinsky ostrog. Beketov je bil leta 1631 poslan do reke Lene, kjer je leta 1632 ustanovil [[Jakutsk]] in poslal svoje Kozake v raziskovanje Aldana in dlje po Leni, da bi ustanovil nove trdnjave in zbral davke. Jakutsk se je kmalu spremenil v pomembno izhodišče za nadaljnje ruske odprave proti vzhodu, proti jugu in proti severu. Maksim Perfiljev, ki je bil prej eden od ustanoviteljev Jenisejska, je leta 1631 ustanovil Bratski ostrog na Angari, leta 1638 pa je postal prvi Rus, ki je stopil v Transbajkalsko in tja potoval iz Jakutska. [[File:Baikal sea.png|thumb|right|Zemljevid Irkutska in Bajkalskega jezera v bližini, kot ga opisuje v poznem 17. stoletju ''Remezova kronika'']] Leta 1643 je Kurbat Ivanov vodil skupino Kozakov iz Jakutska na jug Bajkalskega gorovja in odkril [[Bajkalsko jezero]] ter obiskal otok Olhon. Kasneje je Ivanov naredil prvo karto in opis Bajkala. === Rusi dosežejo Tihi ocean === Leta 1639 je ruska skupina raziskovalcev pod vodstvom Ivana Moskvitina postala prva, ki je prišla do Tihega oceana in odkrila [[Ohotsko morje]], potem ko so zgradili zimski tabor na obali reke Ulje. Kozaki so se od domačinov učili o veliki reki [[Amur]] na jugu. Leta 1640 so očitno odpluli proti jugu, raziskovali jugovzhodne obale Ohotskega morja, morda so prišli do ustja reke Amur in verjetno na poti nazaj odkrili Šantarske otoke. Na podlagi Moskvitinovega zapisa je Kurbat Ivanov leta 1642 narisal prvi ruski zemljevid [[Daljni vzhod |Daljnega vzhoda]]. Leta 1643 je Vasilij Pojarkov prečkal hribovje Stanovoj in dosegel zgornji tok reke Zeja v deželi Daurjev, ki so plačevali davek [[Mandžurci|Mandžurcem]]. Po prezimovanju je leta 1644 Poyarkov odšel vzdolž reke Zeja in postal prvi Rus, ki je dosegel reko Amur. Odpeljal se je po njej in končno odkril ustje te velike reke iz kopnega. Ker so njegovi Kozaki izzvali sovraštvo domačinov, je Pojarkov izbral drugačno pot nazaj. Zgradili so čolne in leta 1645 pluli ob obali Ohotskega morja do reke Ulje in naslednjo zimo preživeli v kočah, ki jih je zgradil Ivan Moskvitin šest let prej. Leta 1646 so se vrnili v Jakutsk. [[File:Krsk koch.JPG|upright=0.7|thumb|left|''Koh'' v 17. stoletju v muzeju v Krasnojarsku. Kohi so bili najzgodnejši ledolomilci in so jih Rusi pogosto uporabljali v Arktiki in na sibirskih rekah.]] Leta 1644 je Mihail Stadukhin odkril reko [[Kolima|Kolimo]] in ustanovil Srednekolimsk. Trgovec Fedot Aleksejev Popov je organiziral nadaljnjo ekspedicijo proti vzhodu, [[Semjon Ivanovič Dežnjov]] pa je postal kapetan enega od [[Koh (ladja)|koh]]ov (posebne vrste jadrnica, zasnovana in uporabljena v Rusiji za potovanja v ledenih razmerah arktičnih morij). Leta 1648 so iz Srednekolimska odpluli do Arktike in čez nekaj časa zaokrožili rt Dežnjov in tako postali prvi raziskovalci, ki so šli skozi [[Beringov preliv]] in odkrili [[Čukotsko morje|Čukotsko]] in [[Beringovo morje]]. Vsi njihovi kohi in večina njihovih mož (vključno s samim Popovom) so bili izgubljeni v neurjih in spopadih z domačini. Majhna skupina, ki jo je vodil Dežnjov, je prispela do ustja reke [[Anadir (reka) |Anadir]] in leta 1649 odplula, ko je iz razbitin zgradila nove čolne. Ustanovili so Anadirsk in se tam naselili, dokler jih ni našel Staduhin, ki je prihajal iz Kolime po kopnem. Kasneje se je Staduhin leta 1651 odpravil na jug in odkril Penžinski zaliv na severni obali Ohotskega morja. Morda je raziskal tudi zahodne obale Kamčatke. Leta 1649–50 je [[Jerofej Pavlovič Habarov]] postal drugi Rus, ki je raziskoval reko Amur. Skozi reke Oljokmo, Tungur in Šilska je prišel do reke Amur, vrnil se je v Jakutsk in nato nazaj do Amurja z večjo silo leta 1650–53. Tokrat se je srečal z oboroženim uporom. Zgradil je zimske prostore v Albazinu, nato je odplul po Amurju in ustanovil Ahansk, ki je predhodnik današnjega [[Habarovsk]]a, ko je na svoji poti premagal ali se izogibal velikim vojskam kitajskih in korejskih transbajkalskih Mandžurcev. Reko Amur je opisal v delu ''Opis reke Amur''. Kasneje so se Rusi zadrževali v regiji Amur do leta 1689, ko je bilo to ozemlje po Nerčinskem sporazumu dodeljeno kitajskemu imperiju (vrnila pa jo je Aigunska pogodba leta 1858). Leta 1659–65 je bil Kurbat Ivanov naslednji vodja Anadirskega ostroga po Semjonu Dežnjovu. Leta 1660 je odplul iz zaliva Anadir do Rta Dežnjov. Na svojih zgodnjih pionirskih kartah je Ivanov zaslužen za izdelavo zgodnjega zemljevida Čukotkega polotoka in Beringovega preliva, in je bil prvi, ki je pokazal na papirju (zelo shematsko) še neodkrit [[Vranglov otok]], oba Diomedova otoka in Aljasko, na podlagi zbranih podatkov domačinov. Tako so Rusi sredi 17. stoletja postavili meje svoje države blizu današnjih in raziskali skoraj celotno Sibirijo, razen vzhodne [[Kamčatka|Kamčatke]] in nekaterih območij severno od polarnega kroga. Kasneje bi osvojitev Kamčatke dosegel v začetku 17. stoletja Vladimir Atlasov, medtem ko bi odkritje arktične obale in Aljaske dokončala [[velika severna ekspedicija]] leta 1733–1743. == Globalni vpliv == {{glavni| Kolumbovska izmenjava| Zgodovina kolonializma| Globalizacija}} [[File:New World Domesticated plants.JPG|thumb|Pridelki Novega sveta. V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: 1. koruza (''Zea mays'') 2. paradižnik (''Solanum lycopersicum'') 3. krompir (''Solanum tuberosum'') 4. vanilija (rod ''vanilija'', esp "Vanilla planifolia") 5. kavčuk ("Hevea brasiliensis") 6. kakav ("Theobroma cacao") 7. tobak (''Nicotiana rustica'')]] Evropska čezmorska ekspanzija je privedla do stika med starim in novim svetom, kar je sprožilo [[kolumbovska izmenjava|kolumbovsko izmenjavo]], imenovano po Kolumbu. Gre za prenos blaga, ki je edinstveno za eno poloblo v drugo. Evropejci so v Novi svet pripeljali govedo, konje in ovce, iz Novega sveta pa pripeljali tobak, krompir in koruzo. Drugi elementi, ki so postali pomembni v svetovni trgovini, so bili pridelki sladkornega trsa in bombaža v Amerikah ter zlato in srebro, ki sta bila prinesena iz Amerik ne le v Evropo, temveč tudi drugam po starem svetu. Nove transoceanske povezave in njihova dominacija s strani evropskih sil so pripeljale do obdobja imperializma, kjer so evropske kolonialne sile obvladovale večino planeta. Evropski apetit za trgovino, blago, imperij in sužnje je močno prizadel številna druga območja sveta. Španija je sodelovala pri uničevanju starih imperijev v Amerikah, da bi jih nadomestila s svojim in prisilno pokristjanjevala. Za večino drugih ljudstev, ki so jih Azteki tiranizirali, je sicer prihod Špancev prinesel olajšanje. Ta ljudstva so bila: * [[Totonaki]]: prebivalci regije Cempoala (današnji Veracruz). Bili so [[Hernán Cortés|Cortésovi]] prvi zavezniki, naveličani visokih davkov in ugrabitve njihovih mladih za žrtvovanje. * [[Tlaxcala|Tlaxcalani]]: čeprav tehnično niso bili 'osvojeni', so živeli v stanju nenehnega obleganja. Azteki so blokirali njihovo trgovino (zlasti s soljo in bombažem) in jih uporabljali kot glavni vir ujetnikov za ''[[Cvetlične vojne|cvetlične vojne]]''. * [[Huexotzincani]]: sosedje Tlaxcalanov, ki so bili tudi pod vojaškim pritiskom in komercialno izolacijo s strani ''Trojne zveze''. * Chalcasi: živeli so v regiji jezera Chalco in so imeli dolgo zgodovino odpora in uporov, ki so jih Mehičani nasilno zatrli, preden so se dokončno pridružili Špancem. * Xochimilcas: čeprav so bili sprva del sistema kotlin, so trpeli pod absolutnim nadzorom [[Tenochtitlan]]a nad svojimi ''chinampami'' in viri. * [[Mixteki]] in [[Zapoteki]]: velik del regije [[Oaxaca]] je bil prisiljen plačevati davek v zlatu, dragih kamnih in drugem blagu azteškim imperialistom. * Purépecha (Tarascan): živeli so v današnjem Michoacánu in so bili edini imperij, ki je bil sposoben vojaško premagati Azteke v večjih obmejnih bitkah. * Yopes ([[Yopitzinco]]): bojevniško ljudstvo z obale današnjega Guerrera, ki se je uprlo vsem osvajalskim pohodom ''pochteca'' (trgovcev) in mehiške vojske. * Chichimecas: različna nomadska in polnomadska plemena s severa, ki jih je bilo zaradi njihove mobilnosti in divjosti v boju nemogoče podjarmiti. Vzorec teritorialne agresije so ponovili tudi drugi evropski imperiji, predvsem nizozemski, ruski, francoski in britanski. Krščanstvo je nadomestilo starejše 'poganske' obrede, kakor tudi nove jezike, politične in spolne kulture, na nekaterih območjih, kot so Severna Amerika, Avstralija, Nova Zelandija in Argentina, pa so domorodna ljudstva zlorabljali in jih odpeljali iz večine njihovih ozemelj v majhne rezervate. [[File:Namban-08.jpg|thumb|upright=0.7|left|''Portugalski prihod na Japonsko preseneti lokalno prebivalstvo''; detajl iz Nanbanovega panela Kanō šole, 1593–1600]] Podobno so v obalni Afriki lokalne države zagotavljale apetit evropskim trgovcem s sužnji in spreminjale podobo obalnih afriških držav in bistveno spremenile naravo afriškega suženjstva, kar je vplivalo na družbo in gospodarstvo. Med Evropejci in domačini je bilo veliko sporov. Evropejci so imeli veliko prednosti pred domačini. Prinesli so jim bolezni, ki jim prej niso bili izpostavljeni, kar je zbrisalo 50–90 % njihovega prebivalstva. V 16. stoletju so v Afriko uvedli koruzo in manioko. Zdaj so pomembna osnovna živila, ki nadomeščajo avtohtone afriške rastline.<ref>"[http://www.fao.org/docrep/009/a0154e/A0154E02.HTM The cassava transformation in Africa]". The Food and Agriculture Organization of the United Nations (FAO).</ref> Alfred W. Crosby je domneval, da je večja pridelava koruze, manioke in drugih novih rastlin v Novem svetu povzročila večje koncentracije prebivalstva na območjih, kjer so bili žrtve sužnji. V gospodarstvu Kitajske iz 16. stoletja je dinastijo Ming spodbudila trgovina s Prtugalci, Španci in Nizozemci. Kitajska se je vključila v novo svetovno trgovino z blagom, rastlinami, živalmi in živilskimi pridelki, znanimi kot kolumbovska izmenjava. Trgovanje z evropskimi silami in Japonci je prineslo ogromne količine srebra, ki je nato nadomestilo bakrene in papirne bankovce kot skupno sredstvo za izmenjavo na Kitajskem. V zadnjih desetletjih Mingov se je tok srebra na Kitajsko močno zmanjšal, kar je spodkopalo državne prihodke in celo celotno gospodarstvo. To škodo za gospodarstvo so še dodatno okrepili učinki začetne majhne ledene dobe na kmetijstvo, naravne nesreče, propad pridelkov in nenadne epidemije. Posledica porušenja oblasti in preživetja ljudi je omogočila uporniškim voditeljem, kot je Li Zicheng, da so zamenjali dinastijo Ming. [[File:Jesuites en chine.jpg|thumb|Jezuitski učenjaki sodelujejo s kitajskimi astronomi pri uvajanju Kopernikovih načel. Zgoraj: Matteo Ricci, Adam Schall von Bell in Ferdinand Verbiest (1623–1688); Spodaj: Xu Guangqi, ''Colao'' ali minister in njegova vnukinja Candide Hiu]] Novi pridelki, ki so v Azijo prišli iz Amerik prek španskih kolonizatorjev v 16. stoletju, so prispevali k rasti prebivalstva v Aziji. Čeprav je bila večina uvoza na Kitajsko srebro, so Kitajci kupili tudi nove pridelke iz španskega imperija. To je bil sladki krompir, koruza in arašidi, živila, ki so jih lahko gojili na območjih, kjer tradicionalni kitajski posevki - pšenica, proso in riž - niso mogli rasti, kar je omogočilo povečanje prebivalstva Kitajske. <ref name="Ebrey 2006, p. 211">Ebrey 2006, p. 211.</ref><ref>Crosby 1972, pp. 198–201</ref> V dinastiji Song (960–1279) je riž postal glavni pridelek revnih,<ref>Gernet 1962, p. 136.</ref> po uvedbi sladkega krompirja na Kitajsko okoli leta 1560, je postopoma postal tradicionalna hrana nižjih slojev. Prihod Portugalcev na Japonsko leta 1543 je začetek trgovanja z Nanbanom. Japonci so sprejeli več tehnologij in kulturnih praks, kot so [[arkebuza]], evropski slog jahanja, evropske ladje, krščanstvo, dekorativna umetnost in jezik. Ko so Kitajci prepovedali neposredno trgovino kitajskim trgovcem z Japonsko, so Portugalci ta komercialni vakuum zapolnili kot posredniki med Kitajsko in Japonsko. Portugalci so kupili kitajsko svilo in jo prodali Japoncem v zameno za japonsko srebro; ker je bilo srebro na Kitajskem bolj cenjeno, so Portugalci lahko uporabili japonsko srebro za nakup še večjih zalog kitajske svile. Vendar pa je leta 1573 - po tem, ko so Španci ustanovili trgovsko bazo v Manili - portugalsko posredniško trgovanje zamrlo. Italijanski [[jezuit]] [[Matteo Ricci]] (1552–1610) je bil prvi Evropejec v [[Prepovedano mesto|Prepovedanem mestu]]. Kitajsko je naučil, kako zgraditi in igrati [[spinet]], prevajal kitajska besedila v latinščino in obratno ter tesno sodeloval s svojim kitajskim sodelavcem Xu Guangqijem (1562–1633) pri matematičnem delu. === Ekonomski vpliv v Evropi === {{glavni| Renesansa| Renesansa v Nizozemskih deželah}} {{sidebar | name = Renesansa | image = [[File:"The School of Athens" by Raffaello Sanzio da Urbino.jpg|250px]] | title = [[Renesansa]] | caption = {{smaller|''[[Atenska šola]]'', [[Raffaello Santi|Rafael]], 1509–1511}} | headingstyle= background-color:lavender; | class = hlist | heading1 = Naslovi | content1 = * [[Renesančni humanizem|Humanizem]] * [[Velika geografska odkritja]] * [[Renesančna arhitektura|Arhitektura]] * [[Renesančni ples|Ples]] * [[Renesančna umetnost|Likovna umetnost]] * [[Renesančna literatura|Literatura]] * [[Renesančna glasba|Glasba]] * [[Renesančna filozofija|Filozofija]] * [[Zgodovina znanosti v renesansi|Znanost]] * [[Renesančna tehnologija|Tehnologija]] * [[Zgodnje moderno vojskovanje|Vojskovanje]] | heading2 = Regije | content2 = * [[Bengalska renesansa|Bengalija]] * [[Angleška renesansa |Anglija]] * [[Francoska renesansa |Francija]] * [[Nemška renesansa |Nemčija]] * [[Italijanska renesansa |Italija]] * [[Renesansa na Poljskem|Poljska]] * [[Portugalska renesansa |Portugalska]] * [[Španska renesansa |Španija]] * [[Renesansa na Škotskem|Škotska]] * [[Severna renesansa |Severna Evropa]] * [[Renesansa v Nizozemskih deželah|Nizozemske dežele]] }} [[File:Kepler-world.jpg|thumb|Keplerjeva karta sveta ''Tabulae Rudolphinae'' (1627), vključuje mnoga nova odkritja.]] Ker je na evropske trge po morju vstopalo večje število svetovnih luksuznih surovin, so prejšnji evropski trgi za luksuzno blago stagnirali. Atlantska trgovina je v veliki meri izrinila že obstoječe italijanske in nemške trgovske sile, ki so se zanašale na baltske, ruske in islamske trgovinske povezave. Nove surovine so tudi povzročile družbene spremembe, saj so sladkor, začimbe, svila in porcelan vstopili na luksuzne trge Evrope. Evropski gospodarski center se je preusmeril iz Sredozemlja v zahodno Evropo. Mesto [[Antwerpen]], del [[Vojvodina Brabant|Vojvodine Brabant]], je postal »središče celotnega mednarodnega gospodarstva« in najbogatejše mesto v Evropi v tem času. Najprej je bila v Antwerpnu, nato pa v [[Amsterdam]]u, »nizozemska zlata doba« tesno povezana z dobo odkritij. Francesco Guicciardini, beneški odposlanec, je izjavil, da bo čez dan Antwerpen prešlo na stotine ladij, vsak teden pa je v mesto vstopilo 2000 voz. Portugalske ladje, natovorjene s poprom in cimetom, bi raztovorile svoj tovor. Z mnogimi tujimi trgovci, ki so živeli v mestu in ki jih je upravljala oligarhija bankirskih aristokratov, ki so prepovedali trgovino, je bilo gospodarstvo Antwerpna pod nadzorom tujcev, zaradi česar je bilo mesto zelo mednarodno, s trgovci in prodajalci iz Benetk, Dubrovnika, Španije in Portugalske in politika strpnosti je pritegnila veliko [[Ortodoksni Judje |judovsko skupnost]]. Mesto je doživelo tri obdobja razcveta v svoji zlati dobi, prvo s trgom popra, drugo, ko je začelo iz Novega sveta prihajati srebro preko Sevilje (kar se je končalo s stečajem Španije leta 1557) in tretji razcvet, po pogodbi iz Cateau-Cambresis leta 1559, na podlagi tekstilne industrije. Kljub začetnim sovražnostim so leta 1549 Portugalci pošiljali letne trgovske misije na otok Šangčuan na Kitajskem. Leta 1557 so uspeli prepričati Mingov dvor, da se dogovori o pravni pogodbi o pristanišču, ki bi Macau postavil kot uradno portugalsko trgovinsko kolonijo. Portugalski redovnik Gaspar da Cruz (ok. 5. februar 1520 - 1570) je napisal prvo popolno knjigo o Kitajski in dinastiji Ming, ki je bila objavljena v Evropi; vključevala je informacije o geografiji, pokrajinah, licenčninah, uradniškem razredu, birokraciji, ladijskem prometu, arhitekturi, kmetovanju, obrtništvu, trgovskih zadevah, oblačilih, verskih in družbenih navadah, glasbi in instrumentih, pisanju, izobraževanju in pravu. [[File:DelftChina18thCenturyCompanieDesIndes.jpg|thumb|left|upright=0.7|Delftska posoda prikazuje kitajske prizore, 18. stoletje. Muzej Ernesta Cognacqa]] Iz Kitajske so bili glavni izvoz svila in porcelan, prilagojeni evropskim okusom. Kitajski izvozni porcelan je bil v Evropi tako ugleden, da je v Angliji postala beseda ''kitajska'' sinonim za ''porcelan''. ''Kraak'' porcelan (za katerega velja, da je dobil ime po portugalskih ladjah karakah, s katerimi je bil prepeljan) je bil med prvimi kitajskimi izdelki, ki so v Evropo prišli v velikih količinah. Ta zgodnji uvoz so si lahko privoščili samo najbogatejši, kraak pa se pogosto pojavlja v nizozemskih slikarskih delih. Kmalu je nizozemska Vzhodnoindijska družba vzpostavila živahno trgovino z Vzhodom, saj je med letoma 1602 in 1682 uvozila 6 milijonov porcelanskih izdelkov iz Kitajske v Evropo. Kitajska izdelava je navdušila mnoge. Med 1575 in 1587 je bil Medičejski porcelan iz Firenc prvi uspešen poskus posnemanja kitajskega porcelana. Čeprav nizozemski lončarji niso takoj posnemali kitajskega porcelana, so ga začeli oponašati, ko je bila oskrba z Evropo prekinjena, po smrti cesarja Wanlija leta 1620. ''Kraak'', predvsem modri in beli porcelan, so posnemali lončarji po vsem svetu, v Ariti, Japonski in Perziji - kamor so se nizozemski trgovci obrnili, ko je padla dinastija Ming in kitajski originali niso bili na voljo - in na koncu v Delftware. Nizozemski in kasneje angleški Delftware, ki so ga navdihnili kitajski modeli, je vztrajal od približno leta 1630 do sredine 18. stoletja skupaj z evropskimi vzorci. [[File:Heem, Jan Davidsz. de - A Richly Laid Table with Parrots - detail cup.jpg|thumb|upright=0.7|Jan Davidsz. de Heem, detajl srebrne posode iz ''Bogato obložena miza s papagaji'', c. 1650]] Antonio de Morga (1559–1636), španski uradnik v Manili, je navedel obsežen popis blaga, s katerim je Mingova Kitajska trgovala na prelomu od 16. do 17. stoletja, pri čemer je poudaril, da obstajajo »redkosti, če bi jih poimenoval vse, nikoli ne bi končal, niti ne bi imel dovolj papirja za to«. Po opažanju raznolikosti blaga iz svile, s katerim se je trgovalo z Evropejci, je Ebrey zapisal veliko število komercialnih transakcij: v enem primeru je galeon iz španskih ozemelj v Novem svetu prenesel več kot 50.000 parov svilenih nogavic. Kitajska je v zameno uvozila večinoma srebro iz perujskih in mehiških rudnikov, prepeljanih prek Manile. Kitajski trgovci so bili dejavni v teh trgovskih podvigih, mnogi pa so se izselili v kraje, kot so Filipini in Borneo, da bi izkoristili nove komercialne priložnosti. Povečanje zlata in srebra, ki ga je doživela Španija, je sovpadlo z velikim inflacijskim ciklom znotraj Španije in Evrope, znanem kot ''revolucija cen''. Španija je zbrala velike količine zlata in srebra iz Novega sveta. V 1520-ih se je začelo obsežno pridobivanje srebra iz mehiškega [[Guanajuata]]. Z odprtjem rudnikov srebra v Zacatecasu in v [[Potosi]]ju v Boliviji leta 1546 so velike pošiljke srebra postale pravi vir bogastva. V 16. stoletju je Španija imela 1,5 milijarde ameriških dolarjev (stanje 1990) v zlatu in srebru iz Nove Španije. Habsburški vladarji so bili najmočnejši evropski monarh v času, polnem vojn in verskih konfliktov, ki so bogastvo porabili za vojne in umetnost po Evropi. »Tukaj sem se naučil pregovor«, pravi francoski popotnik leta 1603: »V Španiji je vse drago, razen srebra«. Izrabljeno srebro, ki se je nenadoma razširilo po Evropi, je povzročilo široko inflacijo. Inflacijo so še poslabšali naraščajoče prebivalstvo s statično stopnjo proizvodnje, nizke plače in naraščajoči življenjski stroški, ki so prizadeli lokalno industrijo. Španija je postala vse bolj odvisna od prihodkov, ki so prihajali iz trgovskega imperija v Ameriki, kar je povzročilo prvi stečaj v Španiji leta 1557 zaradi povečanja vojaških stroškov. Filip II. Španski je v letih 1557, 1560, 1575 in 1596 zapadel v dolgove. Povečanje cen zaradi valutnega obtoka je spodbudilo rast komercialnega srednjega razreda v Evropi, buržoazije, ki je vplivala na politiko in kulturo državah. == Sklici == {{sklici|2}} ====Viri iz spleta==== {{Refbegin|35em}} * {{navedi splet|title=Amerigo Vespucci|publisher=Catholic Encyclopædia (New Advent)|url=http://www.newadvent.org/cathen/15384b.htm|accessdate=22 June 2010|ref=Catholic Encyclopædia 2}} * {{navedi splet|title=Ancient Silk Road Travelers|publisher=Silk Road Foundation|url=http://www.silk-road.com/artl/srtravelmain.shtml|accessdate=14 June 2010|ref=silk-road 2008}} * {{navedi splet|title=By the road of pathfinders|publisher=Sbaikal.ru|url=http://www.sbaikal.ru/rus/region/history.html|accessdate=19 June 2010|ref=Sbaikal|language=ru|url-status=dead|archiveurl=https://www.webcitation.org/61BPQnLOK?url=http://www.sbaikal.ru/rus/region/history.html|archivedate=24 August 2011|df=}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130603060444/http://www.sbaikal.ru/rus/region/history.html |date=2013-06-03 }} * {{navedi splet|title=Discovering Francis Drake's California Harbor|publisher=Drake Navigators Guild|url=http://www.drakenavigatorsguild.org/booklet.html|accessdate=17 June 2010|ref=Drake N.Guild}} * {{navedi splet|title=Oregon History of Francis Drake|publisher=Fort Nehalem Publishing|url=http://www.fortnehalem.net/|accessdate=10 May 2014|ref=Oregon History|archive-date=2011-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20111017221846/http://www.fortnehalem.net/|url-status=dead}} * {{navedi splet |title=Exploration–Jacques Cartier |publisher=The Historica Dominion Institute |url=http://www.histori.ca/minutes/minute.do?id=10123 |accessdate=9 November 2009 |ref=histori.ca 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100301080846/http://www.histori.ca/minutes/minute.do?id=10123 |archivedate=1 March 2010 }} * {{navedi splet|title=Ferdinand Magellan|publisher=Catholic Encyclopædia (New Advent)|url=http://www.newadvent.org/cathen/09526b.htm|accessdate=14 January 2007|ref=Catholic Encyclopædia 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070113184512/http://www.newadvent.org/cathen/09526b.htm|archivedate=13 January 2007 <!--DASHBot-->|url-status=live}} * {{navedi novice|title=Food Bacteria-Spice Survey Shows Why Some Cultures Like It Hot|work=ScienceDaily|date=March 5, 1998|url=https://www.sciencedaily.com/releases/1998/03/980305053307.htm|ref=ScienceDaily 1998}} * {{cite journal|last=Grunberg|first=Bernard|title=La folle aventure d'Hernan Cortés|journal=L'Histoire|volume=322|date=July–August 2007|page=22|url=http://www.histoire.presse.fr/content/2_recherche-index/article?id=6494|ref=Grunberg 2007}} * {{navedi splet|title=Historic and contemporary political and physical maps of California, including early exploration|publisher=University of San Francisco|url=http://etc.usf.edu/Maps/galleries/us/california/index.php|accessdate=14 January 2007|ref=USF 2010}} * {{navedi splet|title=History of Europe|author=Mayne, Richard J.|publisher=Britannica Online Encyclopædia|url=http://www.britannica.com/eb/article-58260/history-of-Europe|accessdate=17 June 2010|ref=Mayne 2009}} * {{navedi splet |title=Issues and Trends in China's Demographic History |publisher=Columbia University |url=http://afe.easia.columbia.edu/special/china_1950_population.htm |accessdate=4 June 2010 |ref=Columbia University 2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100622200121/http://afe.easia.columbia.edu/special/china_1950_population.htm |archivedate=22 June 2010 |url-status=dead |df= }} * {{navedi splet|title=Jacques Cartier|author=Eccles, W.J.|authorlink=|publisher=Britannica Online Encyclopædia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/97444/Jacques-Cartier|accessdate=17 June 2010|ref=Cartier E.B. 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100712235655/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/97444/Jacques-Cartier|archivedate=12 July 2010 <!--DASHBot-->|url-status=live}} * {{navedi splet|title=Juan Rodriguez Cabrillo|publisher=San Diego Historical Society|url=https://www.sandiegohistory.org/bio/cabrillo/cabrillo.htm|accessdate=17 June 2010|ref=San Diego HS|archive-date=2009-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20090505173316/http://www.sandiegohistory.org/bio/cabrillo/cabrillo.htm|url-status=dead}} * {{navedi splet|title=Maize Streak Virus-Resistant Transgenic Maize: an African solution to an African Problem|publisher=www.scitizen.com|url=http://scitizen.com/biotechnology/maize-streak-virus-resistant-transgenic-maize-an-african-solution-to-an-african-problem_a-28-925.html|accessdate=14 June 2010|ref=Scitizen 2007|date=August 2007|archive-date=2019-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20191227141323/http://scitizen.com/biotechnology/maize-streak-virus-resistant-transgenic-maize-an-african-solution-to-an-african-problem_a-28-925.html|url-status=dead}} * {{navedi splet|title=The Cabot Dilemma: John Cabot's 1497 Voyage & the Limits of Historiography|publisher=Derek Croxton, University of Virginia|url=http://www.dedicatedwriters.com/paper/The_Cabot_Dilemma_John_Cabots_1497_Voyage_&_the_Limits_of_Historiography-162005.html|format=(on subscription)|accessdate=15 June 2010|ref=Croxton 2007}} * {{navedi splet|title=The European Voyages of Exploration|publisher=The Applied History Research Group, University of Calgary|url=https://www.ucalgary.ca/applied_history/tutor/eurvoya/index.html|accessdate=22 June 2010|ref=U.C. 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100722043124/http://www.ucalgary.ca/applied_history/tutor/eurvoya/index.html|archivedate=22 July 2010|url-status=dead|df=}} * {{navedi splet |title=The Lost Fort of Columbus |work=Smithsonian Magazine |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/fort-of-columbus-200801.html |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20130411041621/http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/fort-of-columbus-200801.html |url-status=dead |archive-date=11 April 2013 |accessdate=14 June 2010 |ref=Maclean 2008 |df= }} * {{navedi splet |title=The Perfilyevs family |publisher=VSP.ru |url=http://www.vsp.ru/show_article.php?id=37293 |accessdate=19 June 2010 |ref=The Perfilyevs |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100505141438/http://www.vsp.ru/show_article.php?id=37293 |archivedate=5 May 2010 |url-status=dead |language=ru |df= }} * {{navedi novice|title=Super-Sized Cassava Plants May Help Fight Hunger In Africa|work=Researchnews, The Ohio State University|date=May 24, 2006|url=http://researchnews.osu.edu/archive/suprtubr.htm|ref=OSU 2006|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131208143623/http://researchnews.osu.edu/archive/suprtubr.htm|archivedate=December 8, 2013|df=}}{{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131208143623/http://researchnews.osu.edu/archive/suprtubr.htm |date=2013-12-08 }} * {{navedi splet|title=Willem Barentsz and the Northeast passage|publisher=University Library of Tromsø – The Northern Lights Route|url=http://www.ub.uit.no/northernlights/eng/wbarentsz.htm|accessdate=18 June 2010|ref=ULT 2009}} * {{navedi knjigo|first=Jeremy|last=Harwood|title=To the Ends of the Earth: 100 Maps that Changed the World|year=2006|publisher=F+W Publications Inc.}} {{Refend}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Age of Discovery}} * [http://fortnightlyreview.co.uk/2012/06/explore-duchesne/ The Fortnightly Review.uk: "The Faustian Impulse and European Exploration"] * [http://zinnedproject.org/teaching-materials/ Zinn Education Project.org: "Discover Columbus: Re-reading the Past"] – ''Rethinking Schools 6-page lesson plan for high school students''. [[Kategorija:Raziskovanje]] [[Kategorija:Kolonializem]] [[Kategorija:Zgodovinske dobe]] {{normativna kontrola}} s40yb1yfrd7d888vw2jdjm4c8so6itt 0 463360 6689271 6295184 2026-06-14T16:38:01Z ~2026-34944-07 261639 /* Lastnosti */ 6689271 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = pink | name = Bengalski tiger | status = EN | status_system = iucn3.1 | status_ref = | image = Panthera tigris tigris.jpg | image_width = 250px | regnum = [[Živali|Animalia]] (živali) | phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji) | classis = [[Sesalci|Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Zveri|Carnivora]] (zveri) | familia = [[Mačke|Felidae]] (mačke) | genus = ''[[Panthera]] (tiger)'' | species = '''''[[Tiger|P. tigris]]''''' | binomial = ''Panthera tigris tigris'' | binomial_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758 | range_map = Panthera tigris tigris and Panthera tigris corbetti distribution map.png | range_map_width = 250px | range_map_caption = Razširjenost bengalskega tigra }} '''Bengalski tiger''' (''Panthera tigris tigris'') je najštevilčnejša podvrsta tigrov na [[Indijska podcelina|indijski podcelini]].<ref name=catsg>{{cite journal |author1=Kitchener, A. C. |author2=Breitenmoser-Würsten, C. |author3=Eizirik, E. |author4=Gentry, A. |author5=Werdelin, L. |author6=Wilting, A. |author7=Yamaguchi, N. |author8=Abramov, A. V. |author9=Christiansen, P. |author10=Driscoll, C. |author11=Duckworth, J. W. |author12=Johnson, W. |author13=Luo, S.-J. |author14=Meijaard, E. |author15=O'Donoghue, P. |author16=Sanderson, J. |author17=Seymour, K. |author18=Bruford, M. |author19=Groves, C. |author20=Hoffmann, M. |author21=Nowell, K. |author22=Timmons, Z. |author23=Tobe, S. |display-authors=5 |year=2017 |title=A revised taxonomy of the Felidae: The final report of the Cat Classification Task Force of the IUCN Cat Specialist Group |journal=Cat News |issue=11 |pages=66–68 |url=https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/32616/A_revised_Felidae_Taxonomy_CatNews.pdf?sequence=1&isAllowed=y}}</ref> Od leta 2008 je na rdečem seznamu IUCN uvrščena med ogrožene in je po ocenah do leta 2011 vsebovala manj kot 2500 osebkov. Ogrožena je z lovom, izgubo in razdrobljenostjo [[habitat]]a. Nobena od pokrajin za ohranjanje tigrov v svojem območju ni dovolj velika, da bi podpirala učinkovito populacijo več kot 250 odraslih osebkov. <ref name=iucn>{{cite iucn |journal=The IUCN Red List of Threatened Species |publisher=IUCN |author1=Chundawat, R.S. |author2=Khan, J.A. |author3=Mallon, D.P. |title=''Panthera tigris'' ssp. ''tigris'' |date=2011 |page=e.T136899A4348945 |doi=10.2305/IUCN.UK.2011-2.RLTS.T136899A4348945.en |url=https://www.iucnredlist.org/species/136899/4348945}}</ref> Indijska populacija tigrov je bila leta 2010 ocenjena na 1706–1909 osebkov <ref name=Jhala2011>{{navedi knjigo |editor1=Jhala, Y.V. |editor2=Qureshi, Q. |editor3=Sinha, P.R. |year=2011 |title=Status of tigers, co-predators and prey in India, 2010. TR 2011/003 pp-302 |location=New Delhi, Dehradun |publisher=National Tiger Conservation Authority, Govt. of India, and Wildlife Institute of India |url=http://www.projecttiger.nic.in/whtsnew/Tiger_Status_oct_2010.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20120120232451/http://www.projecttiger.nic.in/whtsnew/Tiger_Status_oct_2010.pdf |url-status=dead |archive-date=2012-01-20 }}</ref>. Do leta 2014 se je število po ocenah povečalo na približno 2226 živali. <ref>{{navedi splet |url=https://www.worldwildlife.org/stories/india-reports-nearly-30-rise-in-wild-tiger-population |title=India Reports Nearly 30% Rise in Wild Tiger Population |publisher=World Wildlife Fund |accessdate=2017-06-02}}</ref> Približno 440 tigrov je ocenjenih v Bangladešu, 163–253 tigrov v Nepalu in 103 tigri v Butanu. <ref name=gtrp11>{{navedi knjigo |author=Global Tiger Initiative |year=2011 |title=Global Tiger Recovery Program 2010–2022 |location=Washington |publisher=Global Tiger Initiative Secretariat |df=dmy-all |url-status=dead |archivedate=26 August 2011 |url=http://www.globaltigerinitiative.org/download/St_Petersburg/GTRP_Nov11_Final_Version_Eng.pdf |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110826004608/http://www.globaltigerinitiative.org/download/St_Petersburg/GTRP_Nov11_Final_Version_Eng.pdf}}</ref> Ocenjuje se, da je tiger prisoten na indijskem podcelini že od poznega [[pleistocen]]a, približno 12.000 do 16.500 let. <ref>{{cite journal |last1=Kitchener |first1=A. C. |last2=Dugmore |first2=A. J. |year=2000 |title=Biogeographical change in the tiger, ''Panthera tigris'' |journal=Animal Conservation forum |volume=3 |issue=2 |pages=113–124 |url=|doi=10.1111/j.1469-1795.2000.tb00236.x }}</ref> Bengalski tiger se danes uvršča med največje žive divje mačke. Šteje se, da spada v svetovno karizmatično megafavno. To je nacionalna žival [[Indija|Indije]] in [[Bangladeš]]a. <ref>{{navedi knjigo |last=Lytton |first=E. |date=1841 |title=The Critical and Miscellaneous Writings of Sir Edward Lytton |volume=2 |url=https://books.google.com/books?id=MuYdAAAAMAAJ&pg=PA167 |page=167}}</ref> Znan je tudi kot kraljevi bengalski tiger. == Lastnosti == Samec bengalskega tigra doseže dolžino od 275 do 295 cm, so pa tudi primeri, ki so daljši od 305 cm. Samice so manjše in daljše med 240 in 265 cm. Teža se giblje od 130 do 265 kg, posamezniki so lahko težji. V ramenih so visoki od 90 cm pa do 1 m, rep je običajno dolg od 85 do 110 cm. Tiger ima izjemno močne zobe. Njegovi očniki so dolgi 7,5 do 10 cm in tako najdaljši med vsemi mačkami. Največja dolžina lobanje je 332 do 376 mm. <ref name=Kitchener1999>{{navedi knjigo |last=Kitchener |first=A. |date=1999 |chapter=Tiger distribution, phenotypic variation and conservation issues |chapter-url=http://www.nfwf.org/AM/Template.cfm?Section=Home&CONTENTID=3060&TEMPLATE=/CM/ContentDisplay.cfm |editor1-last=Seidensticker |editor1-first=J. |editor2-last=Christie |editor2-first=S. |editor3-last=Jackson |editor3-first=P. |title=Riding the Tiger: Tiger Conservation in Human-Dominated Landscapes |publisher=Cambridge University Press |pages=19–39 |isbn=978-0-521-64835-6 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120423162028/http://www.nfwf.org/AM/Template.cfm?Section=Home |archivedate=23 April 2012 |df=dmy-all }}</ref> Krzno bengalskega tigra je rumene do svetlo oranžne barve, s črtami od temno rjave do črne; trebuh in notranji deli udov so beli, rep pa oranžen s črnimi obroči. Beli tiger je recesivni mutant tigra, o katerem so poročali v naravi od časa do časa v Assamu, Bengalu, Biharju in zlasti iz nekdanje države Rewa. Vendar pa se ne sme zamenjati kot pojav albinizma. Zanimivo je, da so bengalski tigri najhitrejša podvrsta tigrov, ki lahko doseže hitrost do 90km / h. == Razširjenost == [[Slika:Bengal Tiger Habitat.png|left|thumb|250px|Razširjenost bengalskega tigra]] Leta 1982 je bila najdena fosilna kost desnega srednjega prsta v prazgodovinskem kupu črepinj v bližini Kuruwite na [[Šrilanka|Šrilanki]], ki je datirana na približno 16.500 let pred sedanjostjo in je bila pogojno pripisana tigra. Zdi se, da so tigri prispeli na Šrilanko med vlažnim obdobjem, med katerim so morske gladine upadle, očitno pred zadnjim ledenodobnim maksimumom pred približno 20.000 leti.<ref>{{cite journal |author1=Manamendra-Arachchi, K. |author2=Pethiyagoda, R. |author3=Dissanayake, R. |author4=Meegaskumbura, M. |year=2005 |url=http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s12/s12rbz423-434.pdf |title=A second extinct big cat from the late Quaternary of Sri Lanka |journal=The Raffles Bulletin of Zoology |volume=2005 |issue=Supplement No. 12 |pages=423–434 |access-date=2019-07-04 |archive-date=2007-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070807215533/http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s12/s12rbz423-434.pdf |url-status=dead }}</ref> Tiger je verjetno prišel pozno v južno Indijo, da bi naselil Šrilanko, ki je bila prej povezana z Indijo s kopnim mostom. Izsledki filogeografske študije, ki je uporabila 134 vzorcev tigrov po vsem svetu kažejo, da je zgodovinska severovzhodna meja razširjenosti bengalskega tigra regija v hribih Čitagong in v porečju reke [[Brahmaputra]], ki meji na zgodovinski razpon indokinskega tigra. Na indijski podcelini tigri naseljujejo tropsko vlažne zimzelene gozdove, tropske suhe gozdove, tropske in subtropske vlažne gozdove, mangrove, subtropske in zmerne gorske gozdove ter aluvialne travnike. Danes so najboljši primeri tega habitatnega tipa omejeni na nekaj zaplat na dnu zunanjih vznožij Himalaje, vključno z enotami za ohranjanje tigrov (TCU) Rajaji-Corbett, Bardia-Banke in čezmejnimi TCU Čitvan-Parsa-Valmiki, Dudhva-Kailali in Šuklaphanta-Kišanpur. Gostota tigrov v teh rezervatih je visoka, deloma zaradi izredne biomase plena kopitarjev. Velikost populacije okoli 2500 osebkov kaže, da je bengalski tiger precej ogrožen, pa vendar ne tako ogrožen kot druge podvrste tigrov. Čeprav obstaja mednarodna prepoved trgovine s tigrovim krznom, vodijo kriminalne združbe vrsto vse bližje iztrebljenju. == Lov in prehrana == Tiger je mesojed. Potrebuje okoli 9 kilogramov mesa dnevno. Najraje lovi velike kopitarje, kot so čital, zambar, gaur in v manjši meri tudi barasingha, vodni bivoli, takini in drugi. Med srednje velikim plenom pogosto ubija divjo svinjo, občasno pa tudi različne jelene, muntjake in langurje. Majhne vrste plena, kot so zajci in pavi, so v prehrani zelo majhen del. Zaradi poseganja ljudi v habitat tigrov, se hrani tudi z domačimi živalmi. <ref>{{citation |last1=Prachi |first1=M. |last2=Kulkarni |first2=J. |year=2006 |title=Monitoring of Tiger and Prey Population Dynamics in Melghat Tiger Reserve, Maharashtra, India (Final Technical Report) |work=Envirosearch |location=Pune}}</ref> Redko napadajo odraslega indijskega slona in indijskega nosoroga, vendar so bili zabeleženi tako izjemno redki dogodki. V nacionalnem parku Kaziranga so leta 2007 tigri ubili 20 nosorogov. <ref>{{navedi novice |author=Dutta, P. |date=2008 |url=http://www.telegraphindia.com/1080313/jsp/northeast/story_9012303.jsp |title=Trouble for rhino from poacher and Bengal tiger |work=The Telegraph India |access-date=20 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140927093927/http://www.telegraphindia.com/1080313/jsp/northeast/story_9012303.jsp |archive-date=27 September 2014 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> V Sundarbanih so v trebuhih tigrov našli strupene kače. V večini primerov se tigri približujejo žrtvi s strani ali od zadaj, kolikor je mogoče blizu in zagrizejo v grlo plena, da ga ubijejo. Potem pa trup vlečejo nekaj sto metrov v zaklon, da ga zaužijejo. Narava tigrovega načina lova in razpoložljivost plena povzroča slog prehranjevanja »praznik ali lakota«: pogosto požrejo 18–40 kilogramov mesa naenkrat. Če so poškodovani, stari ali šibki ali redne vrste plena postajajo redke, tigri napadajo tudi ljudi in postanejo ljudožerci. <ref name="mazak1996">{{navedi knjigo |author=Mazak, V. |year=1996 |title=Der Tiger : ''Panthera tigris'' |location=Magdeburg, Heidelberg, Berlin, Oxford |publisher=Westarp Wissenschaften |isbn=978-3-89432-759-0}}</ref> == Razmnoževanje == Tiger v Indiji nima določenih sezon za parjenje in rojevanje. Večina mladičev se rodi v decembru in aprilu. Samci dosežejo zrelost pri starosti 4–5 let, samice pa v starosti 3–4 leta. Godne za parjenje so v intervalih približno 3–9 tednov in sprejemljive 3–6 dni. Po brejosti od 104–106 dni, tigrica skoti dva do štiri mladiče. Novorojeni mladiči tehtajo od 780 do 1600 g in imajo debelo volneno krzno, ki se izgubi po 3,5–5 mesecih. Njihove oči in ušesa so zaprta. Njihovi mlečni zobje začnejo rasti približno 2–3 tedne po rojstvu in se počasi nadomeščajo s trajnimi od starosti 8,5–9,5 tednov naprej. Sesajo od 3 do 6 mesecev in začnejo jesti majhne količine trdne hrane pri starosti približno 2 meseca, po tem gredo s samico prvič na lov. V starosti 2–3 leta se počasi začenjajo ločevati od družinske skupine in postajajo prehodni - gledajo na območje, kjer bi lahko vzpostavili svoje ozemlje. Mladi samci se odmikajo od materinega ozemlja bolj kot mlade samice. Ko se družinska skupina razdeli, samica spet postane godna za oploditev. == Grožnje == [[File:Tig2.jpg|thumb|Tiger na območju Mangaloreja, Karnataka]] V preteklem stoletju se je število tigrov dramatično zmanjšalo. Nobeno od zavarovanih območij tigra ni dovolj veliko, da bi podpiralo učinkovito populacijsko velikost 250 osebkov. Izgube habitatov in izjemno obsežni primeri krivolova so resna grožnja preživetju vrste. Izziv v gozdnem kompleksu Zahodnih Ghatov v zahodni južni Indiji, ki se razteza na več zaščitenih območjih, je 14.400 kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da ljudje živijo znotraj njenih meja. ''Save the Tiger Fund Council’’ ocenjuje, da v mejah narodnega parka Nagarhole v jugozahodni Indiji v mejah 1000 km² nezakonito živi 7500 brezdomcev. Prostovoljno, čeprav sporno preseljevanje poteka s pomočjo projekta za ohranjanje tigrov Karnataka, ki ga vodi K. Ullas Karanth iz Društva za ohranjanje prosto živečih živali. Poročilo Unesca iz leta 2007, »Študije primerov o podnebnih spremembah in svetovni dediščini«, navaja, da antropogeni dvig morske gladine v višini 45 cm, verjetno do konca 21. stoletja, po mnenju Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, skupaj z drugimi oblikami antropogenega obremenjevanja s Sundarbansom bi lahko privedle do uničenja 75% mangrov v Sundarbansu. Zakon o gozdovih, ki ga je indijska vlada sprejela leta 2006, daje nekaterim najbolj revnim skupnostim v Indiji pravico do lastništva in življenja v njih, kar jih bo verjetno spravilo v konflikt z divjimi živalmi in premalo usposobljenimi, slabo usposobljenimi osebami gozdarskega oddelka. V preteklosti so dokazi pokazali, da ljudje in tigri ne morejo soobstajati. <ref>{{navedi novice |last=Buncombe |first=A. |date=31 October 2007 |title=The face of a doomed species |url=https://www.independent.co.uk/environment/nature/the-face-of-a-doomed-species-398373.html |newspaper=The Independent}}</ref> Najpomembnejša neposredna grožnja obstoju populacij divjih tigrov je nezakonita trgovina s krznom in deli telesa med Indijo, Nepalom in Kitajsko. Vladam teh držav ni uspelo uvesti ustreznega odziva na izvrševanje, kriminal divjih živali pa je ostal nizka prednostna naloga v smislu politične zavezanosti in naložb že vrsto let. Obstajajo dobro organizirane tolpe profesionalnih lovcev, ki se premikajo iz kraja v kraj in postavljajo tabor na ranljivih območjih. Kože se grobo sušijo na polju in izročijo trgovcem, ki jih pošljejo v nadaljnjo obdelavo v indijske centre. Kupci izberejo kožo pri trgovcih ali usnjarnah in jih pretihotapijo skozi zapleteno povezovalno omrežje s trgi zunaj Indije, predvsem na Kitajskem. Drugi dejavniki, ki prispevajo k njihovi izgubi, so urbanizacija in ubijanje maščevanja. Kmetje krivijo tigre, ker so ubili živino in jih ustrelijo. Vendar lahko njihove kože in deli telesa postanejo del nezakonite trgovine. <ref name="eia2006">Banks, D., Lawson, S., Wright, B. (eds.) (2006). [http://www.wpsi-india.org/images/EIA-WPSI_Skinning_The_Cat.pdf ''Skinning the Cat: Crime and Politics of the Big Cat Skin Trade'']. Environmental Investigation Agency, Wildlife Protection Society of India</ref> V Bangladešu tigre ubijajo profesionalni lovci, lokalni lovci, pirati in vaščani. Vsaka skupina ljudi ima različne motive za ubijanje tigrov, od dobička, razburjenja do varnostnih vprašanj. Vse skupine imajo dostop do komercialne trgovine z deli telesa. <ref>{{cite journal |last=Saif|first=S.|last2=Rahman|first2=H. M. T. |last3=MacMillan|first3=D. C. |year=2016 |title=Who is killing the tiger ''Panthera tigris'' and why? |journal=Oryx |volume=52|pages=1–9 |doi=10.1017/S0030605316000491 |issn=0030-6053}}</ref><ref>{{cite journal|last=Saif|first=S. |last2=Russell|first2=A. M.|last3=Nodie|first3=S. I. |last4=Inskip|first4=C. |last5=Lahann |first5=P. |last6=Barlow|first6=A. |last7=Barlow Greenwood|first7=C. |last8=Islam|first8=M. A.|last9=MacMillan|first9=D. C.|year=2016 |title=Local Usage of Tiger Parts and Its Role in Tiger Killing in the Bangladesh Sundarbans |journal=Human Dimensions of Wildlife |volume=21|issue=2|pages=95–110|doi=10.1080/10871209.2015.1107786|issn=1087-1209}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons|Panthera tigris tigris}} * [http://www.catsg.org/index.php?id=124 Cat Specialist Group: ''Panthera tigris''] and [http://www.catsg.org/index.php?id=564 ''P. t. tigris''] * [http://www.wild-team.org WildTeam — Tiger conservation in the Bangladesh Sundarbans] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201006142656/http://wild-team.org/ |date=2020-10-06 }} * [http://www.animalias.com/bengal-tiger-2108 animalias.com: ''Bengal Tiger'' (Panthera tigris tigris)] Taxonomic classification, images and videos * [http://www.panthera.org/species/tiger/subspecies#Bengal Panthera: ''Bengal Tiger''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924064701/http://www.panthera.org/species/tiger/subspecies#Bengal |date=2015-09-24 }} * [http://mammalsrus.com/wordpress/50-tiger-reserves-of-india-on-one-map/ 50 tiger reserves of India on one map] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181104170103/http://mammalsrus.com/wordpress/50-tiger-reserves-of-india-on-one-map/ |date=2018-11-04 }} * [https://web.archive.org/web/20071013162226/http://nal.usda.gov/awic/pubs/tigers.htm Animal Welfare Information Center: ''Information Resources on Tigers, Panthera tigris: Natural History, Ecology, Conservation, Biology, and Captive Care''] * [https://www.theguardian.com/environment/gallery/2009/apr/15/bengal-tigers-faces-photography?lightbox=1 Guardian News and Media Limited: ''The four faces of the Bengal tiger''] * [https://web.archive.org/web/20120804060604/http://www.exinkai.com/bengal-tigers-in-india/1803/ Online Travel Guide: ''Bengal Tigers in India''] * [http://www.thehindu.com/sci-tech/energy-and-environment/are-there-tigers-in-gujarat/article22413777.ece Are there tigers in Gujarat?] * [http://www.thehindu.com/sci-tech/energy-and-environment/does-the-bengal-tiger-have-a-bigger-cousin-at-home/article23867331.ece Large tigers] of Anini, Dibang Wildlife Sanctuary, Arunachal Pradesh * [https://bigcatrescue.org/himalayan-bear-killed-by-tiger/ Bengal tiger] versus Himalayan black bear at Jigme Dorji National Park, Bhutan {{mačke}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tigri]] [[Kategorija:Zveri Azije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] d2difnylamlrmtb3zpcguihjgszfzpi 0 465749 6689381 6630092 2026-06-14T20:04:39Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 žup. praznik 6689381 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Drežnica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Drežnica 35<br> 5222 Kobarid | parish_church = [[cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] | dedication = [[Srce Jezusovo]]<br><small>(župnijski praznik: [[14. junij]])</small> | patronal_feast = [[14. junij]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Kobarid|Kobarid]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Boris Milavec<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> (od 2024) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = |Praznik=[[14. junij]] (sv. Srce Jezusovo)}} '''[[Župnija]] [[Drežnica]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[dekanija Kobarid|dekanije Kobarid]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60361727|150px}} | [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Drežnica]] |- | 2. | | [[Cerkev sv. Matija, Drežniške Ravne|cerkev sv. Matije]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Drežniške Ravne]] |- | 3. | {{Slika d|Q60361729|150px}} | [[Cerkev Sv. Justa, Koseč|cerkev sv. Justa]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Koseč]] |- | 4. | {{Slika d|Q60361691|150px}} | [[Cerkev svete Ane, Magozd|cerkev sv. Ane]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Magozd]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Drežnica]] [[Kategorija:Dekanija Kobarid|Drežnica]] {{Škofija Koper}} es05fyrjll8r3qk0l37earrofvuxsbx 0 476941 6689515 6257797 2026-06-15T08:31:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689515 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Narodni park Vilsandi | iucn_category = | photo = SoegininaPank062911.jpg | photo_caption = | location = | nearest_city = Kuressaare | map_image = | map = Estonija | relief = 1 | lat_d = 58 | lat_m =22 | lat_s = 49 | lat_NS = N | long_d = 21 | long_m = 52 | long_s = 48 | long_EW = E | area = 238,9 km² | established = 1971 naravni rezervat<br> 8. decembra 1993 narodni park | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = | website = [https://kaitsealad.ee/est/vilsandi-rahvuspark Narodni park Soomaa] | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_date = 17. junij 1997 | designation1_number = 913<ref>{{navedi splet|title=Vilsandi National Park|website=[[Ramsar Convention|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/913|accessdate=25 April 2018}}</ref>}} }} '''Narodni park Vilsandi''' leži na zahodu Estonije na zahodni obali baltskega otoka Saaremaa. Naravni rezervat tvori otok Vilsandi skupaj z okoliškimi planotami in mirom (vključno z otoki Vaika) ter zalivi Atla, Kihelkonna in Kuusnõmme s svojimi otoki. V narodnem parku Vilsandi je skoraj sto otokov, skupaj z okoliškim vodnim območjem in obalo Saaremaa pokriva skupno površino 238,9 km², od tega je 165,2 km² voda.<ref>Vilsandi rahvuspark [http://register.keskkonnainfo.ee/envreg/main?reg_kood=KLO1000250&mount=view#HTTPSgQzEM3DmFlkVlAd9ibIDzADjpz7p0] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140422232143/http://register.keskkonnainfo.ee/envreg/main?reg_kood=KLO1000250&mount=view#HTTPSgQzEM3DmFlkVlAd9ibIDzADjpz7p0 |date=2014-04-22 }}, vaadatud 6.10.2019.</ref> Najstarejše varovano območje na Baltiku vključuje naravne komplekse z različnimi pokrajinami, od katerih so najbolj značilni morski otoki. Vilsandi je edini naseljeni otok na zaščitenem območju. Zabeleženih je bilo več kot 250 vrst ptic, od tega 112 gnezdilk (preko 4000 parov). V času selitve se v vodah Vilsandi ustavi na tisoče jat [[belolična gos|beloličnih gosi]] (''branta leucopsis''), [[ruska gaga|ruskih gag]] (''Polysticta stelleri'') in drugih morskih ptic. Narodni park je tudi [[habitat]] velikega galeba (''Larus marinus''), [[srebrni galeb|srebrnega galeba]] in čiger. Biološka postaja nacionalnega parka je v Vilsandiju. Imajo prenočišča za znanstvenike in turiste. ''Kiipsaare nukk'', [[rt]] v kraju Harilaiu v narodnem parku Vilsandi, je bil prizorišče filma "Somnambuul''. == Zgodovina == 21. septembra 1971 je bil naravni rezervat Vaika z Uredbo št. 457 Sveta ministrov Estonske SSR določen na 10.689 hektarjih in imenovan državni naravni rezervat Vilsandi. Naravni rezervat je vključeval okoli sto raznolikih otokov različnih velikosti, s skupno površino 1289 ha. Naravni rezervat tam obstaja od leta 1957, rezervat za zaščito ptic pa od leta 1910. Upravno območje pripada podeželski skupnosti Saaremaa. 8. decembra 1993 je vlada Republike Estonije na podlagi Narodnega naravnega rezervata Vilsandi ter botaničnega in zoološkega rezervata Harilaiu ustanovila narodni park Vilsandi. Uredba vlade Republike Estonije je 22. maja 1996 potrdila varstvena pravila in meje narodnega parka Vilsandi. Narodni park s površino 23.757 hektarjev vključuje obalno območje od Harilai do Soeginine, otoka Vilsandi, Loonalaiu in 160 majhnih otokov in čeri. Vode so pozimi večinoma brez ledu. Leta 1997 je narodnemu parku Vilsandi pripadlo [[mokrišče]] mednarodnega pomena (območje [[Ramsarska konvencija|Ramsar]]). 6. decembra istega leta je bil v dvorcu Loona odprt center za obiskovalce narodnega parka. Od leta 1997 so v Vilsandiju vzrejali tudi noje. == Otoki == Za nacionalni park je značilno obilje neokrnjenih otokov, na katerih lahko morske ptice živijo in gnezdijo nemoteno. Glavni otoki nacionalnega parka so: Aarmarahu, Aaslaid, Aherahu, Alumine Pihlakuiv, Alumine Vaika, Innarahu, Joosepikuiv, Kalarahu, Karirahu, Kassikuiv, Keskmine Vaika, Kitselaid, Kolmekivirahud, Koerakuiv, Koluma rahu, Kuivarahu, Kullipank, Kurgurahu, Käkimaa, Käkirahu, Laasirahu, Lalarahu, Lausma, Laurisaar, Lestapank, Loonalaid, Mihklirahu, Mustarahu, Mustpank, Noogimaa, Nootamaa, Oju rahu, Oostemadal, Piskumadal, Pitkanina mütt, Punasekivirahu, Pätsurahu, Rannasitik, Riinurahu, Riimirahu, Rüpirahu, Salava, Sepasitik, Siiapank, Sokulaid, Süllanina kuiv, Suur Antsulaid, Suur Kolmekivirahu, Suur-Urv, Telve, Ülemine Vaika, Umalakotid, Urverahu, Ussirahu, Uus Nootamaa, Uusikuiv, Ülemine Pihlakuiv, Vaherahu, Väike Antsulaid, Väike Kolmekivirahu, Väike-Urv, Vasikalaid, Vesiloo, Viirelaid, Vilsandi und Võrkrahu == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.vilsandi.ee/ Internetseite] des Nationalparks Vilsandi (estnisch) * [http://www.mdr.de/tiere/836403.html] wayback=20041029094104, Nationalpark Vilsandi}} (Beitrag des MDR) * [http://www.saaremaa.ee/eng/tourism/saaremaa/vilsandi.php Tourismus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060514104911/http://www.saaremaa.ee/eng/tourism/saaremaa/vilsandi.php |date=2006-05-14 }} auf Vilsandi * HEIMBERG, J. (1997): [https://issuu.com/jheimberg/docs/heimberg_diplom Nachhaltige Regionalentwicklung im Vilsandi-Nationalpark] (Diplomsko delo) [[Kategorija:Narodni parki Estonije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1993]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Estoniji]] {{normativna kontrola}} rhsqcl9k8k8g0gh561pl9je9wpnrszj 3 486683 6689556 6687055 2026-06-15T09:54:12Z Robert Zajšek 258696 /* Oto Vrhovnik */ nov razdelek 6689556 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] bi lahko ti pogledal? Sam zaradi transparentnosti zelo nerad pregledujem osnutke, ki sem jih v preteklosti zavrnil. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:16, 1. april 2026 (CEST) ::{{done}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:52, 5. april 2026 (CEST) == Local values for seats == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I just saw your reverts. Happy to discuss this, but I am surprised, as the political party data template was translated to Slovene-wiki specifically for this. What is the reason for hard-coding the values of seats? This does not seem like a language-depend element, and changes made by Slovenian editors (who most likely follow the composition of the national assembly more closely) would benefit other wikis and help inform everyone on Slovenia parties and politics. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:34, 11. april 2026 (CEST) :PS: I think other Slovenian parties are also using this template, and parties of other countries are progressively moving to it as elections take place. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:36, 11. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: I'd rather see the old school implementation until the definition of parties and coalitions is clear. If you look at [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|the main election article]] you'll see we have two coalitions composed of multiple parties. I'd suggest to postpone Wikidata implementation until the definition by the National Assembly of whether they are counting on basis of coalitions or parties alone is clearly presented. We faced similar problems in the previous assembly as some parties were formed by MPs amidst their mandate (although the parties did not run for previous NA elections in 2022), which I don't think is easily implementable in Wikidata. Due to these constraints I believe a local implement is a better opinion here. Hopefully the explanation is clearly written because it's very confusing to me as well. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. april 2026 (CEST) ::Ahah, no problem at all, and I am all for being careful. However, maybe a concrete example can help. For instance, what could be an issue with regard to the figures listed [[:en:10th National Assembly of Slovenia#Composition|here]]? This is what I used as the basis for Wikidata (and it matches the values provided on the website of the State Electoral Commission, which I added as source) [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:43, 11. april 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: Because the [[koalicija NSi, SLS in Fokusa|Coalition of NSI, SLS and FOKUS]] went together to elections but AFAIK they get counted separately when seated in the National Assembly (so 7 MPs for NSI, and one each to SLS and FOKUS). Better to wait two weeks and then decide on the best path forward to properly differentiate the concepts. Yes, it's an internal mess, but it's not in hands of the WP community to decided upon it. :::CC @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]], @[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] for opinions. Regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:47, 11. april 2026 (CEST) ::::Why exactly is it a mess to sort out? It is not like we are trying to count the votes separately. This is just about the number of MPs affiliated to each party. As things stand, I don't quite see the difficulty. Regardless of whether an MP is elected as part of a coalition, what is counted here is the political party membership. And, once again, adding the values locally is already making a decision, so at this point, it does not matter whether the values are local or on Wikidata; I fail to see the advantage of hard-coded values really. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:08, 11. april 2026 (CEST) :::::Ughh, I wouldn't be so sure after the revised National Voting Committee and National Assembly website showed us last year after some previously unaffiliated MPs formed [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Anyways, would love to hear from my colleagues first. Best, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:30, 11. april 2026 (CEST) ::::::Sure, happy to get other people's input. And I am not familiar with what happened last time. To be sure, though, if previously unaffiliated MPs form a party, then the numbers change once again, of course -- electoral results are static, as they stay the way they were at election time, while parties' numbers of MPs are dynamic and change regularly with both elections and party changes, and this makes the template even more useful as it helps many wikis stay up-to-date. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:41, 11. april 2026 (CEST) ::::Does anyone else want to bring their two cents to the discussion? [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:44, 13. april 2026 (CEST) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] -- I am happy to wait a little bit longer, but I am not really seeing either a strong case for the local values, nor strong input or arguments from other contributors at this point. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:30, 22. april 2026 (CEST) ::Also, to be honest, I am not really sure there is a major difference if values are updated locally or via Wikidata -- either the concept of party/coalition is not clear and then values ought not to be updated at all, or results are clear enough for an update and then I am not sure it matters where the update is made. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:45, 11. april 2026 (CEST) == Pregled osnutka == Zdravo živjo, pred meseci sem poskusno oddal en prispevek, pa vidim da je bila napaka delati s chat gpt. Sem potem popravil pa ni nihče več utegnil pogledati. Vesel bi bil samo če bi kdo utegnil povedat, a je to sedaj splošno bolj primeren pristop in je sedaj ok in lahko spišem še kak prispevek, ali še vedno narobe. Hvala če bo kdo to videl, lp [[(Osnutek tu)]] [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] ([[Uporabniški pogovor:SLO Updater|pogovor]]) 11:25, 15. april 2026 (CEST) :Sklepam, da gre za [[osnutek:Anja Rijavec]]. Pingam @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]/@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] če bi ga morebiti lahko pregledala, nočem ponovno pregledovati vsebin, ki sem jih nekoč že zavrnil. Naj pa pripomnem, da sem še vedno odstranil nekaj AI halucinacij, ton in slog pa sta še vedno samopromocijska. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:34, 15. april 2026 (CEST) ==Verona== Popravil si “med letoma 1629-1633“, medtem ko si dovolil “med letoma 1630-1631”. Izraz “med letoma« ne pomeni »v letih«, temveč označuje obdobje med navedenima letoma, ne glede na število let tega obdobja, torej je pravilno “med letoma 1629-1633“. Tega sem se naučil, ko mi je podobno napako popravil uporabnik Marko3, se pravi izvedenec, glej [[Nemčija med letoma 1945 in 1949|tukaj]]. Popravi nazaj ali se dogovori s tem uporabnikom, da ne bo dveh pravil za isti primer. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 16:05, 23. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Radek|Radek]]: Nisem strokovnjak za pravopis in vsak tak nasvet je več kot dobrodošel. Bom popravil. Lep večer želim, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:34, 24. april 2026 (CEST) == You may be an eligible candidate for the U4C election == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> Greetings, The [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee|Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C)]] seeks candidates for the 2026 election. The U4C is the global committee responsible for overseeing enforcement of the [[foundation:Special:MyLanguage/Policy:Universal Code of Conduct|Universal Code of Conduct]]. Elections are held annually, if elected a committee member serves for two years. This year the U4C requires candidates to hold administrator rights on at least one wiki, which is why you are being contacted as you appear to hold this right. There are other requirements, such as candidates must be at least 18 years old and may not be employed by the Wikimedia Foundation or other related chapters and affiliates. You can find more information in the [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026#Call_for_Candidates|call for candidates on Meta-wiki]]. Additionally, the committee's working language is English; some ability to communicate in English is required. The election opens on 18 May, if you are eligible and interested you have until 10 May to submit your candidacy. There will be a week in between for candidates to answer questions from the community. Voting takes place privately in [[m:Special:MyLanguage/SecurePoll|SecurePoll]], successful candidates must receive at least 60% support. More information is available on [[m:Special:MyLanguage/Universal_Code_of_Conduct/Coordinating_Committee/Election/2026|the 2026 Elections page]], including timelines and other candidacy information. If you read over the material and consider yourself qualified, please consider submitting your name to run for the committee. If you think someone else in your community might be interested and qualified, please encourage them to run. In partnership with the U4C -- [[m:User:Keegan (WMF)|Keegan (WMF)]] ([[m:User_talk:Keegan (WMF)|talk]]) 22:06, 28. april 2026 (CEST) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Keegan (WMF)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Keegan_(WMF)/test&oldid=30472432 --> == Zavračanje mojih nekaterih urejanj v Wikipodatkih == Mi je [[wikidata:Uporabnik:MariuszRokin]] razveljavil kar nekaj mojih urejanj (16). Krajem rojstva ali smrti sem dodajala kvalifikatorje za državo, da jih pač ni treba v naša infopolja. Bi se mi zdelo nepravilno, če bi dodala napačne države. Razlog za zavračanje je "redundant" in brez kakrnegakoli pojasnila. Eden od razveljave: npr. https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q34629431&diff=2492108828&oldid=2492108690 ali https://www.wikidata.org/w/index.php?title=Q42478807&oldid=prev&diff=2492103419. Če imaš voljo malo preveriti kaj se dogaja. Ne bi se rada šla nove urejevalske vojne, še posebno ne v Wikipodatkih. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:54, 15. maj 2026 (CEST) :Se bom pogovoril s parimi ljudmi :’) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:20, 15. maj 2026 (CEST) :Sem ga vprašal za pojasnilo, pmm je vseeno dobro obrazložiti in povrniti urejanja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:06, 15. maj 2026 (CEST) == Volt Europa == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I see that you reverted my edit and I was wondering why this was. The infobox field in question is reserved for European political parties, and Volt Europa is not (yet?) a European political party, so it should not be listed there. Happy for your thoughts. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:29, 26. maj 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: [[Volt Evropa]] says it has 5 seats in the European Parliament so I don't really understand your removal? Thanks, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:33, 26. maj 2026 (CEST) ::Hi, oh ok, I see. The two are actually unrelated: the "european" field denotes a national party's membership of a European political party, while "europarl" denotes belonging to a political group of the European Parliament. With its five MEPs, Volt belongs to a parliamentary group (the Greens/EFA group); however, Volt and its sections do not belong to a European political party, since Volt is not yet registered as such. So the infobox should indeed link to the Greens/EFA group, but not list Volt Europa as a political party. I will change accordingly, but we can also continue the discussion if something is unclear. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 16:16, 26. maj 2026 (CEST) :::Ah I see, thanks. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:16, 26. maj 2026 (CEST) == [[Velika ovčja panika]] == Zdravo! Zdaj sem napisal ta prispevek. Lahko prosim tvojo pomoč popraviti (izboljšati) besedilo? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 20:24, 30. maj 2026 (CEST) :Bom pogledal kasneje pa popravim :) LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:46, 30. maj 2026 (CEST) ::Sem poskušal jaz, pa je nekaj delov zares nerazumljivih brez pregleda izvirnika (ki je v madžarščini), tako da sem obupal in samo predlogo nalepil. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:59, 30. maj 2026 (CEST) == Citiranje arhivskega gradiva == Po mojem razumevanju pravil [[Wikipedija:BIR|WP:BIR, glej: primarni viri, zlasti tretjo alinejo]], [[arhivsko gradivo]] samo po sebi ni avtomatično nesprejemljivo; je lahko pomembno, da se ga uporablja kot primarni vir za neposredno preverljive podatke, ne pa za lastne interpretacije ali sinteze. Na strani mi ni povsem jasno, ali se arhivsko javno dostopno gradivo obravnava enako kot javno objavljene publikacije, zato bi bilo koristno pravilo bolj natančno zapisati oz. opredeliti: kaj je dopustno citirati neposredno iz arhiva in česa ne. Ker kot sem že zapisal, glede [[Janez Nepomuk Šlojsnik#Viri|Janeza Nepomuka Šlojsnika]], ali [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ponikva&diff=prev&oldid=6612851 tega] urejanja potem takem to ni sprejemljivo. Pri tem mislim tudi na primere, ko je fond javno digitaliziran, vendar ni izdan kot publikacija v sodobnem jeziku, črkopisju itn., eksemplaričen primer tega je [[franciscejski kataster]] (ki je bil pred časom (celo) narobe sklanjan in zapisan z veliko začetnico [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_ru%C5%A1evinskih_in_izginulih_cerkva_v_Sloveniji&diff=prev&oldid=6680183 tu, glej št. 67] ...). Potem pa sem šel brat [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:OZNA%C4%8CIDOSTOP&redirect=no WP:OZNAČIDOSTOP], kjer piše: ''Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, '''arhivih''' ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (sic!) (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu.'' Torej je tu vključeno tudi arhivsko gradivo (za katero že drži, da ni čisto isto kot, da greš v knjižnico), če prav razumem, če se pravilno citira [[Arhivsko gradivo#Urejanje arhivskega gradiva v arhivu|tehnična enota]] arhivskega gradiva bi moralo biti vredu? Na [[WP:PVIRI]] je govora o pomenu besede »vir«, ki "''ima v Wikipediji tri pomene: gradivo samo (dokument, članek, papir ali knjiga), ustvarjalec dela (npr. pisatelj) in založnik dela (npr. Oxford University Press ali Mladinska knjiga). Vsi trije imajo lahko vpliv na zanesljivost.''" Tukaj besedo ''dokument'' in ''papir'' lahko razumem tako, da se nekje hrani in če gre za starejše (nepublicirane) "papirje in dokumente", je to pristojnih arhivih. Zato se mi zdi, da bi bilo koristno v smernicah bolj jasno ločiti med: – dopustnostjo uporabe arhivskih virov kot primarnih virov – in omejitvami njihove uporabe glede interpretacije in sinteze Kaj misliš? Lepo popoldne @[[Uporabnik:A09|A09]] še naprej, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:43, 1. junij 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]: Zdravo, upam, da mi oprostiš, ker sem si vzel malo več časa za poglobljen odgovor na to kompleksno vprašanje. Res delujem morda precej hipokritski, ko ''zahtevam'' sekundarne vire, ko pa sem jih v [[seznam preimenovanih naselij v Sloveniji]] kar pridno uporabljal; a razlog je PMM precej dovršen. Eno je navajanje arhivskih virov (recimo vladna oznanila, stari časopisi itd.), ki so na nek način arhivski vir, a do neke mere vseeno uporabni za golo naštevanje (recimo, lep primer preimenovanih naselij). Vsekakor pa na njih ne sme temeljiti sekundarna analiza: tako za "zaključke" o nravi posameznega preimenovanja sem uporabljal strokovno gradivo, ki je analiziralo te vire, nisem pa jaz delal svoje analize. :Pri Šlojsniku bi recimo odstranil ''KLA, Archiv Dietrichstein, Fasz. CCCIV, 42/8, fol. 272, 274;'' in ''Archiv St. Stephan (Wien), Trauungsbuch, Tomus 47, Folio 5, recte 13. April 1733'', dejansko pa niti ne vemo, kaj podpirata v besedilu in sta javnosti takorekoč nedosegljiva. Recimo slovenska ustreznica je portal Slovenske biografije, ki za potrebe pisanja biografskih vnosov, v kolikor vem, poleg javno dostopnih virov predeluje tudi arhivske vsebine, ki pa niso nujno sploh javne (recimo razni dediški zapisniki, interni službeni dokumenti ...). Za potrebe Wikipedije se mi tovrstno navajanje ne zdi smiselno, se ga ne da preverit in je tudi odveč: če je relevantno za dano osebo, je verjetno že zapisano v virih, ki jo omenjajo, če ne pa bodisi ni zadosti pomembno za sestavo enciklopedijskega sestavka bodisi oseba ni pomembna. Zapisano sicer prosim vzami z zrnom soli, vedno bi lahko pravilom iskal izjeme. :Zakaj so v [[WP:OZNAČIDOSTOP]] omenjani arhivi mi ni jasno; je pa res, da arhiv je lahko tudi osebna kolekcija digitaliziranih objavljenih virov (recimo, [https://sistory.si/ portal Sistory]). Bi pa sam rekel, da ma [[WP:PREVERI]] veliko večjo težo kot [[WP:OZNAČIDOSTOP]]. Ne zdi se mi pa primerno secirat besed in biti pikolovski na njihov pomen; WP:PVIRI naj bi bili čim bolj splošni. V teoriji je tvoje branje do črke pravilno, ampak so pisci najverjetneje imeli v mislih (vladne) dokumente, članke, papirje (npr. zemljevid) in knjige. Vsekakor bi bilo potrebno jasneje zapisat smernice, se pa zgodovinsko s tem ni ukvarjalo dosti ljudi – po eni strani zaradi stihijskosti, po drugi strani pa so razumeli, kaj je (bilo) mišljeno. :Upam, da sem ti vsaj poskusil odgovoriti na tvoja vprašanja, v kolikor pa kaj ni jasno, pa prosim le vprašaj. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:12, 2. junij 2026 (CEST) ::Hvala za odgovor. Je pa ''KLA'' [Kärntner Landesarchiv]'', Archiv Dietrichstein, Fasz. CCCIV, 42/8, fol. 272, 274'' je 304. "fascikel" v tej [https://landesarchiv.ktn.gv.at/klais/suche/volltext-detailansicht.jsf zbirki] (nvm pa kaj je v gradivu zapisano in na kaj se nanaša v w. članku; torej drži da ''dejansko'' […] ''ne vemo, kaj podpira''[…] ''v besedilu''). Za: ''Archiv St. Stephan (Wien), Trauungsbuch, Tomus 47, Folio 5,''(sic!, opomba * čisto spodaj, v katero sem strmel (in je fotografirana tudi [[c:File:Schloissnigg_Trauungsbuch_von_St._Stephan,_Wien_1733.png|tu]]) in iskal G. Šlojsnik 5 minut je na fol. 4) ''recte 13. April 1733'' pa je jasno, da gre za [https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/wien/01-st-stephan/02-047/?pg=18 to (4, 5) stran 47. poročne matične knjige]. Torej ta zadnja ne spada med vire, temveč med sklice … Sem pa v tem smislu zagovornik, da je potrebno do potankosti pravilno citirati –, ko se citiralo – arh. gradivo in tehnične enote, zato ker dostikrat vidim, da je predvsem med nekaterimi ljub. zgod. in zlasti [[Rodoslovje|rodoslovci]] tako, da citirajo npr. glej rojstno matično knjigo za župnijo n, od l. A do l. B …, to pa je seveda povsem nepregledno in verjetno za pravilo dostopnosti in preverljivosti povsem neprimerno. Glede javne dostopnosti pa si lahko vsakdo v Sloveniji prebere [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO482 Zakon o arhivskem gradivu in arhivih (ZAGA)], ki to ureja. ::Sem pa tudi prej že napisal, da se bo enkrat treba lotiti tudi SDV-jevcev (predhodniki pripadniki UDBE, OZNE in VOS-a). Je pa tu že malo problematično, ker so se tega gradivo v glavnem lotili publicisti (in ne izobraženi zgodovinarji (npr. B. Repe) in imajo tudi neko politično ozadje I. Omerza, R. Leljak, D. S. Lajovic). Pa tudi tisti famozna Centralna aktivna evidenca (CAE) bi bila lahko problematična; kljub temu pa je Omerza dejal, da ga CAE nikoli ni demantirala [https://www.druzina.si/clanek/igor-omerza-udbanet-udba-cae-centralna-aktivna-evidenca <nowiki>[1]</nowiki>]. Lep večer, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:11, 2. junij 2026 (CEST) == Request writing about Isabelle de Charriere (Q123386) == Hi A09 Would you like to write about Isabelle de Charriere (Q123386) for the SL Wikipedia? It'll be appreciated if it'll be done by someone. [[Uporabnik:Boss-well63|Boss-well63]] ([[Uporabniški pogovor:Boss-well63|pogovor]]) 18:26, 4. junij 2026 (CEST) :No. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 10:31, 6. junij 2026 (CEST) == [[Črni Abhazi]] == Zdravo! Poleg [[Velika ovčja panika|Velike ovčje panike]] je nastal še ta prispevek. Nisem prepričan, ali sem pravilno pisal nekaj zemljepisnih in drugih lastnih imen. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]^{[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]} 20:11, 8. junij 2026 (CEST) == Oto Vrhovnik == Dober dan. 22.4.2026 sem spremenil & dodal podatke za Ota Vrhovika, kar sem vidi tudi na zgodovini strani, a do danes še ni spremembe. Prosim za odgovor. Hvala. [[Uporabnik:Robert Zajšek|Robert Zajšek]] ([[Uporabniški pogovor:Robert Zajšek|pogovor]]) 11:54, 15. junij 2026 (CEST) j5xxof6fvnqglqhws624o5vrwloeiku 0 490284 6689421 6674857 2026-06-14T22:59:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689421 wikitext text/x-wiki {{več problemov|{{BŽO brez virov|datum=februar 2024}}{{ton|datum=februar 2024}}}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Matija Krečič | Img = Matija Krecic in Krizanke September 2023.jpg | Img_size = | Background = solo_singer | Birth_name = <!--WD--> | Alias = | Origin = | Instrument = [[violina]] | Genre = [[klasična glasba|klasika]], [[jazz]], [[folk]], [[popevka]] | Occupation = <!--WD--> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Terrafolk]]<br /> [[Magnifico]]<br /> [[Tomaž Hostnik]]<br />[[Momento Cigano]] | URL = | Current_members = | Past_members = | Notable_instruments = | Img_capt = | birth_date = <!--WD--> }} '''Matija Krečič''', [[Seznam slovenskih violinistov|slovenski violinist]], [[skladatelj]] in [[aranžer]], * [[5. september]] [[1988]]<ref>{{Navedi splet|title=KREČIČ Matija|url=https://www.dss.si/krecic-matija.html|website=www.dss.si|accessdate=2024-02-03}}</ref> Leta 2015 je zaključil študij violine (prof. Helfried Fister) in kompozicije (prof. Alfred Stingl) na Deželnem Konservatoriju v Celovcu. Aktivno sodeluje z [[Magnifico|Magnificom]], [[Tomaž Hostnik|Tomažem Hostnikom]] in skupino Momento Cigano, v preteklosti pa je sodeloval tudi s skupino [[Terrafolk]], Tango Story, z Galom in Severo Gjurin, Mar Djangom, Skarabejem, Orkestrado. Sodeluje tudi z vidnimi jazzovskimi glasbeniki in zasedbami - P’Jays, Marko Črnčec, Žan Tetičkovič. Napisal je glasbo za nekaj kratkih filmov ter gledaliških predstav ([[Lutkovno gledališče Maribor]], SNG Drama Maribor). Je avtor orkestrskih priredb Magnificove glasbe za film ''Montevideo, vidimo se!'', režiserja [[Dragan Bjelogrlić|Dragana Bjelogrlića]].<ref>{{Navedi splet|title=Matija Krecic {{!}} Music Department, Composer|url=https://www.imdb.com/name/nm6225469/|website=IMDb|accessdate=2024-02-03|language=en-US}}</ref> Ustvaril je dve glasbeni podobi prvega programa TV Slovenija (2016, 2017-).<ref>{{Navedi splet|title=Nova podoba prvega programa Televizije Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/nova-podoba-prvega-programa-televizije-slovenija/426311|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-03|language=sl}}</ref> Na festivalu [[Slovenska popevka|Popevka]] je dvakrat prejel nagrado strokovne žirije za najboljšo priredbo ([[Popevka 2018|2018]], [[Popevka 2023|2023]]).<ref>{{Navedi splet|title=Nagrajenci Popevke 2023 {{!}} SIGIC|url=http://www.sigic.si/nagrajenci-popevke-2023.html|website=www.sigic.si|accessdate=2024-02-03|language=sl}}</ref> Njegova glasba v celovečernem filmu ''Inventura'' režiserja Darka Sinka, je bila leta 2021 na [[Festival slovenskega filma 2021|Festivalu slovenskega filma]] nagrajena z vesno za najboljšo izvirno glasbo.<ref>{{Navedi splet|title=Matija Krečič dobitnik nagrade vesna {{!}} SIGIC|url=http://www.sigic.si/matija-krecic.html|website=www.sigic.si|accessdate=2024-02-03|language=sl}}</ref> Kot aranžer je dejaven v različnih glasbenih slogih. Skladateljski opus Matije Krečiča zajema solistično, komorno in orkestrsko glasbo (vokalno in instrumentalno). Doslej je sodeloval z več solisti in zasedbami: [[Mate Bekavac]], [[Bernarda Fink]], Tanja Sonc, Jan Gričar, Davorin Mori, Ensemble Janus Atelier, MD7, Duo Furioso, Carpe Artem, Metabonma, Camerata Sinfonica Austria, Simfonični orkester Cantabile, Ingenium Ensemble, [[Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani|APZ Tone Tomšič,]] Ljubljanski Madrigalisti… Doslej sta izšli dve plošči z njegovo avtorsko glasbo: ''[https://open.spotify.com/album/5AbIo8oKeR1kqn8kf8SoEi Architexture]'' (Janus Atelier, 2014) ter ''[https://open.spotify.com/album/1ABJaZ1i9syTwKtZbCqE2y Cut / Rez]'' (ZKP RTV Slovenija, 2020). Februarja 2020 je violinist Daniel Hope v svoji oddaji Europe@Home skupaj s Tanjo Sonc in Marie-Sophie Hauzel predstavil Krečičevo skladbo “In a Melting Pot”.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska violinistka Tanja Sonc jutri na Arte TV {{!}} SIGIC|url=http://www.sigic.si/slovenska-violinistka-tanja-sonc-jutri-na-arte.html|website=www.sigic.si|accessdate=2024-02-03|language=sl}}</ref> Matija Krečič je član [[Društvo slovenskih skladateljev|Društva slovenskih skladateljev]] in soustanovitelj glasbenega društva Janus Atelier, ki je pričelo z delovanjem junija 2013, od tedaj pa izdalo 9 notnih izdaj in zgoščenko. Maja 2016 je društvo skupaj z Lutkovnim gledališčem Maribor organiziralo Janus festival z glasbo zadnjih stotih let.<ref>{{Navedi splet|title=Janus festival — Lutkovno gledališče Maribor|url=https://www.lg-mb.si/novice/janus-festival/|website=www.lg-mb.si|accessdate=2024-02-03|archive-date=2024-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20240203202012/https://www.lg-mb.si/novice/janus-festival/|url-status=dead}}</ref> == Diskografija == === Samostojni albumi === * ''[https://open.spotify.com/album/5AbIo8oKeR1kqn8kf8SoEi Architexture]'', [[Janus Atelier]] (2014) * ''[https://open.spotify.com/album/1ABJaZ1i9syTwKtZbCqE2y Cut / Rez]'', [[ZKP RTV Slovenija]] (2020) * ''[https://open.spotify.com/album/5Aclmw2EiliTNvB1VBBOKO Inventura (EP)],'' samozaložba (2022) === Skupinski albumi === * ''[https://open.spotify.com/album/1UOX3c32ug62iLKvDfTsqU Ledena Trgatev]'' - [[Terrafolk]], Menart (2011) * ''[https://soundcloud.com/orkestrada/sets/spusti Spusti]'' - [[Orkestrada]], samozaložba (2011) * ''[https://open.spotify.com/album/690jJn0baxAEsEPfYghzmZ Music for Hang and Violin]'' - Skarabej, Klopotec (2014) * ''[https://open.spotify.com/album/0bYrePsKeA8LEMrIe3BzeJ Hot Club Piran]'' - [[Teo Collori in Momento Cigano]], Lowtemp (2016) * ''[https://open.spotify.com/album/3remx4VXIywiwd29RT9cYG Charlatan de Balkan]'' - [[Magnifico]], Dom svobode (2016) * ''[https://open.spotify.com/album/3xW2PO73utKo4Eqljm51Jd Kamerato Muzikante]'' - Teo Collori in Momento Cigano, samozaložba (2018) * ''[https://open.spotify.com/album/744mEaiNozyiDam3YoXIsn Molto Aligatore]'' - Teo Collori in Momento Cigano, Lowtemp (2019) * [https://open.spotify.com/album/6EeEYW2qyHf2kfjKAymR22 ''Mačahe''] - [[Hostnik pa Krečič]], samozaložba (2020) * ''[https://open.spotify.com/album/4il3mvHvyUqbY6D72Kq4SL Živo]'' - [[Vlado Kreslin]] & Teo Collori in Momento Cigano, Založba Kreslin (2022) * ''[https://open.spotify.com/album/40a2uB57gHjytbE2Ab5Vut Capitano della Noche]'' - Teo Collori in Momento Cigano, samozaložba (2023) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.dss.si/krecic-matija.html Profil na strani DSS] * [https://www.imdb.com/name/nm6225469/?ref_=nv_sr_srsg_0_tt_0_nm_6_q_matija%2520kre%25C4%258Di%25C4%258D Profil na IMDb] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krečič, Matija}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski violinisti]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] 8pyr060sjjuk0pbgyb57wcz2wijo0mt 0 490784 6689546 6637094 2026-06-15T09:25:10Z ~2026-32552-67 260877 /* Zasebno */ 6689546 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik|name=Gašper Dovžan|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|order1=|term_start1=|term_end3=|order2=[[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Hrvaškem|Veleposlanik Republike Slovenije<br>na Hrvaškem]]|term_start2=2022|premier1=|premier2=|successor=|predecessor=|term_end1=|years_active=|awards=|order3=|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature=|signature_alt=|organization=|parents=|children=|spouse=|party=|employer=|image=<!--WD-->|term_start3=|president2=[[Borut Pahor]]|predecessor2=[[Smiljana Knez]]}}'''Gašper Dovžan''', [[Seznam slovenskih pravnikov|slovenski pravnik]] in [[Seznam slovenskih diplomatov|diplomat]], * [[16. september]] [[1976]] V času ministra [[Anže Logar|Anžeta Logarja]] je bil državni sekretar na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Gašper Dovžan, državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve/o-ministrstvu/gasper-dovzan-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zunanje-zadeve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-01-29|language=sl|archive-date=2021-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210203071005/https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve/o-ministrstvu/gasper-dovzan-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zunanje-zadeve/|url-status=dead}}</ref> Od leta 2022 je [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Hrvaškem|veleposlanik Republike Slovenije v Zagrebu]]. == Življenjepis == Po diplomi na ljubljanski [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]] leta 2000 je magistrski študij s področja evropskih študij leta 2002 opravil v [[Berlin|Berlinu]], leta 2011 pa še državni pravniški izpit. Prakso je opravljal na [[Višje sodišče v Ljubljani|Višjem sodišču v Ljubljani]], kasneje pa deloval tudi v družbi [[Petrol]]. Na [[Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici|Evropski pravni fakulteti]] v [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Fakulteta za državne in evropske študije|Fakulteti za državne in evropske študije]] je kasneje predaval [[ustavno pravo]].<ref name=":0" /> Z letom 2000 se je zaposlil na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]], v času [[8. vlada Republike Slovenije|prve Janševe vlade]] pa deloval v kabinetu predsednika vlade kot svetovalec za področje mednarodnih odnosov. Sodeloval je tudi pri predsedovanju [[Slovenija|Slovenije]] [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Nato se je vrnil na zunanje ministrstvo in leta 2014 postal namestnik vodje slovenskega veleposlaništva v Berlinu, kjer je ostal do leta 2017, ko se je zaposlil na Sektorju za splošne in institucionalne zadeve Direktorata za zadeve EU zunanjega ministrstva.<ref name=":0" /> Leta 2019 je postal tudi vodja tega sektorja.<ref name=":0" /> V času 14. vlade Republike Slovenije je bil imenovan za [[Državni sekretar Združenih držav Amerike|državnega sekretarja]] na ministrstvu za zunanje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Vladal nam bo cvetober najožjih sodelavcev premierja Janše|url=https://www.dnevnik.si/1042924768|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-29|archive-date=2021-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210119122101/https://www.dnevnik.si/1042924768|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=G. Gašper DOVŽAN - EU Whoiswho - Publications Office of the EU|url=https://op.europa.eu/sl/web/who-is-who/person/-/person/CONSIL_IND_CONSIL.SVN.27|website=op.europa.eu|accessdate=2021-01-29}}{{Slepa povezava|date=maj 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2022 je postal [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Hrvaškem|veleposlanik Republike Slovenije v Zagrebu]]. V 16. vladi RS (2026-) je postal [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] na Ministrstvu za pravosodje. === Zasebno === Je poročen oče dveh hčera ter sina. Poleg slovenščine aktivno govori še angleško in nemško, pasivno pa tudi francosko, hrvaško in srbsko.<ref name=":0" /> == Glej tudi: == * [[Seznam slovenskih diplomatov]] == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje|Dovžan, Gašper]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|Dovžan, Gašper]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Dovžan, Gašper]] [[Kategorija:Slovenski diplomati|Dovžan, Gašper]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Hrvaškem]] {{DEFAULTSORT:Dovžan_Gašper}} nvm6pd6z91icq6s3hqiblpqjz4d7t0r 6689548 6689546 2026-06-15T09:28:52Z ~2026-32552-67 260877 6689548 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik|name=Gašper Dovžan|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|order1=|term_start1=|term_end3=|order2=[[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Hrvaškem|Veleposlanik Republike Slovenije<br>na Hrvaškem]]|term_start2=2022|premier1=|premier2=|successor=|predecessor=|term_end1=|years_active=|awards=|order3=|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature=|signature_alt=|organization=|parents=|children=|spouse=|party=|employer=|image=<!--WD-->|term_start3=|president2=[[Borut Pahor]]|predecessor2=[[Smiljana Knez]]}}'''Gašper Dovžan''', [[Seznam slovenskih pravnikov|slovenski pravnik]] in [[Seznam slovenskih diplomatov|diplomat]], * [[16. september]] [[1976]] V času ministra [[Anže Logar|Anžeta Logarja]] je bil državni sekretar na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Gašper Dovžan, državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve/o-ministrstvu/gasper-dovzan-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zunanje-zadeve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-01-29|language=sl|archive-date=2021-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210203071005/https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve/o-ministrstvu/gasper-dovzan-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zunanje-zadeve/|url-status=dead}}</ref> Od leta 2022 je bil [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Hrvaškem|veleposlanik Republike Slovenije v Zagrebu]], od 2026 državni sekretar na ministrstvu za pravosodje. == Življenjepis == Po diplomi na ljubljanski [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]] leta 2000 je magistrski študij s področja evropskih študij leta 2002 opravil v [[Berlin|Berlinu]], leta 2011 pa še državni pravniški izpit. Prakso je opravljal na [[Višje sodišče v Ljubljani|Višjem sodišču v Ljubljani]], kasneje pa deloval tudi v družbi [[Petrol]]. Na [[Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici|Evropski pravni fakulteti]] v [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Fakulteta za državne in evropske študije|Fakulteti za državne in evropske študije]] je kasneje predaval [[ustavno pravo]].<ref name=":0" /> Z letom 2000 se je zaposlil na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]], v času [[8. vlada Republike Slovenije|prve Janševe vlade]] pa deloval v kabinetu predsednika vlade kot svetovalec za področje mednarodnih odnosov. Sodeloval je tudi pri predsedovanju [[Slovenija|Slovenije]] [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Nato se je vrnil na zunanje ministrstvo in leta 2014 postal namestnik vodje slovenskega veleposlaništva v Berlinu, kjer je ostal do leta 2017, ko se je zaposlil na Sektorju za splošne in institucionalne zadeve Direktorata za zadeve EU zunanjega ministrstva.<ref name=":0" /> Leta 2019 je postal tudi vodja tega sektorja.<ref name=":0" /> V času 14. vlade Republike Slovenije je bil imenovan za [[Državni sekretar Združenih držav Amerike|državnega sekretarja]] na ministrstvu za zunanje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Vladal nam bo cvetober najožjih sodelavcev premierja Janše|url=https://www.dnevnik.si/1042924768|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-29|archive-date=2021-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210119122101/https://www.dnevnik.si/1042924768|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=G. Gašper DOVŽAN - EU Whoiswho - Publications Office of the EU|url=https://op.europa.eu/sl/web/who-is-who/person/-/person/CONSIL_IND_CONSIL.SVN.27|website=op.europa.eu|accessdate=2021-01-29}}{{Slepa povezava|date=maj 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2022 je postal [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Hrvaškem|veleposlanik Republike Slovenije v Zagrebu]]. V 16. vladi RS (2026-) je postal [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] na Ministrstvu za pravosodje. === Zasebno === Je poročen oče dveh hčera ter sina. Poleg slovenščine aktivno govori še angleško in nemško, pasivno pa tudi francosko, hrvaško in srbsko.<ref name=":0" /> == Glej tudi: == * [[Seznam slovenskih diplomatov]] == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje|Dovžan, Gašper]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|Dovžan, Gašper]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Dovžan, Gašper]] [[Kategorija:Slovenski diplomati|Dovžan, Gašper]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Hrvaškem]] {{DEFAULTSORT:Dovžan_Gašper}} ok8xeuty0idr4cf8av8rrxk0tqy2s85 6689549 6689548 2026-06-15T09:29:14Z ~2026-32552-67 260877 6689549 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politik|name=Gašper Dovžan|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|order1=|term_start1=|term_end3=|order2=[[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Hrvaškem|Veleposlanik Republike Slovenije<br>na Hrvaškem]]|term_start2=2022|premier1=|premier2=|successor=|predecessor=|term_end1=|years_active=|awards=|order3=|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature=|signature_alt=|organization=|parents=|children=|spouse=|party=|employer=|image=<!--WD-->|term_start3=|president2=[[Borut Pahor]]|predecessor2=[[Smiljana Knez]]}}'''Gašper Dovžan''', [[Seznam slovenskih pravnikov|slovenski pravnik]] in [[Seznam slovenskih diplomatov|diplomat]], * [[16. september]] [[1976]] V času ministra [[Anže Logar|Anžeta Logarja]] je bil državni sekretar na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Gašper Dovžan, državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve/o-ministrstvu/gasper-dovzan-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zunanje-zadeve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-01-29|language=sl|archive-date=2021-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210203071005/https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zunanje-zadeve/o-ministrstvu/gasper-dovzan-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zunanje-zadeve/|url-status=dead}}</ref> Od leta 2022 je bil [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Hrvaškem|veleposlanik Republike Slovenije v Zagrebu]], od 2026 je državni sekretar na ministrstvu za pravosodje. == Življenjepis == Po diplomi na ljubljanski [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti]] leta 2000 je magistrski študij s področja evropskih študij leta 2002 opravil v [[Berlin|Berlinu]], leta 2011 pa še državni pravniški izpit. Prakso je opravljal na [[Višje sodišče v Ljubljani|Višjem sodišču v Ljubljani]], kasneje pa deloval tudi v družbi [[Petrol]]. Na [[Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici|Evropski pravni fakulteti]] v [[Nova Gorica|Novi Gorici]] in [[Fakulteta za državne in evropske študije|Fakulteti za državne in evropske študije]] je kasneje predaval [[ustavno pravo]].<ref name=":0" /> Z letom 2000 se je zaposlil na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]], v času [[8. vlada Republike Slovenije|prve Janševe vlade]] pa deloval v kabinetu predsednika vlade kot svetovalec za področje mednarodnih odnosov. Sodeloval je tudi pri predsedovanju [[Slovenija|Slovenije]] [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Nato se je vrnil na zunanje ministrstvo in leta 2014 postal namestnik vodje slovenskega veleposlaništva v Berlinu, kjer je ostal do leta 2017, ko se je zaposlil na Sektorju za splošne in institucionalne zadeve Direktorata za zadeve EU zunanjega ministrstva.<ref name=":0" /> Leta 2019 je postal tudi vodja tega sektorja.<ref name=":0" /> V času 14. vlade Republike Slovenije je bil imenovan za [[Državni sekretar Združenih držav Amerike|državnega sekretarja]] na ministrstvu za zunanje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Vladal nam bo cvetober najožjih sodelavcev premierja Janše|url=https://www.dnevnik.si/1042924768|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-29|archive-date=2021-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210119122101/https://www.dnevnik.si/1042924768|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=G. Gašper DOVŽAN - EU Whoiswho - Publications Office of the EU|url=https://op.europa.eu/sl/web/who-is-who/person/-/person/CONSIL_IND_CONSIL.SVN.27|website=op.europa.eu|accessdate=2021-01-29}}{{Slepa povezava|date=maj 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2022 je postal [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Hrvaškem|veleposlanik Republike Slovenije v Zagrebu]]. V 16. vladi RS (2026-) je postal [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] na Ministrstvu za pravosodje. === Zasebno === Je poročen oče dveh hčera ter sina. Poleg slovenščine aktivno govori še angleško in nemško, pasivno pa tudi francosko, hrvaško in srbsko.<ref name=":0" /> == Glej tudi: == * [[Seznam slovenskih diplomatov]] == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje|Dovžan, Gašper]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|Dovžan, Gašper]] [[Kategorija:Slovenski politiki|Dovžan, Gašper]] [[Kategorija:Slovenski diplomati|Dovžan, Gašper]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Hrvaškem]] {{DEFAULTSORT:Dovžan_Gašper}} kqs8xkhcuienx3ahdg8d4jmj49zztls 0 492310 6689175 6674685 2026-06-14T13:10:09Z Erardo Galbi 166658 6689175 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih zemljepisnih imen [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije - Julijske krajine]]'''. {{CompactTOC}} == Seznam == === A === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Abisso del Diavolo |[[Brezno pod Kokošjo]] |- |Alberone |[[Aborna]] |- |Aclete |[[Ahlete]] |- |Albana |[[Ibana]] |- |Alpe del Lago |[[Jezerska planina]] |- |Alpi Carniche |[[Karnijske Alpe]] |- |Alpi Giulie |[[Julijske Alpe]], Julijci |- |Altana |[[Utana]] |- |Alta Val Torre |[[Terska dolina]] |- |Altipiano del Montasio |[[Montaževa visoka planota]]/[[Montaževe police]] |- |Antro |[[Landar]] |- |Aquileia |[[Oglej]] |- |Aquilinia (tudi Zaule) |[[Žavlje]] |- |Area Marina Protetta di Miramare |[[Naravni morski rezervat Miramar]] |- |Aris |[[Darež]] |- |Artegna |[[Ratenj]] |- |Attimis |[[Ahten]] |- |Aupa |[[Avpa]] |- |Aurisina (nekoč ''Nabresina'') |[[Nabrežina]] |- |Aurisina Cave |[[Nabrežina Kamnolomi]] |- |Località Aurisina Santa Croce |[[Nabrežina Križ]] |- |Azzida |[[Ažla]] |} === B === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Bagni di Lusnizza |[[Lužnice, Italija|Lužnice]] |- |Bagnoli della Rosandra |[[Boljunec]] |- |Bahovec |[[Bahovec]] (381 m) |- |Baia di Muggia |[[Miljski zaliv]] ali [[Žaveljski zaliv]] |- |Baia di San Bartolomeo |Draga/[[Zaliv sv. Jerneja]] |- |Baia di Sistiana |[[Sesljanski zaliv]] |- |Baita |[[Kržada-Bajta]] |- |Banne |[[Bani, Trst|Bani]] |- |Barbana nel Collio |[[Brban]] |- |Barcola |[[Barkovlje]] |- |Becis |[[Bečja]] |- |Belpoggio |[[Beloglav]] |- |Berda |[[Budaži]] |- |Berdo |[[Brdo (hrib)|Brdo]] (387 m) |- |Berne |[[Brni]] |- |Casali Bernich | |- |Bistrigna |[[Bistrinja]] |- |Bodigoi |[[Bodguji]] (Budgoji) |- |Bordon |[[Bordoni]] |- |Bonetti |[[Boneti]] |- |Borgnano |[[Bornjan]] |- |Borgo Grotta Gigante |[[Briščiki]] |- |Borgo di Mezzo |[[Srednja vas, Neme|Srednja vas]] |- |Borgo di Sopra |[[Gorenji konac]] |- |Borgo di Sotto |[[Dolan konac]] |- |Borgo Molinar |[[Mlinarje]] |- |Borgo Mulinars |[[Podlopata]] (Miheliči) |- |Borgo Pascolo |[[Podžlebec]] |- |Borgo San Nazario | |- |Boschini (tudi Ussia, Ussie) |[[Ušje]] |- |Bosco Iver |[[V Iverjih]] |- |Boscoverde (Trbiž) | |- |Bottazzo/Botazzo |[[Botač]] |- |Brazzano |[[Bračan]] |- |Brida di Sopra |[[Gorenje Bardo]] |- |Brida di Sotto |[[Dolenje Bardo]] |- |Brinizza |[[Brinica]] |- |Brischis |Brišč |- |Bristie |[[Brišče]] |- |Bucovizza |[[Bukovica, Prapotno|Bukovica]] |- |Bucuie |[[Bukovje, Števerjan|Bukovje]] |} === C === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Campeglio |[[Čampej]] |- |Camporosso in Valcanale |[[Žabnice]] |- |Campo Sacro |[[Božje Polje]] |- |Canalaz |[[Kanalac]] |- |Canal del Ferro/''Cjanâl dal Fier'' /''Valle del Fella /Eisental'' |[[Železna dolina]] ali dolina Bele |- |Canale dell'Inferno |[[Pleče]] |- |Canale di Raccolana (''Val Raccolana'') |[[Reklanska dolina]] |- |Canalutto |[[Skrila]] |- |Canebola |[[Čenebola]] (''Čaniebola'') |- |Capio di Levante |[[Kopinj]] |- |Capriva del Friuli |[[Koprivno, Gorica|Koprivno]] |- |Caresana |[[Mačkolje]] |- |Carnia |[[Karnija]] |- |Carnizza di Rio Zapraha |[[Žabniška krnica]] |- |Carso Triestino (e Isontino) |[[Tržaški Kras|Tržaški (in Obsoški) Kras]] |- |Località Case Noris |[[Znorišče]] |- |Castellazzo |[[Gradina, Doberdob|Gradina]] |- |Castelletto |[[Gradič]] |- |Castelleto Versa |[[Vipolže]] (mejni prehod) |- |Castelliere di Sales |[[Gradišče (hrib)|Gradišče]] (316 m) |- |Castelmonte |[[Stara gora nad Čedadom]] |- |Castel Rubbia |[[Rubije, Sovodnje ob Soči|Rubije]] |- |Cattinara |[[Katinara]] |- |Casali Cauz |[[Kalc, Prapotno|Kalc]] |- |Cave del Predil |[[Rabelj, Italija|Rabelj]] |- |Cave di Selz |[[Selce, Ronke|Selce]] ([[Ronke|Občina Ronke)]] |- |Cechenel | |- |Cedas |[[Čedaž]] |- |Cedermas |[[Čedarmaci]] |- |Celivec |[[Celivec]] (464 m) |- |Cepletischis |[[Čeplešišče]] |- |Cernetig |[[Černeče]] |- |Ceroglie dell'Ermada |[[Cerovlje, Devin - Nabrežina|Cerovlje]] |- |Monte Cerreto |[[Grmada (grič)|Grmada]] |- |Centa |[[Britof, Prapotno|Britof]] |- |(Castello di) Cergneu |(Grad) [[Čarnjeja]] |- |Cergneu Inferiore |[[Dolenjena Černjeja]] |- |Cergneu Superiore |[[Gorenja Černjeja]] |- |Cerna Grisa |[[Črna Griža]] |- |Cervignano del Friuli |[[Červinjan]] |- |Cesariis |[[Pod Bardo]] (Pod Brdo) |- |Chiadino |[[Kjadin]] |- |Chiarbola |[[Čarbola]] |- |Chialminis |[[Vizont]] |- |Chiampore |[[Čampore]] |- |Chiusaforte |[[Kluže]] |- |Cialla |[[Čela]] (''Čêla'') |- |Cicigolis |[[Ščigle]] |- |Cima Alta delle Madri dei Camosci |[[Gamsova mati]] |- |Cima Alta di Riobianco |[[Visoka Bela špica]] |- |Cima Bella |[[Lepi Vršič]] |- |Cima del Cacciatore |[[Kamniti lovec]] |- |Cima delle Cenge |[[Visoka polica]] |- |Cima della Terra Rossa (Cima di Terrarossa) |[[Špik Hude police]] |- |Cima del Lago |[[Jerebica (gora)|Jerebica]] |- |Cima del Vallone |[[Krniška špica]] |- |Cima di Piertrarossa |Gouc/[[Golec (razločitev)|Golec]]? |- |Cima di Riofreddo |[[Divja koza]] |- |Cima Scabre | |- |Cima Verde |[[Vrh Brda]] |- |Cime Castrein |[[Košutnikove špice]] |- |Cima Muli |[[Mulejev vrh]] |- |Cime delle Puartate |[[Nižnji vrhovi]] |- |Cime Gambon |[[Špik nad tratico]] |- |Cinque Punte |[[Rabeljske špice]] |- |Ciseriis |[[Čežarje]]ali [[Čižerji]] |- |Ciubiz |[[Čubci]] |- |Ciuc |[[Čuk (vrh)|Čuk]] (359 m) |- |Cividale del Friuli |[[Čedad]] |- |Clabuzzaro |Breg (''Brieg'') |- |Cladis |[[Kladje, Beneška Slovenija|Kladje]] |- |Cladrecis |[[Selce, Prapotno|Selce]] (''Seucè'') |- |Clap |[[Podrata]] |- |Clastra |[[Hlasta]] |- |Clavora |[[Klavora]] |- |Clenia |[[Klenje, Špeter Slovenov|Klenje]] |- |Clinaz |Klinac |- |Clodig |[[Hlodič]] |- |Coccau |[[Kokovo]] |- |Codromaz |[[Kodarmac]] (Kodermaci) |- |Col dell'Agnello |[[Jarovca]] (424 m) |- |Colle dell'Anitra |[[Pačni hrib]] (413 m) |- |Colle Nero (Cerna Grisa) |[[Črna Griža]] |- |Colle Pauliano |[[Pavlji vrh]] |- |Collio |[[Goriška Brda|Brda]] |- |Colludrozza |[[Koludrovica]] |- |Cologna |[[Kolonja]] |- |Colrotondo |[[Črni vrh (Julijske Alpe)|Črni vrh]] (1486 m) |- |Conconello |[[Ferlugi]] |- |Località Conigo |[[Konično]] |- |Contovello |[[Kontovel]] |- |Coos |[[Kos]] |- |Coritis |Korito (''Korïto'') |- |(torrente) Corno |[[Koren (potok)|(potok) Koren]] |- |Corno di Rosazzo |[[Koren, Videm|Koren]] |- |Cormons |[[Krmin]] |- |Cornappo |[[Karnahta]] <ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Venetian Slovenia|last=Lavo|first=Čermelj|publisher=Yugoslav Institute for International Affairs|year=1946|url=https://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2459_venetslovn/sr_2459_venetslovn.pdf|format=pdf}}</ref><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Nons furlans di lûc = Nomi friulani di luogo|last=Franco|first=Finco|publisher=Società Filologica Friulana|year=2004|url=https://www.techefriulane.it/download.aspx?s=DTMI_RTIYIlDKL8dZZ-nA_JagWAvDCEKDgVyiYqsAHEesal4TKHWXWvr83a0-oaT0|isbn=88-7636-026-3}}</ref> |- |Correda |[[Koreda]] |- |Cosizza |[[Kozica|Kozice]] |- |Cosson |[[Košoni]] |- |Costa |[[Podgrad, Tavorjana|Podgrad]] ali [[Zagrad, Tavorjana|Zagrad]] |- |Costalunga |[[Vile, Trst|Vile]] |- |Cotici |[[Cotiči]] |- |Costne |[[Hostne]] |- |Covacevizza |[[Kovačevica]] |- |Craoretto |[[Kravoret]] (Kravorajda) |- |Cras |[[Kras, Prapotno|Kras]] |- |Crastie |[[Hrastje]] |- |Craver(o) |[[Kravar]] |- |Creta di Aip/''Trogkofel'' |[[Veliki Koritnik]] |- |Crociata (nekoč ''Crociata di Prebenico'') |[[Križpot]] |- |Crogole |[[Kroglje]] |- |Crosada | |- |Cucco |[[Kuk]] |- |Cuel di Lanis |[[Lanež]] |} === D === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Debellis |[[Debeleš|Debeliš]] ''(''ter. ''[[Debeleš]]'' <ref name=":1" />'')'' |- |Devetachi |[[Devetaki]] |- |Devincina |[[Devinščina]] |- |Doberdò del Lago |[[Doberdob]] |- |Dogna |[[Dunja, Videm|Dunja]] |- |Dolegna del Collio |[[Dolenje v Brdih]] |- |Dolegnano |[[Dolenjan]] |- |Domenis |[[Domejža]] |- |Domio |[[Domjo]] |- |Dosso Gais |[[Kozji hrbet]] |- |Draga (nekoč ''Draga Sant'Elia'') |[[Draga, Dolina|Draga]] |- |Drenchia |[[Dreka]] |- |Duino |[[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]] |- |Due Pizzi |[[Dve špici]] |} === E === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Erba |[[Jarbe]] |- |Erbezzo |[[Arbeč]] |- |Monte Ermada |[[Grmada (grič)|Grmada]] |} === F === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Faedis |[[Fojda]] |- |Falesie di Duino |[[Naravni rezervat Devinske stene|Devinske stene]] |- |Farnei |[[Farned]] |- |Farra d'Isonzo |[[Fara ob Soči]] |- |(fiume) Fella |[[Bela (Kanalska dolina) |Bela]] |- |Fernetti |[[Fernetiči, Italija|Fernetiči]] |- |Flaipano |[[Fejplan]] |- |Fogliano Redipuglia |[[Foljan - Sredipolje]] |- |Forcella Cuel Tarond |[[Čez Vančelo]] |- |Forca dei Disteis |[[Vrh Strmali]] |- |Forca de lis Sieris |[[Škrbina nad Tratico]] |- |Forcella di Riofreddo |[[Trbiška škrbinica]] |- |Forca del Palone |[[Škrbina nad Cijanerico]] |- |Forcella Lavinal dell'Orso |[[Škrbina Prednje Špranje]] |- |Forcella Mose |[[Škrbina Zadnje špranje]], [[Mojzesova škrbina]] |- |Foresta di Fusine |[[Fužinski gozd]] |- |Foresta di Tarvisio |[[Trbiški gozd]] |- |Fornaci | |- |Giassico |[[Jasih]] |- |Foronon del Buinz |[[Špik nad Nosom]] |- |Fossa di Carnizza |[[Krnica (razločitev)|Krnica]] |- |Fragielis, Fragellis, ''Fradeu'' |[[Fradjel]], Fradel |- |Francovez |[[Frankovec]] |- |Fratta |[[Frata, Romanž na Soči|Frata]] |- |Fusine in Valromana (''Valcanale'') |Fužine/[[Bela Peč, Italija|Bela peč]] |} === G === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Gabria |[[Gabrje, Furlanija|Gabrje]] |- |Gabrovizza | |- |Gabrovizza (nekoč ''Gabrovizza San Primo'') |[[Gabrovec, Zgonik|Gabrovec]] |- |Gagliano |[[Galjan]] |- |Galleria di Bretto |[[Štoln]] |- |Gemona del Friuli |[[Humin]], Gumin |- |Giasbana |[[Jazbine, Furlanija|Jazbine]] |- |Giassico |[[Jasih]] |- |Gnidovizza |[[Gniduca]] |- |Gniva |[[Njiva, Rezija|Njiva]] (''Njïwa'') |- |Gnivizza |[[Njivica (razločitev)|Njivica]] (''Njivca'') |- |Golfo (Baia) di Panzano |[[Tržiški zaliv]] |- |Golfo di Trieste |[[Tržaški zaliv]] |- |Goli vrh |[[Goli vrh (hrib, 515 m)|Goli vrh]] (515 m) |- |Goregnavas |[[Gorenja vas, Podbonesec|Gorenja vas]] |- |Goricizza |[[Goričica, Italija|Goričica]]<ref>https://archive.org/stream/gradivozazgodovi03kosmuoft/gradivozazgodovi03kosmuoft_djvu.txt</ref> |- |Gorizia |[[Gorica]] |- |Gradisca d'Isonzo |[[Gradišče ob Soči]] |- |Gradiscutta |[[Gradiškuta]] |- |Grado |[[Gradež]] |- |Grande Nabois |[[Veliki Nabojs]] |- |Gran Monte |[[Stolov greben]] ([[Stol, Julijske Alpe]]) |- |Gretta |[[Greta, Trst|Greta]] |- |Grignano |[[Grljan, Trst|Grljan]] |- |Grimacco |[[Garmak]] (Grmek) |- |Monte Grisa |[[Vejna]] |- |Gropada |[[Gropada]] |- |Grostu |[[Hrastovlje (razločitev)|Hrastovlje]] |- |Grotta |[[Jama (razločitev)|Jama]] |- |Grotta di San Giovanni d'Antro |[[Landarska jama]] |- |(''Pozzo di'') Grotta Gigante (''Grotta di Brisciachi'') |[[Briškovska jama]] (''Jama pri Briščikih'') |- |Grotta (o Abisso) di Trebiciano |[[Labodnica]] |- |Grozzana |[[Gročana]] |- |Grudnov hrib |[[Grudnov hrib]] (427 m) |} === H === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Monte Hermada |[[Grmada (grič)|Grmada]] |- |Hervati |[[Hrvati, Dolina|Hrvati]] |} === I === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Iainich |[[Jagnjed]] |- |Iamiano (tudi ''Jamiano'') |[[Jamlje]] |- |Iellina |[[Jelina]] |- |Ieronizza |[[Jeronišče]] |- |Iessegna |[[Jesenje, Podutana|Jesenje]] |- |Iesizza |[[Ješičje]] |- |(fiume) Isonzo |[[Soča]] |- |Issari |[[Hišarji]] |- |(fiume) Iudrio (tudi ''Judrio'') |[[Idrija (reka)|Idrija]] |} === J === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Jamiano (tudi ''Iamiano'') |[[Jamlje]] |- |(fiume) Judrio (tudi ''Iudrio'') |[[Idrija (reka)|Idrija]] |- |Jôf<ref>''Jôf'' je najvišja točka gore (vrh) po furlansko.</ref> di Dogna |[[Vrh Dunje]] |- |Jôf Fuart |[[Viš (gora)|Viš]] |- |Jôf del Lago |[[Vrh nad jezerom]] |- |Jôf di Montasio |[[Montaž]], [[Špik nad Policami]], [[Poliški Špik]] |- |Jôf di Miezegnot |[[Poldnašnja špica]] |- |Jôf di Sompdogna (tudi ''Samdogna'') |[[Krniška glavica]] |} === K === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Kamičelo |[[Kamičelo]] (420 m) |- |Kosmatec |[[Kosmatec (hrib)|Kosmatec]] (502 m) |} === L === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |La Bernadia |[[Barnadija]] |- |Lacotisce |[[Lakotišče]] |- |Laghi di Fusine |[[Belopeška jezera]] |- |Laglesie San Leopoldo |[[Lipalja vas]] |- |Lago del Predil |[[Rabeljsko jezero]] |- |Lago di Doberdò |[[Doberdobsko jezero]] |- |Lago di Pietrarossa |[[Prelestno jezero]], tudi [[Laško jezero]] |- |Lago di Sablici |[[Sabeljsko jezero]] |- |Laguna di Grado |[[Gradeška laguna]] |- |Laguna di Marano |[[Maranska laguna]] |- |Lainari |[[Lajnarji]] |- |Monte Lanaro |[[Volnik]] |- |Lase |[[Laze]] |- |Lasiz |[[Laze]] |- |Laurini |[[Brajda, Tavorjana|Brajda]] |- |Lischiazze |[[Liščaca]] |- |Longera |[[Lonjer]] |- |Lonzano |[[Hravacija]], [[Lože]] |- |Lucinico |[[Ločnik, Gorica|Ločnik]] |- |Lussari |[[Zamline]] |- |Lusevera |[[Bardo]] (Brdo) |} === M === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Mainizza |[[Majnice]] |- |Malborghetto |[[Naborjet]] |- |Malchina |[[Mavhinje]] |- |Malga Bauka |[[Planina Bavha]] |- |Malga Ravna |[[Planina Ravna]] |- |Malga Saisera |[[Planina Zajzera]] |- |Malga Strechizza |[[Planina Strehica]] |- |Marcolini |[[Markolini]] |- |Marcolino |[[Lajšče]] |- |Marcottini |[[Poljane, Doberdob|Poljane]] |- |Mariano del Friuli |[[Marjan, Gorica|Marjan]] |- |Masarolis |[[Mažerole]] (''Mažeruola'') |- |Masseris |Mašera ali [[Mašere]] |- |Mattonaia |[[Krmenka]] |- |Medea |[[Medeja, Gorica|Medeja]] |- |Medeazza |[[Medjevas]] |- |Mernicco |[[Mirnik]] |- |Merso di Sotto |[[Dolenja Miersa]] |- |Mezzomonte | |- |Micoli |[[Mikoli]] |- |Micottis |[[Sedlišča]] (''Mekota'') |- |Miramare |[[Miramar]] |- |Mirnig |[[Mirnik]] |- |Ponte Miscecco |[[Podmišček]] |- |Moccò/''Moceo'' |[[Zabrežec]] |- |Modeon del Montasio |[[Špik nad Plazom]] |- |Moggio Udinese |Možec/[[Mužac]]/[[Možac]]/''Možnica'' |- |Moimacco |[[Mojmak]] |- |Moldiaria | |- |Molino Vecchio |[[Podrob]] |- |Monfalcone |[[Tržič, Gorica|Tržič]] |- |Monrupino |[[Repentabor]] |- |Monteaperta |[[Viskorša]] <ref name=":0" /> (ter. ''Viškorša'' <ref name=":1" />'')'' |- |Montemaggiore (di Taipana) |[[Brezje, Tipana|Brezje]] <ref name=":0" /><ref name=":1" /> (ter. ''Briezje'' <ref name=":1" />) |- |Montenars |[[Gorjani v Benečiji]] |- |Montefosca |[[Črni vrh, Podbonesec|Črni vrh]] (''Čarni varh'') |- |(quartiere) Montesanto |[[Svetogorska četrt]] |- |Monticello di Cormons/''Novali'' |[[Novaje]] |- |Moraro |[[Moraro]] |- |Mossa |[[Moš]] (tudi Moša) |- |Muda |[[Muta (razločitev)|Muta]] |- |Muggia |[[Milje, Trst|Milje]] |- |Musi |''Mužac/Mužci'' |- |Monte Acomizza |[[Zahomec]] |- |Monte Anuto |[[Špik]] |- |Monte Babiza |[[Babica (grič)|Babica]] (219 m) |- |Monte Belvedere |[[Banovski hrib]] (447 m) |- |Monte Bila pec |[[Bela Peč (gora)|Bela peč]] |- |Monte Briniza |[[Brinica]] |- |Monte Brestovi (nekoč) |[[Brestovec (grič)|Brestovec]] (208 m) |- |Monte Buconig |[[Bukovnik (gora)|Bukovnik]] (2076 m) |- |Monte Calvario (tudi Monte Podgora) |[[Kalvarija, Gorica|Kalvarija]] |- |Monte Calvo |[[Globonjar]] |- |Monte Calvo |Goli vrh (454 m) |- |Monte Canin |[[Visoki Kanin]] |- |Monte Capin di Ponente |[[Veliki Kopinj]] |- |Monte Carso |[[Mali Kras]] |- |Monte Cavallar |[[Kavalar (hrib)|Kavalar]] (tudi Kavalarka) |- |Monte Cavallo di Pontebba |[[Konjski Špik]] |- |Monte Cavallo |''Konjić'' |- |Monte Chiampon |[[Veliki Karman]] (1709 m) |- |Monte Chila |[[Kila (hrib)|Kila]] (1420 m) |- |Monte Cimone |[[Strma peč]] |- |Monte Cocco |[[Kovk]]/Kok/Kuk |- |Monte Cocco |[[Piciganišče]] (vrh) |- |Monte Cocusso |[[Kokoš (hrib)|Kokoš]] |- |Monte Coppa |[[Kopa]] (na nekaterih zemljevidih tudi Kopje) |- |Monte Cosici |[[Kosiči]] |- |Monte Coste |[[Gradec (hrib)|Gradec]] (Kosten) (410 m) |- |Monte Cregnedul |[[Vrh Krnega dola]] |- |Monte Cuarnan |[[Mali Karman]] (1372 m) |- |Monte Cum |[[Hum]] |- |Monte Debeli |[[Debeli vrh]] |- |Monte dei Pini |[[Goli Vrh|Goli vrh]] (476 m) |- |Monte Ermada |[[Grmada (grič)|Grmada]] |- |Monte Florianca |[[Florjanka]] |- |Monte Forno |[[Peč (gora)|Peč]] |- |Monte Franco |[[Frankovec]] (407 m) |- |Monte Gaia |[[Gaja (hrib)|Gaja]] (434 m) |- |Monte Goli |[[Golič]] |- |Monte Grisa |[[Vejna]] / Griža? (337 m) |- |Monte Grociana |[[Mala Gročanica]] (474 m) |- |Monte Guaric |[[Kozjak (hrib)|Kozjak]] (712 m) |- |Monte Gurca |[[Gorka]] / [[Kontovelski hrib]] (371 m) |- |Monte Ieduzza |[[Jeduca]] |- |Monte Joanaz |[[Ivanac]] |- |Monte Lanaro |[[Volnik]] |- |Monte Laschiplas |[[Laški plaz]] |- |Monte Lavara |[[Golc]] |- |Monte Maggiore (nekoč) |[[Matajur]] |- |Monte di Medea |[[Medejski hrib]] |- |Monte Mia |[[Mija (gora)|Mija]] |- |(''Cime del'') Monte Musi |[[Muzac]] |- |Monte Nebria |[[Podgorski vrh]] |- |Monte nero |[[Črni Vrh (razločitev)|Črni vrh]] |- |Monte Orsario |[[Veliki Medvedjak]] (472 m) |- |Monte Pipar |[[Pipar]] |- |Monte Plauris |[[Lopič]] |- |Monte Pleccia |[[Pleče]] |- |Monte Poggioreale |[[Selivec]] (399 m) |- |Monteprato |[[Karnica]] |- |Monte Quarin |[[Krminska gora]] |- |Monte Radio |[[Trstenik]] |- |Monte Re |[[Kraljevska špica]] |- |Monte Ruschie |[[Rušje]] |- |Monte Sagran |[[Konjščica]] |- |Monte San Leonardo |Sv. Lenart (vrh) |- |Monte San Martino |[[Sveti Martin (razločitev)|Sveti Martin]] |- |Monte San Michele (Gorizia) |[[Debela griža]] |- |Monte San Michele (Trieste) |[[Sveti Mihael (hrib)|Sveti Mihael]] (233 m) |- |Monte San Rocco |[[Koromačnik]] (104 m) |- |Monte Santo di Lussari |[[Svete Višarje]] |- |Monte Sart |[[Žrd]] |- |Monte Schenone |[[Lipnik (gora)|Lipnik]] |- |Monte Scozza |[[Nabrežinski hrib]] (275 m) |- |Monte Sei Busi | |- |Monte Spaccato |[[Draščica]] |- |Monte Stena |[[Griža (hrib)|Griža]] (441 m) |- |Monte Straza |[[Straža]] |- |Monte Strechizza |[[Strehica]] |- |Monte Tasso |[[Jazbeni vrh]] (321 m) |- |Monte Testa grande |[[Velika glava]] (1565 m) |- |Monte Trmun |[[Trmun]] (161 m) |- |Monte Usello |[[Čelo (hrib)|Čelo]] (120 m) |- |Monte Vojstri (Voistri) |[[Ostri vrh]] (498 m) |- |Monte Zabus |[[Zabuš]] |- |Monte Zacozarciza |[[Zakozarčak]] |- |Monte Zaiavor |''Zajauron'', [[Zajavor]]? |- |Mulinârs |[[Miheliči]] |} === N === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Nabardo |[[Bardo]] (Brdo) |- |Nadpeč |[[Nadpeč]] (500 m) |- |(fiume) Natisone |[[Nadiža]] (''Nediža'') |- |Neri |[[Črnci (razločitev)|Črnci]] |- |Nimis |[[Neme]] (''Nieme'') |- |Nivize |[[Njivice (hrib)|Njivice]] (523 m) |- |Noghera (Noghere) |[[Oreh]] |- |Novacuzzo | |- |Novela |[[Novela (hrib)|Novela]] (377 m) |- |Nuova Stazione (Trbiž) |Nova postaja |} === O === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Obenetto |''[[Dubenje]]'' |- |Oborza |[[Oborča]] (''Obuorča'') |- |Obranche |[[Obranki]] |- |(Villa) Opicina (tudi ''Opcina'') |[[Opčine]] |- |Opicina Campagna |[[Opčine-Polje]] |- |Ortigara in Valromana |[[Koprivnik]] |- |Oseacco |[[Osojane]]/Osoanë |- |Osgnetto |''Ošnije'', [[Ošnje]] |- |Oslavia |[[Oslavje]] |- |Oznebrida |''Očeberdo'' |} === P === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Padriciano |[[Padriče]] |- |Palchisce |[[Palkišče]] |- |Parkljev hrib |[[Parkljev hrib]] (317 m) |- |Passo del Predil |[[prelaz Predel]] |- |Passo di Pramollo, (''Nassfeld'') |[[Mokrine (prelaz)|prelaz Mokrine]] |- |Passo di Tanamea |[[Tam na meji]] |- |Peci |[[Peč, Sovodnje ob Soči|Peč]] |- |Pecolle |[[Dubje]] |- |Pedrosa |[[Pedroza]] |- |Pers |Breg (''Brieh'') |- |Pese di Grozzana (neuradno) |[[Pesek, Dolina|Pesek]] |- |Peteano |[[Petovlje]] |- |Monte Podgora (tudi monte Calvario) |[[Kalvarija, Gorica|Kalvarija]] (tudi Podgora) |- |Pian dei Ciclamini |[[Srienji Bosk]] |- |Piazzutta |[[Placuta]] |- |Picco di Mezzodì |[[Poldnik]] |- |Piccolo Lenaro |[[Golec (razločitev)|Golec]] (533 m) |- |Picoliscis | |- |Picon |[[Pikon]] |- |Piedimonte del Calvario (nekoč ''Podgora'') |[[Podgora, Gorica|Podgora]] |- |Piščanci (nekoč ''Pischianzi'', ''Pis'cianzi'', ''Sottomonte'') |[[Piščanci]] |- |Piščanec |[[Piščanec (hrib)|Piščanec]] (515 m) |- |Piuma (tudi Peuma) |[[Pevma]] |- |(torrente) Piumizza |[[Pevmica]] |- |Plagna |[[Planja Kresnica]] |- |Plan del Grisa |[[Vejna]] |- |Plataz |[[Platac]] |- |Platischis |[[Plestišča]] ''(''ter. ''Plestišča'' <ref name=":1" />'')'' |- |(Valico di) Plessiva |[[Plešivo]], [[mejni prehod Medana]] |- |Pleziche |[[Plečke]] |- |Plezzut |[[Bovček]] |- |Poclanz |[[Podklanc, Prapotno|Podklanc]] |- |Podgora |[[Podgora, Srednje|Podgora]] (''Podguora''*) |- |Podlach |[[Podlak]] |- |Podpuie | |- |Podresca |[[Podrskje]] (Podarskije) |- |Podveliki vrh |[[Podveliki vrh]] (426 m) |- |Poggio Terza Armata - Sdraussina |[[Zdravščine]] |- |Poianis |[[Poljane, Prapotno|Poljane]] |- |Polazzo |[[Polač]] |- |Polizza |[[Polica]] |- |Polonetto | |- |Ponte Miscecco |[[Podmišček]] |- |Pontebba |[[Tablja]] |- |Pontebbana |[[Tabeljska cesta]] |- |Porttela |[[Vrška škrbina]] |- |Portis |[[Vrata, Pušja vas|Vrata]] |- |Porzûs |[[Porčinj]] |- |Postacco |''[[Pouštjak]]'' |- |Povici di Sopra |[[Zgornji Pobič]] |- |Povoletto |[[Poulét]] |- |Pradielis |[[Ter, Bardo|Ter]] |- |Prapotnizza |''[[Praponca]]'' |- |Prato di Resia |[[Ravanca]] |- |Prebeneg (negoč ''Prebenico'') |[[Prebeneg]] |- |Caresana |[[Križpot]] |- |Precenico (di Comeno) |[[Prečnik]] |- |Predil |[[Predel]] |- |Premariacco |[[Premarjag]] |- |Prepotto |[[Prapotno]] |- |Prepotto di San Pelagio |[[Praprot, Devin - Nabrežina|Praprot]] |- |Prepotischis |[[Praprotišča]] (Muci, Prapotišče) |- |Presserie |[[Preserje, Srednje|Preserje]] |- |Prestento |[[Podskala]] ali [[Prištint]] |- |Prosecco |[[Prosek, Trst|Prosek]] |- |Prossenico |[[Prosnid]] <ref name=":0" /> ''(''ter. ''Prosnid)'' <ref name=":1" /> |- |Puglie (di Domio) |[[Pulje]] |- |Pulfero |[[Podbonesec]] <ref name=":0" /> (ned. ''Podbuniesac'') <ref name=":1" /> |- |Punta Sdobba |[[Zdoba]] |- |Punta Sottile |[[Tanki rtič]] |- |Puoie |[[Polje, Špeter Slovenov|Polje]] |- |Purgessimo |[[Presnje]] |} === Q === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Monte Querceto |[[Grmada (grič)|Grmada]] |- |Casali Quercig |[[Skaker]] |- |Quota 240,4 |[[Jugelce]] (240 m) |- |Quota 426 |[[Kočerič]] (426 m) |- |Quota Loza |[[Loza]] (521 m) |} === R === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Rabuiese |[[Rabujez]] |- |Raccolana |[[Reklanska dolina|Reklanica]] |- |Reant |[[Derjan]] |- |Redipuglia |[[Sredipolje]] (Redipulja) |- |Repen (nekoč ''Rupingrande'') |[[Repen]] |- |(Val) Resia |[[Rezija]] |- |Resiutta |[[Na Bili]] (Na Beli) |- |Restoccina |[[Rastočno]] |- |(torrente) Rieca |[[Reka, Tavorjana|Reka]] (''Rieka'') |- |Rio Bianco |[[Beli potok]] |- |Rio Bianco |[[Bele vode (potok)|Bele vode]] (pri Trbižu) |- |Rio Chiaro |[[Bistra]] |- |Rio della Chiusa |[[Kljužica]] |- |Rio del Lago/''Torrente Slizza'' |[[Ziljica]] (tudi [[Jezernica (reka)|Jezernica]]) |- |Rio del Lago |[[Jezerski potok]] (iz Belopeških jezer) |- |Rio Drignizza |''[[Drenjica]]''? |- |Rio Fidri |''Fedrich''? |- |Riofreddo |[[Mrzla voda]] |- |Rio Nero |[[Črni potok]] |- |Rio Ospo |[[Osapska reka]] |- |Rio Porfido |[[Krešnja voda]] |- |Rio Vodizza |[[Vodica]] |- |Riserva Naturale delle Falesie di Duino |[[Naravni rezervat Devinske stene]] |- |Riserva Naturale dei Laghi di Doberdò e Pietrarossa |[[Naravni rezervat Doberdobskega in Prelestnega jezera]] |- |Rocca di Monrupino |[[Tabor (hrib)|Tabor]] (418 m) |- |Roiano |[[Rojan]] |- |Romans d'Isonzo |[[Romanž na Soči]] |- |Ronchi dei Legionari |[[Ronke]] |- |Ronchi di Craoretto | |- |Rosandra |[[Dolina Glinščice|Glinščica]] |- |Rosazzo |[[Rožac]] (Abbazia di Rosazzo, [[Benediktinski samostan Rožac]]/Rožaška opatija) |- |Rozzol |[[Rocol]] |- |Ruchin |[[Zaročilo]] |- |Repen (nekoč ''Rupingrande'') |[[Repen]] |- |Rupinpiccolo |[[Repnič]] |- |[[Russis]] (di Sopra/Sotto) |Gornji/Dolnji [[Rušč]] |- |Ruttars |[[Rutarji]] |- |Rutte Grande |[[Rute, Trbiž|Rute]] |- |Rutte Piccolo |[[Male Rute]] |} === S === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Sablici |[[Sabliči]] |- |Sabotino |[[Sabotin]] |- |Sagrado |[[Zagraj, Gorica|Zagraj]] |- |Sagrado di Sgonico |[[Zagradec, Italija|Zagradec]] |- |Salamant |[[Salamanti]] |- |Sales |[[Salež, Zgonik|Salež]] |- |Saletto |[[Salet]] |- |Samatorza |[[Samatorca]] |- |Sambo |[[Rauan]] |- |Sammardenchia |[[Smrdeče]] |- |San Bartolomeo-Lazzaretto |[[Sveti Jernej-Lazaret]] |- |San Canzian d'Isonzo |[[Škocjan ob Soči]] |- |San Dorligo della Valle |[[Dolina, Trst|Dolina]] |- |San Floriano |[[Sv. Florjan]] |- |San Floriano del Collio |[[Števerjan]] |- |San Giacomo |[[Sveti Jakob, Trst|Sveti Jakob]] |- |San Giorgio |[[Bila]] (''Bilä'') |- |San Giovanni |[[Sveti Ivan, Trst|Sveti Ivan]] |- |San Giovanni d'Antro |[[Sveti Ivan v Čele]] |- |San Giovanni di Duino (''al Timavo'') |[[Štivan]] |- |San Giuseppe della Chiusa (tudi Rizmagne) |[[Ricmanje]] |- |San Giusto |[[Sveti Just, Trst|Sveti Just]] |- |Sanguarzo |[[Šenčur (Beneška Slovenija)|Šenčur]] |- |San Leonardo |[[Podutana]] (''Svet Lienart'', ''Šentlenart'') |- |Laglesie San Leopoldo |[[Lipalja vas]] |- |San Lorenzo |[[Jezero, Dolina|Jezero]] |- |San Lorenzo Isontino |[[Šlovrenc ob Soči]] |- |San Martino di Carso |[[Martinščina]] |- |San Mauro |[[Štmaver]] |- |San Michele del Carso |[[Vrh svetega Mihaela|Vrh sv. Mihaela]] |- |San Nicolò |[[Sveti Miklavž]] |- |San Pelagio |[[Šempolaj]] |- |San Pier d'Isonzo |[[Špeter ob Soči]] |- |San Pietro al Natisone |[[Špeter Slovenov]] (''Špietar'') |- |San Pietro Chiazzacco |[[Teje]] |- |San Rocco-Sant'Anna |[[Podturn-Sv. Ana]] |- |San Rocco-Zindis |[[Sveti Rok-Cindis]] |- |San Sabba |[[Sv. Sobota]] |- |Sant'Andrea |[[Štandrež]] |- |Sant'Antonio in Bosco (nekoč ''Sant'Antonio in Selva'') |[[Boršt, Dolina|Boršt]] |- |Santa Barbara |[[Korošci, Milje|Korošci]] |- |Santa Caterina |[[Šentkatrija]] |- |Santa Croce di Trieste |[[Križ, Trst|Križ pri Trstu]] |- |Santa Maria Maddalena (''Inferiore/Supreiore'') |[[Sveta Marija Magdalena]] (''Spodnja/Zgornja'') (del Trsta) |- |Savogna (di Cividale) |[[Sovodnje]] (''Sauodnja'') |- |Savogna d'Isonzo |[[Sovodnje ob Soči]] |- |Sbourlovca |[[Žburlovca]] |- |Scale |[[Skale]] |- |Scariano |[[Škrlje]] |- |Scedina |[[Ščedno]] |- |Scorcola |[[Škorklja]] |- |Scriò |[[Škrljevo, Dolenje v Brdih|Skrljevo]] |- |Scrutto |[[Škrutovo]] |- |Sedilis |[[Sedila]] |- |Sele |[[Sele (hrib)|Sele]] (426 m) |- |Sella Nevea |[[Na Žlebeh]], [[Nevejski prelaz]], Nevejsko sedlo |- |Sella Križ |[[Sedlo Križ]] |- |Sella delle Cave |[[Rabeljska škrbina]] |- |Sella di Colrotondo |[[Sedlo Črni vrh]] |- |Sella di Somdogna |[[Rudni vrh]] |- |Sella Foredor |[[Predol]] (preval na 1089 m med Velikim in Malim Karmanom) |- |Senoseta |[[Snežate]] |- |Servola |[[Škedenj, Trst|Škedenj]] |- |Seuza |[[Seuce]]/[[Selce]] |- |Sgonico |[[Zgonik]] |- |Slivia |[[Slivno, Devin - Nabrežina|Slivno]] |- |Sistiana |[[Sesljan]] |- |Skedenz |[[Skedanc]] |- |Slapovicco |[[Slapovik]] |- |Slavia Veneta ali Slavia Friulana |[[Beneška Slovenija]], Benečija |- |Soleschiano |[[Soleščan]] |- |Sorzento |[[Sarženta]] |- |Sottolongera |[[Podlonjer]] |- |Sottomonte (nekoč) |[[Piščanci]] |- |Specognis |''[[Špehuonja]]'' |- |Spignon |[[Vrh]] (''[[Varh]]'') |- |Spragna |[[Špranja]] |- |Squarzulis |[[Škvarča]] |- |Stabet |[[Koroški Špik]] |- |Staranzano |[[Štarancan]] |- |Stella |[[Štele]] |- |Stermizza |[[Starmica]] |- |Stolvizza |[[Solbica]] |- |Straccis |[[Stražice]] |- |Stramare |[[Štramar]] |- |Stregna |[[Srednje, Benečija|Srednje]] (''Sriednje'') |- |Studena Alta |Gornja [[Studena]] |- |Studena Bassa |Dolnja [[Studena]] |- |Stupizza |[[Štupica]] |- |Sturma |[[Selišča]] |- |Subit |[[Subid]] |- |Casali Suoch | |- |Sverinaz |''[[Zverinac]]'' |} === T === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |(fiume) Tagliamento |[[Tilment]] |- |Taipana |[[Tipana|Tajpana]] <ref name=":0" /> ''(''ter. ''Tipana'' <ref name=":1" />'')'' |- |Ta na Taviele |[[Ta na Toviele]] |- |Tapogliano |[[Topoljan]] |- |Tarcento |[[Čenta, Italija|Čenta]] (rez.''Tarčét'') |- |Tarvisio |[[Trbiž]] |- |Tercimonte |[[Tarčmun]] (tudi [[Trčmun]]) |- |Ternova Piccola |[[Trnovca]] |- |Terstenico |[[Trstenik]] |- |(fiume) Timavo |[[Timava]] |- |Togliano |[[Toljan]] |- |Tolmezzo |[[Tolmeč]] |- |Topolò/Topolove |[[Topolovo, Garmak|Topolovo]] (''Tapoluove'') |- |(torrente) Torre |[[Ter (reka)|reka Ter]] |- |Torreano |[[Tavorjana]] |- |Torre Carnizza |[[Krnični turn]] |- |Torre di Valromana |[[Turn]] |- |Torre Genziana |[[Turn pod Cijanerico]] |- |Torre Nord |[[Špik nad Zadnjo polico]] |- |(torrente) Alberone |[[Aborna]] |- |Torrente Barbucina |[[Čubnica]] |- |Torrente Casarenza |[[Kasarnica]] |- |(torrente) Cosizza |[[Kozica]] (''Kozca'') |- |(torrente) Groina |[[Grojnica]] |- |(torrente) Pontebbana |[[Tablja (potok)|potok Tablja]] |- |(torrente) Staritamer |[[Stari Tamar]] |- |(torrente) Uqua |[[Ukevski potok]] |- |(torrente) Versa |[[Birša]] |- |Tribil di Sopra |[[Gorenji Tarbij]] |- |Tribil di Sotto |[[Dolenji Tarbij]] |- |Tricesimo |[[Taržizem]] |- |Trieste |[[Trst]] |- |Trusgne |[[Trušnje]] |- |Tumulo del Monte Cocusso |[[Velika Groblja]] (661 m) |- |Turriaco |[[Turjak, Gorica|Turjak]] |} === U === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Uccea |[[Učja, Rezija|Učja]] |- |Torrente Uccea |potok Učja |- |Udine |[[Videm, Italija|Videm]]/Viden |- |Uclanzi |[[Klanec, Števerjan|Klanec]] |- |Ugovizza |[[Ukve]] |- |Unione Territoriale Intercomunale Giuliana |[[Julijska medobčinska zveza]] |- |Unione Territoriale Intercomunale Carso Isonzo Adriatico |[[Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran]] |- |Unione Territoriale Intercomunale Collio - Alto Isonzo |[[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje]] (Gorica) |- |Unione Territoriale Intercomunale del Natisone |[[Nadiška medobčinska zveza]] |- |Unione Territoriale Intercomunale del Torre |[[Terska medobčinska zveza]] |- |Unione Territoriale Intercomunale Val del Ferro-Val Canale |[[Medobčinska zveza Železna in Kanalska dolina]] |- |Ussivizza |''[[Ušiuca]]'' |} === V === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Val d'Aupa, Val Aupa |[[Dolina Avpe]], Avpska dolina |- |Valbruna |[[Ovčja vas, Naborjet - Ovčja vas|Ovčja vas]] |- |Val Calda |''Ćauda'' |- |Val Canale |[[Kanalska dolina]] |- |Val Dogna |[[Dunjska dolina]] |- |''Valle del Fella /Canal del Ferro'' |dolina Bele /[[Železna dolina]] |- |Val di Riofreddo |[[Dolina Mrzle vode]] |- |Val(le) di Ugovizza |''[[Ukevski graben]]'' |- |Valerisce |[[Valerišče]] |- |Valle/''Val di Sufumberc'' |[[Podcierkuo]] (Podcerkvijo, Podcerkev) |- |Valle di Pradolino |[[Pradol]] |- |Vallemontana |[[Konolič]] |- |Valli del Cornappo |[[Karnajska dolina]] |- |Vallone dell'Acqua/Groina |[[Grojna]] |- |Vallone di Malborghetto |[[Naborješki graben]] |- |Vallone di Rio Bianco | |- |Val Raccolana |[[Reklanska dolina]] |- |Val Rio del Lago |[[Rabeljska dolina|Jezerska (Rabeljska) dolina]] |- |Valmaura | |- |Valromana |[[Remšendol]] |- |Val Rosandra |[[Dolina Glinščice]] |- |Varch |[[Varh]] (Vrh) |- |(Rio) Vedronza |[[Bedroža]] |- |Vedronza |[[Njivica, Bardo|Njivica]] |- |Vencò |[[Jenkovo]] |- |Venzone |[[Pušja vas]] (ves) |- |Vermegliano |[[Romjan]] |- |Vernasso |[[Dolenji Barnas]] |- |Versa |[[Verša]] |- |Vetta Bella |[[Lepa glava]] |- |Vetta Grande |[[Veliki vrh (vrh, 486 m)|Veliki vrh]] (486 m) |- |Vignano |[[Vinjan]] |- |Villanova |[[Zauarh]], Zavarh (Zavrh) |- |Villanova delle Grotte |''[[Zavarh]]'' |- |Vignano |[[Vinjan]] |- |Villa Alta |[[Pod klancem]] |- |Villa Bassa |[[Bela Peč, Italija|Bela Peč]] |- |Villa Carsia |[[Kraška vas, Opčine|Kraška vas]] (Opčine) |- |Località Villa Vasi |[[V Vasi]] |- |Villagio del Pescatore |[[Ribiško naselje]] |- |Villa Opicina (tudi ''Opcina'') |[[Opčine]] |- |Villesse |[[Vileš]] |- |Visintini |[[Vižintini, Doberdob|Vižintini]] |- |Visogliano |[[Vižovlje, Devin - Nabrežina|Vižovlje]] |- |Vižman |[[Vižman]] (440 m) |- |Volovnjek |Volovnjek (468 m) |- |Vnanji vrh |[[Vnanji vrh]] (400 m) |} === Z === {| class="wikitable" |+ !Italijansko !Slovensko |- |Zabrida |[[Zabardo]] (Zabrdo) |- |Zaiama |[[Zajama]] |- |Zapatocco |[[Zapatok]] |- |Zamier |[[Zajmir]] |- |Završek |[[Završek]] (368 m) |- |Zegla |[[Ceglo, Krmin|Ceglo]] |- |Col (nekoč ''Zolla di Monrupino'') |[[Col, Repentabor|Col]] |- |Zuc dal Bôr (''Çuc dal Bôr'') |[[Čuk (gora)|Čuk]] (2195 m) |} == Sklici == {{sklici|1}} {{Imena krajev}} [[Kategorija:Furlanija - Julijska krajina]] [[Kategorija:Eksonimi]] [[Kategorija:Geografski seznami]] pwjy83lvvr46ril2abb1fqhmu94odma 0 496710 6689266 6667188 2026-06-14T16:28:31Z Sporti 5955 2026 6689266 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka Auvergne-Rona-Alpe | image = Tour Auvergne-Rhône-Alpes.svg | date = začetek junija | region = [[Auvergne - Rona - Alpe]] | localnames = Critérium du Dauphiné | nickname = ''Dauphiné'' | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI World Tour]] | type = [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velika enotedenska dirka]] | organiser = [[Amaury Sport Organisation|ASO]] | director = [[Bernard Thévenet]] | first = {{start date|1947}} | number = 78 | last = | firstwinner = {{flagicon|POL}} [[Edward Klabiński]] | mostwins = '''vsak po 3 zmage:'''<br>{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]]<br>{{flagicon|ESP}} [[Luis Ocaña]]<br>{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]]<br>{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]]<br>{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] | mostrecent = {{flagicon|MEX}} [[Isaac Del Toro]] }} '''Dirka Auvergne-Rona-Alpe''' ({{jezik-fr|'''Tour Auvergne-Rhône-Alpes '''}}; prej '''''Critérium du Dauphiné''''' in '''''Critérium du Dauphiné Libéré'''''; slovensko '''''Dirka po Dofineji''''', '''''Kriterij Dauphine''''' in '''''Kriterij po Dofineji''''') je mednarodna etapna [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velika enotedenska dirka]] (8 etap), ki od leta 1947 poteka po [[Dofineja|Dofineji]]. Sestavlja jo osem etap, poteka v prvi polovici junija. Je del [[UCI World Tour]] in skupaj z [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] velja za pripravljalno dirko za julijski [[Tour de France]]. Vse do leta 2009 je bil sponzor dirke krajevni časopis ''[[Le Dauphiné libéré]]'' po katerem je dirka tudi nosila ime.<ref name="Velonews Preview" >{{navedi splet|last1=Hood|first1=Andrew|title=Dauphine preview: Mountainous route could be anyone’s race|url=http://velonews.competitor.com/2015/06/news/dauphine-preview-mountainous-route-could-be-anyones-race_372740|website=Velo News|access-date=11 December 2015}}</ref> Poleg dirk [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji|Po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji|Po Romandiji]] in [[Dirka po Švici|Po Švici]] spada med 7 velikih in najprestižnejših enotedenskih dirk na svetu in je na koledarju tradicionalna predzadnja. Od leta 2010 naprej pa to dirko organizira [[Amaury Sport Organisation]], ki prireja tudi Tour de France ter enodnevni dirki [[Paris–Nice]] in [[Paris–Roubaix]], takrat je tudi spremenila ime v Critérium du Dauphiné. 16. junija 2025, le en dan po koncu 77. izvedbe te dirke, ki jo je prvič v svoji karieri dobil [[Tadej Pogačar]] je organizator ASO presenetil z uradno popolnoma novim in drugačnim imenom kot smo jo poznali do sedaj; to je ''Dirka Auvergne-Rona-Alpe''. In ker poteka po nekdanjih ločenih regijah [[Auvergne (regija)|Auverne]] in [[Rona-Alpe]], ki sta se leta leta 2016 združili v eno regijo in je ta zdaj tudi nov sponzor, od zdaj naprej nosi to ime.<ref>{{navedi splet|url=https://www.tour-auvergne-rhone-alpes.fr/fr/actus/2025/tour-auvergne-rhone-alpes-terrains-infinis-pour-le-nouveau-criterium-du-dauphine/18556|title=Tour Auvergne-Rhône-Alpes : terrains infinis pour le nouveau Critérium du Dauphiné|date=16. junij 2025|publisher=tour-auvergne-rhone-alpes.fr|language=fr}}</ref> Prvo slovensko zmago je leta 2010 osvojil [[Jani Brajkovič]] in še dvakrat [[Primož Roglič]] (2022 in 2024). Trasa je speljana po gorati regiji [[Auvergne - Rona - Alpe]] (del [[Francoske Alpe|Francoskih Alp]]), zato privablja predvsem specialiste za vzpone.<ref name="Velonews Preview"/> Več znanih vzponov z dirke Tour de France, kot so [[Mont Ventoux]], the [[Col du Galibier]] in [[Col de la Chartreuse]], so redno tudi del te dirke. Najuspešnejši kolesarji v zgodovini dirke so [[Nello Lauredi]], [[Luis Ocaña]], [[Charly Mottet]], [[Bernard Hinault]] in [[Chris Froome]] (z tremi zmagami).<ref name="Histoire letour">{{navedi splet|title=Histoire - Le palmarès depuis 1947|url=http://www.letour.fr/criterium-du-dauphine/2016/fr/histoire/|website=letour.fr|publisher=ASO|access-date=11 December 2015|language=fr}}</ref> == Zmagovalci == ===Zmagovalci po državah=== Na treh izvedba pa so [[Lance Armstrong]]u (2002, 2003) in [[Levi Leipheimer]]ju (2006) odvzeli zmage. Organizator ASO pa se s tem ne strinja in namerava te rezultate v prihodnje razveljaviti. {| class="wikitable" ! Zmage ! Država |- | {{center| 30}}|| {{FRA}} |- | {{center| 10}}|| {{ESP}} |- | {{center| 8}}|| {{GBR2}} |- | rowspan=2|{{center| 4}}|| {{COL}} |- |{{SLO}} |- | rowspan=4|{{center| 3}}|| {{BEL}} |- |{{DEN}} |- |{{SUI}} |- |{{USA}} |- | {{center| 2}}|| {{AUS}} |- | rowspan=5|{{center| 1}}|| {{GER}} |- |{{KAZ}} |- |{{NED}} |- |{{POL}} |- |{{MEX}} |} ===Zmagovalci po letih=== [[Slika:Les leaders de ce Dauphiné en termine (5837136708).jpg|thumb|right|180px|Dirka leta 2011]] [[Slika:Porte, Fuglsang, Martin on the podium of the 2017 Criterium du Dauphine - 4.jpg|thumb|right|180px|Dirka leta 2017]] [[Slika:Départ de la 4e étape du Dauphiné 2018 à Chazey - départ fictif 3.JPG|thumb|right|180px|Dirka leta 2018]] [[Slika:5e étape du Critérium du Dauphiné 2020 Peloton.jpg|thumb|right|180px|Dirka leta 2020]] [[Slika:Étape 3 du Critérium du Dauphiné 2024 (Malataverne, Beaux, Haute-Loire) 3.jpg|thumb|right|180px|Dirka leta 2024]] {|{| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" | Leto ! scope="col" width=200px| Zmagovalec ! scope="col" width=200px| Drugi ! scope="col" width=200px| Tretji |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''"Dirka po Dofineji Libéré"''' ↓ |- |1947 |{{ikonazastave|POL}} [[Edward Klabiński]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Gino Sciardis]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Fermo Camellini]] |- |1948 |{{ikonazastave|FRA}} [[Edouard Fachleitner]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Paul Giguet]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] |- |1949 |{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Lazaridès]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Fermo Camellini]] |- |1950 |{{ikonazastave|FRA}} [[Nello Lauredi]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Apo Lazaridès]] |{{ikonazastave|LUX}} [[Jean Diederich]] |- |1951 |{{ikonazastave|FRA}} [[Nello Lauredi]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Rolland]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Lazaridès]] |- |1952 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Nello Lauredi]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Le Guilly]] |- |1953 |{{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Teisseire]] |{{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] |- |1954 |{{ikonazastave|FRA}} [[Nello Lauredi]] |{{ikonazastave|LUX}} [[Jean-Pierre Schmitz]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Molinéris]] |- |1955 |{{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Marcel De Mulder]] |- | 1956 |{{ikonazastave|BEL}} [[Alex Close]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Rolland]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Fernand Picot]] |- | 1957 |{{ikonazastave|FRA}} [[Marcel Rohrbach]] |{{ikonazastave|FRA}} [[René Privat]] |{{ikonazastave|LUX}} [[Jean-Pierre Schmitz]] |- | 1958 |{{ikonazastave|FRA}} [[Louis Rostollan]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Francis Pipelin]] |{{ikonazastave|LUX}} [[Jean-Pierre Schmitz]] |- | 1959 |{{ikonazastave|FRA}} [[Henry Anglade]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Mastrotto]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Roger Rivière]] |- | 1960 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Mastrotto]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Gérard Thielin]] |- | 1961 |{{ikonazastave|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Mastrotto]] |{{ikonazastave|FRA}} [[François Mahé]] |- | 1962 |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Mastrotto]] |{{ikonazastave|FRG}} [[Hans Junkermann]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | 1963 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Fernando Manzaneque]] |- | 1964 |{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Valentín Uriona]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Esteban Martin]] |- | 1965 |{{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Karl-Heinz Kunde]] |- | 1966 |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Carlos Echeverría]] |{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] |- |colspan=4 align=center|''med leti 1967 in 1968 dirke niso organizirali'' |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''"Dirka po Dofineji Libéré"''' ↓<br>(znana tudi kot "Krog 6 provinc") |- | 1969 |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] |- | 1970 |{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]] |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''"Dirka po Dofineji Libéré"''' ↓ |- | 1971 |{{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] |{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] |- | 1972 |{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] |- | 1973 |{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Joop Zoetemelk]] |- | 1974 |{{ikonazastave|FRA}} [[Alain Santy]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Pierre Danguillaume]] |- | 1975 |{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Joop Zoetemelk]] |- | 1976 |{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] |{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Vicente López Carril]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Delisle]] |- | 1977 |{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] |- | 1978 |{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Mariano Martínez]] |{{ikonazastave|ESP|1977}} [[Francisco Galdós]] |- | 1979 |{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Henk Lubberding]] |{{ikonazastave|ESP|1977}} [[Francisco Galdós]] |- | 1980 |{{ikonazastave|NLD}} [[Johan van der Velde]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Martin]] |{{ikonazastave|PRT}} [[Joaquim Agostinho]] |- | 1981 |{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] |{{ikonazastave|PRT}} [[Joaquim Agostinho]] |{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] |- | 1982 |{{ikonazastave|FRA}} [[Michel Laurent (kolesar)|Michel Laurent]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-René Bernaudeau]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Pascal Simon]] |- | 1983 |{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Robert Alban]] |- | 1984 |{{ikonazastave|COL}} [[Martín Ramírez (kolesar)|Martín Ramírez]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] |{{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] |- | 1985 |{{ikonazastave|AUS}} [[Phil Anderson]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Steven Rooks]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Pierre Bazzo]] |- | 1986 |{{ikonazastave|CHE}} [[Urs Zimmermann]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Ronan Pensec]] |{{ikonazastave|NLD}} [[Joop Zoetemelk]] |- | 1987 |{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Mottet]] |{{ikonazastave|COL}} [[Henry Cárdenas]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Ronan Pensec]] |- | 1988 |{{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Niki Rüttimann]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Mottet]] |- | 1989 |{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Mottet]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Thierry Claveyrolat]] |- | 1990 |{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Thierry Claveyrolat]] |{{ikonazastave|COL}} [[Álvaro Mejía]] |- | 1991 |{{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Laudelino Cubino]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]] |- | 1992 |{{ikonazastave|FRA}} [[Charly Mottet]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Luc Leblanc]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] |- | 1993 |{{ikonazastave|CHE}} [[Laurent Dufaux]] |{{ikonazastave|COL}} [[Oliverio Rincón]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Éric Boyer]] |- | 1994 |{{ikonazastave|CHE}} [[Laurent Dufaux]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Ronan Pensec]] |{{ikonazastave|LTU}} [[Artūras Kasputis]] |- | 1995 |{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Boardman]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Vicente Aparicio]] |- | 1996 |{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] |{{ikonazastave|CHE}} [[Tony Rominger]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Richard Virenque]] |- | 1997 |{{ikonazastave|DEU}} [[Udo Bölts]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Cyril Robin]] |- | 1998 |{{ikonazastave|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Ángel Peña]] |{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrej Teterjuk]] |- | 1999 |{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] |{{ikonazastave|USA}} [[Jonathan Vaughters]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Wladimir Belli]] |- | 2000 |{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Hamilton]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Haimar Zubeldia]] |{{ikonazastave|USA}} <del>[[Lance Armstrong]]</del> |- | 2001 |{{ikonazastave|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Benoît Salmon]] |- | 2002 |{{ikonazastave|USA}} <del>[[Lance Armstrong]]</del> |{{ikonazastave|USA}} [[Floyd Landis]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Christophe Moreau]] |- | 2003 |{{ikonazastave|USA}} <del>[[Lance Armstrong]]</del> |{{ikonazastave|ESP}} [[Iban Mayo]] |{{ikonazastave|GBR}} [[David Millar]] |- | 2004 |{{ikonazastave|ESP}} [[Iban Mayo]] |{{ikonazastave|USA}} [[Tyler Hamilton]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Sevilla]] |- | 2005 |{{ikonazastave|ESP}} [[Iñigo Landaluze]] |{{ikonazastave|COL}} [[Santiago Botero]] |{{ikonazastave|USA}} <del>[[Levi Leipheimer]]</del> |- | 2006 |{{ikonazastave|USA}} <del>[[Levi Leipheimer]]</del> |{{ikonazastave|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{ikonazastave|AUT}} [[Bernhard Kohl]] |- | 2007 |{{ikonazastave|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] |{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrej Kašečkin]] |- | 2008 |{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] |{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |- | 2009 |{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''"Dirka po Dofineji"''' ↓ |- | 2010 |bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SVN}} '''[[Jani Brajkovič]]''' |{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |{{ikonazastave|USA}} [[Tejay van Garderen]] |- | 2011 |{{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] |{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] |- | 2012 |{{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Michael Rogers]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] |- | 2013 |{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Richie Porte]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Daniel Moreno]] |- | 2014 |{{ikonazastave|USA}} [[Andrew Talansky]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |{{ikonazastave|BEL}} [[Jurgen Van Den Broeck]] |- | 2015 |{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |{{ikonazastave|USA}} [[Tejay van Garderen]] |{{ikonazastave|PRT}} [[Rui Alberto Faria da Costa|Rui Costa]] |- | 2016 |{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]] |{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]] |- | 2017 |{{ikonazastave|DNK}} [[Jakob Fuglsang]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Richie Porte]] |{{ikonazastave|IRL}} [[Daniel Martin]] |- | 2018 |{{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Adam Yates]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Bardet]] |- | 2019 |{{ikonazastave|DNK}} [[Jakob Fuglsang]] |{{ikonazastave|USA}} [[Tejay van Garderen]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Emanuel Buchmann]] |- | 2020 |{{ikonazastave|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Thibaut Pinot]] |{{ikonazastave|FRA}} [[Guillaume Martin]] |- | 2021 |{{ikonazastave|AUS}} [[Richie Porte]] |{{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksej Lucenko]] |{{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] |- | 2022 |bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |{{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Ben O'Connor]] |- | 2023 |{{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] |{{ikonazastave|UK}} [[Adam Yates]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Ben O'Connor]] |- | 2024 |bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |{{ikonazastave|USA}} [[Matteo Jorgenson]] |{{ikonazastave|CAN}} [[Derek Gee]] |- | 2025 |bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |{{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] |{{ikonazastave|GER}} [[Florian Lipowitz]] |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''"Dirka Auvergne-Rona-Alpe"''' ↓ |- | 2026 |{{ikonazastave|MEX}} [[Isaac Del Toro]] |{{ikonazastave|AUS}} [[Luke Tuckwell]] |{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== {{kategorija v zbirki}} {{SocialLinks}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Franciji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1947]] [[Kategorija:Dofineja]] t7stn4pbx52m8fa62keqy2aod8znyb7 0 497726 6689525 6688669 2026-06-15T08:52:33Z Yerpo 8417 /* April–junij */ +1 6689525 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{cite web | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]] – Z otvoritveno slovesnostjo v [[Ciudad de México|Ciudad de Méxicu]] se je začelo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki ga gostijo [[Mehika]], [[Združene države Amerike]] in [[Kanada]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ |title=Prvi pisk v Mehiki: na legendarnem stadionu Azteca se je začel mundial |date=2026-06-11 |work=Dnevnik |accessdate=2026-06-12}}</ref> * [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.<ref>{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}</ref> === Predvideni === * [[11. junij]]–[[19. julij]] – [[Kanada]], [[Mehika]] in [[Združene države Amerike]] bodo gostile [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovno prvenstvo v nogometu]]. * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] bo viden na [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{Cite web |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=en}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{cite web|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> === Junij === * [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] nzi0zobjp0ilmezwi4546qz4qjny726 6689527 6689525 2026-06-15T08:53:36Z Yerpo 8417 /* April–junij */ +slika 6689527 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{cite web | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === [[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]] * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]] – Z otvoritveno slovesnostjo v [[Ciudad de México|Ciudad de Méxicu]] se je začelo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki ga gostijo [[Mehika]], [[Združene države Amerike]] in [[Kanada]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/prvi-pisk-v-mehiki-zacelo-se-je-svetovno-prvenstvo-v-nogometu-2808596/ |title=Prvi pisk v Mehiki: na legendarnem stadionu Azteca se je začel mundial |date=2026-06-11 |work=Dnevnik |accessdate=2026-06-12}}</ref> * [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.<ref>{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}</ref> === Predvideni === * [[11. junij]]–[[19. julij]] – [[Kanada]], [[Mehika]] in [[Združene države Amerike]] bodo gostile [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovno prvenstvo v nogometu]]. * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] bo viden na [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{Cite web |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=en}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{cite web|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> === Junij === * [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] tat30z29lgv5oh4j3ybm5cyp6zqi9m8 0 502833 6689184 6666603 2026-06-14T13:40:34Z Yerpo 8417 pp 6689184 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik vlade Litve | body = | native_name = <small>Ministras Pirmininkas</small> | insignia = Flag of Lithuania.svg | insigniasize = 70px | insigniacaption = | image = Ruginienė meeting Metsola 2026 (cropped).jpg | incumbent = [[Inga Ruginienė]] | incumbentsince = 25. septembra 2025 | first = [[Augustinas Voldemaras]] | last = | abolished = [[Okupacija baltskih držav|1940–1991]] | style = | residence = | department = [[Vlada Litve]] | appointer = [[Predsednik Litve|Predsednik]] s soglasjem [[Seimas|Seimasa]] | termlength = 4 leta | formation = 11. november 1918 | salary = 6.000€ mesečno<ref>{{Cite web |url=https://lrvk.lrv.lt/lt/administracine-informacija/darbo-uzmokestis |title=Darbo užmokestis |access-date=23 December 2021 |archive-date=17 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221017184717/https://lrvk.lrv.lt/lt/administracine-informacija/darbo-uzmokestis |url-status=live}}</ref> | website = {{URL| https://ministraspirmininkas.lrv.lt/en/|Uradna spletba stran}} }} '''Predsednik vlade Litve''' ({{langx|lt|Ministras Pirmininkas}}, {{literal translation|ministrski predsednik}}, pogovorno imenovan tudi '''premier''' {{langx|lt|premjeras}}) je vodja [[Vlada Litve|vlade Litve]]. Predsednika vlade imenuje [[Predsednik Litve|predsednik]] s soglasjem litovskega parlamenta, [[Seimas|Seimasa]]. Današnja funkcija predsednika vlade je bila ustanovljena leta 1990, ko je [[Litva]] razglasila neodvisnost, čeprav je bil uradni naziv do 25. novembra 1992 »predsednik Sveta ministrov«. V preteklosti se je naslov predsednik vlade uporabljal tudi med letoma 1918 in 1940. To je bilo v času prvotne Republike Litve, ki je obstajala od razpada ruskega imperija do priključitve državi [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. == Seznam == === Začasna vlada Litve (1812) === {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan=2 | {{abbr|Št.|Številka}} ! rowspan=2 | Portret ! rowspan=2 | Ime<br /><small>(rojen–umrl)</small> ! colspan=3 | Mandat<ref name="Iki1940">{{cite web |title=Ankstesnės Vyriausybės. Laikotarpiu 1918–1940 |url=http://lrv.lt/lt/apie-vyriausybe/ankstesnes-vyriausybes/laikotarpiu-1918-1940 |publisher=Government of the Republic of Lithuania |access-date=9 May 2016 |archive-date=24 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220324200636/https://lrv.lt/lt/apie-vyriausybe/ankstesnes-vyriausybes/laikotarpiu-1918-1940 |url-status=live}}</ref> ! rowspan="2" | Politična stranka ! rowspan=2 | Vlada |- ! Nastop funkcije ! Konec funkcije ! Trajanje mandata |- | 1 | [[File:Jozef Sierakowski (99607560).jpg|80px]] | [[Józef Sierakowski (diplomat)|Józef Sierakowski]] (1765–1831) ''Vršilec dolžnosti'' | 1. julij 1812 | 18. julij 1812 | 17 dni | ''Neodvisni'' | Sierakowski |- | 2 | [[File:Stanisław Sołtan.JPG|80px]] | [[Stanisław Sołtan]] (1756–1836) ''1. mandat'' | 18. julij 1812 | 24. avgust 1812 | 36 dni | ''Neodvisni'' | Sołtan I |- | 3 | [[File:General comte Dirk van Hogendorp (1762-1822), Aide-de-camp of Napoléon Bonaparte, by French school of the 19th century.jpg|80px]] | [[Dirk van Hogendorp]] (1761–1822) | 24. avgust 1812 | 29. september 1812 | 36 dni | ''Neodvisni'' | Hogendorp |- | 4 | [[File:Stanisław Sołtan.JPG|80px]] | [[Stanisław Sołtan]] (1756–1836) ''2. mandat'' | 29. september 1812 | 14. december 1812 (de facto) July 1813 (de jure) | 76 dni (de facto) 10 mesecev (de jure) | ''Neodvisni'' | Sołtan II |} === Republika Litva (1918–1940) === {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan=2 | {{abbr|Št.|Številka}} ! rowspan=2 | Portret ! rowspan=2 | Ime<br /><small>(rojen–umrl)</small> ! colspan=3 | Mandat<ref name="Iki1940">{{cite web |title=Ankstesnės Vyriausybės. Laikotarpiu 1918–1940 |url=http://lrv.lt/lt/apie-vyriausybe/ankstesnes-vyriausybes/laikotarpiu-1918-1940 |publisher=Government of the Republic of Lithuania |access-date=9 May 2016 |archive-date=24 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220324200636/https://lrv.lt/lt/apie-vyriausybe/ankstesnes-vyriausybes/laikotarpiu-1918-1940 |url-status=live}}</ref> ! colspan=2 rowspan=2 | Politična stranka ! rowspan=2 | Vlada |- ! Nastop funkcije ! Konec funkcije ! Trajanje mandata |- | 1 | [[File:Augustinas Voldemaras.jpg|80px]] | '''[[Augustinas Voldemaras]]'''<br />{{small|(1883–1942)}}<br />''1. mandat'' | 11. november 1918 | 26. december 1918 | {{Starost v letih in dnevih|1918|11|11|1918|12|26}} ! style="background:{{party color|Party of National Progress}};" | | [[Party of National Progress]] | Voldemaras I |- | 2 | [[File:Sleževičius Mykolas (3x4 cropped).jpg|80px]] | '''[[Mykolas Sleževičius]]'''<br />{{small|(1882–1939)}}<br />''1. mandat'' | 26. december 1918 | 5. marec 1919 | {{Starost v letih in dnevih|1918|12|26|1919|03|05}} ! style="background:{{party color|Peasant Union}};" | | [[Peasant Union]] | Sleževičius I |- | 3 | [[File:Pranas Dovydaitis (3x4 cropped).jpg|80px]] | '''[[Pranas Dovydaitis]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 13. marec 1919 | 12. april 1919 | {{Starost v letih in dnevih|1919|03|05|1919|04|12}} ! style="background:{{party color|Lithuanian Christian Democratic Party}};" | | [[Litovska krščanskodemokratska stranka]] | Dovydaitis |- | {{small|(2)}} | [[File:Sleževičius Mykolas (3x4 cropped).jpg|80px]] | '''[[Mykolas Sleževičius]]'''<br />{{small|(1882–1939)}}<br />''2. mandat'' | 12. april 1919 | 2. oktober 1919 | {{Starost v letih in dnevih|1919|04|12|1919|10|02}} ! style="background:{{party color|Peasant Union}};" | | [[Peasant Union]] | Sleževičius II |- | 4 | [[File:Ernestas-Galvanauskas.jpg|80px]] | '''[[Ernestas Galvanauskas]]'''<br />{{small|(1882–1967)}}<br />''1. mandat'' | 7. oktober 1919 | 15. junij 1920 | {{Starost v letih in dnevih|1919|10|07|1920|06|15}} ! style="background:{{party color|Independent}};" | | [[Neodvisni politik|Neodvisni]] | Galvanauskas I |- | 5 | [[File:Kazys Grinius (3x4 cropped).jpg|80px]] | '''[[Kazys Grinius]]'''<br />{{small|(1866–1950)}} | 19. junij 1920 | 18. januar 1922 | {{Starost v letih in dnevih|1920|06|19|1922|01|18}} ! style="background:{{party color|Lithuanian Popular Peasants' Union}};" | | [[Lithuanian Popular Peasants' Union]] | Grinius |- | {{small|(4)}} | [[File:Ernestas-Galvanauskas.jpg|80px]] | '''[[Ernestas Galvanauskas]]'''<br />{{small|(1882–1967)}}<br />''2. mandat'' | 2. februar 1922 | 17. junij 1924 | {{Starost v letih in dnevih|1922|02|02|1924|06|17}} ! style="background:{{party color|Independent}};" | | [[Neodvisni politik|Neodvisni]] | Galvanauskas II–III–IV |- | 6 | [[File:No image.svg|80px]] | '''[[Antanas Tumėnas]]'''<br />{{small|(1880–1946)}} | 18. junij 1924 | 27. januar 1925 | {{Starost v letih in dnevih|1924|06|18|1925|01|27}} ! style="background:{{party color|Lithuanian Christian Democratic Party}};" | | [[Litovska krščanskodemokratska stranka]] | Tumėnas |- | 7 | [[File:Petrulis Vyautas (3x4 cropped).jpg|80px]] | '''[[Vytautas Petrulis]]'''<br />{{small|(1890–1942)}} | 4. februar 1925 | 19. september 1925 | {{Starost v letih in dnevih|1925|02|04|1925|09|19}} ! style="background:{{party color|Farmers' Association}};" | | [[Farmers' Association]] | Petrulis |- | 8 | [[File:Leonas Bistras.jpg|80px]] | '''[[Leonas Bistras]]'''<br />{{small|(1890–1971)}} | 25. september 1925 | 31. maj 1926 | {{Starost v letih in dnevih|1925|09|25|1926|05|31}} ! style="background:{{party color|Lithuanian Christian Democratic Party}};" | | [[Litovska krščanskodemokratska stranka]] | Bistras |- | {{small|(2)}} | [[File:Sleževičius Mykolas (3x4 cropped).jpg|80px]] | '''[[Mykolas Sleževičius]]'''<br />{{small|(1882–1939)}}<br />''3. mandat'' | 15. junij 1926 | 17. december 1926 | {{Starost v letih in dnevih|1926|06|15|1926|12|17}} ! style="background:{{party color|Lithuanian Popular Peasants' Union}};" | | [[Lithuanian Popular Peasants' Union]] | Sleževičius III |- | {{small|(1)}} | [[File:Augustinas Voldemaras.jpg|80px]] | '''[[Augustinas Voldemaras]]'''<br />{{small|(1883–1942)}}<br />''2. mandat'' | 17. december 1926 | 19. september 1929 | {{Starost v letih in dnevih|1926|12|17|1929|09|19}} ! style="background:{{party color|Lithuanian Nationalist Union}};" | | [[Litovska nacionalistična zveza]] | Voldemaras II |- | 9 | [[File:Tūbelis Juozas (3x4 cropped).jpg|80px]] | '''[[Juozas Tūbelis]]'''<br />{{small|(1882–1939)}} | 23. september 1929 | 24. marec 1938 | {{Starost v letih in dnevih|1929|09|23|1938|03|24}} ! style="background:{{party color|Lithuanian Nationalist Union}};" | | [[Litovska nacionalistična zveza]] | Tūbelis I–II–III |- | 10 | [[File:Vladas Mironas.jpg|80px]] | '''[[Vladas Mironas]]'''<br />{{small|(1880–1953)}} | 24. marec 1938 | 28. marec 1939 | {{Starost v letih in dnevih|1938|03|24|1939|03|28}} ! style="background:{{party color|Lithuanian Nationalist Union}};" | | [[Litovska nacionalistična zveza]] | Mironas I–II |- | 11 | [[File:Jonas Černius (3x4 cropped).jpg|80px]] | '''[[Jonas Černius]]'''<br />{{small|(1898–1977)}} | 28. marec 1939 | 21. november 1939 | {{Starost v letih in dnevih|1939|03|28|1939|11|21}} ! style="background:{{party color|Lithuanian Nationalist Union}};" | | [[Litovska nacionalistična zveza]] | Černius |- | 12 | [[File:Antanas Merkys (3x4 cropped).jpg|80px]] | '''[[Antanas Merkys]]'''<br />{{small|(1887–1955)}} | 21. november 1939 | 15. junij 1940 | {{Starost v letih in dnevih|1939|11|21|1940|06|15}} ! style="background:{{party color|Lithuanian Nationalist Union}};" | | [[Litovska nacionalistična zveza]] | Merkys |} Po junijskem ultimatu leta 1940 so sile [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] zasedle Litvo, zaradi česar je predsednik [[Antanas Smetona]] pobegnil iz države. [[Antanas Merkys]]<nowiki/>je skladno z [[Ustava Litve|ustavo]] najprej postal vršilec dolžnosti predsednika, nato pa kmalu razglasil, da funkcijo prevzema s polnim mandatom. Za vodjo »ljudske vlade« je imenoval [[Justas Paleckis|Justasa Paleckisa]], ki ga je podpirala sovjetska oblast. Merkys je kmalu odstopil, s čimer je Paleckisu omogočil, da je hkrati prevzel še dolžnosti predsednika države.<ref>{{cite book |last1=Senn |first1=Alfred Erich |title=Lithuania 1940: Revolution from Above |date=2007 |location=[[Amsterdam]], Netherlands |publisher=[[Rodopi (publisher)|Rodopi]] | isbn=9789042022256 |pages=147–148 |url=https://books.google.com/books?id=prqkNTCqa9cC&q=Justas+Paleckis&pg=PA147 |access-date=9 May 2016}}</ref> V sodobni Litvi Merkysovo predsednikovanje ne velja za legitimno,<ref>{{cite web |title=History |url=https://www.lrp.lt/en/institution/history/20808 |publisher=President of the Republic of Lithuania |access-date=9 May 2016}}</ref> Paleckis pa v uradnih vladnih virih ni uvrščen na seznam medvojnih predsednikov vlade {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan=2 | {{abbr|No.|Number}} ! rowspan=2 | Portret ! rowspan=2 | Ime<br /><small>(rojen–died)</small> ! colspan=3 | Mandat ! colspan=2 rowspan=2 | Politična stranka ! rowspan=2 | Vlada |- ! Nastop funkcije ! Konec funkcije ! Trajanje mandata |- | – | [[File:Justas Paleckis 1961c (3x4 cropped).jpg|80px]] | '''[[Justas Paleckis]]'''<br />{{small|(1899–1980)}} | 17. junij 1940 | 24. junij 1940 | {{Starost v letih in dnevih|1940|06|17|1940|06|24}} ! style="background:{{party color|Communist Party of Lithuania}};" | | [[Komunistična partija Litve]] | |- | – | [[File:Krėvė MickevičiusV (3x4 cropped).jpg|80px]] | '''[[Vincas Krėvė-Mickevičius]]'''<br />{{small|(1882–1954)}} | 24. junij 1940 | 1. julij 1940 | {{Starost v letih in dnevih|1940|06|24|1940|07|01}} ! style="background:{{party color|Communist Party of Lithuania}};" | | [[Komunistična partija Litve]] | [[Ljudska vlada Litve|Ljudska vlada]] |} === [[Litovska sovjetska socialistična republika]] (1940–1990) === {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan=2 | {{abbr|Št.|Številka}} ! rowspan=2 | Portret ! rowspan=2 | Ime<br /><small>(rojen–umrl)</small> ! colspan=3 | Mandat ! colspan=2 rowspan=2 | Politična stranka |- ! Nastop funkcije ! Konec funkcije ! Trajanje mandata |- ! colspan=8 | Predsednik Sveta ljudskih komisarjev Litovske SSR |- | 1 | [[File:no image.png|80px]] | '''[[Mečislovas Gedvilas]]'''<br />{{small|(1901–1981)<br />(v izgnanstvu v [[Ruska SFSR|Ruski SFSR]] 1941–1944)}} | 25. avgust 1940 | 2. april 1946 | {{Starost v letih in dnevih|1940|08|25|1946|04|02}} ! style="background:{{party color|Communist Party of Lithuania}};" | | [[Komunistična partija Litve]] |- ! colspan=8 | Predsednik Sveta ministrov Litovske SSR |- | 1 | [[File:no image.png|80px]] | '''[[Mečislovas Gedvilas]]'''<br />{{small|(1901–1981)}} | 2. april 1946 | 16. januar 1956 | {{Starost v letih in dnevih|1946|04|02|1956|01|16}} ! style="background:{{party color|Communist Party of Lithuania}};" | | [[Komunistična partija Litve]] |- | 2 | [[File:no image.png|80px]] | '''[[Motiejus Šumauskas]]'''<br />{{small|(1905–1982)}} | 16. januar 1956 | 14. april 1967 | {{Starost v letih in dnevih|1956|01|16|1967|04|14}} ! style="background:{{party color|Communist Party of Lithuania}};" | | [[Komunistična partija Litve]] |- | 3 | [[File:no image.png|80px]] | '''[[Juozas Maniušis]]'''<br />{{small|(1910–1987)}} | 14. april 1967 | 16. januar 1981 | {{Starost v letih in dnevih|1967|04|14|1981|01|16}} ! style="background:{{party color|Communist Party of Lithuania}};" | | [[Komunistična partija Litve]] |- | 4 | | '''[[Ringaudas Songaila]]'''<br />{{small|(1929–2019)}} | 16. januar 1981 | 18. november 1985 | {{Starost v letih in dnevih|1981|01|16|1985|11|18}} ! style="background:{{party color|Communist Party of Lithuania}};" | | [[Komunistična partija Litve]] |- | 5 | | '''[[Vytautas Sakalauskas]]'''<br />{{small|(1933–2001)}} | 18. november 1985 | 17. marec 1990 | {{Starost v letih in dnevih|1985|11|18|1990|03|17}} ! style="background:{{party color|Communist Party of Lithuania}};" | | [[Komunistična partija Litve]] |} === Začasna vlada Litve (1941) === {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan=2 | {{abbr|Št.|Številka}} ! rowspan=2 | Portret ! rowspan=2 | Ime<br /><small>(rojen–umrl)</small> ! colspan=3 | Politična stranka ! rowspan=2 | Vlada |- ! Nastop funkcije ! Konec funkcije ! Trajanje mandata |- style="background:#e6e6aa;" | – | [[File:Juozas Ambrazevičius-Brazaitis.jpg|80px]] | '''[[Juozas Ambrazevičius]]'''<br />{{small|(1903–1974)<br />''Vršilec dolžnosti''}} | 23. junij 1941 | 5. avgust 1941 | {{Starost v letih in dnevih|1941|06|23|1941|08|05}} | [[Začasna vlada Litve]] |} === Republika Litva (1990–danes) === Od 11. marca 1990 po sprejetju [[Akt o ponovni ustanovitvi države Litve|Akt o ponovni vzpostavitvi litovske države]] . '''Politične stranke in pripadnosti''': {{legend2|#228B22|[[Sąjūdis]] | border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Democratic Labour Party of Lithuania}}|[[Demokratska delavska stranka Litve|LDDP]] | border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Homeland Union – Lithuanian Christian Democrats}}|[[Domovinska unija – Litovski krščanski demokrati|TS / TS-LKD]] | border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Order and Justice}}|[[Liberalna zveza Litve|LLS]] | border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Social Democratic Party of Lithuania}}|[[Socialdemokratska stranka Litve|LSDP]] | border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Lithuanian Farmers and Greens Union}}|[[Litovska zveza kmetov in zelenih|LVŽS]] | border=1px solid #AAAAAA}} {| class="wikitable sortable style="text-align:center;" |- ! rowspan=2 | {{abbr|Št.|Številka}} ! rowspan=2 | Portret ! rowspan=2 | Ime<br /><small>(rojen–umrl)</small> ! colspan=3 | Mandat ! colspan=2 rowspan=2 | Politična stranka ! rowspan=2 | Vlada<br />{{small|koalicija}} ! rowspan=2 | [[Seimas]] |- ! Nastop funkcije ! Konec funkcije ! Trajanje mandata |- | 1 | [[File:Kazimira Prunskienė 2008.jpg|80px]] | '''[[Kazimira Prunskienė]]'''<br />{{small|(rojen 1943)}} | 17. marec 1990 | 10. januar 1991 | {{Starost v letih in dnevih|1990|03|17|1991|01|10}} ! style="background:{{party color|Independent}};" | | [[Neodvisni politik|Neodvisni]]<br />{{small|(podpora: [[Sąjūdis]])}} | Prunskienė<br />{{small|[[Sąjūdis]]}} | rowspan=4 | ''SC–RS'' {{small|(1990)}} |- | 2 | | [[File:no image.png|80px]] | '''[[Albertas Šimėnas]]'''<br />{{small|(rojen 1950)}} | 10. januar 1991 | 13. januar 1991 | {{Starost v letih in dnevih|1991|01|10|1991|01|13}} ! style="background:{{party color|Independent}};" | | [[Neodvisni politik|Neodvisni]]<br />{{small|(podpora: [[Sąjūdis]])}} | Šimėnas<br />{{small|[[Sąjūdis]]}} |- | 3 | [[File:Gediminas Vagnorius (1996).png|80px]] | '''[[Gediminas Vagnorius]]'''<br />{{small|(rojen 1957)}} | 13. januar 1991 | 21. julij 1992 | {{Starost v letih in dnevih|1991|01|13|1992|07|21}} ! style="background:{{party color|Independent}};" | | [[Neodvisni politik|Neodvisni]]<br />{{small|(podpora: [[Sąjūdis]])}} | Vagnorius I<br />{{small|[[Sąjūdis]]}} |- | 4 | [[File:Aleksandras Algirdas Abišala 2008.jpg|80px]] | '''[[Aleksandras Abišala]]'''<br />{{small|(rojen 1955)}} | 21. julij 1992 | 26. november 1992 | {{Starost v letih in dnevih|1992|07|21|1992|11|26}} ! style="background:{{party color|Independent}};" | | [[Neodvisni politik|Neodvisni]]<br />{{small|(podpora: [[Sąjūdis]])}} | Abišala<br />{{small|[[Sąjūdis]]}} |- | 5 | [[File:BronislLubys (cropped).jpg|80px]] | '''[[Bronislovas Lubys]]'''<br />{{small|(1938–2011)}} | 12. december 1992 | 10. marec 1993 | {{Starost v letih in dnevih|1992|12|12|1993|03|10}} ! style="background:{{party color|Independent}};" | | [[Neodvisni politik|Neodvisni]]<br />{{small|(podpora: [[Demokratska delavska stranka Litve|LDDP]])}} | Lubys<br />{{small|[[Demokratska delavska stranka Litve|LDDP]]}} | rowspan=3 | ''6'' {{small|(1992)}} |- | 6 | [[File:no image.png|80px]] | '''[[Adolfas Šleževičius]]'''<br />{{small|(1948–2022)}} | 10. marec 1993 | 8. februar 1996 | {{Starost v letih in dnevih|1993|03|10|1996|02|08}} ! style="background:{{party color|Democratic Labour Party of Lithuania}};" | | [[Demokratska delavska stranka Litve|Demokratska delavska stranka]]<br />{{small|(LDDP)}} | Šleževičius<br />{{small|[[Demokratska delavska stranka Litve|LDDP]]}} |- | 7 | [[File:no image.png|80px]] | '''[[Laurynas Stankevičius]]'''<br />{{small|(1935–2017)}} | 23. februar 1996 | 19. november 1996 | {{Starost v letih in dnevih|1996|02|23|1996|11|19}} ! style="background:{{party color|Democratic Labour Party of Lithuania}};" | | [[Demokratska delavska stranka Litve|Demokratska delavska stranka]]<br />{{small|(LDDP)}} | Stankevičius<br />{{small|[[Demokratska delavska stranka Litve|LDDP]]}} |- | {{small|(3)}} | [[File:Gediminas Vagnorius (1996).png|80px]] | '''[[Gediminas Vagnorius]]'''<br />{{small|(rojen 1957)}} | 4. december 1996 | 3. maj 1999 | {{Starost v letih in dnevih|1996|12|04|1999|05|03}} ! style="background:{{party color|Homeland Union – Lithuanian Christian Democrats}};" | | [[Domovinska unija]]<br />{{small|(TS)}} | Vagnorius II<br />{{small|[[Domovinska unija|TS]]–[[Litovska krščanskodemokratska stranka|LKDP]]–[[Litovska zveza centra|LCS]] (1996–1998)<br /> [[Domovinska unija|TS]]–[[Litovska krščanskodemokratska stranka|LKDP]]–[[Litovska zveza centra|LCS]]–[[Demokratska delavska stranka Litve|LDDP]] (1998–1999)}} | rowspan="5" | ''7'' {{small|(1996)}} |- class=sortbottom style="background:#e6e6aa;" | – | [[File:Ministru prezidents tiekas ar Lietuvas Seima priekšsēdētāju (4367873226).jpg|80px]] | '''[[Irena Degutienė]]'''<br />{{small|(rojen 1949)<br />''vršilec dolžnosti''}} | 4. maj 1999 | 18. maj 1999 | {{Starost v letih in dnevih|1999|05|04|1999|05|18}} ! style="background:{{party color|Homeland Union}};" | | [[Domovinska unija]]<br />{{small|(TS)}} | Vagnorius II<br />{{small|[[Domovinska unija|TS]]–[[Litovska krščanskodemokratska stranka|LKDP]]–[[Litovska zveza centra|LCS]]}} |- | 8 | [[File:PAKSAS Rolandas.png|80px]] | '''[[Rolandas Paksas]]'''<br />{{small|(rojen 1956)}} | 18. maj 1999 | 27. oktober 1999 | {{Starost v letih in dnevih|1999|05|18|1999|10|27}} ! style="background:{{party color|Homeland Union – Lithuanian Christian Democrats}};" | | [[Domovinska unija]]<br />{{small|(TS)}} | Paksas I<br />{{small|[[Domovinska unija|TS]]–[[Litovska krščanskodemokratska stranka|LKDP]]–[[Litovska zveza centra|LCS]]}} |- class=sortbottom style="background:#e6e6aa;" | – | [[File:Ministru prezidents tiekas ar Lietuvas Seima priekšsēdētāju (4367873226).jpg|80px]] | '''[[Irena Degutienė]]'''<br />{{small|(rojen 1949)<br />''vršilec dolžnosti''}} | 27. oktober 1999 | 3. november 1999 | {{Starost v letih in dnevih|1999|10|27|1999|11|03}} ! style="background:{{party color|Homeland Union}};" | | [[Domovinska unija]]<br />{{small|(TS)}} | Paksas I<br />{{small|[[Domovinska unija|TS]]–[[Litovska krščanskodemokratska stranka|LKDP]]–[[Litovska zveza centra|LCS]]}} |- | 9 | [[File:Andrius Kubilius 2012.jpg|80px]] | '''[[Andrius Kubilius]]'''<br />{{small|(rojen 1956)}} | 3. november 1999 | 19. oktober 2000 | {{Starost v letih in dnevih|1999|11|3|2000|10|19}} ! style="background:{{party color|Homeland Union – Lithuanian Christian Democrats}};" | | [[Domovinska unija]]<br />{{small|(TS)}} | Kubilius I<br />{{small|[[Domovinska unija|TS]]–[[Litovska krščanskodemokratska stranka|LKDP]]}} |- | {{small|(8)}} | [[File:PAKSAS Rolandas.png|80px]] | '''[[Rolandas Paksas]]'''<br />{{small|(rojen 1956)}} | 27. oktober 2000 | 20. junij 2001 | {{Starost v letih in dnevih|2000|10|27|2001|06|20}} ! style="background:{{party color|Liberal Union of Lithuania}};" | | [[Liberalna zveza Litve|Liberalna zveza]]<br />{{small|(LLS)}} | Paksas II<br />{{small|[[Liberalna zveza Litve|LLS]]–[[New Union (Social Liberals)|NS]]–[[Litovska zveza centra|LCS]]–[[Modern Christian-Democratic Union|MKDS]]–[[Volilna akcija Poljakov v Litvi|LLRA]]}} | rowspan=3 | ''8'' {{small|(2000)}} |- class=sortbottom style="background:#e6e6aa;" | – | [[File:Eugenijus Gentvilas by Augustas Didzgalvis (3x4 cropped).jpg|80px]] | '''[[Eugenijus Gentvilas]]'''<br />{{small|(rojen 1960)<br />''vršilec dolžnosti''}} | 20. junij 2001 | 4. julij 2001 | {{Starost v letih in dnevih|2001|06|20|2001|07|04}} ! style="background:{{party color|Liberal Union of Lithuania}};" | | [[Liberalna zveza Litve|Liberalna zveza]]<br />{{small|(LLS)}} | Paksas II<br />{{small|[[Liberalna zveza Litve|LLS]]-[[New Union (Social Liberals)|NS]]–[[Litovska zveza centra|LCS]]–[[Modern Christian-Democratic Union|MKDS]]–[[Volilna akcija Poljakov v Litvi|LLRA]]}} |- | rowspan=2 | 10 | rowspan=2 | [[File:Litauens statsminister, Algirdis Mykolas Brazauskas, vid presskonferens under Nordiska radets session i Stockholm.jpg|80px]] | rowspan=2 | '''[[Algirdas Brazauskas]]'''<br />{{small|(1932–2010)}} | rowspan=2 | 4. julij 2001 | rowspan=2 | 1. junij 2006 | rowspan=2 | {{Starost v letih in dnevih|2001|07|04|2006|06|01}} ! rowspan=2 style="background:{{party color|Social Democratic Party of Lithuania}};" | | rowspan=2 | [[Socialdemokratska stranka Litve|Socialni demokrati]]<br />{{small|(LSDP)}} | rowspan=1 | Brazauskas I<br />{{small|[[Socialdemokratska stranka Litve|LSDP]]–[[New Union (Social Liberals)|NS]]}} |- | rowspan=1 | Brazauskas II<br />{{small|[[Socialdemokratska stranka Litve|LSDP]]–[[Labour Party (Lithuania)|DP]]–[[Lithuanian Peasant Popular Union|LVNDS]]–[[New Union (Social Liberals)|NS]] (2004–2006)<br /> [[Socialdemokratska stranka Litve|LSDP]]–[[Labour Party (Lithuania)|DP]]–[[Lithuanian Peasant Popular Union|LVNDS]] (2006)<br /> [[Socialdemokratska stranka Litve|LSDP]] (2006)}} | rowspan=3 | ''9'' {{small|(2004)}} |- class=sortbottom style="background:#e6e6aa;" | – | [[File:Min-Balčytis.jpg|80px]] | '''[[Zigmantas Balčytis]]'''<br />{{small|(rojen 1953)<br />''vršilec dolžnosti''}} | 1. junij 2006 | 18. julij 2006 | {{Starost v letih in dnevih|2006|06|01|2006|07|18}} ! style="background:{{party color|Social Democratic Party of Lithuania}};" | | [[Socialdemokratska stranka Litve|Socialni demokrati]]<br />{{small|(LSDP)}} | Brazauskas II<br />{{small|[[Socialdemokratska stranka Litve|LSDP]]}} |- | 11 | [[File:Gediminas Kirkilas 2007.jpg|80px]] | '''[[Gediminas Kirkilas]]'''<br />{{small|(1951–2024)}} | 6. julij 2006 | 17. november 2008 | {{Starost v letih in dnevih|2006|07|06|2008|11|17}} ! style="background:{{party color|Social Democratic Party of Lithuania}};" | | [[Socialdemokratska stranka Litve|Socialni demokrati]]<br />{{small|(LSDP)}} | Kirkilas<br />{{small|[[Socialdemokratska stranka Litve|LSDP]]–[[Lithuanian Peasant Popular Union|LVNDS]]–[[Civic Democratic Party (Lithuania)|PDP]]–[[Zveza liberalce in centra|LiCS]] (2006–2008)<br />[[Socialdemokratska stranka Litve|LSDP]]–[[Lithuanian Peasant Popular Union|LVNDS]]–[[Zveza liberalce in centra|LiCS]]–[[Civic Democratic Party (Lithuania)|PDP]]–[[New Union (Social Liberals)|NS]] (2008)}} |- | {{small|(9)}} | [[File:Andrius Kubilius 2012.jpg|80px]] | '''[[Andrius Kubilius]]'''<br />{{small|(rojen 1956)}} | 9. december 2008 | 13. december 2012 | {{Starost v letih in dnevih|2008|12|09|2012|12|13}} ! style="background:{{party color|Homeland Union}};" | | [[Domovinska unija]]<br />{{small|(TS-LKD)}} | Kubilius II<br />{{small|[[Domovinska unija – Litovski krščanski demokrati|TS-LKD]]–[[National Resurrection Party|TPP]]–[[Liberal Movement (Lithuania)|LRLS]]–[[Zveza liberalce in centra|LiCS]] (2008–2009, 2010–2011)<br />[[Domovinska unija – Litovski krščanski demokrati|TS-LKD]]–[[National Resurrection Party|TPP]]–[[Liberal Movement (Lithuania)|LRLS]]–[[Zveza liberalce in centra|LiCS]]–{{abbr|VL|Parliamentary Group "One Lithuania"}} (2009–2010)<br />[[Domovinska unija – Litovski krščanski demokrati|TS-LKD]]–[[Liberal Movement (Lithuania)|LRLS]]–[[Zveza liberalce in centra|LiCS]] (2011–2012)}} | ''10'' {{small|(2008)}} |- | 12 | [[File:Algirdas Butkevičius 2015.jpg|80px]] | '''[[Algirdas Butkevičius]]'''<br />{{small|(rojen 1958)}} | 13. december 2012 | 13. december 2016 | {{Starost v letih in dnevih|2012|12|13|2016|12|13}} ! style="background:{{party color|Social Democratic Party of Lithuania}};" | | [[Socialdemokratska stranka Litve|Socialni demokrati]]<br />{{small|(LSDP)}} | Butkevičius<br />{{small|[[Socialdemokratska stranka Litve|LSDP]]–[[Labour Party (Lithuania)|DP]]–[[Red in pravičnost|TT]]–[[Volilna akcija Poljakov v Litvi|LLRA]] (2012–2014)<br />[[Socialdemokratska stranka Litve|LSDP]]–[[Labour Party (Lithuania)|DP]]–[[Red in pravičnost|TT]] (2014–2016)}} | ''11'' {{small|(2012)}} |- | 13 | [[File:Саулюс Сквернялис (32227351496).jpg|80px]] | '''[[Saulius Skvernelis]]'''<br />{{small|(rojen 1970)}} | 13. december 2016 | 11. december 2020 | {{Starost v letih in dnevih|2016|12|13|2020|12|11}} ! style="background:{{party color|Independent}};" | | [[Neodvisni politik|Neodvisni]]<br />{{small|(podpora: [[Litovska zveza kmetov in zelenih|LVŽS]])}} | Skvernelis<br />{{small|[[Litovska zveza kmetov in zelenih|LVŽS]]–[[Socialdemokratska stranka Litve|LSDP]] (2016–2017)<br />[[Litovska zveza kmetov in zelenih|LVŽS]]–{{abbr|SDD|Parliamentary Group "Social Democratic Labour"}} (2017–2018)<br />[[Litovska zveza kmetov in zelenih|LVŽS]]–[[Socialdemokratska delavska stranka Litve|LSDDP]] (2018–2019)<br />[[Litovska zveza kmetov in zelenih|LVŽS]]–[[Socialdemokratska delavska stranka Litve|LSDDP]]–[[Volilna akcija Poljakov v Litvi – Zveza krščanski družin|LLRA-KŠS]]–[[Red in pravičnost|TT]] (2019)<br />[[Litovska zveza kmetov in zelenih|LVŽS]]–[[Socialdemokratska delavska stranka Litve|LSDDP]]–[[Volilna akcija Poljakov v Litvi – Zveza krščanski družin|LLRA-KŠS]] (2019–2020)}} | ''12'' {{small|(2016)}} |- | 14 | [[File:Ingrida Simonyte 2019 crop 2 (3x4 cropped).jpg|80px]] | '''[[Ingrida Šimonytė]]'''<br />{{small|(rojen 1974)}} | 11. december 2020 | 12. december 2024 | {{Starost v letih in dnevih|2020|12|11|2024|12|12}} ! style="background:{{party color|Homeland Union (2020)}};" | | [[Domovinska unija]]<br />{{small|(TS-LKD)}} | Šimonytė<br />{{small|[[Domovinska unija|TS-LKD]]–[[Gibanje liberalcev (Litva)|LS]]–[[Freedom Party (Lithuania)|LP]]}} | ''13'' {{small|(2020)}} |- | 15 | [[File:Gintautas Paluckas by Augustas Didzgalvis (cropped)(correct angle version).jpg|80px]] | '''[[Gintautas Paluckas]]'''<br />{{small|(rojen 1979)}} | 12. december 2024 | 4. avgust 2025 | {{Starost v letih in dnevih|2024|12|12|2025|08|04}} ! style="background:{{party color|Social Democratic Party of Lithuania}};" | | [[Socialdemokratska stranka Litve|Socialni demokrati]]<br />{{small|(LSDP)}} | Paluckas<br />{{small|[[Socialdemokratska stranka Litve|LSDP]]–[[Dawn of Nemunas|NA]]–[[Union of Democrats "For Lithuania"|DSVL]]}} | rowspan=3 | ''14'' {{small|(2024)}} |- class=sortbottom style="background:#e6e6aa;" | – | [[File:Rimantas Šadžius EC 2025 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Rimantas Šadžius]]'''<br />{{small|(rojen 1960)<br />''vršilec dolžnosti''}} | 4. avgust 2025 | 25. september 2025 | {{Starost v letih in dnevih|2025|8|04|2025|09|25}} ! style="background:{{party color|Social Democratic Party of Lithuania}};" | | [[Socialdemokratska stranka Litve|Socialni demokrati]]<br />{{small|(LSDP)}} | Paluckas<br />{{small|[[Socialdemokratska stranka Litve|LSDP]]–[[Dawn of Nemunas|NA]]–[[Union of Democrats "For Lithuania"|DSVL]]}} |- | 16 | [[File:Ruginienė meeting Metsola 2026 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Inga Ruginienė]]'''<br />{{small|(rojen 1981)}} | 25. september 2025 | ''Incumbent'' | {{Starost v letih in dnevih|2025|09|25}} ! style="background:{{party color|Social Democratic Party of Lithuania}};" | | [[Socialdemokratska stranka Litve|Socialni demokrati]]<br />{{small|(LSDP)}} | Ruginienė<br />{{small|[[Socialdemokratska stranka Litve|LSDP]]–[[Dawn of Nemunas|NA]]–[[Litovska zveza kmetov in zelenih|LVŽS]]–[[Volilna akcija Poljakov v Litvi – Zveza krščanski družin|LLRA-KŠS]]}} |} == Časovnica == {{#tag:timeline| ImageSize = width:1050 height:auto barincrement:14 PlotArea = top:10 bottom:140 right:200 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} Colors = id:period value:rgb(0,0,0) id:ind value:rgb(0.86,0.86,0.86) legend: Neodvisni id:tpp value:rgb(0,0.57,0.25) legend: Party_of_National_Progress id:vs value:rgb(0.49,0.82,0.23) legend: Lithuanian_Peasant_Union id:lkdp value:rgb(0.24,0.43,0.75) legend: Lithuanian_Christian_Democratic_Party id:lvls value:rgb(0,0.5,0) legend: Lithuanian_Popular_Peasants'_Union id:us value:rgb(0.22,0.33,0) legend: Farmers'_Association id:lts value:rgb(1,0.8,0.02) legend: Lithuanian_Nationalist_Union id:lkp value:rgb(0.83,0,0) legend: Communist_Party_of_Lithuania_(CPSU) id:vlik value:rgb(0.38,0.51,0.42) legend: Supreme_Committee_for_the_Liberation_of_Lithuania id:sajudis value:rgb(0.13,0.55,0.13) legend: Sąjūdis id:lddp value:rgb(0.91,0.33,0.5) legend: Democratic_Labour_Party_of_Lithuania id:ts value:rgb(0.18,0.42,0.82) legend: Homeland_Union id:lls value:rgb(1,0.925,0) legend: Liberal_Union_of_Lithuania id:lsdp value:rgb(0.88,0.02,0.08) legend: Social_Democratic_Party_of_Lithuania id:lvzs value:rgb(0,0.65,0.32) legend: Lithuanian_Farmers_and_Greens_Union id:gray1 value:gray(0.85) id:gray2 value:gray(0.95) DateFormat = dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1918 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = gridcolor:gray1 unit:year increment:10 start:1920 ScaleMinor = gridcolor:gray2 unit:year increment:2 start:1918 Legend = columns:1 left:130 top:100 columnwidth:230 TextData = pos:(20,105) textcolor:black fontsize:M text:"Political party:" BarData = bar:Voldemaras bar:Sleževičius bar:Dovydaitis bar:Galvanauskas bar:Grinius bar:Tumėnas bar:Petrulis bar:Bistras bar:Tūbelis bar:Mironas bar:Černius bar:Merkys bar:Paleckis bar:Krėvė-Mickevičius bar:Gedvilas bar:Ambrazevičius bar:Šumauskas bar:Maniušis bar:Songaila bar:Sakalauskas bar:Prunskienė bar:Šimėnas bar:Vagnorius bar:Abišala bar:Lubys bar:Šleževičius bar:Stankevičius bar:Paksas bar:Degutiene bar:Kubilius bar:Gentvilas bar:Brazauskas bar:Balcytis bar:Kirkilas bar:Butkevičius bar:Skvernelis bar:Šimonytė bar:Paluckas bar:Sadzius bar:Ruginienė PlotData = width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Voldemaras from: 11/11/1918 till: 26/12/1918 color:tpp from: 17/12/1926 till: 19/09/1929 color:lts text:"[[Augustinas Voldemaras]]" bar:Sleževičius from: 26/12/1918 till: 05/03/1919 color:vs from: 12/04/1919 till: 02/10/1919 color:vs from: 15/06/1926 till: 17/12/1926 color:lvls text:"[[Mykolas Sleževičius]]" bar:Dovydaitis from: 13/03/1919 till: 12/04/1919 color:lkdp text:"[[Pranas Dovydaitis]]" bar:Galvanauskas from: 07/10/1919 till: 15/06/1920 color:ind from: 02/02/1922 till: 17/06/1924 color:ind text:"[[Ernestas Galvanauskas]]" bar:Grinius from: 19/06/1920 till: 18/01/1922 color:lvls text:"[[Kazys Grinius]]" bar:Tumėnas from: 18/06/1924 till: 27/01/1925 color:lkdp text:"[[Antanas Tumėnas]]" bar:Petrulis from: 04/02/1925 till: 19/09/1925 color:us text:"[[Vytautas Petrulis]]" bar:Bistras from: 25/09/1925 till: 31/05/1926 color:lkdp text:"[[Leonas Bistras]]" bar:Tūbelis from: 23/09/1929 till: 24/03/1938 color:lts text:"[[Juozas Tūbelis]]" bar:Mironas from: 24/03/1938 till: 28/03/1939 color:lts text:"[[Vladas Mironas]]" bar:Černius from: 28/03/1939 till: 21/11/1939 color:lts text:"[[Jonas Černius]]" bar:Merkys from: 21/11/1939 till: 15/06/1940 color:lts text:"[[Antanas Merkys]]" bar:Paleckis from: 17/06/1940 till: 24/06/1940 color:lkp text:"[[Justas Paleckis]]" bar:Krėvė-Mickevičius from: 24/06/1940 till: 01/07/1940 color:ind text:"[[Vincas Krėvė-Mickevičius]]" bar:Gedvilas from: 25/08/1940 till: 16/01/1956 color:lkp text:"[[Mečislovas Gedvilas]]" bar:Ambrazevičius from: 23/06/1941 till: 05/08/1941 color:vlik text:"[[Juozas Ambrazevičius]] (alternativa)" bar:Šumauskas from: 16/01/1956 till: 14/04/1967 color:lkp text:"[[Motiejus Šumauskas]]" bar:Maniušis from: 14/04/1967 till: 16/01/1981 color:lkp text:"[[Juozas Maniušis]]" bar:Songaila from: 16/01/1981 till: 18/11/1985 color:lkp text:"[[Ringaudas Songaila]]" bar:Sakalauskas from: 18/11/1985 till: 11/03/1990 color:lkp text:"[[Vytautas Sakalauskas]]" bar:Prunskienė from: 11/03/1990 till: 10/01/1991 color:sajudis text:"[[Kazimira Prunskienė]]" bar:Šimėnas from: 10/01/1991 till: 13/01/1991 color:sajudis text:"[[Albertas Šimėnas]]" bar:Vagnorius from: 13/01/1991 till: 21/07/1992 color:sajudis from: 04/12/1996 till: 03/05/1999 color:ts text:"[[Gediminas Vagnorius]]" bar:Abišala from: 21/07/1992 till: 26/11/1992 color:sajudis text:"[[Aleksandras Abišala]]" bar:Lubys from: 12/12/1992 till: 10/03/1993 color:lddp text:"[[Bronislovas Lubys]]" bar:Šleževičius from: 10/03/1993 till: 08/02/1996 color:lddp text:"[[Adolfas Šleževičius]]" bar:Stankevičius from: 23/02/1996 till: 19/11/1996 color:lddp text:"[[Laurynas Stankevičius]]" bar:Paksas from: 01/05/1999 till: 27/10/1999 color:ts from: 27/10/2000 till: 20/06/2001 color:lls text:"[[Rolandas Paksas]]" bar:Degutiene from: 27/10/1999 till: 03/11/1999 color:ts text:"[[Irena Degutienė]] (v.d.)" bar:Kubilius from: 03/11/1999 till: 19/10/2000 color:ts from: 09/12/2008 till: 13/12/2012 color:ts text:"[[Andrius Kubilius]]" bar:Gentvilas from: 20/06/2001 till: 04/07/2001 color:lls text:"[[Eugenijus Gentvilas]] (v.d.)" bar:Brazauskas from: 04/07/2001 till: 15/11/2004 color:lsdp from: 29/11/2004 till: 01/06/2006 color:lsdp text:"[[Algirdas Brazauskas]]" bar:Balcytis from: 01/06/2006 till: 18/07/2006 color:lsdp text:"[[Zigmantas Balčytis]] (v.d.)" bar:Kirkilas from: 06/07/2006 till: 17/11/2008 color:lsdp text:"[[Gediminas Kirkilas]]" bar:Butkevičius from: 13/12/2012 till: 13/12/2016 color:lsdp text:"[[Algirdas Butkevičius]]" bar:Skvernelis from: 13/12/2016 till: 11/12/2020 color:lvzs text:"[[Saulius Skvernelis]]" bar:Šimonytė from: 11/12/2020 till: 12/12/2024 color:ts text:"[[Ingrida Šimonytė]]" bar:Paluckas from: 12/12/2024 till: 04/08/2025 color:lsdp text:"[[Gintautas Paluckas]]" bar:Sadzius from: 04/08/2025 till: 25/09/2025 color:lsdp text:"[[Rimantas Šadžius]] (v.d.)" bar:Ruginienė from: 25/09/2025 till: $today color:lsdp text:"[[Inga Ruginienė]]" }} == Glej tudi == * [[Predsednik Litve]] * [[seznam litovskih politikov]] * [[Seznami uradnih osebnosti]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{In lang|lt}} [http://www.ministraspirmininkas.lt Uradno spletno mesto] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141217142742/http://www.ministraspirmininkas.lt/ |date=2014-12-17 }} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{European Council}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Litve| ]] s95250zbzdjuz75u3mnn0e1rcvl6bpf 0 507781 6689416 5779819 2026-06-14T22:06:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689416 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Mark Zuckerberg|birth_date=<!-- Wikidata -->|birth_place=<!-- Wikidata -->|death_date=|death_place=|image=<!-- le ime datoteke, brez Slika:, Image: ali File: -->|caption=|alt=|birth_name=Mark Elliot Zuckerberg|known_for=<!-- Wikidata -->|nationality=<!-- Wikidata -->|occupation=<!-- Wikidata -->|other_names=}} '''Mark Zuckerberg''' (polno ime '''Mark Elliot Zuckerberg'''), [[Američani|ameriški]] [[podjetnik]], * [[14. maj]] [[1984]], [[White Plains, New York]], [[ZDA]]. Mark Zuckerberg je ameriški medijski magnat, internetni podjetnik in filantrop. Znan je kot soustanovitelj podjetja Meta Platforms, Inc. (prej imenovano Facebook, Inc.) in je njegov predsednik, glavni izvršni direktor in glavni delničar.<ref>{{Navedi splet|url=https://finance.yahoo.com/blogs/daily-ticker/facebook-surges-mark-zuckerberg-pockets-3-8-billion-143114560.html|title=Facebook Surges and Mark Zuckerberg Pockets $3.8 Billion|date=26. 7. 2013|accessdate=5. 11. 2021|website=Yahoo! Finance|last=Napach|first=Bernice}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://articles.latimes.com/2012/may/20/business/la-fi-hiltzik-20120517|title=Facebook shareholders are wedded to the whims of Mark Zuckerberg|date=20. 5. 2012|accessdate=5. 11. 2021|website=Los Angeles Times|last=Hiltzik|first=Michael|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226043642/http://articles.latimes.com/2012/may/20/business/la-fi-hiltzik-20120517|url-status=bot: unknown}}</ref> Je tudi soustanovitelj projekta razvoja vesoljskih plovil na sončno energijo Breakthrough Starshot in je eden od njegovih članov upravnega odbora.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/mark-zuckerberg-joins-100-million-initiative-send-tiny-space-probes-explore-447513|title=Mark Zuckerberg Launches $100 Million Initiative to Send Tiny Space Probes to Explore Stars|date=13. 4. 2016|accessdate=5. 11. 2021|website=Newsweek|last=Lee|first=Seung}}</ref> Obiskoval je univerzo Harvard, kjer je februarja 2004 s svojimi sostanovalci [[Eduard Saverin|Eduardom Saverinom]], [[Andrew McCollum|Andrewom McCollumom]], [[Dustin Moskovitz|Dustinom Moskovitzom]] in [[Chris Hughes|Chrisom Hughesom]] v študentskem domu v sobi zagnal novo socialno omrežje [[Facebook]]. Sprva je bilo oblikovano le za izbrane univerzitetne kampuse, nato pa se je hitro razširilo tudi izven šol in do leta 2012 doseglo milijardo uporabnikov. Zuckerberg je maja 2012 podjetje z večinskimi deleži predstavil javnosti. Leta 2007 je pri 23-ih letih postal najmlajši miljarder na svetu, ki je bogastvo oblikoval iz lastnega dela. Novembra 2021 je Zuckerbergova neto vrednost znašala 126 milijard dolarjev,<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/billionaires/profiles/mark-e-zuckerberg/|title=# 7 Mark Zuckerberg $125B|accessdate=5. 11. 2021|website=Bloomberg Billionaires Index}}</ref> s čimer je postal 7. najbogatejši človek na svetu.<ref name=":0" /> Leta 2008 je revija ''[[Time]]'' Zuckerberga uvrstila med 100 najvplivnejših ljudi na svetu v sklopu svojega izbora ''[[Osebnost leta revije Time|Osebnost leta]]'', za katero je bil izbran leta 2010.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/profile/mark-zuckerberg/|title=#3 Mark Zuckerberg|accessdate=5. 11. 2021|website=Forbes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2036683_2037183_2037185,00.html|title=PERSON OF THE YEAR 2010|date=15. 12. 2010|accessdate=5. 11. 2021|website=Time|last=Grossman|first=Lev|archive-date=2013-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20130817081156/http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2036683_2037183_2037185,00.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2111975_2112269_2112278,00.html|title=The All-Time TIME 100 of All Time|date=18. 4. 2012|accessdate=5. 11. 2021|website=Time|last=Stein|first=Joel|archive-date=2012-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120419230619/http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2111975_2112269_2112278,00.html|url-status=dead}}</ref> Decembra 2016 je bil Zuckerberg na Forbesovi lestvici najvplivnejših ljudi uvrščen na 10. mesto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/davidewalt/2016/12/14/the-worlds-most-powerful-people-2016/|title=The World's Most Powerful People|accessdate=5. 11. 2021|website=Forbes}}</ref> == Zgodnje življenje == Mark Elliot Zuckerberg se je rodil v White Plainsu v New Yorku 14. maja 1984.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/mark-zuckerberg/8204697/Mark-Zuckerberg-wins-Time-person-of-the-year-profile.html|title=Mark Zuckerberg wins Time Person of the Year|accessdate=5. 11. 2021|website=Telegraph}}</ref> Njegova mama je [[Psihiatrija|psihiatrinja]] Karen (rojena Kempner), oče pa [[Dentalna medicina|zobozdravnik]] Edward Zuckerberg.<ref>{{Navedi splet|url=https://nymag.com/news/features/zuckerberg-family-2012-5/index1.html|title=The Zuckerbergs of Dobbs Ferry|date=4. 5. 2012|accessdate=5. 11. 2021|website=New York|last=Shaer|first=Matthew}}</ref> Skupaj s tremi sestrami Arielle, podjetnico Randi in pisateljico Donno so odraščali v reformistični judovski družini<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.haaretz.com/opinion/zuckerbergs-curated-jewish-conscience-is-shallow-and-evasive-1.5455322|title=Mark Zuckerberg's Carefully Curated Jewish Conscience Is Both Shallow and Evasive|date=4. 10. 2017|accessdate=5. 11. 2021|website=Haaretz|last=Pffeffer|first=Anshel|archive-date=2018-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180512113816/https://www.haaretz.com/opinion/zuckerbergs-curated-jewish-conscience-is-shallow-and-evasive-1.5455322|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=UBbaDwAAQBAJ&q=mark+Zuckerberg+raised+a+reform+jew&pg=PT382&redir_esc=y#v=snippet&q=mark%20Zuckerberg%20raised%20a%20reform%20jew&f=false|title=The New Reform Judaism: Challenges and Reflections|accessdate=5. 11. 2021|website=Google Books}}</ref> v Dobbs Ferryju v New Yorku.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.newyorker.com/magazine/2010/09/20/the-face-of-facebook|title=Mark Zuckerberg opens up|date=13. 9. 2010|accessdate=5. 11. 2021|website=The New Yorker|last=Vargas|first=Jose Antonio}}</ref> Njegovi prastari starši so bili judovski emigranti iz Avstrije, Nemčije in Poljske.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zuck/posts/10103460278231481|title=Mark Zuckerberg|date=27. 1. 2017|accessdate=5. 11. 2021|website=Facebook}}</ref> Ko je Mark dopolnil 13 let, je praznoval [[Bar in Bat micva|bar micvo]] na temo [[Vojna zvezd|''Vojne zvezd'']].<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/people/profiles/mark-zuckerberg-he-s-got-the-whole-world-on-his-site-2034134.html|title=Mark Zuckerberg: He's got the whole world on his site|date=22. 10. 2011|accessdate=6. 11. 2021|website=Independent|last=Burrell|first=Ian}}</ref> Na srednji šoli Ardsley v New Yorku je bil odličen učenec. Po dveh letih se je prepisal na zasebno akademijo Phillips Exeter, kjer je osvojil nagrade iz astronomije, klasičnih študij, matematike in fizike. Kot otrok se je udeležil tudi poletnega tabora Centra za nadarjene mlade univerze Johns Hopkins. V svoji prošnji za sprejem na fakulteto je navedel, da zna brati in pisati v [[Stara grščina|stari grščini]], [[Francoščina|francoščini]], [[Hebrejščina|hebrejščini]] in [[Latinščina|latinščini]]. Bil je tudi kapetan sabljaške ekipe.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Facebook Effect: The Inside Story of the Company That Is Connecting the World|url=https://archive.org/details/facebookeffectin00kirk_685|last=Kirkpatrick|first=David|publisher=Simon & Schuster|year=2010|isbn=978-1-4391-0211-4|location=New York|page=[https://archive.org/details/facebookeffectin00kirk_685/page/n327 20]–21}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slate.com/business|title=What We Learned About Mark Zuckerberg This Week|date=5. 3. 2010|accessdate=6. 11. 2021|website=The Big Money|last=McDevitt|first=Caitlin}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.thecrimson.com/article/2004/6/10/mark-e-zuckerberg-06-the-whiz/|title=Mark E. Zuckerberg ’06: The whiz behind thefacebook.com|date=10. 6. 2004|accessdate=6. 11. 2021|website=The Harvard Crimson|last=Grynbaum|first=Michael M.}}</ref> == Razvijalec programske opreme == === Zgodnja leta === Zuckerberg je začel uporabljati računalnike in ustvarjati programsko opremo v srednji šoli. V 90-ih letih 20. stoletja ga je oče naučil programiranja Atari BASIC, pozneje pa je najel razvijalca programske opreme Davida Newmana, da ga je zasebno poučeval. Zuckerberg je v času srednje šole opravil še podiplomski tečaj na Mercy Collegeu blizu svojega doma. Sprogramiral je programsko opremo ZuckNet, s katero je omogočil, da so vsi računalniki med domom in očetovo zobozdravstveno ordinacijo komunicirali med seboj in so lahko ordinacijo upravljali od doma. Ta oprema velja za primitivno različico AOL-ovega Instant Messengerja, ki je izšel naslednje leto.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.letsintern.com/blog/4-thing-mark-zuckerberg/|title=4 things Mark Zuckerberg created before Facebook.|date=14. 9. 2014|accessdate=6. 11. 2021|website=Letsintern.com|archive-date=2016-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160422093404/http://www.letsintern.com/blog/4-thing-mark-zuckerberg/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://pdfbear.com/blog/10-Things-You-Can-Do-With-PDF-That-You-Didnt-Know-About|title=10 Things You Can Do with PDF that You Didn't Know About|date=31. 8. 2020|accessdate=8. 11. 2021|website=PDF Bear}}</ref> Na profilu v New Yorkerju so o Zuckerbergu zapisali: »Nekateri otroci so igrali računalniške igre. Mark jih je ustvaril.« Sam Zuckerberg se tega obdobja spominja tako: »Imel sem kup prijateljev, ki so bili umetniki. Prihajali so, risali stvari in iz tega sem sestavil igro.« Na profilu v New Yorkerju prav tako piše, da Zuckerberg ni bil tipičen obsedenec z igrami, saj je pozneje postal kapetan sabljaške šolske ekipe in diplomiral iz klasike. Soustanovitelj Napsterja [[Sean Parker]], njegov tesen prijatelj, je o njem povedal, da je bil res navdušen nad grškimi epi in vsem tem, pri čemer se je spominjal, kako je nekoč med konferenco o izdelkih na Facebooku citiral verze iz Virgilove rimske epske pesnitve ''[[Eneida]]''.<ref name=":2" /> V času srednje šole je delal pod imenom Intelligent Media Group, da bi ustvaril predvajalnik glasbe, imenovan Synapse Media Player. Naprava je uporabljala strojno učenje, da je analizirala uporabnikove navade poslušanja. Objavil jo je na Slashdotu,<ref>{{Navedi splet|url=https://slashdot.org/story/03/04/21/110236/machine-learning-and-mp3s|title=Machine Learning and MP3s|date=21. 4. 2003|accessdate=8. 11. 2021|website=Slashdot}}</ref> tam je prejela oceno 3 od 5 točk s strani ''PC Magazine''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pcmag.com/archive/synapse-media-player-101-142021|title=SYNAPSE MEDIA PLAYER 1.01|date=8. 2. 2005|accessdate=8. 11. 2021|website=PC Mag}}</ref> == Viri == {{Sklici|2}} {{Time Person of the Year}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zuckerberg, Mark}} [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Ameriški podjetniki]] [[Kategorija:Ameriški filantropi]] [[Kategorija:Osebnosti leta revije Time]] [[Kategorija:Ameriški programerji]] 3p1ljo7lhrmqafde5s9zd37mjw42mu7 0 515533 6689433 6536607 2026-06-15T03:29:00Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Naša_prihodnost_logo.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No permission since 7 June 2026. Odstranjevanje. 6689433 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | name_english = | european = | colorcode = #6B8E23 | logo = | leader = | foundation = februar [[2022]] | headquarters = Stegne 11a<br> 1000 [[Ljubljana]] | ideology = | international = | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|hex=#6B8E23}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|hex=#6B8E23}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex=#6B8E23}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex=#6B8E23}} | colours = {{colorbox|#6B8E23;}} [[zelena]], {{colorbox|#3683cd;}} [[modra]] | website = | Twitter = | president = [[Ivan Gale]] | membership = | position = [[Centrizem|politična sredina]]| }} '''Naša prihodnost''' je slovenska [[politična stranka]], ki je bila ustanovljena februarja 2022 na digitalnem kongresu. V soboto, 12. marca 2022 je bil za predsednika izvoljen [[Ivan Gale]], za podpredsednico pa nekdanja evropska komisarka [[Violeta Bulc]].<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Gale na čelo stranke Naša prihodnost |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ivan-gale-na-celo-stranke-nasa-prihodnost/615519|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-27|language=sl}}</ref> Septembra 2022 je stranka odločila, da na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] podpre neodvisnega kandidata [[Ivo Vajgl|Iva Vajgla]], ki kasneje kandidature ni vložil.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Naša prihodnost na predsedniškem stolčku želi Iva Vajgla|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-nasa-prihodnost-na-predsedniskem-stolcku-zeli-iva-vajgla/639193|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-03}}</ref> == Program == Med glavnimi točkami programa stranke so boj proti korupciji, neodvisnost medijev, samooskrba na vseh področjih, socialna in pravna država, strokovno kadrovanje ter reorganizacija zdravstva.<ref>{{Navedi splet|title=Naša prihodnost|url=https://nasaprihodnost.si/program/|website=nasaprihodnost.si|accessdate=2022-03-27|language=sl|archive-date=2022-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329221732/https://nasaprihodnost.si/program/|url-status=dead}}</ref> == Državnozborske volitve == === Volitve v državni zbor 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} V sredini marca so v stranki napovedali, da bodo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]] nastopili na skupni listi s stranko [[Dobra država]]. Na kandidatni listi so tudi nekatera znana imena, kot so raper [[Zlatan Čordić|Zlatko]], kuharica [[Alma Rekić]] in nekdanja poslanka [[Levica (politična stranka)|Levice]], [[Violeta Tomić]].<ref>{{Navedi splet|title=Dobra država in Naša prihodnost s skupno listo in nekaj znanimi obrazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dobra-drzava-in-nasa-prihodnost-s-skupno-listo-in-nekaj-znanimi-obrazi/617041|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-27|language=sl}}</ref> Skupna lista strank se na volitvah v parlament ni uvrstila, saj je zanjo glasovalo le 19.919 ljudi, kar predstavlja 1,7 % volivcev.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izidi volitev|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|accessdate=2022-04-27|website=dvk-rs.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2022]] 6j8avrt5oy9a3dumbfb2f7m4uodvv13 0 517436 6689504 6682595 2026-06-15T08:01:43Z ~2026-31868-86 260760 Alma Mater 6689504 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Denis Trap|birth_date=|birth_place=|image=|years_active=2019 - danes|Glasbeni slog=Pop|Glasbila=vokal, klavir, orgle|Glasbena založba=Menart Records (2019), Založba Mandarina (2020-)}} '''Denis Trap''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]] in [[pevec]] [[Zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[17. november]] [[2002]], [[Celje]] == Življenjepis == Denis Trap se je rodil 17. novembra leta 2002 v Celju. Obiskoval je Osnovno šolo bratov Letonja v [[Šmartno ob Paki|Šmartnem ob Paki]] in šolanje nadaljeval na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje ter študiral na [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor|Univerzi Alma Mater Europaea]]. Denis prihaja iz okolice [[Šoštanj|Šoštanja]], natančneje [[Skorno pri Šoštanju|Skornega pri Šoštanju]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>. Pri sedmih letih je v glasbeni šoli [[Velenje]] začel igrati [[klavir]], kjer je z odliko tudi zaključil nižjo glasbeno šolo, kasneje pa je svoje glasbeno izobraževanje nadaljeval, in sicer smer – [[orgle]]. Pevsko se je več let izpopolnjeval pri pevki [[Irena Vrčkovnik|Ireni Vrčkovnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>, s katero tudi večkrat nastopal. Leta 2019 je v [[Hrastnik|Hrastniku]] s svojim nastopom navdušil žirijo in publiko na glasbenem tekmovanju [[Slovenska nota]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref> in si tako priboril zmago, za katero je kot nagrado prejel svojo prvo pesem »''Noč in dan''«, ki jo je napisal [[Alex Volasko]]<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja zmagovalno in prvo avtorsko skladbo 'Noč in dan'|url=http://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan|website=Menart|accessdate=2022-04-24|last=elatus.net|archive-date=2021-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210925204553/https://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan/|url-status=dead}}</ref>. Leta 2020 je predstavil svojo prvo avtorsko pesem z naslovom »''100''«<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja pesem "100"|url=https://veseljak.si/index.php/novice/5f5e0c2112040/denis-trap-predstavlja-pesem-100|website=Veseljak.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}}</ref>. V svojem glasbenem delovanju tako pred kot tudi po zmagi na že omenjenem festivalu izkušnje pridobival z nastopanjem na različnih prireditvah, razstavah, literarnih večerih<ref>{{Citat|title=Sanjaj, jokaj (Glasbeno-literarni večer)|url=https://www.youtube.com/watch?v=uSIaLPocELM|date=2023-07-21|accessdate=2026-05-29|last=Denis Trap}}</ref>, dobrodelnih koncertih ter s samostojnimi koncerti<ref>{{Citat|title=Denis Trap - KONCERT OB DNEVU ŽENA (LIVE online koncert)|url=https://www.youtube.com/watch?v=XPjlfRE2C74|date=2021-03-07|accessdate=2026-05-29|last=Denis Trap}}</ref>. Poleti 2021 je izdal pesem »''Melodija morja''«<ref>{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note, Denis Trap, stavi na Melodijo morja|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-denis-trap-stavi-na-melodijo-morja-5783/|website=Evrovizija.com|date=2021-06-29|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref>, ki jo je kot soavtor ustvaril skupaj z Ireno Vrčkovnik, v prazničnem decembru istega leta pa je izdal prvo avtorsko božično pesem »''Božiček prosim''«<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bo Denisu prinesel Božiček?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/34806-kaj-bo-denisu-prinesel-bozicek|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Julija 2022 je izdal pesem »''A prima vista''« - na prvi pogled, pod katerega sta se kot avtorja podpisala Leon Oblak ter njegov sin Dino Oblak.<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap znova raziskoval Benetke, tokrat romantično|url=https://evrovizija.com/denis-trap-znova-raziskoval-benetke-tokrat-skozi-romanticno-zgodbo/|website=Evrovizija.com|date=2022-07-25|accessdate=2022-09-24|language=sl-SI|first=Alesh|last=Maatko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladega slovenskega pevca prevzele Benetke (FOTO)|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/glasba-in-film/mladega-slovenskega-pevca-prevzele-benetke-foto/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2022-09-24|language=sl-si}}</ref> Leta 2023 pa je na povabilo izjemnega ustvarjalca besedil Leona Oblaka, kot najmlajši nastopajoči nastopil na festivalu Ritem srca 2023, kjer je predstavil pesem Ljubezen nikoli ne mine.<ref>{{Navedi splet|url=https://radio.ognjisce.si/sl/262/utrip/36449/za-ritem-srca-je-denis-trap-slisal-malo-pred-prijavo-na-festival.htm|title=Intervju}}</ref> Avgusta 2024 je s pesmijo »''Novi valovi''« napovedal novo obdobje glasbenega ustvarjanja, saj se ta pesem, ki so jo ustvarili Leon in Gal Oblak ter Gaber Radojevič, razlikuje od drugih Denisovih pesmi<ref>{{Navedi splet|title=Pritegnila ga je usoda nesrečne graščakinje (VIDEO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/glasba-in-film/pritegnila-ga-je-usoda-nesrecne-grascakinje-video|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref>. Ob svojem 22. rojstnem dnevu je predstavil pesem »''Sanjaj, jokaj''«, ki je polna čustvenih vtisov in je odsev njegovih osebnih izkušenj.<ref>{{Navedi splet|title=Ustvaril jo je osamljen (VIDEO)|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/glasba-in-film/ustvaril-jo-je-osamljen-video|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-05-29|language=sl}}</ref> Leta 2026 se je po enoletnem glasbenem premoru vrnil na festival Ritem srca in predstavil pesem »''Vse mine, Bog ostane''«, ki prinaša neposredno sporočilo o prioritetah v svetu, ki ga narekuje hitrost. Besedilo, ki ga je spisal Leon Oblak, je refleksija na nenehno hitenje sodobnega človeka.<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap letos nadgrajuje misel, da ljubezen nikoli ne mine|url=https://radio.ognjisce.si/sl/297/utrip/42118/denis-trap-letos-nadgrajuje-misel-da-ljubezen-nikoli-ne-mine.htm|website=Radio Ognjišče|date=2026-05-08|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=Rok Mihevc, Radio|last=Ognjišče}}</ref> == Diskografija == {| class="wikitable sortable" !Leto !Naslov |- |2019 |Noč in dan |- |2020 |100 |- | rowspan="2" |2021 |Melodija morja |- |Božiček prosim |- | rowspan="2" |2022 |A prima vista |- |Božiček prosim ''- priredba z MPZ '' OŠ bratov Letonja |- |2023 |Ljubezen nikoli ne mine |- | rowspan="2" |2024 |Novi valovi |- |Sanjaj, jokaj |- |2026 |Vse mine, Bog ostane |} == Nastopi na glasbenih festivalih == ==== Slovenska nota ==== 2019: Julija ([[Aleksander Mežek]]) – ''zmaga na festivalu'' <ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap v videu ponazoril, kaj lepega se mu dogaja po zmagi|url=https://evrovizija.com/denis-trap-v-videu-ponazoril-kaj-lepega-se-mu-dogaja-po-zmagi/|website=Evrovizija.com|date=2019-11-17|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}</ref> '''Ritem srca''' 2023: Ljubezen nikoli ne mine (Leon Oblak/ Gal Oblak/ Damjan Pančur)<ref>{{Navedi splet|url=http://ritemsrca.ognjisce.si|title=}}</ref> 2026: Vse mine, Bog ostane (Leon Oblak/ Gal Oblak/ Damjan Pančur)<ref>{{Navedi splet|title=Denis Trap letos nadgrajuje misel, da ljubezen nikoli ne mine|url=https://radio.ognjisce.si/sl/297/utrip/42118/denis-trap-letos-nadgrajuje-misel-da-ljubezen-nikoli-ne-mine.htm|website=Radio Ognjišče|date=2026-05-08|accessdate=2026-05-29|language=sl|first=Rok Mihevc, Radio|last=Ognjišče}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} *{{Navedi splet|title=Slovenska nota 2019, ki jo je tokrat osvojil Denis Trap, znova navdušila|url=https://evrovizija.com/slovenska-nota-2019-ki-jo-je-tokrat-osvojil-denis-trap-znova-navdusila/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-22|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *>{{Navedi splet|title=Denis Trap osvojil Slovensko noto; festival, ki daje priložnost mladim|url=https://evrovizija.com/denis-trap-osvojil-slovensko-noto-festival-ki-daje-priloznost-mladim/|website=Evrovizija.com|date=2019-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap v videu ponazoril, kaj lepega se mu dogaja po zmagi|url=https://evrovizija.com/denis-trap-v-videu-ponazoril-kaj-lepega-se-mu-dogaja-po-zmagi/|website=Evrovizija.com|date=2019-11-17|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note s prvo skladbo; napisal jo je Alex Volasko|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-s-prvo-skladbo-napisal-jo-je-alex-volasko/|website=Evrovizija.com|date=2019-12-07|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap: Mislim, da je slovenska glasba primerljiva s svetovno glasbo|url=https://evrovizija.com/denis-trap-mislim-da-je-slovenska-glasba-primerljiva-s-svetovno-glasbo/|website=Evrovizija.com|date=2020-03-03|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=To je osebno-izpovedna ljubezenska zgodba zmagovalca Slovenske note|url=https://evrovizija.com/to-je-osebno-izpovedna-ljubezenska-zgodba-zmagovalca-slovenske-note/|website=Evrovizija.com|date=2020-09-08|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Zmagovalec Slovenske note, Denis Trap, stavi na Melodijo morja|url=https://evrovizija.com/zmagovalec-slovenske-note-denis-trap-stavi-na-melodijo-morja-5783/|website=Evrovizija.com|date=2021-06-29|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja pesem "100"|url=https://veseljak.si/index.php/novice/5f5e0c2112040/denis-trap-predstavlja-pesem-100|website=Veseljak.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap iskreno: »Po koncu zveze sem čutil praznino, razočaranje pa sem izrazil skozi pesem.«|url=https://slovenskanota.si/denis-trap-iskreno-intervju/|website=Slovenska nota|date=2021-02-13|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Spominja se Poletja v školjki|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/sveze/mladi-glasbenik-denis-trap-se-spominja-poletja-v-skoljki-888204|website=Odkrito.si.si|accessdate=2022-04-24|language=sl}}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Kaj bo Denisu prinesel Božiček?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/34806-kaj-bo-denisu-prinesel-bozicek|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Kaj pravi Denis o morju?|url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/domace/33118-kaj-pravi-denis-o-morju|website=Radio Tomi|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI|first=Radio|last=Tomi}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{Navedi splet|title=Denis Trap veliki zmagovalec Slovenske note 2019|url=http://kum24.si/galerija/5d74bdd05b9ce/denis-trap-veliki-zmagovalec-slovenske-note-2019/1|website=Kum24.si|accessdate=2022-04-24|language=en|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328041951/https://kum24.si/galerija/5d74bdd05b9ce/denis-trap-veliki-zmagovalec-slovenske-note-2019/1|url-status=dead}} *[https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220122200949/https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena |date=2022-01-22 }} *{{Navedi splet|title=Denis Trap predstavlja zmagovalno in prvo avtorsko skladbo 'Noč in dan'|url=http://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan|website=Menart|accessdate=2022-04-24|last=elatus.net|archive-date=2021-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210925204553/https://www.menart.si/glasba/si/novice/denis-trap-predstavlja-zmagovalno-in-prvo-avtorsko-skladbo-noc-in-dan/|url-status=dead}} *{{Navedi splet|title=Denis Trap vabi na KONCERT OB DNEVU ŽENA|url=https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena|website=radiosevnica.si|accessdate=2022-04-24|language=sl-si|first=Radio|last=Sevnica|archive-date=2022-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220122200949/https://radiosevnica.si/glasbene-novice/slovenska-glasba/1784-denis-trap-vabi-na-koncert-ob-dnevu-zena|url-status=dead}} *{{Citat|title=DENIS TRAP - TOP MUSIC|url=https://www.youtube.com/watch?v=fatMZKbk0Oc&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=Po domače: Denis Trap|url=https://www.youtube.com/watch?v=adG5lI_6_Nw&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=2|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=DENIS TRAP - TOP MUSIC|url=https://www.youtube.com/watch?v=cFh0GfZpc0g&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=3|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=RADIOaktivno: Denis Trap - 100 (06.10.2020)|url=https://www.youtube.com/watch?v=T8oSck8pqvs&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=4|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=RADIOaktivno: Denis Trap – Noč in dan (11.02.2020)|url=https://www.youtube.com/watch?v=5L153of-Zl4&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=5|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=TOP MUSIC - DENIS TRAP|url=https://www.youtube.com/watch?v=6UnRKLAg5TU&list=PLufZurNavI-xa9MANECIdnwjCDG8w0ncr&index=6|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} *{{Citat|title=Intervju z Denisom Trapom, zmagovalcem Slovenske note 2019: o avdiciji, tekmovanju in zmagi|url=https://www.youtube.com/watch?v=21_O2zCzJ9o|accessdate=2022-04-24|language=sl-SI}} {{refend}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Trap, Denis}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] ffvjg884m92qx0ge11h76xh6tbqk205 0 528165 6689195 6688987 2026-06-14T14:36:57Z A09 188929 +1 6689195 wikitext text/x-wiki '''Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno v Sloveniji.''' {{nepopolni seznam}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" !Slika !Ime !Lokacija !Čas nastanka !Stanje !Opombe !Sklici |- |{{slika d|Q3408965}} |[[Ajmanov grad]] |[[Sveti Duh, Škofja Loka]]<br>({{WikidataCoord|Q3408965|display=inline}}) |17. stoletje |Obnovljen |Prvotno renesančni dvorec iz 16. stoletja. Med drugo svetovno vojno je bil poškodovan in leta 1944 požgan, vendar so ga dale leta 1956 obnoviti uršulinke, ki imajo danes v njem samostan. |<ref>{{RKD sklic|13999}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/predpisi/p1501_1.pdf|title=Odlok o razglasitvi Ajmanovega gradu v Svetem Duhu pri Škofji Loki za kulturni spomenik lokalnega pomena|date=30. julij 2007|accessdate=2022-12-13|website=www.situla.gov.si|publisher=Občina Škofja Loka}}</ref> |- | |[[Dvorec Babnopolje]] |[[Babno Polje]],<br>grič Bukovica |''neznano'' |Odstranjen |Sprva je bil gradič [[Grad Snežnik|Lichtenbergov]], a je bil kasneje prodan grofom Paravićem. Med drugo svetovno vojno je bil v gradu ženski samostan [[Štajerska|štajerskih]] nun. Po odhodu redovnic je dvorec postal partizansko skladišče bolnišnične hrane, zato so ga Nemci požgali. Od dvorca ni ostalo nič. | |- |{{Slika d|Q19933787}} |[[Grad Belnek]] |[[Drtija]] ({{Koord|46.126469|14.762161|format=dms}}) |14. stoletje |Odstranjen |Grad iz 14. stoletja, postavili so ga [[Grad Limberk|gospodje Limbarski]]. Poleg razgibanega osrednjega kompleksa je sodila še kašča in hlev. Partizani so ga požgali leta 1943. Ostala je klet, kjer je bila kasneje vzpostavljena partizanska orožarna, ruševine pa so bile odstranjene. |<ref>{{RKD sklic|29432}}</ref> |- |{{Slika d|Q12790216}} |[[Grad Boštanj (Weissenstein)]] |[[Veliko Mlačevo]]<br>({{WikidataCoord|Q12790216|display=inline}}) |1549–1558 |Ruševine |Grad stoji na nekdanjem gradišču. Ima štiritraktno renesančno zasnovo, stolp in obrambni jarek. Prednja fasada je bila barokizirana. Sprva je bil v lasti [[Lambergi|Lambergov]], skozi leta pa je imel več lastnikov. 12. septembra 1943 je bil grad požgan, razvaline so gorele 2 tedna, lokalnim gasilcem pa je bila intervencija prepovedana. |<ref>{{RKD sklic|1275}}</ref> |- |{{Slika d|Q18530064}} |[[Grad Brdo pri Lukovici]] |[[Brdo pri Lukovici]] ({{Koord|46.168889|14.683889|format=dms}}) |1552 |Deloma obnovljen |Renesančni grad iz 16. stoletja je bil sprva v lasti [[Lambergi|Lambergov]]. Imel je štiri trakte okoli notranjega atrija s poudarjenimi vogalnimi stolpi, tekom prezidav pa je izgubljal prvotne obrambne elemente. V 19. stoletju sedež sodišča in davkarije, v lasti družine pisatelja [[Janko Kersnik|Janka Kersnika]]. Partizani so ga požgali 19. maja 1943. Tekom druge polovice 20. stoletja nekaj konservatorskih posegov na zunanjih zidovih. |<ref>{{RKD sklic|1-00908}}</ref> |- |{{Slika d|Q19933793}} |[[Gradič Češnjice]] |[[Češnjice pri Moravčah]] ({{Koord|46.124168|14.746634|format=dms}}) |1500 |Odstranjen |Gradič je izpričan vsaj leta 1400, skozi zgodovino je menjal več lastnikov. Leta 1940 je bila v njem sirotiščnica, maja 1943 pa so ga požgali partizani, da se vanj ne bi vselila nemška policija. Ruševine so okoliški kmetje uporabili za gradbeni material. |<ref>{{RKD sklic|1-15286}}</ref> |- |{{Slika d|Q15716153}} |[[Grad Gewerkenegg]] |[[Idrija]]<br>({{WikidataCoord|Q15716153|display=inline}}) |1522 |Obnovljen |Upravna zgradba za [[Rudnik Idrija|idrijski rudnik]], zgrajena leta 1522 v renesančnem slogu na skali nad mestnim središčem nad hudournikom [[Nikova]]. V 18. stoletju je bil prezidan. Med drugo svetovno vojno je bil med raketnimi napadi južnoafriških letalskih sil večkrat poškodovan. |<ref>{{RKD sklic|183}}</ref><ref>{{Citat|title=Jeklene ptice nad Idrijo|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174539339|accessdate=2022-12-15|language=|first=|last=|date=2018}} {{COBISS|ID=121121027}}</ref> |- |{{Slika d|Q5590918}} |[[Gracarjev turn]] |[[Hrastje, Šentjernej]]<br>({{WikidataCoord|Q5590918|display=inline}}) |1311 |Deloma v ruševinah |Renesančni grad štiritraktne zasnove z dvema stolpoma in gotskim jedrom. Objekt je bil večkrat dozidan in utrjen, nazadnje leta 1821. V 19. stoletju je bil dvorec razširjen. Leta 1942 so grad požgali partizani, a je bil leta 1952 delno obnovljen. |<ref>{{RKD sklic|158}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gracarjev turn (Feistenberg)|url=https://gradovislovenije.si/project/gracarjev-turn/|website=www.gradovislovenije.si|date=2018-04-27|accessdate=2022-12-27|language=|last=}}</ref> |- | |[[Grad Groblje]] |[[Rodica, Domžale]] ({{Koord|46.148888|14.590283|format=dms}}) |17. stoletje |Odstranjen |Eden izmed najbolj kvalitetnih primerkov grajske arhitekture 17. in 18. stoletja na Slovenskem. Med drugo svetovno je bil požgan, po koncu vojne so bile ruševine odstranjene. Ohranjen je vstopni drevored. |<ref>{{RKD sklic|1-07933}}</ref> |- |{{Slika d|Q17486307}} |[[Grad Hmeljnik]] |[[Gorenje Kamenje]]<br>({{WikidataCoord|Q17486307|display=inline}}) |1217 |Deloma obnovljen |Sprva so grad zgradili Hopfenbachi v romanskem slogu, kasneje pa je večkrat prešel v roke drugih lastnikov. Prezidan je bil v gostkem slogu ter nato v času turških vpadov utrjen. Zadnji lastnik so bili grofje Wamboldtski. 9. maja 1942 so grad požgali partizani, leta 1945 pa je bil grad nacionaliziran. Leta 1958 so ruševine minirali. V postopku obnove od 50. let dalje. |<ref>{{RKD sklic|175}}</ref><ref>[[Ivan Stopar|Stopar, Ivan]]. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-A3FYLBWI|tip=članek|naslov=Slovenski gradovi - prezrta dediščina}} [[Zveza zgodovinskih društev Slovenije]]. 2012. str. 380</ref><ref>Židov, Nena. {{Dlib|tip=članek|urn=URN:NBN:SI:DOC-1K79A72J|naslov=Baronica Maria Wambolt in zdravljenje ljudi na Dolenjskem s pomočjo homeopatije}} Etnolog. 2007. str. 118</ref><ref>{{Navedi splet|title=Eden od najstarejših gradov pri nas klavrno propada #foto|url=https://siol.net/trendi/kultura/grad-ki-mu-je-ime-dal-bujno-rastoci-hmelj-foto-431893|website=siol.net|accessdate=2022-12-27|language=|last=Mrevlje|first=Neža}}</ref> |- |{{Slika d|Q12790227}} |[[Dvorec Hošperk]] |[[Planina pri Rakeku]]<br>({{WikidataCoord|Q12790227|display=inline}}) |po 1614 |Ruševine |27. marca 1944 so ga požgali partizani. |<ref>{{RKD sklic|173}}</ref> |- |{{Slika d|Q4993951}} |[[Grad Ig]] |[[Ig]]<br>({{WikidataCoord|Q4993951|display=inline}}) |1696 |Obnovljen |Grad v kvadratni zasnovi je leta 1696 zgradil Erazem Engelhaus. Leta 1805 so grad v last dobili [[Auerspergi]]. Leta [[Napad na ižanski grad|1848 je doživel zadnji kmečki upor]]. Med drugo svetovno vojno so bili v njem nastanjeni italijanski karabinjeri in člani vaških straž. Leta 1944 so partizani grad zažgali, danes pa je v njem poboljševalni zavod. |<ref>{{RKD sklic|11788}}</ref><ref>Verbič, Špela. 2012. ''Ljubljansko barje: kulturnozgodovinski oris.'' Diplomska naloga. Univerza v Mariboru: Filozofska fakulteta, katedra za slovanske jezike in književnost, str. 41.</ref> |- |{{Slika d|Q12790233}} |[[Grad Klevevž]] |[[Grič pri Klevevžu]]<br>({{WikidataCoord|Q12790233|display=inline}}) |po 1265 |Ruševine |Grad so po letu 1265 zgradili freisinški škofje. Imel je srednejveško stolpasto zasnovo s kapelo in palačo. Grad je med drugo svetovno vojno postal last Tretjega rajha, zato so ga partizani Dolenjskega odreda junija 1942 požgali. Leta 1955 je bil grad dokončno miniran. |<ref>{{RKD sklic|8660}}</ref><ref>Podgornik, Judita: {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MY13HGLC|naslov=Klevevž: Biser narave z bogato zgodovino|tip=poročilo}} 2009</ref> |- |{{Slika d|Q20521950}} |[[Grad Kočevje]] |[[Kočevje]] (''na rečnem okljuku'') |1461 |Popolnoma porušen |Zgrajen v 15. stoletju kot del obrambe pred turškimi vpadi. Skozi zgodovino je bil večkrat porušen. Grad je bil leta 1596 na novo pozidan. Med drugo svetovno vojno je bil bombardiran in popolnoma porušen. |<ref>{{Navedi splet|title=Kočevje - Grajske stavbe v Sloveniji|url=https://www.grajske-stavbe.si/kranjska/obcina-kocevje/kocevje/|website=Grajske stavbe v Sloveniji|accessdate=2022-12-27|language=en-US|archive-date=2022-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20221227201555/https://www.grajske-stavbe.si/kranjska/obcina-kocevje/kocevje/|url-status=dead}}</ref> |- |{{Slika d|Q16856689}} |[[Grad Krupa]] |[[Krupa, Semič]]<br>({{WikidataCoord|Q16856689|display=inline}}) |1427 |Ruševine |Srednjeveški grad je v pisnih virih prvič omenjen leta 1427. V renesansi je bil prezidan v štrikotno zasnovo s stolpi, v 18. stoletju je bil še enkrat prezidan. Leta 1942 so ga požgali partizani. |<ref>{{RKD sklic|26002}}</ref> |- |{{Slika d|Q20522963}} |[[Grad Lanšprež (novi grad)]] |[[Gomila, Mirna]]<br>({{WikidataCoord|Q20522963|display=inline}}) |pred letom 1592 |Popolnoma porušen |Od leta 1851 v lasti [[Gallenbergi|Gallenbergov]], kasneje [[Auerspergi|Auerspergov]], nazadnje pa [[Tannenbergi|Tannenbergov]]. Leta 1942 požgan in leta 1952 dokončno podrt. Ohranjena je samo grajska kapela iz prve polovice 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|8760}}</ref><ref>{{RKD sklic|9328}}</ref> |- |{{Slika d|Q12790242}} |[[Grad Mirna]] |[[Mirna]]<br>({{WikidataCoord|Q12790242|display=inline}}) |sredina 12. stoletja |Obnovljen |Grad na nekdanjem gradišču sega v 12. stoletjo. Bil je v lasti gospodov [[Auerspergi|Auersperških]]. Zadnji posegi segajo v 18. stoeltje. 1942 je bil grad požgan s strani partizanov, po vojni je bil večkrat miniran. Od leta 1965 ga je obnavljal Mirko Marin. |<ref>{{RKD sklic|7527}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/predpisi/p1335_1.pdf|title=Odlok o razglasitvi gradu Mirna za kulturni spomenik lokalnega pomena|date=24. november 2003|accessdate=2022-12-15|publisher=Občina Trebnje|website=www.situla.gov.si}}</ref> |- |{{Slika d|Q15803223}} |[[Grad Pobrežje]] |[[Pobrežje, Črnomelj]]<br>({{WikidataCoord|Q15803223|display=inline}}) |1547 |Deloma v ruševinah (JV) |Protiturška trdnjava [[Ivan Lenković|Ivana Lenkovića]] iz leta 1547. Kasneje je bil v lasti Purgstallov, Auerspergov, kasneje v zasebni lasti ter rodbine Rauch. Me drugo sv. vojno je bil dvakrat požgan, drugič 22. marca 1945. Kamenje so kasneje uporabili za obnovo vasi. |<ref>{{RKD sklic|9560}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/slike/z003-0126.pdf|title=Spomeniška kartoteka - Grad Pobrežje|date=21. september 1959|accessdate=2022-12-15|website=www.situla.gov.si|last=Komelj|first=Ivan|authorlink=Ivan Komelj}}</ref> |- | |[[Graščina Poganci]] |[[Novo mesto]] ({{Koord|45.779355|15.177425|format=dms}}) |16. stoletje |Popolnoma porušen |Renesančno graščino so leta 1943 požgali partizani, ruševine so bile odstranjene po koncu druge svetovne vojne. Na njegovem mestu danes stoji romsko naselje. |<ref>{{RKD sklic|1-29186}}</ref> |- |{{Slika d|Q18530076}} |[[Grad Ribnica]] |[[Ribnica]] ({{Koord|45.738203|14.7264|format=dms}}) |13. stoletje |Deloma obnovljen |Sprva utrdbeni grad iz 13. stoletja so v 17. stoletju prezidali v bivalni grad, leta 1810 pa je dobil klasicistično podobo. Leta 1944 so ga požgale jugoslovanske sile, po koncu vojne pa so do leta 1961 obnovili le obodno zidovje, osrednje poslopje pa talno označili. |<ref>{{RKD sklic|9233}}</ref> |- |{{Slika d|Q19368643}} |[[Graščina Ruperčvrh]] |[[Stranska vas, Novo mesto]] ({{Koord|45.764954|15.152921|format=dms}}) |1657 |Ruševine |Graščino so leta 1657 sezidali grofje Paradajzarji. Leta 1726 je prešel v last cistercijanskega samostana, leta 1825 pa v last družine Schweiger. Leta 1942 so grad požgali partizani. Ruševine so deloma izrabili za obnovo vasi. |<ref>{{RKD sklic|06860}}</ref> |- |{{Slika d|Q20521970}} |[[Dvorec Zalog (Breitenau)|Dvorec Zalog]] |[[Zalog, Straža]] ({{Koord|45.796111|15.111944|format=dms}}) |14. stoletje |Odstranjen |Prvotno obrambni stolp iz 14. stoletja so v 16. stoletju razširili v štiritraktni dvorec. Leta 1943 so ga požgali partizani. |<ref>{{RKD sklic|28714}}</ref> |- | |[[Grad Zalog (Warttenberg)|Grad Zalog]] |[[Zalog pri Moravčah]] ({{Koord|46.138237|14.752308|format=dms}}) |1570 |Odstranjen |Poznorenesančni dvorec z baročno notranjo opremo so leta 1943 požgali partizani. Ohranjene so zasaditve lipe, vodnjak ter nekaj kamnitih plošč z grbi. |<ref>{{RKD sklic|1-15285}}</ref> |- |{{Slika d|Q12803455}} |[[Stari grad, Novo mesto]] |[[Zagrad pri Otočcu]]<br>({{WikidataCoord|Q12803455|display=inline}}) |12. stoletje |Obnovljen |Sprva v lasti [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], kasneje pa v lasti [[Ortenburžani|Ortenburžanov]], [[Celjski grofje|Celjanov]] in [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Prvotnemu stražnemu stolpu so v gostkem, renesančnem in baročnem slogu dozidavali bivanjski trakt. Leta 1942 je bil požgan, kasneje pa je prišel v last tovarne [[Krka (podjetje)|Krka]]. |<ref>{{RKD sklic|924}}</ref> |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji| 02]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Seznami gradov|Slovenija, druga svetovna vojna]] frxuohqgojwvbocy0j13fc5781oklwm 6689213 6689195 2026-06-14T15:01:57Z A09 188929 +1 6689213 wikitext text/x-wiki '''Seznam gradov in dvorcev, poškodovanih med drugo svetovno vojno v Sloveniji.''' {{nepopolni seznam}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" !Slika !Ime !Lokacija !Čas nastanka !Stanje !Opombe !Sklici |- |{{slika d|Q3408965}} |[[Ajmanov grad]] |[[Sveti Duh, Škofja Loka]]<br>({{WikidataCoord|Q3408965|display=inline}}) |17. stoletje |Obnovljen |Prvotno renesančni dvorec iz 16. stoletja. Med drugo svetovno vojno je bil poškodovan in leta 1944 požgan, vendar so ga dale leta 1956 obnoviti uršulinke, ki imajo danes v njem samostan. |<ref>{{RKD sklic|13999}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/predpisi/p1501_1.pdf|title=Odlok o razglasitvi Ajmanovega gradu v Svetem Duhu pri Škofji Loki za kulturni spomenik lokalnega pomena|date=30. julij 2007|accessdate=2022-12-13|website=www.situla.gov.si|publisher=Občina Škofja Loka}}</ref> |- | |[[Dvorec Babnopolje]] |[[Babno Polje]],<br>grič Bukovica |''neznano'' |Odstranjen |Sprva je bil gradič [[Grad Snežnik|Lichtenbergov]], a je bil kasneje prodan grofom Paravićem. Med drugo svetovno vojno je bil v gradu ženski samostan [[Štajerska|štajerskih]] nun. Po odhodu redovnic je dvorec postal partizansko skladišče bolnišnične hrane, zato so ga Nemci požgali. Od dvorca ni ostalo nič. | |- |{{Slika d|Q19933787}} |[[Grad Belnek]] |[[Drtija]] ({{Koord|46.126469|14.762161|format=dms}}) |14. stoletje |Odstranjen |Grad iz 14. stoletja, postavili so ga [[Grad Limberk|gospodje Limbarski]]. Poleg razgibanega osrednjega kompleksa je sodila še kašča in hlev. Partizani so ga požgali leta 1943. Ostala je klet, kjer je bila kasneje vzpostavljena partizanska orožarna, ruševine pa so bile odstranjene. |<ref>{{RKD sklic|29432}}</ref> |- |{{Slika d|Q12790216}} |[[Grad Boštanj (Weissenstein)]] |[[Veliko Mlačevo]]<br>({{WikidataCoord|Q12790216|display=inline}}) |1549–1558 |Ruševine |Grad stoji na nekdanjem gradišču. Ima štiritraktno renesančno zasnovo, stolp in obrambni jarek. Prednja fasada je bila barokizirana. Sprva je bil v lasti [[Lambergi|Lambergov]], skozi leta pa je imel več lastnikov. 12. septembra 1943 je bil grad požgan, razvaline so gorele 2 tedna, lokalnim gasilcem pa je bila intervencija prepovedana. |<ref>{{RKD sklic|1275}}</ref> |- |{{Slika d|Q18530064}} |[[Grad Brdo pri Lukovici]] |[[Brdo pri Lukovici]] ({{Koord|46.168889|14.683889|format=dms}}) |1552 |Deloma obnovljen |Renesančni grad iz 16. stoletja je bil sprva v lasti [[Lambergi|Lambergov]]. Imel je štiri trakte okoli notranjega atrija s poudarjenimi vogalnimi stolpi, tekom prezidav pa je izgubljal prvotne obrambne elemente. V 19. stoletju sedež sodišča in davkarije, v lasti družine pisatelja [[Janko Kersnik|Janka Kersnika]]. Partizani so ga požgali 19. maja 1943. Tekom druge polovice 20. stoletja nekaj konservatorskih posegov na zunanjih zidovih. |<ref>{{RKD sklic|1-00908}}</ref> |- |{{Slika d|Q19933793}} |[[Gradič Češnjice]] |[[Češnjice pri Moravčah]] ({{Koord|46.124168|14.746634|format=dms}}) |1500 |Odstranjen |Gradič je izpričan vsaj leta 1400, skozi zgodovino je menjal več lastnikov. Leta 1940 je bila v njem sirotiščnica, maja 1943 pa so ga požgali partizani, da se vanj ne bi vselila nemška policija. Ruševine so okoliški kmetje uporabili za gradbeni material. |<ref>{{RKD sklic|1-15286}}</ref> |- |{{Slika d|Q15716153}} |[[Grad Gewerkenegg]] |[[Idrija]]<br>({{WikidataCoord|Q15716153|display=inline}}) |1522 |Obnovljen |Upravna zgradba za [[Rudnik Idrija|idrijski rudnik]], zgrajena leta 1522 v renesančnem slogu na skali nad mestnim središčem nad hudournikom [[Nikova]]. V 18. stoletju je bil prezidan. Med drugo svetovno vojno je bil med raketnimi napadi južnoafriških letalskih sil večkrat poškodovan. |<ref>{{RKD sklic|183}}</ref><ref>{{Citat|title=Jeklene ptice nad Idrijo|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174539339|accessdate=2022-12-15|language=|first=|last=|date=2018}} {{COBISS|ID=121121027}}</ref> |- |{{Slika d|Q5590918}} |[[Gracarjev turn]] |[[Hrastje, Šentjernej]]<br>({{WikidataCoord|Q5590918|display=inline}}) |1311 |Deloma v ruševinah |Renesančni grad štiritraktne zasnove z dvema stolpoma in gotskim jedrom. Objekt je bil večkrat dozidan in utrjen, nazadnje leta 1821. V 19. stoletju je bil dvorec razširjen. Leta 1942 so grad požgali partizani, a je bil leta 1952 delno obnovljen. |<ref>{{RKD sklic|158}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gracarjev turn (Feistenberg)|url=https://gradovislovenije.si/project/gracarjev-turn/|website=www.gradovislovenije.si|date=2018-04-27|accessdate=2022-12-27|language=|last=}}</ref> |- | |[[Grad Groblje]] |[[Rodica, Domžale]] ({{Koord|46.148888|14.590283|format=dms}}) |17. stoletje |Odstranjen |Eden izmed najbolj kvalitetnih primerkov grajske arhitekture 17. in 18. stoletja na Slovenskem. Med drugo svetovno je bil požgan, po koncu vojne so bile ruševine odstranjene. Ohranjen je vstopni drevored. |<ref>{{RKD sklic|1-07933}}</ref> |- |{{Slika d|Q17486307}} |[[Grad Hmeljnik]] |[[Gorenje Kamenje]]<br>({{WikidataCoord|Q17486307|display=inline}}) |1217 |Deloma obnovljen |Sprva so grad zgradili Hopfenbachi v romanskem slogu, kasneje pa je večkrat prešel v roke drugih lastnikov. Prezidan je bil v gostkem slogu ter nato v času turških vpadov utrjen. Zadnji lastnik so bili grofje Wamboldtski. 9. maja 1942 so grad požgali partizani, leta 1945 pa je bil grad nacionaliziran. Leta 1958 so ruševine minirali. V postopku obnove od 50. let dalje. |<ref>{{RKD sklic|175}}</ref><ref>[[Ivan Stopar|Stopar, Ivan]]. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-A3FYLBWI|tip=članek|naslov=Slovenski gradovi - prezrta dediščina}} [[Zveza zgodovinskih društev Slovenije]]. 2012. str. 380</ref><ref>Židov, Nena. {{Dlib|tip=članek|urn=URN:NBN:SI:DOC-1K79A72J|naslov=Baronica Maria Wambolt in zdravljenje ljudi na Dolenjskem s pomočjo homeopatije}} Etnolog. 2007. str. 118</ref><ref>{{Navedi splet|title=Eden od najstarejših gradov pri nas klavrno propada #foto|url=https://siol.net/trendi/kultura/grad-ki-mu-je-ime-dal-bujno-rastoci-hmelj-foto-431893|website=siol.net|accessdate=2022-12-27|language=|last=Mrevlje|first=Neža}}</ref> |- |{{Slika d|Q12790227}} |[[Dvorec Hošperk]] |[[Planina pri Rakeku]]<br>({{WikidataCoord|Q12790227|display=inline}}) |po 1614 |Ruševine |27. marca 1944 so ga požgali partizani. |<ref>{{RKD sklic|173}}</ref> |- |{{Slika d|Q4993951}} |[[Grad Ig]] |[[Ig]]<br>({{WikidataCoord|Q4993951|display=inline}}) |1696 |Obnovljen |Grad v kvadratni zasnovi je leta 1696 zgradil Erazem Engelhaus. Leta 1805 so grad v last dobili [[Auerspergi]]. Leta [[Napad na ižanski grad|1848 je doživel zadnji kmečki upor]]. Med drugo svetovno vojno so bili v njem nastanjeni italijanski karabinjeri in člani vaških straž. Leta 1944 so partizani grad zažgali, danes pa je v njem poboljševalni zavod. |<ref>{{RKD sklic|11788}}</ref><ref>Verbič, Špela. 2012. ''Ljubljansko barje: kulturnozgodovinski oris.'' Diplomska naloga. Univerza v Mariboru: Filozofska fakulteta, katedra za slovanske jezike in književnost, str. 41.</ref> |- |{{Slika d|Q12790233}} |[[Grad Klevevž]] |[[Grič pri Klevevžu]]<br>({{WikidataCoord|Q12790233|display=inline}}) |po 1265 |Ruševine |Grad so po letu 1265 zgradili freisinški škofje. Imel je srednejveško stolpasto zasnovo s kapelo in palačo. Grad je med drugo svetovno vojno postal last Tretjega rajha, zato so ga partizani Dolenjskega odreda junija 1942 požgali. Leta 1955 je bil grad dokončno miniran. |<ref>{{RKD sklic|8660}}</ref><ref>Podgornik, Judita: {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MY13HGLC|naslov=Klevevž: Biser narave z bogato zgodovino|tip=poročilo}} 2009</ref> |- |{{Slika d|Q20521950}} |[[Grad Kočevje]] |[[Kočevje]] (''na rečnem okljuku'') |1461 |Popolnoma porušen |Zgrajen v 15. stoletju kot del obrambe pred turškimi vpadi. Skozi zgodovino je bil večkrat porušen. Grad je bil leta 1596 na novo pozidan. Med drugo svetovno vojno je bil bombardiran in popolnoma porušen. |<ref>{{Navedi splet|title=Kočevje - Grajske stavbe v Sloveniji|url=https://www.grajske-stavbe.si/kranjska/obcina-kocevje/kocevje/|website=Grajske stavbe v Sloveniji|accessdate=2022-12-27|language=en-US|archive-date=2022-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20221227201555/https://www.grajske-stavbe.si/kranjska/obcina-kocevje/kocevje/|url-status=dead}}</ref> |- |{{Slika d|Q16856689}} |[[Grad Krupa]] |[[Krupa, Semič]]<br>({{WikidataCoord|Q16856689|display=inline}}) |1427 |Ruševine |Srednjeveški grad je v pisnih virih prvič omenjen leta 1427. V renesansi je bil prezidan v štrikotno zasnovo s stolpi, v 18. stoletju je bil še enkrat prezidan. Leta 1942 so ga požgali partizani. |<ref>{{RKD sklic|26002}}</ref> |- |{{Slika d|Q20522963}} |[[Grad Lanšprež (novi grad)]] |[[Gomila, Mirna]]<br>({{WikidataCoord|Q20522963|display=inline}}) |pred letom 1592 |Popolnoma porušen |Od leta 1851 v lasti [[Gallenbergi|Gallenbergov]], kasneje [[Auerspergi|Auerspergov]], nazadnje pa [[Tannenbergi|Tannenbergov]]. Leta 1942 požgan in leta 1952 dokončno podrt. Ohranjena je samo grajska kapela iz prve polovice 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|8760}}</ref><ref>{{RKD sklic|9328}}</ref> |- |{{Slika d|Q12790242}} |[[Grad Mirna]] |[[Mirna]]<br>({{WikidataCoord|Q12790242|display=inline}}) |sredina 12. stoletja |Obnovljen |Grad na nekdanjem gradišču sega v 12. stoletjo. Bil je v lasti gospodov [[Auerspergi|Auersperških]]. Zadnji posegi segajo v 18. stoeltje. 1942 je bil grad požgan s strani partizanov, po vojni je bil večkrat miniran. Od leta 1965 ga je obnavljal Mirko Marin. |<ref>{{RKD sklic|7527}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/predpisi/p1335_1.pdf|title=Odlok o razglasitvi gradu Mirna za kulturni spomenik lokalnega pomena|date=24. november 2003|accessdate=2022-12-15|publisher=Občina Trebnje|website=www.situla.gov.si}}</ref> |- |{{Slika d|Q15803223}} |[[Grad Pobrežje]] |[[Pobrežje, Črnomelj]]<br>({{WikidataCoord|Q15803223|display=inline}}) |1547 |Deloma v ruševinah (JV) |Protiturška trdnjava [[Ivan Lenković|Ivana Lenkovića]] iz leta 1547. Kasneje je bil v lasti Purgstallov, Auerspergov, kasneje v zasebni lasti ter rodbine Rauch. Me drugo sv. vojno je bil dvakrat požgan, drugič 22. marca 1945. Kamenje so kasneje uporabili za obnovo vasi. |<ref>{{RKD sklic|9560}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/slike/z003-0126.pdf|title=Spomeniška kartoteka - Grad Pobrežje|date=21. september 1959|accessdate=2022-12-15|website=www.situla.gov.si|last=Komelj|first=Ivan|authorlink=Ivan Komelj}}</ref> |- | |[[Graščina Poganci]] |[[Novo mesto]] ({{Koord|45.779355|15.177425|format=dms}}) |16. stoletje |Popolnoma porušen |Renesančno graščino so leta 1943 požgali partizani, ruševine so bile odstranjene po koncu druge svetovne vojne. Na njegovem mestu danes stoji romsko naselje. |<ref>{{RKD sklic|1-29186}}</ref> |- |{{Slika d|Q18530076}} |[[Grad Ribnica]] |[[Ribnica]] ({{Koord|45.738203|14.7264|format=dms}}) |13. stoletje |Deloma obnovljen |Sprva utrdbeni grad iz 13. stoletja so v 17. stoletju prezidali v bivalni grad, leta 1810 pa je dobil klasicistično podobo. Leta 1944 so ga požgale jugoslovanske sile, po koncu vojne pa so do leta 1961 obnovili le obodno zidovje, osrednje poslopje pa talno označili. |<ref>{{RKD sklic|9233}}</ref> |- |{{Slika d|Q19368643}} |[[Graščina Ruperčvrh]] |[[Stranska vas, Novo mesto]] ({{Koord|45.764954|15.152921|format=dms}}) |1657 |Ruševine |Graščino so leta 1657 sezidali grofje Paradajzarji. Leta 1726 je prešel v last cistercijanskega samostana, leta 1825 pa v last družine Schweiger. Leta 1942 so grad požgali partizani. Ruševine so deloma izrabili za obnovo vasi. |<ref>{{RKD sklic|06860}}</ref> |- |{{Slika d|Q18819082}} |[[Dvorec Slatna]] |[[Šmartno pri Litiji]] ({{Koord|46.045507|14.852671|format=dms}}) |14. stoletje |Odstranjen |Prvotno stolpasti grad Slatenegkkov iz 14. stoletja je bil v 17. stoletju prezidan v dvorec. Zadnji lastniki so bili [[Windischgrätzi|Windischgraetzi]]. Dvorec so avgusta 1944 porušili partizani, ruševine danes odstranjene zaradi gradnje ceste. |<ref>{{RKD sklic|1-20065}}</ref> |- |{{Slika d|Q20521970}} |[[Dvorec Zalog (Breitenau)|Dvorec Zalog]] |[[Zalog, Straža]] ({{Koord|45.796111|15.111944|format=dms}}) |14. stoletje |Odstranjen |Prvotno obrambni stolp iz 14. stoletja so v 16. stoletju razširili v štiritraktni dvorec. Leta 1943 so ga požgali partizani. |<ref>{{RKD sklic|28714}}</ref> |- | |[[Grad Zalog (Warttenberg)|Grad Zalog]] |[[Zalog pri Moravčah]] ({{Koord|46.138237|14.752308|format=dms}}) |1570 |Odstranjen |Poznorenesančni dvorec z baročno notranjo opremo so leta 1943 požgali partizani. Ohranjene so zasaditve lipe, vodnjak ter nekaj kamnitih plošč z grbi. |<ref>{{RKD sklic|1-15285}}</ref> |- |{{Slika d|Q12803455}} |[[Stari grad, Novo mesto]] |[[Zagrad pri Otočcu]]<br>({{WikidataCoord|Q12803455|display=inline}}) |12. stoletje |Obnovljen |Sprva v lasti [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]], kasneje pa v lasti [[Ortenburžani|Ortenburžanov]], [[Celjski grofje|Celjanov]] in [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Prvotnemu stražnemu stolpu so v gostkem, renesančnem in baročnem slogu dozidavali bivanjski trakt. Leta 1942 je bil požgan, kasneje pa je prišel v last tovarne [[Krka (podjetje)|Krka]]. |<ref>{{RKD sklic|924}}</ref> |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji| 02]] [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Seznami gradov|Slovenija, druga svetovna vojna]] 5xuhxzrd5r5mlvi0e2ytyqro5fcus2b 0 529879 6689178 6362204 2026-06-14T13:16:13Z Erardo Galbi 166658 6689178 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Miha Gregorič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 184 cm | currentclub = [[ASD Azzurra Premariacco|Azzurra Premariacco]] | clubnumber = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 =|youthclubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | years1 = 2008–2013 |clubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] |caps1 = 81 |goals1 = 2 | years2 = 2008–2009 |clubs2 = → [[NK Brda|Brda]] (pos.) |caps2 = 25 |goals2 = 1 | years3 = 2013–2015 |clubs3 = [[FC Koper|Koper]] |caps3 = 46 |goals3 =2 | years4 = 2015–2018 |clubs4 = [[ND Gorica|Gorica]] |caps4 = 70 |goals4 =3 | years5 = 2018–2019 |clubs5 = [[S.S. Fidelis Andria 1928|Fidelis Andria]] |caps5 = 23 |goals5 =0 | years6 = 2019–2020 |clubs6 = [[ASD Cjarlins Muzane|Cjarlins Muzane]] |caps6 = |goals6 = | years7 = 2020–2021 |clubs7 = [[Gemonese Calcio|Gemonese]] |caps7 = |goals7 = | years8 = 2021 |clubs8 = [[A.S. Pro Gorizia|Pro Gorizia]] |caps8 = |goals8 = | years9 = 2021–2022 |clubs9 = [[Gemonese Calcio|Gemonese]] |caps9 = |goals9 = | years10= 2022–2023 |clubs10= [[A.S. Pro Gorizia|Pro Gorizia]] |caps10= |goals10= | years11= 2023– |clubs11= [[ASD Azzurra Premariacco|Azzurra Premariacco]] |caps11= |goals11= | nationalyears1 = 2007 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 0 }} '''Miha Gregorič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[22. avgust]] [[1989]], [[Šempeter pri Gorici]]. == Življenje == Gregorič je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2023 je član italijanskega kluba [[ASD Azzurra Premariacco|Azzurra Premariacco]] v [[Premarjag|Premarjagu]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]], [[NK Brda|Brda]] in [[Nogometni klub Koper|Koper]] ter italijanske [[S.S. Fidelis Andria 1928|Fidelis Andria]], [[ASD Cjarlins Muzane|Cjarlins Muzane]], [[Gemonese Calcio|Gemonese]] in [[A.S. Pro Gorizia|Pro Gorizia]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 197 tekem in dosegel sedem golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 18 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Gregorič, Miha}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brd]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Andrie BAT]] [[Kategorija:Nogometaši Cjarlins Muzaneja]] [[Kategorija:Nogometaši Pro Gorizie]] [[Kategorija:Nogometaši Gemonese Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Azzurra Premariacce]] [[Kategorija:Šempetrski športniki]] livdlxbqtgvppodrgx43tmj2crgwx9f 6689180 6689178 2026-06-14T13:16:58Z Erardo Galbi 166658 6689180 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Miha Gregorič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 184 cm | currentclub = [[ASD Azzurra Premariacco|Azzurra Premariacco]] | clubnumber = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 =|youthclubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | years1 = 2008–2013 |clubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] |caps1 = 81 |goals1 = 2 | years2 = 2008–2009 |clubs2 = → [[NK Brda|Brda]] (pos.) |caps2 = 25 |goals2 = 1 | years3 = 2013–2015 |clubs3 = [[FC Koper|Koper]] |caps3 = 46 |goals3 =2 | years4 = 2015–2018 |clubs4 = [[ND Gorica|Gorica]] |caps4 = 70 |goals4 =3 | years5 = 2018–2019 |clubs5 = [[S.S. Fidelis Andria 1928|Fidelis Andria]] |caps5 = 23 |goals5 =0 | years6 = 2019–2020 |clubs6 = [[ASD Cjarlins Muzane|Cjarlins Muzane]] |caps6 = |goals6 = | years7 = 2020–2021 |clubs7 = [[Gemonese Calcio|Gemonese]] |caps7 = |goals7 = | years8 = 2021 |clubs8 = [[A.S. Pro Gorizia|Pro Gorizia]] |caps8 = |goals8 = | years9 = 2021–2022 |clubs9 = [[Gemonese Calcio|Gemonese]] |caps9 = |goals9 = | years10= 2022–2023 |clubs10= [[A.S. Pro Gorizia|Pro Gorizia]] |caps10= |goals10= | years11= 2023– |clubs11= [[ASD Azzurra Premariacco|Azzurra Premariacco]] |caps11= |goals11= | nationalyears1 = 2007 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 0 }} '''Miha Gregorič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[22. avgust]] [[1989]], [[Šempeter pri Gorici]]. == Življenje == Gregorič je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Od leta 2023 je član italijanskega kluba [[ASD Azzurra Premariacco|Azzurra Premariacco]] v [[Premarjag|Premarjagu]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]], [[NK Brda|Brda]] in [[Nogometni klub Koper|Koper]] ter italijanske [[S.S. Fidelis Andria 1928|Fidelis Andria]], [[ASD Cjarlins Muzane|Cjarlins Muzane]], [[Gemonese Calcio|Gemonese]] in [[A.S. Pro Gorizia|Pro Gorizia]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 197 tekem in dosegel sedem golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 18 let. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Gregorič, Miha}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brd]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Andrie BAT]] [[Kategorija:Nogometaši Cjarlins Muzaneja]] [[Kategorija:Nogometaši Pro Gorizie]] [[Kategorija:Nogometaši Gemonese Calcia]] [[Kategorija:Nogometaši ASD Azzurra Premariacca]] [[Kategorija:Šempetrski športniki]] 5vvw2yseodbq2endqwjy9p33toz79kj 0 531116 6689333 6457545 2026-06-14T18:46:14Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Enosis Neon Paralimnija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689333 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Alen Kozar | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 175 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[Enosis Neon Paralimni FC|Enosis Neon Paralimni]] | clubnumber = 47 | youthyears1 = {{0|0000}}–2013 | youthclubs1 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | years1 = 2012–2013 | clubs1 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | caps1 = 3 | goals1 = 0 | years2 = 2013–2016 | clubs2 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps2 = 24 | goals2 = 3 | years3 = 2016–2022 | clubs3 = [[NŠ Mura|Mura]] | caps3 = 152 | goals3 = 21 | years4 = 2023–2025 | clubs4 = [[Balestier Khalsa FC|Balestier Khalsa]] | caps4 = 52 | goals4 = 7 | years5 = 2025 | clubs5 = [[FK Sloga Meridian|Sloga Meridian]] | caps5 = 10 | goals5 = 0 | years6 = 2026– | clubs6 = [[Enosis Neon Paralimni FC|Enosis Neon Paralimni]] | caps6 = | goals6 = }} '''Alen Kozar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[7. april]] [[1995]]. Kozar je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član ciprskega kluba [[Enosis Neon Paralimni FC|Enosis Neon Paralimni]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[ND Mura 05|Muro 05]], [[NK Aluminij|Aluminij]] in [[NŠ Mura|Muro]], malezijski [[Balestier Khalsa FC|Balestier Khalsa]] in bosansko-hercegovsko [[FK Sloga Meridian|Slogo Meridian]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 93 tekem in dosegel tri gole, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 51 tekem in deset golov. Z Muro je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2020/21 in [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] leta 2020. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kozar, Alen}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši Balestier Khalse FC]] [[Kategorija:Nogometaši FK Sloge Meridian]] [[Kategorija:Nogometaši Enosis Neon Paralimnija]] 134qst2otez7dkmz7u0f75orfy3l9as 0 533051 6689289 6401557 2026-06-14T17:25:07Z TadejM 738 leto 6689289 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 674''' ('''[[rimske številke|DCLXXIV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Rojstva == ; Neznan datum * [[Al-Valid I.]], šesti kalif [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] († [[715]]) == Smrti== ; Neznan datum * [[Hasan ibn Tabit]], arabski pesnik (* okoli [[563]]) [[Kategorija:Leto 674|*]] tf1anhsn1jgwtep7rf3awy9wz2i7ohr 0 545329 6689359 6390871 2026-06-14T19:21:05Z A09 188929 pp (po RKD) 6689359 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |name=Plavž |regija=Gorenjska |pokrajina=Gorenjska |obcina=Jesenice }} '''Plavž''' je del [[Jesenice|Jesenic]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. V preteklosti je bilo samostojno naselje. Ime je dobilo po tamkajšnjem [[Plavž|plavžu]]. == Zgodovina == [[Slika:Valvasor - Dvorec Plavž.jpg|thumb|left|Valvasorjev bakrorez graščine Plavž (1679)]] Naselje se je razvilo v poznem 16. stoletju, ko je družina Bucelleni izpod [[Planina pod Golico|Planine pod Golico]] preselila [[Fužina|železarno]].<ref>[http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/strajnar1086.pdf][[Univerza v Ljubljani]]: Zgodovinski razvoj Jesenic</ref> Bucelleni so leta 1584 zgradili nove [[Plavž|plavže]] in graščino. Leta 1615 sta Orfej in Kamila Buccellini dala zgraditi cerkev [[Sveta Barbara|sv. Barbare]], ki jo je leta 1617 posvetil [[Tomaž Hren]].<ref>[http://www.jesenice.si/dokument2.asp?id=1411&tip=pdf Članek o cerkvi v Stari Savi na Jesenicah]{{Slepa povezava|date=julij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Mrtva povezava|date=March 2018|bot=InternetArchiveBot}}</ref><ref>{{RKD sklic|05360}}</ref> V letih 1927–1929 so na njenem mestu zgradili kapelo Marije Pomočnice in v njeno bližino prekopali več žrtev prve svetovne vojne iz okoliških grobov. Leta 1774 so plavže na tem območju opustili in graščino podrli. Območje naselja je bilo nato v kmetijski rabi do 50. let 20. stoletja, ko so zaradi urbanizacije Jesenic in širjenja jeseniške železarne tu, še posebej v 70. letih, postavili visoke stanovanjske bloke. Leta 1906 so v naselju postavili grobišče smrtno ponesrečenih graditeljev [[Železniški predor Karavanke|železniškega predora Karavanke]].<ref>{{RKD sklic|10067}}</ref> V bližini stoji kapelica iz leta 1929, ki je posvečena žrtvam prve svetovne vojne,<ref>{{RKD sklic|10066}}</ref> ter grobišče borcev [[NOB]] iz leta 1946.<ref>{{RKD sklic|10065}}</ref> Vsi trije objekti od leta 1977 stojijo znotraj spominskega parka.<ref>{{RKD sklic|05356}}</ref> Skozi Plavž se vije današnja glavna cesta Na severnem delu Plavža leži [[Splošna bolnišnica Jesenice]],<ref>{{Navedi splet|title=Splošna bolnišnica Jesenice|url=https://www.sb-je.si/|website=www.sb-je.si|accessdate=2023-07-04|language=sl}}</ref> največja osnovna šola v mestu (OŠ [[Tone Čufar|Toneta Čufarja]] Jesenice)<ref>{{Navedi splet|title=OSNOVNA ŠOLA TONETA ČUFARJA JESENICE|url=http://www2.arnes.si/~oskrtc3s/tone/|website=www2.arnes.si|accessdate=2023-07-04}}</ref> in poslovno-industrijsko območje ob železniški progi. == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.geopedia.world/#T12_L362_F3226:7753_x1562267.6052889184_y5851706.600677336_s14_b2345 Plavž na Geopediji] * [http://www.gornjesavskimuzej.si Muzej Jesenice] * [http://www.jesenice.si Občina Jesenice] {{Jesenice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Jesenice]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Nekdanja naselja v Sloveniji]] e5njs5ytuux2ero7uoqj6q67jjdl21u 0 547480 6689389 6265657 2026-06-14T20:35:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689389 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | image = Saturnia pavoniella.jpg | image2 = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Lepidoptera]] (metulji) | familia = [[Saturniidae]] (nočni pavlinčki) | genus = ''[[Saturnia (rod)|Saturnia]]'' | species = '''''S. pavoniella''''' | binomial = ''Saturnia pavoniella'' | binomial_authority = ([[Scopoli]], 1763) | synonyms = }} '''Mali nočni pavlinček''' (znanstveno ime '''''Saturnia pavoniella''''') je nočni metulj iz družine nočnih pavlinčkov (Saturniidae). <ref name="MaliNocniPavlincekParkKolpa">{{navedi splet | url=https://www.kp-kolpa.si/projekti-izobrazevanja-publikacije/publikacije/tematske-vsebine/metulji-v-kp-kolpa-koledar-kp-kolpa-2014/mali-nocni-pavlincek/ | title=Mali nočni pavlinček | last= | first= | work=Krajinski park Kolpa | publisher= | date= | archive-url=https://web.archive.org/web/20230810232142/https://www.kp-kolpa.si/projekti-izobrazevanja-publikacije/publikacije/tematske-vsebine/metulji-v-kp-kolpa-koledar-kp-kolpa-2014/mali-nocni-pavlincek/ | archive-date=2023-08-10 | access-date=2023-08-10 | url-status=dead }}</ref> [[File:Saturnia_povoniella_-_caterpillar_2_(HS).JPG|sličica|levo|Odrasla gosenica na žajblju]] Najdemo ga v alpskih območjih [[Avstrija|Avstrije]], v Italiji (vključno s Sicilijo), Češki, jugovzhodni Europi vključno s Slovenijo in do severne Turčije in Kavkaza. Prisoten je tudi na jugovzhodu Francije. Razpon kril je od 45 do 70 mm pri samcih in 50–95 mm pri samicah. Odrasle živali letajo od februarja do junija (v Sloveniji v glavnem od aprila do junija). Ličinke se krmijo z listi velikega števila listavcev in zeli (npr. črni trn, robide, borovničevje). Gosenica je naprej črna, v kasnejših stadijih (po več levitvah) pa zelena s črno progo na hrbtu in bradavicami, iz katerih rastejo redke ščetine. Prezimi v stadiju bube. Del bub se izleže šele v naslednjih letih. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Saturnia pavoniella|Mali nočni pavlinček}} *[http://tpittaway.tripod.com/silk/s_pvl.htm Saturniidae of Europe] *[http://www.lepiforum.de/lepiwiki.pl?Saturnia_Pavoniella Lepiforum.de] {{taxonbar|from=Q221962}} {{Škrbina-žuželka}} [[Kategorija:Nočni pavlinčki]] [[Kategorija:Metulji Azije]] [[Kategorija:Metulji Evrope]] [[Kategorija:Metulji Slovenije]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1763]] 65jhoma903mnebauxrc82toynahen3o 0 553814 6689387 6281763 2026-06-14T20:28:42Z Mrmw 157382 6689387 wikitext text/x-wiki {{Infobox museum | name = Nemški zgodovinski muzej | native_name = Deutsches Historisches Museum | native_name_lang = de | logo = Logo Deutsches Historisches Museum 01.svg | logo_upright = | logo_alt = | logo_caption = | image = Fassade der Stiftung Deutsches Historisches Museum (ehem. Zeughaus) - Berlin.jpg | image_size = | image_upright = | caption = Fasada [[Zeughaus]], glavne zgradbe muzeja | map_type = | map_relief = | map_size = | map_caption = | map_dot_label = | coordinates = {{Coord|52|31|05|N|13|23|49|E|display=inline,title}} | mapframe-zoom = 14 | former_name = | established = {{start date|1987|10|28|df=y}} | dissolved = | location = [[Berlin]], Nemčija | type = zgodovinski muzej | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | executive_director = | leader_type = | leader = | director = | president = Raphael Gross | ceo = | chairperson = | curator = | architect = | historian = | owner = | employees = | publictransit = | website = {{URL|https://www.dhm.de/en/}} }} [[File:Treppenturm, Deutsches Historisches Museum, Berlin, 150118, ako.jpg|thumb|Prizidek muzeja]] '''Nemški zgodovinski muzej''' ({{lang-de|Deutsches Historisches Museum}}), znan pod [[akronim]]om ''DHM'', je [[muzej]] v [[Berlin]]u v [[Nemčija|Nemčiji]], posvečen nemški zgodovini. Opisuje se kot kraj »razsvetljevanja in razumevanja skupne zgodovine Nemcev in Evropejcev«. Pogosto velja za enega najpomembnejših muzejev v Berlinu in je eden najbolj obiskanih. Muzej je v [[Zeughaus]] (orožarna) iz 17. stoletja na [[Unter den Linden]], tik nasproti [[Spree (reka)|Spree]] in [[Muzejski otok|Muzejskega otoka]]. Muzejsko razstavno dvorano je zasnoval I. M. Pei v poznem 20. stoletju. Nemški zgodovinski muzej je v pravni obliki fundacija, ki jo je registrirala Zvezna republika Nemčija. Njegov najvišji organ je skrbniški odbor (''Kuratorium''), ki ga sestavljajo predstavniki zvezne vlade, nemškega [[Bundestag]]a (parlamenta) in vlad nemških zveznih dežel. == Ustanovitev in zgodovina == Muzej je bil ustanovljen 28. oktobra 1987, ob 750. obletnici ustanovitve Berlina; slovesno so ga odprli v stavbi [[Reichstag]]a v nekdanjem Zahodnem Berlinu. Po uspehu razstave o Prusiji, ki je bila na ogled v Martin-Gropius-Bau leta 1981, je takratni župan (zahodnega) Berlina Richard von Weizsäcker naročil štiri ugledne zgodovinarje – Hartmuta Boockmanna, Eberharda Jäckla, Hagena Schulzeja in Michael Stürmer – pripraviti memorandum, ki je izšel januarja 1982 pod naslovom ''Deutsches Historisches Museum in Berlin''. Projekt je imel veliko podporo zveznega kanclerja [[Helmut Kohl|Helmuta Kohla]], ki je v svojem govoru o stanju naroda pred nemškim Bundestagom 27. februarja 1985 ustanovitev nemškega zgodovinskega muzeja v Berlinu označil za nacionalno prednostno nalogo evropskega pomena.<ref name="Stölzl Beier-de-Haan 1988 p. ">{{navedi knjigo |last=Stölzl |first=Christoph |last2=Beier-de-Haan |first2=Rosmarie |title=Deutsches Historisches Museum : Ideen, Kontroversen, Perspektiven |url=https://archive.org/details/deutscheshistori0000unse |publisher=Propyläen |publication-place=Berlin |date=1988 |isbn=3-549-06682-1 |oclc=19608794 |language=de |page=[https://archive.org/details/deutscheshistori0000unse/page/641 641]}}</ref> Komisija, sestavljena iz 16 vodilnih zgodovinarjev, umetnostnih zgodovinarjev in direktorjev muzejev, je v letih 1985/86 izdelala koncept muzeja in ga dala v javno obravnavo leta 1986. Končna verzija je postala osnova za ustanovitev DHM. Jedro muzejske naloge je bilo predstaviti nemško zgodovino v mednarodnem kontekstu. Večperspektivno dojemanje je bilo namenjeno spodbujanju razumevanja stališča drugih, da bi omogočili visoko raven refleksije zgodovine in kulture v času internacionalizacije vsakdanjega življenja ter globalizacije dela in trgovine. 28. julija 1987 je bila podpisana partnerska pogodba med Zvezno republiko Nemčijo in deželo (Zahodni) Berlin o ustanovitvi začasnega skrbništva nad Nemškim zgodovinskim muzejem kot delniško družbo. Prvotno naj bi bil muzej v bližini stavbe Reichstaga v Spreebogenu, vladnem kompleksu na okljuku reke Spree. Na arhitekturnem natečaju za projekt je leta 1988 zmagal italijanski arhitekt Aldo Rossi. Vendar pa je leta 1989 padec [[Berlinski zid|Berlinskega zidu]] povzročil spremembo načrtov: na dan ponovne združitve, 3. oktobra 1990, je zvezna vlada prenesla zbirko in prostori nekdanjega ''Museum für Deutsche Geschichte'' (Muzej za nemško zgodovino) v DHM; zadnja vlada NDR je ta muzej že septembra 1990 razpustila in njegovo premoženje ter vsebino dala na razpolago DHM. Tako je ''Zeughaus'' iz leta 1695 – najstarejša stavba na Unter den Linden – postal sedež Nemškega zgodovinskega muzeja. Prve razstave so bile v Zeughausu na ogled septembra 1991. DHM je kmalu po ustanovitvi začel širiti svoje zbirke. Nekdanja stalna razstava, ki je bila takrat odprta decembra 1994 z naslovom ''Nemška zgodovina v podobah in pričevanjih'', je predstavila začetni prerez zbirke z več kot 2000 eksponati. Pročelje Zeughausa je bilo med letoma 1994 in 1998 obnovljeno na podlagi zgodovinskih dokumentov. Stavba je bila zaprta od leta 1998 do 2003, medtem ko je arhitekturni biro Winfrieda Brenneja izvajal obsežne obnovitvene ukrepe. Med gradnjo nove sosednje muzejske dvorane Ieoh Ming Peija med letoma 1998 in 2003 je bila nad Schlüterhofom, notranjim dvoriščem z maskami Andreasa Schlüterja, ponovno nameščena steklena streha. Nova stavba I. M. Peija s površino 2700 m² v štirih nadstropjih, ki jo je strukturno načrtoval Leslie E. Robertson Associates, je bila odprta za začasne razstave leta 2003. Stalna razstava ''Nemška zgodovina v podobah in artefaktih'' je bila 2. junija 2006 v Zeughausu odprla zvezna kanclerka [[Angela Merkel]]. 30. decembra 2008 je DHM prevzel pravno obliko fundacije javnega prava zvezne vlade (''Stiftung öffentlichen Rechts des Bundes''). ''Stiftung Flucht, Vertreibung, Versöhnung'' (Fundacijski beg, izgon, sprava), ustanovljen leta 2009 za ustanovitev centra za spominjanje in dokumentiranje bega in izgona, deluje pod okriljem Nemškega zgodovinskega muzeja. == Objekti == === Razstavne dvorane === Zeughaus je zaradi potrebnih prenov in obnove stalne razstave zaprt od 28. junija 2021. Ponovno se bo predvidoma odprl konec leta 2025. Štiri nadstropja razstavne dvorane I. M. Pei so namenjena začasnim razstavam muzeja. === Knjižnica === Specializirana raziskovalna knjižnica za nemško in splošno zgodovino ter muzejsko delo obsega več kot 225.000 zvezkov, od tega 13.000 redkih knjig, 40.000 zvezkov revij in časopisov, 5000 zvezkov militarije in 15.000 muzejskih katalogov. Javna referenčna knjižnica je za Zeughausom v upravni stavbi muzeja, ki je od leta 1899 do 1945 pripadala pruski kreditni zvezi ''Prussische Central-Genossenschaftskasse'' in kasneje državnemu podjetju ''Minol'' v NDR. === Kino === Zeughauskino, kino s 164 sedeži, je sestavni del Nemškega zgodovinskega muzeja in je v Zeughausu. Ima ločen vhod na Kupfergraben strani stavbe. Gre za spomeniško zaščiteno stavbo, saj je zaradi svoje notranje opreme primer arhitekture zgodnjih 60. let prejšnjega stoletja. Njegov glavni cilj je združiti zgodovinska in filmsko-zgodovinska vprašanja v program, ki ga zaznamujejo filmske serije, ki spremljajo razstave, in tematske retrospektive. Od leta 2004 in od leta 2022 Berlinski mednarodni filmski festival uporablja Zeughauskino kot prizorišče za projekcije ''Retrospective and Homage''.<ref name=biff>{{navedi splet |title=Festival Map: Zeughauskino |website=[[Berlinale]] |url=https://www.berlinale.de/en/service/map/map.html?loc=zeughauskino |access-date=22 September 2022 |archive-date=22 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220922110003/https://www.berlinale.de/en/service/map/map.html?loc=zeughauskino |url-status=live }}</ref> == Zbirke == === Oddelki === ;Kultura vsakdanjega življenja I: Tehnični in medicinski izdelki in instrumenti, gospodinjski predmeti, oglaševanje izdelkov: ok. 70.000 predmetov ;Kultura vsakdanjega življenja II: Moda, kostumi, značke, verski predmeti: ok. 45.000 predmetov ;Kultura vsakdanjega življenja III: Igrače, razglednice, politični predmeti, posebni inventar: ok. 40.000 predmetov ;Stari in dragoceni tiski: Tiski iz 15. stoletja – 20. stoletja: ok. 25.000 predmetov ;Dokumenti I: Listine, pole, zbirke letakov in zemljevidov, avtogrami, pečati in albumi do 1914: ok. 50.000 predmetov ;Dokumenti II: Foto albumi, časopisi, letaki, propagandni materiali, zemljevidi in avtogrami od leta 1914: ok. 120.000 predmetov ;Arhiv slik: Posestva fotografov in slikovnih agencij, ok. 500.000 izpisov fotografij ;Filmska zbirka: 850 filmov ;Uporabna umetnost in kiparstvo do leta 1900: Pohištvo, keramika, umetnost stekla in kovine, oblikovanje: ok. 6.000 predmetov ;Tiskanje zbirke: o zgodovini dogodkov od 16. do 20. stoletja, Zbirka portretne grafike od 15. do 20. stoletja: ok. 100.000 natisov ;Art I: Slike do 1900: 857 predmetov ;Art II/ Zbirka fotografij: Slike in kipi iz 20. in 21. stoletja: ok. 3000 predmetov in 20.000 fotografij ;Militarija I: Staro orožje in oklepi, vojaška oprema: ok. 20.000 predmetov ;Militaria II: Uniforme, zastave, medalje in odlikovanja, vojaški tiski: ok. 30.000 predmetov ;Numizmatika: ok. 80.000 predmetov, ok. 15.000 vrednostnih papirjev ;Plakati: Umetniški plakati 1896–1938 iz zbirke Hansa Sachsa, politični plakati 1920–1960 iz zbirke Wolf in plakati NDR: ok. 80.000 predmetov. Leta 2012 so po odločitvi sodišča dediči Hansa Sachsa dobili v posest njegovo zbirko, ki so jo Sachsu leta 1938 razlastili nacisti.<ref name="Connolly 2012">{{navedi splet |last=Connolly |first=Kate |title=Poster collection stolen by Nazis is returned to family after 74 years |website=[[The Guardian]] |date=16 March 2012 |url=http://www.theguardian.com/world/2012/mar/16/poster-collection-nazis-returned-family |access-date=18 February 2023 |archive-date=18 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230218082356/https://www.theguardian.com/world/2012/mar/16/poster-collection-nazis-returned-family |url-status=live }}</ref> == Spletna zbirka podatkov in arhiv slik == Nemški zgodovinski muzej ima med vsemi muzeji v Nemčiji najobsežnejšo podatkovno zbirko predmetov, ki jo je mogoče pregledati na internetu. Zbirke muzeja so evidentirane in vodene v bazi podatkov. Trenutno obsega okoli 500.000 predmetov in zagotavlja digitalne fotografije približno 70 odstotkov teh predmetov. Pravice reprodukcije v komercialne namene upravlja slikovni arhiv DHM, ki zaračunava standardne pristojbine za uporabo. == LeMO == Nemški zgodovinski muzej v sodelovanju s ''Haus der Geschichte der Bundesrepublik Deutschland'' v [[Bonn]]u upravlja obsežno internetno storitev, imenovano ''LeMO'' (''Lebendiges virtuelles Museum Online'' ali 'Živi virtualni muzej na spletu'), z informacijami o nemški zgodovini od leta 1871 do danes. Na spletu je na voljo več kot 30.000 strani HTML, 165.000 slik ter avdio in video posnetkov. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *{{navedi knjigo |last=Ferlenga |first=Alberto |last2=Hannesen |first2=Hans Gerhard |title=Deutsches Historisches Museum Berlin Aldo Rossis Entwurf im Gefüge der Kulturforen |publication-place=Stuttgart |date=1991 |isbn=978-3-421-03004-7 |oclc=231150846 |language=de}} **{{navedi knjigo |last=Werner |first=Heike |last2=Wallner |first2=Mathias |title=Architektur und Geschichte in Deutschland |publication-place=München |date=2006 |isbn=3-9809471-1-4 |oclc=636924042 |language=de}} *Jürgen Kocka: ''Ein chronologischer Bandwurm. Die Dauerausstellung des Deutschen Historischen Museums.'' In: ''Geschichte und Gesellschaft'' 32/2006, pp.&nbsp;398–411. *{{navedi knjigo |last=Kretzschmar |first=Ulrike |last2=Ottomeyer |first2=Hans |last3=Brenne |first3=Winfried |last4=Schwarz |first4=Ulrich |title=Das Berliner Zeughaus |publisher=Prestel |publication-place=München |date=2006 |isbn=978-3-7913-3356-4 |oclc=80175267 |language=de}} *{{navedi knjigo |last=Müller |first=Heinrich |last2=Kölling |first2=Hartmut |title=Europäische Hieb- und Stichwaffen aus der Sammlung des Museums für Deutsche Geschichte |publication-place=Berlin |date=1990 |isbn=978-3-327-00041-0 |oclc=74935326 |language=de}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Deutsches Historisches Museum}} *{{Official website|https://www.dhm.de/en/}} {{in lang|de|en}} *[http://www.dhm.de/lemo/ LeMO (Lebendiges Museum Online)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Berlinu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1987]] [[Kategorija:Muzeji v Nemčiji]] 847qlew5mlp8a9j5j49w4k45sx497rp 0 562227 6689468 6625757 2026-06-15T06:20:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689468 wikitext text/x-wiki {{Infobox Album <!-- See Wikipedia:WikiProject_Albums --> |Name = Muškarčina |Type = Singel |Longtype = |Artist = [[Svetlana Ražnatović|Svetlana Ražnatović Ceca]], Voyage |Cover = CecaVoyageMuškarčina.jpg |Released = 14. junij 2024 |Recorded = April 2024 |Genre = Pop, Rap |Length = 3:10 |Label = IDJTunes, IDJDigital Limited |Producer = Aleksandar Pejčić |Reviews = |Last album = ''[[Više od sreće (singel)|Više od sreće]]''<br /> (2024) |This album = '''''Muškarčina'''''<br /> (2024) |Next album = ''[[Ceca Zlata kompilacija (kompilacija)|Ceca Zlata kompilacija]]''<br /> (2025) }} '''Muškarčina''' je skupna pesem [[Srbija|srbske]] folk-pop pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece in [[rap]] glasbenika Mihajla Veruovića - Voyaga, ki je bila objavljena 14. junija 2024 pri založbah ''IDJTunes'' in ''IDJDigital Limited''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1373972/ceca-voyage-vojaz-duet |title=Novosti.rs |accessdate=2. junij 2024}}</ref> [[Singel]] je objavljen v digitalni različici na vseh bolj znanih glasbenih aplikacijah. <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=O8K0YWYwBFY |title=Youtube.com |accessdate=16. junij 2024}}</ref> ==Nastanek dueta== Srbski portal ''Svetski radio'' je 5. aprila leta 2024 objavil novico, da je Ceca (dan prej) posnela duet z mladim rap glasbenikom Voyageom. Ceca je 7. aprila novico zanikala in jo označila za povsem izmišljeno, a je dnevni list ''Kurir'' vztrajal in zatrdil, da je celotna zgodba resnična in da je duet že posnet. <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-i-vojaz-snimaju-duet-2024-04-09 |title=Sd.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4377376/ceca-i-vojaz-snimili-duet |title=Kurir.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> Glasbenik Voyage je 30. maja razkril, da bo 14. junija objavil novi album, na katerem se bo znašel tudi duet s Ceco. 1. junija je bil razkrit naziv njune skupne pesmi - Muškarčina. V začetku junija je bil posnet tudi videospot. <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1373972/ceca-voyage-vojaz-duet |title=Novosti.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> == Promocija singla == Spletna promocija singla se je začela 14. junija 2024. z objavo videospota na [[YouTube]] kanalu. Pesem je v dveh dneh štela 1,3 milijona ogledov (16. junij 2024).<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1C6M4kCroPw |title=Youtube.com |accessdate=16. junij 2024}}</ref> Televizijska promocija pesmi se je začela 31. decembra 2024, ko sta glasbenika v novoletnem programu Pink TV predstavila pesem. <ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/609936/ceca-voyage-pink-novogodisnji-program |title=Republika.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> Koncertna promocija singla se je začela 28. junija 2024, z Vojaževim koncertom v Beogradu. <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/606381/vojaz-za-pinkrs-progovorio-o-napustanju-generacije-zed-ali-i-o-duetu-i-saradnji-sa-cecom-video |title=Pink.rs |accessdate=8. julij 2024}}</ref> Ceca na svojih koncertih pesmi ne izvaja. Glasbenika sta pesem prvič zapela v živo na koncertu v Igalu, 31. decembra 2024. <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/656353/ceca-i-vojaz-napravili-spektakl-za-pamcenje-u-herceg-novom-za-docek-o-jednom-momentu-bruje-svi-foto-video |title=Pink.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> == Izdaja singla == {{Track listing | headline = Digitalna različica | extra_column = Aranžerji | title1 = Muškarčina | note1 = Ceca Ražnatović, Voyage |lyrics1 = Voyage, Neo, Mersed Hadžić |music1 = Voyage, Neo |extra1 = Delmo |length1 = 3:10 }} == Uspeh na lestvicah == Pesem je bila s strani ''Združenja glasbenih nakladnikov Srbije'' razglašena za uspešnico junija 2024, mesec kasneje pa tudi za uspešnico julija. <ref>{{navedi splet |url=https://www.uds.rs/top-10/top-lista-najslusanijih-pesama-za-prethodni-mesec/ |title=Uds.rs |accessdate=4. avgust 2024 |archive-date=2024-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240720131901/https://www.uds.rs/top-10/top-lista-najslusanijih-pesama-za-prethodni-mesec/ |url-status=dead }}</ref> ===YouTube=== Ceca in Voyage sta se s pesmijo zavihtela na lestvice najbolj gledanih videoposnetkov na ''Youtube'', in sicer v vseh državah nekdanje Jugoslavije in tudi Avstrije, Švice in Nemčije. <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/C8RaXf7CAcb/?img_index=1 |title=Instagram.com |accessdate=16. junij 2024}}</ref> {| class="sortable wikitable" style="text-align:center;" ! Država ! Najvišja uvrstitev |- | [[Bosna in Hercegovina]] |rowspan="1"| 1 |- | [[Črna Gora]] |rowspan="1"| 1 |- | [[Srbija]] |rowspan="1"| 1 |- | [[Severna Makedonija]] |rowspan="1"| 1 |- | [[Avstrija]] |rowspan="1"| 1 |- | [[Slovenija]] |rowspan="1"| 1 |- | [[Hrvaška]] |rowspan="1"| 1 |- | [[Švica]] |rowspan="1"| 27 |- | [[Nemčija]] |rowspan="1"| 12 |- | [[Švedska]] |rowspan="1"| 23 |- |} ===Serbian music charts=== Ceca in Voyage sta s pesmijo zasedla prvo mesto na uradni ''Serbian music charts'' lestvici. <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/C8oYFB7toZc/ |title=Instagram.com |accessdate=25. junij 2024}}</ref> {| class="sortable wikitable" style="text-align:center;" ! Datum ! Najvišja uvrstitev |- |17. junij 2024 |rowspan="1"| 1 |- |} ===Croatian Billboard=== {| class="sortable wikitable" style="text-align:center;" ! Datum ! Najvišja uvrstitev |- |17. junij 2024 |rowspan="1"| 6 <ref>{{navedi splet|url=https://www.billboard.com/charts/croatia-songs-hotw/ |title=Billboard.com |accessdate=25. junij 2024}}</ref> |- |} ===Balkan radio=== {| class="sortable wikitable" style="text-align:center;" ! Datum ! Najvišja uvrstitev |- |5. julij 2024 |rowspan="1"| 1 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/C8_7_0jobJc/ |title=Instagram.com |accessdate=8. julij 2024}}</ref> |- |} ===IDJVideos lestvica=== {| class="sortable wikitable" style="text-align:center;" ! Datum ! Najvišja uvrstitev |- |2. julij 2024 |rowspan="1"| 1 (Najbolj gledan videospot) <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/C84mJj9ovx5/ |title=Instagram.com |accessdate=8. julij 2024}}</ref> |- |} ===Radijski Top 40 Music Charts=== {| class="sortable wikitable" style="text-align:center;" ! Datum ! Najvišja uvrstitev |- |11. julij 2024 |rowspan="1"| 1 <ref>{{navedi splet |url=https://popnable.com/serbia/charts/top-40/week-497 |title=Popnable.com |accessdate=8. julij 2024 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |} ===Balkan Top 100=== {| class="sortable wikitable" style="text-align:center;" ! Datum ! Najvišja uvrstitev |- |1. julij 2024 |rowspan="1"| 7 <ref>{{navedi splet|url=https://balkantop100.com/chart/official-chart/ |title=BalkanTop100.com |accessdate=9. julij 2024}}</ref> |- |} ===RVM Top 51=== {| class="sortable wikitable" style="text-align:center;" ! Datum ! Najvišja uvrstitev |- |Julij 2024 |rowspan="1"| 13 <ref>{{navedi splet|url=https://rvm.pm/this-week-new-music-videos-louder-n414/ |title=Rvm.pm |accessdate=20. julij 2024}}</ref> |- |} ===Top 18 (Dalmacijadanas) === {| class="sortable wikitable" style="text-align:center;" ! Datum ! Najvišja uvrstitev |- |29. junij 2024 |rowspan="1"| 3 <ref>{{navedi splet|url=https://www.dalmacijadanas.hr/sto-najvise-slusaju-mladi-hrvati-i-ovaj-tjedan-dominacija-regionalnih-izvodaca-ali-pojavila-se-nada/ |title=Dalmacijadanas.hr |accessdate=5. avgust 2024}}</ref> |- |} ===Hrvaške radijske postaje=== Pesem ''Muškarčina'' je bila prva Cecina pesem, ki so jo v svojem programu predvajale številne radijske postaje na Hrvaškem. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/u-hrvatskoj-se-nakon-30-godina-ponovo-pusta-ceca-raznatovic-veliki-hit-folk-dive-grmi/rfb4zkz |title=Blic.rs |accessdate=4. avgust 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3940444-hrvati-posle-30-godina-opet-pustaju-cecu-raznatovic-grmi-njen-hit-na-radio-stanici-u-komsiluku |title=Telegraf.rs |accessdate=4. avgust 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1395432/svetlana-ceca-raznatovic-vip |title=Novosti.rs |accessdate=4. avgust 2024}}</ref> Pesem je na radiju ''The Room FM'' iz [[Virovitica|Virovitice]] postala ena najbolj predvajanih uspešnic poletja. ====Radio The ROOM FM==== {| class="sortable wikitable" style="text-align:center;" ! Datum ! Najvišja uvrstitev |- |30. junij 2024 |rowspan="1"| 2 <ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1088923372680609&set=pb.100046888701072.-2207520000&type=3 |title=Facebook.com |accessdate=1. avgust 2024}}</ref> |- |} == Ostale informacije == * [[Režiser]] in montažer: Nemanja Novaković * [[Direktor fotografije]]: Aleksandar Karaulić * [[Producent]]: Aleksandar Pejčić * [[Produkcija]]: NN media == Sklici in opombe == {{sklici|3}} [[Kategorija:Singli leta 2024]] [[Kategorija:Singli Cece]] {{Svetlana Ražnatović}} kub0msjd1h7q85p0cyo71lpi9cbytug 0 563500 6689189 6506464 2026-06-14T14:14:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689189 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Finska Laponska | official_name = Laponska<br />{{native name|fi|Lapin maakunta}}<br />{{native name|se|Lappi eanangoddi}}<br />{{native name|smn|Laapi eennâmkodde}}<br />{{native name|sms|Lappi mäddkåʹdd}}<br />{{native name|sv|Landskapet Lappland}} | settlement_type = Regija | native_name = {{native name|fi|Lappi}}<br />{{native name|se|Lappi}}<br />{{native name|smn|Lappi}}<br />{{native name|sms|Lappi}}<br />{{native name|sv|Lappland}} | native_name_lang = fi | other_name = | image_skyline = | image_alt = | image_caption = | image_flag = | image_shield = Lapin maakunnan vaakuna.svg | shield_size = 75px | image_map = Lappi sijainti Suomi.svg | mapsize = 130px | coordinates = {{coord|67|N|026|E|type:adm1st_region:FI|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Finska]] | seat_type = glavno mesto | seat = [[Rovaniemi]] | leader_party = | leader_title = | leader_name = | area_footnotes = | area_total_km2 = 100.366 | area_land_km2 = 92.667 | area_water_km2 = 7699 | population_footnotes = | population_total = 177.161 | population_as_of = 31. januar 2019 | population_density_km2 = auto | demographics_type1 = GDP | demographics1_footnotes = <ref name=":0">[http://stats.oecd.org/ Regions and Cities > Regional Statistics > Regional Economy > Regional GDP per Capita], OECD.Stats. Accessed on 16 November 2018.</ref> | demographics1_title1 = Skupaj | demographics1_info1 = €6.348 billion (2015) | demographics1_title2 = Per capita | demographics1_info2 = €35,014 (2015) | timezone1 = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset1 = +2 | timezone1_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset1_DST = +3 | iso_code = FI-10 | blank_name_sec1 = [[NUTS of Finland|NUTS]] | blank_info_sec1 = | website = [http://www.lapinliitto.fi/ lapinliitto.fi] | footnotes = | module = }} '''Laponska''' ({{lang-fi|Lappi}}; {{lang-se|Lappi}}; {{langx|smn|Lappi}}; {{lang-sv|Lappland}}; {{lang-la|Lapponia|links=no}}; Skolt Sami: Ла̄ппӣ мäддкåҍддь, Lappi mäddkå'dd) je največja in najsevernejša [[Regije Finske|regija Finske]]. 21 občin v regiji sodeluje v regionalnem svetu. Laponska na jugu meji na regijo Severna Ostrobotnija. Meji tudi na [[Botniški zaliv]], okrožje Norrbotten na [[Švedska|Švedskem]], okrožje Finnmark in okrožje Troms na [[Norveška|Norveškem]] ter Murmansko regijo in [[Republika Karelija|Republiko Karelijo]] v [[Rusija|Rusiji]]. Topografija se spreminja od prostranih barij in gozdov na jugu do planin na severu. [[Severni tečajnik|Arktični krog]] prečka Laponsko, zato je na Laponskem mogoče opazovati polarne pojave, kot sta [[polnočno sonce]] in [[polarna noč]].<ref>{{navedi splet|title=Land of the Midnight Sun|url=https://www.visitfinland.com/article/land-of-the-midnight-sun/|access-date=2020-06-12|website=VisitFinland.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2017-12-02|title=Polar Night - The most magical time of the year {{!}} Only in Lapland|url=https://www.lapland.fi/visit/only-in-lapland/polar-night-colors-magical-time/|access-date=2020-06-12|website=House of Lapland|language=en-US|archive-date=2023-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20231210101236/https://www.lapland.fi/visit/only-in-lapland/polar-night-colors-magical-time/|url-status=dead}}</ref> Hladno in zimsko podnebje Laponske, skupaj z relativno številčnostjo [[iglavci|iglavcev]], kot so borovci in smreke, pomeni, da so ga v nekaterih državah, predvsem v Združenem kraljestvu, povezali z božičem, počitnice na Laponskem pa so običajne proti koncu leta. Vendar pa je regija Laponska razvila svojo infrastrukturo za celoletni turizem. Turizem je na primer v brezsnežnem obdobju 2019 zrasel bolj kot v zimski sezoni.<ref>{{navedi splet|date=2020-02-17|title=Infographic: 10 facts about tourism in Lapland 2019|url=https://www.lapland.fi/business/facts-figures/infographic-10-facts-about-tourism-in-lapland-2019/|access-date=2022-04-04|website=House of Lapland|language=en-US|archive-date=2021-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210122092134/https://www.lapland.fi/business/facts-figures/infographic-10-facts-about-tourism-in-lapland-2019/|url-status=dead}}</ref> V zadnjih letih je Laponska postala tudi glavna turistična destinacija za zvezdnike svetovnega formata in kraljeve družine.<ref>{{navedi splet|url=https://arcticguesthouseandigloos.com/blog/15-international-celebrities-that-have-visited-finnish-lapland/|title=Kourtney Kardashian, Lionel Messi, Ed Sheeran… 15 international celebrities that have visited Finnish Lapland|publisher=Arctic Guesthouse & Igloos|date=15 September 2021|access-date=29 March 2024}}</ref> [[Rovaniemi]] je glavno regionalno središče Laponske, letališče Rovaniemi pa je drugo najbolj prometno letališče na Finskem. Poleg turizma so drugi pomembni sektorji trgovina, proizvodnja in gradbeništvo. Tako kot Rovaniemi je tudi jezero [[Inari (jezero)|Inari]] ena najpomembnejših turističnih destinacij na Laponskem za tuji turizem. Laponska je povezana z legendarnim domom [[Božiček|Božička]] (dedka Mraza ali [[Nikolaj iz Mire|svetega Nikolaja]]) od leta 1927, ko je finski radijski voditelj Markus Rautio povedal, da Božiček živi na Korvatunturi, hribu (gori) v regiji. Kasneje se je Rovaniemi uveljavil kot Božičkovo 'uradno domače mesto' in razvil atrakcijo Santa Claus Village, da bi spodbudil turizem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.smithsonianmag.com/travel/where-santa-claus-live-hometown-north-pole-180953723/|title=Where Does Santa Live? The North Pole Isn't Always the Answer|first=Natasha|last=Geiling|website=smithsonianmag.com|access-date=28 March 2018}}</ref> == Geografija == [[File:Luosto ilmasta.jpg|thumb|left|Inselberg Luosto iz zraka]] Območje regije Laponska je 100.367 km², ki je sestavljeno iz 92.667 km² suhe zemlje, 6316 km² sladke vode in 1383 km² morske vode.<ref>{{navedi splet|url=http://www.maanmittauslaitos.fi/sites/default/files/alat16_su_nimet_korj_0.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20161123132801/http://www.maanmittauslaitos.fi/sites/default/files/alat16_su_nimet_korj_0.pdf|url-status=dead|archive-date=23 November 2016|title=Suomen pinta-ala kunnittain 1.1.2016|publisher=National Land Survey of Finland|access-date=21 November 2016}}</ref> Na jugu meji na regijo Severna Ostrobotnija, na zahodu na Švedsko, na severu in zahodu na Norveško ter na vzhodu na Rusijo. Njene meje potekajo po treh rekah: Tana, Muonio in Torne. Največje jezero je jezero Inari, 1102 km².<ref>{{navedi splet |url=https://global.britannica.com/place/Lake-Inari |title=Lake Inari |website=Encyclopædia Britannica |access-date=21 November 2016 }}</ref> Najvišja točka regije je [[Halti]], ki doseže 1324 m na finski strani meje in je najvišja točka na Finskem.<ref>{{navedi splet |url=https://global.britannica.com/place/Mount-Halti |title=Mount Halti |website=Encyclopædia Britannica |access-date=21 November 2016 }}</ref> Območji [[Enontekiö]] in Utsjoki v severni Laponski sta znani kot Fell-Lapland. Večji in preostali del Laponske je znan kot ''Gozdna Laponska''. Jezero Inari, številna močvirja v regiji in gore Salla-Saariselkä so del Gozdne Laponske. Fell-Lapland leži v [[fjel]]u [[Skandinavsko gorovje|Skandinavskega gorovja]]. Ni sestavljen iz neplodnih tal, kot so polja balvanov, temveč ima vegetacijo [[breza|brezovih]] gozdov, goščav [[vrba (drevo)|vrbe]] ali [[resava|resave]].<ref name=UppslagsFi>{{navedi splet |url=http://www.uppslagsverket.fi/sv/sok/view-103684-Lappland |title=Lappland |last=Lindberg |first=Johan |date=February 2, 2011 |website=Uppslagsverket Finland |access-date=November 30, 2017 |language=sv}}</ref> Običajni tipi tal na Gozdni Laponski so [[til]] in [[pesek]], na vrhu pa rastejo iglasti gozdovi. Ti gozdovi se malo razlikujejo po Laponskem. V primerjavi z južno Finsko gozdne drevesne vrste rastejo počasneje. Podrast je tipično sestavljena iz borovnic, lišajev, brusnic in vrese. Pokrajina velikega dela Laponske je planota osamelcev.<ref>{{cite journal |last1=Ebert |first1=K. |last2=Hall |first2=A. |last3=Hättestrand |first3=C. |last4= Alm |first4=G. |date=2009 |title=Multi-phase development of a glaciated inselberg landscape |journal=Geomorphology |volume=115 |issue=1 |pages=56–66 |doi= 10.1016/j.geomorph.2009.09.030}}</ref> Predlagano je bilo, da so planote inselbergov nastale v pozni [[kreda|kredi]] ali [[paleogen]]u s pediplanacijo ali razjedanjem.<ref>{{cite journal |last1=Kaitanen |first1=Veijo |date=1985 |title=Problems concerning the origin of inselbergs in Finnish Lapland |journal=Fennia |volume=163 |issue=2 |pages=359–364 }}</ref> V primerjavi z južno Finsko Laponska izstopa po svoji debeli površini. Hribi in gore so običajno sestavljeni iz odpornih kamnin, kot so [[granit]], [[gnajs]], [[kvarcit]] in [[amfibolit]]. Ledena plošča, ki je občasno pokrivala Finsko v [[kvartar]]ju, je zrasla iz Skandinavskega gorovja. V osrednjih delih fenoskandijske ledene plošče so bili v času največjega obsega hladni pogoji. To pomeni, da so na območjih, kot sta severovzhodna Švedska in severna Finska, že obstoječe reliefne oblike in usedline ušle eroziji ledenika in so trenutno še posebej dobro ohranjene. Gibanje ledu od severozahoda proti jugovzhodu je zapustilo polje poravnanih [[drumlin]]ov v osrednji Laponski. Rebraste [[morena|morene]], najdene na istem območju, odražajo poznejšo spremembo gibanja ledu od zahoda proti vzhodu. Med zadnjo deglaciacijo se je led na Laponskem umaknil s severovzhoda, vzhoda in jugovzhoda, tako da je bil spodnji tok Tornia zadnji del Finske, ki je bil deglaciiran pred 10.100 leti. Današnje periglacialne razmere na Laponskem se odražajo v obstoju številnih ''pals'', oblik [[permafrost]]a, razvitih na [[šota|šoti]]. Osnova Laponske pripada Karelijski domeni, ki zavzema večji del regije, Kolski domeni na severovzhodu okoli jezera Inari in skandinavskim kaledonidom na konici severozahodnega rokava Laponske. Z redkimi izjemami so kamnine arhejske in proterozojske starosti. Graniti, gnajs, metasedimenti in metavulkaniki so pogoste kamnine, medtem ko se pasovi zelenega kamna ponavljajo.ref name=Vaasjokietal2005>{{navedi knjigo |editor-last=Lehtinen |editor-first=Martti| editor-last2=Nurmi | editor-first2=Pekka A.|author-last=Vaasjoki|author-first=M. |author-last2=Korsman|author-first2=K. |author-last3=Koistinen|author-first3=T. |date=2005|chapter=Overview |title=Precambrian Geology of Finland |url=https://archive.org/details/precambriangeolo00leht|url-access=limited |publisher=Elsevier Science |pages=[https://archive.org/details/precambriangeolo00leht/page/n15 1]–17 |isbn=9780080457598 }}</ref> Bolj redke združbe kamnin vključujejo mafične in ultramafične plastne intruzije in enega najstarejših [[ofiolit]]ov na svetu. V regiji so dragocena nahajališča zlata, kroma, železa in fosfata. == Podnebje == [[File:Gentle but wide green aurora display over Levi, Kittilä, Lapland, Finland, 2023 September - 2.jpg|thumb|[[Aurora borealis]] nad Kittilä, Laponska]] Prve snežinke padejo na tla konec avgusta ali v začetku septembra nad višjimi vrhovi. Prvi sneg v povprečju zapade konec septembra ali oktobra. Stalna snežna odeja nastopi med sredino oktobra in koncem novembra, bistveno prej kot na južnem Finskem. Zima je dolga, približno sedem mesecev. Snežna odeja je običajno najdebelejša v začetku aprila. Kmalu zatem se začne snežna odeja hitro topiti. Najdebelejša snežna odeja doslej je bila izmerjena v Kilpisjärviju 19. aprila 1997 in je znašala 190 cm.<ref>{{navedi splet |url=http://ilmatieteenlaitos.fi/saaennatyksia#1 |title= Sääennätyksiä |language=fi|publisher=Finnish Meteorological Institute |access-date=21 November 2016}}</ref> Povprečna letna temperatura se giblje od nekaj stopinj pod ničlo na severozahodu do nekaj stopinj nad ničlo na jugozahodu (območje Kemi-Tornio). Laponska kaže trend povečevanja padavin proti jugu, pri čemer so najbolj suhi deli na obeh rokavih.<ref>{{navedi splet |url=https://ilmasto-opas.fi/en/ilmastonmuutos/suomen-muuttuva-ilmasto/-/artikkeli/1c8d317b-5e65-4146-acda-f7171a0304e1/nykyinen-ilmasto-30-vuoden-keskiarvot.html |title=Present climate – 30 year mean values |publisher=Finnish Meteorological Institute |access-date=21 November 2016 |archive-date=2021-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210308195254/https://ilmasto-opas.fi/en/ilmastonmuutos/suomen-muuttuva-ilmasto/-/artikkeli/1c8d317b-5e65-4146-acda-f7171a0304e1/nykyinen-ilmasto-30-vuoden-keskiarvot.html |url-status=dead }}</ref> V poletnih mesecih je povprečna temperatura stalno nad 10°C. Vročinski valovi z dnevnimi temperaturami nad 25 °C se na severnem Finskem pojavijo v povprečju 5-10 dni na poletje.<ref>{{navedi splet|title=Seasons in Finland - Finnish Meteorological Institute|url=https://en.ilmatieteenlaitos.fi/seasons-in-finland|access-date=2020-06-11|website=en.ilmatieteenlaitos.fi}}</ref> == Zgodovina == [[File:Wehrmacht soldiers with a local sami reindeer herder, Lappland, Sodankylä, Finland 1942. (31872677877).jpg|thumb|Vojaki Wehrmachta z lokalnim samskim pastirjem severnih jelenov na Laponskem, Sodankylä, Finska 1942.]] Območje Laponske je bilo od leta 1634 do 1809 razdeljeno med dve okrožji Švedskega kraljestva. Severna in zahodna območja so bila del okrožja Västerbotten, medtem ko so bila južna območja (tako imenovana Peräpohjola) del okrožja Ostrobotnija (po letu 1755 okrožja Oulu). Severna in zahodna območja so bila leta 1809 prenesena v okrožje Oulu, ki je postalo regija Oulu. Po rojalistični ustavi Finske v prvi polovici leta 1918 naj bi Laponska postala Velika kneževina in del dediščine predlaganega finskega kralja. Regija Laponska je bila leta 1938 ločena od regije Oulu. Med začasnim mirom in začetkom [[nadaljevalna vojna|nadaljevalne vojne]] je finska vlada [[Operacija Srebrna lisica|dovolila]] nacistični [[Wehrmacht|nemški vojski]], da se namesti na Laponskem kot del [[Operacija Barbarossa|operacije Barbarossa]]. Potem ko je Finska leta 1944 sklenila ločen mir s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], je Sovjetska zveza zahtevala, da Finska izžene nemško vojsko s svojih tal. Rezultat je bila [[laponska vojna]], med katero je bilo evakuirano skoraj celotno civilno prebivalstvo Laponske. Nemci so na Laponskem uporabili taktiko [[Požgana zemlja|požgane zemlje]], preden so se umaknili na Norveško. Od 40 do 47 odstotkov stanovanj na Laponskem in 417 kilometrov železnic je bilo uničenih, 9500 kilometrov cest je bilo miniranih, uničenih ali neuporabnih, 675 mostov in 3700 kilometrov telefonskih linij je bilo uničenih. 90 % [[Rovaniemi]]ja, glavnega mesta Finske Laponske, je bilo požganih do tal, le nekaj predvojnih stavb je preživelo uničenje. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] sta občina Petsamo in del občine Salla pripadla Sovjetski zvezi. Desetletja po vojni je trajala obnova, industrializacija in hitra gospodarska rast. Po vojnih uničenjih so bile postavljene velike hidroelektrarne in rudniki ter obnovljena mesta, ceste in mostovi. V poznem 20. stoletju je gospodarstvo Laponske začelo nazadovati, rudniki in tovarne so postali nerentabilni, prebivalstvo pa je začelo hitro upadati v večini regije. Finske regije so bile ukinjene 1. januarja 2010, vendar je bila Laponska reorganizirana kot ena od novih regij.<ref>{{navedi splet |url=http://www.hs.fi/english/article/New+regional+administration+model+abolishes+provinces+in+2010/1135251815296 |title=New regional administration model abolishes provinces in 2010 |publisher=Sanoma Corporation |date=31 December 2009 |work=Helsingin Sanomat International Edition |access-date=1 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111213083138/http://www.hs.fi/english/article/New+regional+administration+model+abolishes+provinces+in+2010/1135251815296 |archive-date=13 December 2011 }}</ref> == Prebivalstvo == Na Laponskem živi približno 3,4 % celotnega prebivalstva Finske in je daleč najmanj gosto poseljeno območje v državi. Največja mesta na Laponskem so [[Rovaniemi]] (regionalna prestolnica), [[Tornio]] in [[Kemi]]. Leta 2011 je imela Laponska 183.320 prebivalcev, od katerih jih je 177.950 govorilo finsko, 1526 jih je govorilo samijsko, 387 jih je govorilo švedsko in 3467 jih je govorilo nekatere druge jezike kot svoj materni jezik.<ref>{{navedi splet|url=http://pxweb2.stat.fi/Dialog/varval.asp?ma=030_vaerak_tau_102_fi&ti=Kieli+i%E4n+ja+sukupuolen+mukaan+maakunnittain+1990+%2D+2009&path=../Database/StatFin/vrm/vaerak/&lang=3&multilang=fi|title=Statistics Finland – Statistical databases}}{{dead link|date=September 2023}}</ref> Od samijskih jezikov se v regiji govorijo severni sami, inari sami in skoltski sami. Pelkosenniemi je po številu prebivalcev najmanjša občina na celinski Finski, medtem ko je Savukoski glede na gostoto prebivalstva redko poseljena. Ocena za leto 2020 je bila 177.012 prebivalcev. Prebivalstvo Laponske od leta 1990 upada. Večina prebivalcev Laponske pripada Evangeličansko-luteranski cerkvi, ki ima v regiji 22 župnij, ki pripadajo škofiji Oulu. Pravoslavna cerkev vključuje predvsem Koltsa Sámi. Spreobrnitev Koltov v pravoslavno vero se je začela v 16. stoletju in od leta 1533 je v Petsamu obstajal pravoslavni samostan. === Domovina Samijev === Najsevernejše občine Laponske, kjer so Samiji najštevilčnejši, tvorijo domovino Sámi. Sámi organizacija obstaja vzporedno s provincialno. == Gospodarsko == Tradicionalno se na Laponskem ukvarjajo z rejo severnih jelenov, lovom in ribolovom. Na Laponskem je tudi veliko turističnih podjetij in smučarskih centrov, ki delujejo vse leto, predvsem pa v zimski sezoni. Kar zadeva zgodovinsko Laponsko nad arktičnim krogom, je situacija podobna prej omenjenem. Tudi tam sta gozdarstvo in dandanes predvsem rudarstvo pomembno sredstvo za preživetje. Industrija je očitno številka ena v sedanji regiji Laponska, tako v smislu prometa kot zaposlovanja. Meri-Lappi, ki je regija okrožja Kemi-Tornio, je najbolj industrializirana regija Laponske. Tri četrtine delovnih mest je v storitvenem sektorju. Pomemben je turizem s pripadajočimi prevoznimi sredstvi. Na Laponskem se smučanje izvaja od leta 1930. Kemijev rudnik kroma, rudnika zlata Kittilä in Pahtavaara ter rudnik več kovin Kevitsa proizvajajo kovine. Industrijske minerale kopljejo v regiji Tornio iz kamnolomov Kalkkimaa, Rantamaa in Ristimaa. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikivoyage|Finnish Lapland}} *[https://www.lapinliitto.fi/en/ Lapland Regional Council] – uradna stran *[https://www.lapland.fi/ House of Lapland] *[http://sites.google.com/site/laplandclub/ Lapland Club] *[https://web.archive.org/web/20071212032154/http://www.experiencelapland.tv/ Kemi-Tornio University of Applied Sciences – video portal] – Videos about Lapland experiences and lifestyle. *[http://www.levi-lapland.com/ Levi-Lapland] – Information on Lapland, the ski resorts and the Lapland Super Pass. *[https://laplandfinland.net/where-is-lapland/ Where is Lapland?] *[http://www.msfilmfestival.fi/index.php/en/ Midnight Sun Film Festival] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Finske]] qe7bdo1e8z70qict9t7mn3zc5izak4d 0 566684 6689393 6460832 2026-06-14T20:57:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689393 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}} '''Manica Maver''', [[Slovenci|slovenska]] [[učitelj]]ica, [[Radijska igra|radijska igralka]], [[dramatičarka]], [[Kulturni delavec|kulturna delavka]] in [[režiser]]ka, * [[7. april]] [[1971]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Rodila se je v Trstu očetu [[Marij Maver|Mariju]] in materi [[Matejka Peterlin Maver|Matejki]] (rojeni Peterlin). Slovensko osnovno šolo in nižjo srednjo šolo je opravila na [[Opčine|Opčinah]] nad Trstom, leta 1990 je maturirala na slovenskem Klasičnem liceju France Prešeren v Trstu. Vpisala se je na Leposlovno in filozofsko fakulteto na [[Univerza v Trstu|Univerzi v Trstu]], kjer je diplomirala leta 1996.<ref>{{Navedi revijo|last=Maver|first=Manica|date=1995|title=Življenje in delo Janka Lavrina (1887-1986)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/7916#full|location=[Trst}}</ref> Leta 2015 pa je magistrirala iz programa Oblike govora na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT) v Ljubljani z magistrsko nalogo ''Govorna in gledališka vzgoja v otroških in mladinskih dramskih skupinah'' {{cobiss|id=3967323}}. Od leta 1996 je poučevala angleščino, slovenščino, zgodovino in zemljepis na raznih slovenskih nižjih srednjih šolah ([[Doberdob]], [[Nabrežina]], [[Opčine]]), nato je postala redna profesorica slovenščine in zgodovine na Državnem tehničnem zavodu Žiga Zois v Trstu, od šolskega leta 2022-23 pa uči na [[Licej Franceta Prešerna|Znanstvenem liceju France Prešeren]] iz Trsta. Kjerkoli poučuje, je organizatorka kakšne dramske skupine ali šolske prireditve.<ref>{{Navedi splet|title=Z bivšimi dijaki iZOOMili svojevrsten Prešernov dan|url=https://www.primorski.eu/trzaska/z-bivsimi-dijaki-izoomili-svojevrsten-presernov-dan-EH797170|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-10-11|language=sl|first=Vesna|last=Pahor {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Klasiki na Prešernu so se izkazali s svojo kreativnostjo|url=https://www.primorski.eu/trzaska/klasiki-na-presernu-so-se-izkazali-s-svojo-kreativnostjo-KY1357387|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-05-17|language=sl|first=Urška|last=Petaros {{!}}}}</ref> Manica Maver je že od otroštva pela v zboru [[Vesela pomlad]],<ref>{{Navedi splet|title=Praznik ob 40-letnici društva Vesela pomlad|url=https://www.primorski.eu/trzaska/praznik-ob-40-letnici-drustva-vesela-pomlad-BX330751|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-05-17|language=sl|first=Rossana|last=Paliaga {{!}}}}</ref> kasneje je pela v raznih zborih, kot so Tržaški mešani zbor, zbor [[MePZ Jacobus Gallus|Jacobus Gallus iz Trsta]],<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/49222144#full</ref> mešani pevski zbor srbsko pravoslavne cerkve v Trstu (ki poje osemglasno), [[Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Jernej, Opčine|cerkveni pevski zbor Sv. Jernej z Opčin]]<ref>{{Navedi splet|title=Bogat tradicionalni koncert Marijinih pesmi » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/bogat-tradicionalni-koncert-marijinih-pesmi/|website=Noviglas|date=2024-06-07|accessdate=2025-05-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> (kjer še prepeva)<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/36633091#full</ref> in občasno v kakšni priložnostni pevski skupini, ki jo organizira [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst|ZCPZ - Zveza cerkvenih pevskih zborov]].<ref>{{Navedi splet|title=Adventni koncert za mir v rimski baziliki Svetih dvanajstih apostolov » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/adventni-koncert-za-mir-v-rimski-baziliki-svetih-dvanajstih-apostolov/|website=Noviglas|date=2022-12-14|accessdate=2025-05-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Stalno je prisotna na izobraževalnih pevskih tečajih, ki jih prireja [[Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst|ZCPZ]]. Od otroštva je članica radijske igralske skupine [[Radijski oder]], kjer sedaj sodeluje kot igralka, režiserka in avtorica besedil. Od leta 2015 je bila umetniški vodja, od leta 2022 pa je predsednica tega društva.<ref>{{Navedi splet|title=“Dela in načrtov res ne primanjkuje!” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/dela-nacrtov-res-ne-primanjkuje/|website=Noviglas|date=2023-04-13|accessdate=2024-10-11|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Je članica ''Združenja dramskih umetnikov Slovenije'' (ZDUS).<ref>{{Navedi splet|title=Manica Maver - Profesorica slovenščine, gledališka pedagoginja, dramatičarka|url=https://www.zdus.si/clani/manica-maver/|website=ZDUS - Združenje dramskih umetnikov Slovenije|accessdate=2024-09-22|language=sl|archive-date=2024-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240922164809/https://www.zdus.si/clani/manica-maver/|url-status=dead}}</ref> Manica Maver objavlja znanstvene in poljudnoznanstvene članke v revijah [[Mladika (revija)|Mladika]], [[Novi glas]], [[Sodobnost (revija)|Sodobnost]] in [[Jezik in slovstvo]]. Piše tudi dramska besedila in radijske igre za otroke, mladino in odrasle. Njena otroška igra ''Volk ni tak!'' {{cobiss|id=4736859}} je bila priporočena za objavo na natečaju za najboljše otroško oziroma mladinsko dramsko besedilo, ki ga je razpisal Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in je bila nato objavljena v reviji [[Mentor (literarna revija)|Mentor]]. Njena radijska igra ''Rane'' {{cobiss|id=43052035}} je prejela tretjo nagrado na natečaju za izvirno radijsko igro Radijskega odra. Sodelovala je s svojimi prispevki na različnih simpozijih. Med drugim je leta 2013 predavala na ''Mednarodnem simpoziju o umetniškem govoru'' v organizaciji ''AGRFT'' z znanstvenim prispevkom ''Umetniški govor in Radijski oder Trst'', na simpoziju o radijski igri v Trstu je novembra 2016 predavala o otroški radijski igri, leta 2018 je predavala na Slavističnem kongresu o radijski uprizorljivosti Cankarjevih del, leta 2019 pa je s svojim prispevkom sodelovala na ''Amfiteatrovem simpoziju'' o ljubiteljskem gledališču v Ljubljani. {{cobiss|id=4825179}}. Pri svojem pedagoškem delu se ukvarja z govorno in gledališko vzgojo, predvsem pri otrocih in mladini. Več let vodi različne otroške in mladinske dramske skupine ter sodeluje pri poletni ''[[Mala gledališka šola Matejke Peterlin|Mali gledališki šoli Matejke Peterlin]]''. Je članica [[Društvo Finžgarjev dom|društva Finžgarjev dom]] z Opčin, kjer je mentorica pri gledališkem krožku.<ref>{{Navedi splet|title=Uspešna operacija Torta za mamo št. 5|url=https://www.primorski.eu/se/215817-uspena-operacija-torta-za-mamo-t-5-PCPR227181|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-10-11|language=sl}}</ref> Večkrat je s svojimi dramskimi skupinami sodelovala na [[Zamejski festival amaterskih dramskih skupin|Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin]] in pogosto so njene predstave in igralci dosegali nagrade. Več let je bila predsednica pevskega društva ''[[Vesela pomlad]]'',<ref>{{Navedi splet|title=Praznovanje z mladinsko spevoigro Kresniček|url=https://www.primorski.eu/trzaska/224427-praznovanje-z-mladinsko-spevoigro-kresniek-KDPR237148|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-10-11|language=sl}}</ref> pri katerem je sodelovala tudi kot režiserka za razne prireditve.<ref>{{Navedi splet|title=Zvezde pomladi s pravo bitko talentov|url=https://www.primorski.eu/trzaska/zvezde-pomladi-s-pravo-bitko-talentov-MN258196|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-10-11|language=sl|first=Agata|last=Venier {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poj, pleši in igraj… z Veselo pomladjo » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/poj-plesi-in-igraj-z-veselo-pomladjo/|website=Noviglas|date=2016-06-16|accessdate=2025-05-17|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2017 je bila sourednica zbornika ''Vse to je ena sama ljubezen: ob sedemdesetletnici Radijskega odra'' {{cobiss|id=9477100}}, leta 2019 pa je izdala knjigo ''Luč na odru: priročnik za mentorje otroških in mladinskih dramskih skupin'' {{cobiss|id=10606828}}. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Maver, Manica}} [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski radijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski radijski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]] [[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski slavisti]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] ddrsh35azyj4lqxu8m9whlm4orunm89 0 573513 6689259 6667047 2026-06-14T15:55:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689259 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|italijanski kantavtor in producent}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | image = LIBERATO, Fiore Verde Festival, Cabaret Sauvage, Paris, France (14-06-2023) · © Danilo Samà.jpg | caption = Liberato (v sredini) na koncertu v [[Pariz|Parizu]] leta 2023 | birth_place = [[Neapelj]] | instrument = {{flatlist| * [[glas]] * [[klavir]] }} | years_active = 2017–danes | website = {{URL|https://liberato.bandcamp.com/}} | genre = {{flatlist| * [[Hiphop|hiphop]] * [[Elektronska plesna glasba|elektronska plesna glasba]] * [[Ritem in blues|rítem in blúz]] * ''[[Canzone napoletana|canzone napoletana]]'' }} }} '''Liberato''' ({{IPA|nap|libːəˈrɑːtə}}, {{IPA|it|libeˈraːto}}), [[Italijani|italijanski]] [[kantavtor]] in [[Glasbeni producent|producent]] z neznano identiteto; * [[Neapelj]], [[Kampanija]], [[Italija]].<ref>{{Navedi splet|title=Chi è Liberato? L'anonimo napoletano che fa impazzire la rete e rispolvera la cultura musicale partenopea|url=https://www.agi.it/spettacolo/musica/news/2018-09-23/liberato_anonimo_napoletano-4407897/|website=AGI|date=2018-09-23|accessdate=2025-01-10|language=it|first=Gabriele|last=Fazio}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=LIBERATO: abbiamo intervistato l'uomo misterioso dietro '9 Maggio'|url=https://www.rollingstone.it/musica/interviste-musica/liberato-abbiamo-intervistato-luomo-misterioso-dietro-nove-maggio/357693/|date=2017-03-23|accessdate=2025-01-10|language=it|publisher=[[Rolling Stone|Rolling Stone Italia]]|last=Biazzetti|first=Claudio}}</ref> Jezik, v katerem piše svoja besedila, je večinoma [[Neapeljščina|neapeljski]], pogosto pa v njih prepleta tudi [[Italijanščina|italijanske]], [[Angleščina|angleške]], [[Francoščina|francoske]] in [[Španščina|španske]] besede ali cele stavke. == Kariera == === Začetki in prvi album (2017–2019) === Kariera Liberata se je začela 14. februarja 2017 z izdajo njegovega prvega singla ''"Nove maggio"'' na istoimenskem [[YouTube]] kanalu.<ref>{{Navedi splet|title=Liberato, l'artista del mistero. Lo ascoltano, lo cantano ma nessuno sa chi sia|url=https://www.repubblica.it/spettacoli/musica/2017/09/25/news/liberato-176496450/|website=[[la Repubblica]]|date=2017-09-25|accessdate=2025-01-13|language=it|last=Perilli|first=Benedetta|first2=Gianni|last2=Santoro}}</ref> Naslednji dan je bila pesem izdana tudi v digitalni obliki na platformah za pretakanje glasbe, kjer je doživela zmeren uspeh tako kot med strokovno kritiko kot tudi med širšim občinstvom.<ref>{{Navedi splet|title=Liberato – Fuori a sorpresa l’album e una videoserie. Il web impazzisce… ( Audio e video )|url=https://www.allmusicitalia.it/news/liberato-fuori-a-sorpresa-lalbum-e-una-videoserie-il-web-impazzisce-audio-e-video.html|website=All Music Italia|date=2019-05-10|accessdate=2025-01-13|language=it-IT|last=}}</ref> Dne 9. maja istega leta je na YouTubu objavil videospot za svoj drugi singel ''"Tu t'e scurdat' 'e me"'', ki je bil na digitalnih platformah dostopen od 17. maja.<ref>{{Navedi splet|title=È ora di conoscere Liberato|url=https://www.ilpost.it/flashes/liberato/|website=Il Post|date=2017-05-11|accessdate=2025-01-13|language=it}}</ref> V tem videu se prvič pojavi tudi sam Liberato.<ref>{{Navedi splet|title=LIBERATO, “INTOSTREET” E “JE TE VOGLIO BENE ASSAJE”/ Video, "Nove Maggio Napoli lungomare tramonto gratis"|url=https://www.ilsussidiario.net/news/musica-e-concerti/2018/5/2/liberato-intostreet-video-dopo-tu-t-e-scurdat-e-me-esce-il-sequel-il-9-maggio-arriva-il-primo-album/819024/|date=2018-05-02|accessdate=2025-01-13|language=it-IT|last=Gambino|first=Valentina|archive-date=2025-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20250114135027/https://www.ilsussidiario.net/news/musica-e-concerti/2018/5/2/liberato-intostreet-video-dopo-tu-t-e-scurdat-e-me-esce-il-sequel-il-9-maggio-arriva-il-primo-album/819024/|url-status=dead}}</ref> Leto 2017 je zaključil z izdajo pesmi ''"Gaiola portafortuna"'', ki je bila objavljena na YouTubu 19. septembra in tri dni kasneje na platformah za pretakanje glasbe.<ref>{{Navedi splet|title=C'è una nuova canzone di Liberato, “Gaiola Portafortuna”|url=https://www.ilpost.it/flashes/liberato-gaiola-portafortuna/|website=Il Post|date=2017-09-19|accessdate=2025-01-13|language=it}}</ref> Datum izdaje videa ima dvojni pomen: sovpada z praznovanjem [[Sveti Januar|svetega Januarija]] (''San Gennaro''), [[Zavetnik|zavetnika]] [[Neapelj|Neaplja]], in obletnico pokola v [[Castel Volturno|Castel Volturnu]], ko je [[Camorra]] ubila šest afriških priseljencev.<ref>{{Navedi splet|title=Di cosa parla una canzone d'amore|url=https://lespresso.it/opinioni/l-antitaliano/2017/10/04/news/di-cosa-parla-una-canzone-d-amore-1.311408|website=[[l'Espresso]]|accessdate=2025-01-13|language=it|authorlink=Roberto Saviano|last=Saviano|first=Roberto}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Dne 20. januarja 2018 je bil na YouTubu objavljen videospot za pesem ''"Me staje appennenn' amò"'', ki je bil na digitalnih platformah izdan 12. junija istega leta.<ref>{{Navedi splet|title=Liberato: fuori il video del nuovo singolo "Me Staje Appennenn' Amò"|url=https://www.billboard.it/musica/electro/liberato-fuori-il-video-del-nuovo-singolo-me-staje-appennenn-amo/2018/01/203116/|website=[[Billboard|Billboard Italia]]|date=2018-01-20|accessdate=2025-01-13|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029220652/https://www.billboard.it/musica/electro/liberato-fuori-il-video-del-nuovo-singolo-me-staje-appennenn-amo/2018/01/203116/|archivedate=2020-10-29}}</ref> Video izpostavlja predvsem tematiko [[LGBT]]. Po več mesecih odsotnosti na [[Spletno družbeno omrežje|družbenih omrežjih]] je Liberato nekaj minut pred polnočjo 9. maja 2019 izdal svoj prvi album z naslovom ''"Liberato'''''"''', ki vsebuje enajst pesmi, od tega pet novih skladb ter reinterpretacijo pesmi ''"Gaiola portafortuna"'' v različici za glas in klavir, imenovano ''"Gaiola"''.<ref>{{Navedi splet|title=Riecco Liberato: 5 nuovi brani tra musica e video|url=https://www.lastampa.it/spettacoli/musica/2019/05/10/news/riecco-liberato-5-nuovi-brani-tra-musica-e-video-1.33700891/|website=[[La Stampa]]|date=2019-05-10|accessdate=2025-01-13|language=it|last=Tammaro|first=Gianmaria}}</ref> Album spremlja serija petih videov, združenih pod imenom ''CRV'' (''[[Capri]] Rendez-Vous'')''.''<ref>{{Navedi splet|title=Nove maggio, Liberato c'è: la videostoria e il nuovo album invadono i social|url=https://www.repubblica.it/spettacoli/musica/2019/05/10/news/nove_maggio_liberato_c_e_la_videostaoria_e_il_nuovo_album_invadono_i_social-225920447/|website=[[la Repubblica]]|date=2019-05-10|accessdate=2025-01-13|language=it|last=Echites|first=Giulia}}</ref> === ''Ultras'' (2020-2021) === Leta 2020 je Liberato podpisal glasbeno podlago za film ''Ultras'', ki je bil predvajan na platformi [[Netflix]] in v izbranih kinematografih.<ref>{{Navedi splet|title=Liberato firma la colonna sonora di Ultras (e resta nell’anonimato)|url=https://www.wired.it/play/musica/2020/03/09/liberato-colonna-sonora-ultras/|website=[[Wired|Wired Italia]]|date=2020-03-09|accessdate=2025-01-13|language=it-IT|first=Maurizio|last=Ermisino}}</ref> Dne 23. marca je na platformah za pretakanje glasbe izdal album ''"Ultras"'', ki vključuje pesmi iz istoimenskega filma. Pri ustvarjanju skladb sta sodelovala tudi 3D ([[psevdonim]] [[Roberta Del Naja|Roberta Del Naje]], člana skupine [[Massive Attack]]) in Gaika. Kasneje je Liberato napovedal koncert v dvorani Mediolanum Forum v [[Milano|Milanu]], ki naj bi potekal 25. aprila 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Concerto Liberato, una seconda data a Milano|url=https://tg24.sky.it/spettacolo/musica/2020/02/13/concerto-liberato-data-milano|website=tg24.sky.it|date=2020-02-13|accessdate=2025-01-13|language=it|first=|last=}}</ref> Zaradi velikega povpraševanja je dodal še eno izvedbo 26. aprila. Oba koncerta sta bila zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] sprva prestavljena,<ref>{{Navedi splet|title=Liberato: posticipati a novembre i live di Milano » 𝐄𝐧𝐝 𝐨𝐟 𝐚 𝐂𝐞𝐧𝐭𝐮𝐫𝐲|url=https://endofacentury.it/2020/04/03/liberato-posticipati-a-novembre-i-live-di-milano/|website=𝐄𝐧𝐝 𝐨𝐟 𝐚 𝐂𝐞𝐧𝐭𝐮𝐫𝐲|date=2020-04-03|accessdate=2025-01-13|language=it-IT|last=Redazione}}</ref> nato pa združena v en dogodek, ki se je odvijal 9. septembra 2022 na hipodromu San Siro v okviru festivala Milano Rocks, kjer je bilo prisotnih 30.000 obiskovalcev.<ref>{{Navedi splet|title=Liberato, a Milano Rocks trentamila cuori uniti sotto una sola voce|url=https://tg24.sky.it/spettacolo/musica/2022/09/10/liberato-milano-rocks-concerto|website=tg24.sky.it|date=2022-09-10|accessdate=2025-01-13|language=it|first=Valentina|last=Clemente}}</ref> Dne 9. maja 2021 je izšel singel ''"E te veng' a piglià"'', ki mu je 22. junija sledila pesem ''"Chiagne ancora"'', ki jo je izvedel [[Ghali]], pri čemer sta glasbeno sodelovala Liberato in [[J Lord]]. === ''Liberato II'' (2022-2023) === Dne 9. maja 2022 je Liberato izdal svoj drugi album z naslovom ''"Liberato II"'', ki vsebuje šest novih skladb in priredbo klasične [[Tarantela (ples)|tarantele]] ''"Cicerenella"''.<ref>{{Navedi splet|title=Liberato: il nuovo album a sorpresa|url=https://www.sorrisi.com/musica/news/liberato-il-nuovo-album-a-sorpresa/|website=[[TV Sorrisi e Canzoni]]|date=2022-05-10|accessdate=2025-01-13|language=it-IT|last=Uzzo|first=Cecilia}}</ref> Za vsako skladbo z albuma so bili ustvarjeni videospoti, objavljeni na njegovem YouTube kanalu. Izdajo albuma je spremljal videospot za pesem ''"Partenope"'',<ref>{{Navedi splet|title=Il ritorno a sorpresa di Liberato|url=https://www.vanityfair.it/article/il-ritorno-a-sorpresa-di-liberato-partenope-singolo|website=[[Vanity Fair|Vanity Fair Italia]]|date=2022-05-11|accessdate=2025-01-13|language=it-IT|first=Mario|last=Manca}}</ref> ki ga je režiral [[Francesco Lettieri]].<ref>{{Navedi splet|title=Liberato canta ancora (quasi allo scadere del 9 maggio): ecco nuovo album e videoclip|url=https://www.ilmattino.it/spettacoli/musica/liberato_nuova_canzone_album_partenope_news-6680004.html|website=[[il Mattino]]|date=2022-05-10|accessdate=2025-01-13|language=it|last=Esposito|first=Alessio}}</ref> V videu sta nastopila plesalka Tonia Laterza in igralec [[Giacomo Rizzo]], medtem ko so preostale skladbe opremljene z vizualnimi spremljavami.<ref>{{Navedi splet|title=Il ritorno di Liberato, Lettieri: «Ecco perché nel video di Partenope l’ho vestito come Cimarosa»|url=https://napoli.corriere.it/notizie/cultura-e-tempo-libero/22_maggio_11/ritorno-liberato-lettieri-ecco-perche-video-partenope-l-ho-vestito-come-cimarosa-61ffcdee-d127-11ec-9cc4-edbb405eccbd.shtml|website=[[Corriere della Sera]]|date=2022-05-11|accessdate=2025-01-13|language=it-IT|last=Delli Paoli|first=Giuliano}}</ref> Dne 20. julija 2022 je Liberato organiziral brezplačni koncert na otoku [[Procida]] v sodelovanju z blagovno znamko [[Testenine|testenin]] [[Voiello]]. Dogodek je nosil naslov "Miez 'o mare". Dne 3. marca 2023 je izdal pesem ''<nowiki/>'O Dj (Don't Give Up)'', ki je služila kot glasbena podlaga za film "Mixed by Erry", režiran s strani [[Sydney Sibilia|Sydneyja Sibilie]]. V istem obdobju je Liberato napovedal turnejo, s koncerti v [[Berlin|Berlinu]], [[Pariz|Parizu]], [[London|Londonu]] in [[Dour|Douru]] poleti 2023. Turnejo je zaključil s trojnim nastopom na Trgu Plebiscito v [[Neapelj|Neaplju]] (''Piazza Plebiscito'') v septembru.<ref>{{Navedi splet|title=Liberato, a settembre (doppio) live a Napoli in piazza del Plebiscito: ma è polemica sul costo dei biglietti|url=https://napoli.corriere.it/notizie/cultura-e-tempo-libero/23_febbraio_03/liberato-mini-tour-europa-settembre-live-napoli-piazza-plebiscito-236b35a6-a3a8-11ed-9b22-49a84f556483.shtml|website=[[Corriere della Sera]]|date=2023-02-03|accessdate=2025-01-13|language=it-IT|last=Delli Paoli|first=Giuliano}}</ref> Ob zmagi [[S.S.C. Napoli|Napolija]] pri osvojenem tretjem [[Serie A|scudettu]] je Liberato anonimno nastopil na [[Stadio Diego Armando Maradona|stadionu Diego Armando Maradona]]. Tam je predstavil klavirsko različico svoje pesmi ''<nowiki/>'O core nun tene padrone'' skupaj z drugimi skladbami. Ta različica, imenovana ''<nowiki/>'O core nun tene padrone (1926 mix)'', je bila izdana 9. maja ob 19:26, pri čemer leto 1926 simbolizira ustanovitev nogometnega kluba Napoli.<ref>{{Navedi splet|title=Liberato ha pubblicato ‘O core nun tene padrone (1926 Mix)’ per il terzo scudetto del Napoli|url=https://www.rollingstone.it/musica/news-musica/liberato-ha-pubblicato-o-core-nun-tene-padrone-1926-mix-per-il-terzo-scudetto-del-napoli/742902/|date=2023-05-10|accessdate=2025-01-13|language=it-IT|website=[[Rolling Stone|Rolling Stone Italia]]}}</ref> === ''Il segreto di Liberato'' in ''Liberato III'' (2024-2025) === 9. aprila 2024 je napovedan dokumentarni film ''Il segreto di Liberato'',<ref>{{Navedi splet|title=Liberato, il 9 maggio arriva nei cinema il film Il segreto di Liberato|url=https://tg24.sky.it/spettacolo/cinema/2024/04/10/il-segreto-di-liberato-film|website=Sky TG24|date=2024-04-10|accessdate=2025-01-18|language=it|first=|last=}}</ref> ki združuje igrani film in animacijo. Film so režirali [[Francesco Lettieri]], Giorgio Testi, Giuseppe Squillaci in [[Lorenzo Ceccotti|LRNZ]], v sodelovanju z Be Water Film in [[Netflix]], produkcija pa je pod okriljem Red Private. Film bo premierno prikazan 9. maja 2024 v ''The Space Cinema'' v Neaplju.<ref>{{Navedi splet|title=Il Segreto Di Liberato: in anteprima assoluta al The Space Cinema di Napoli|url=https://www.comingsoon.it/cinema/news/il-segreto-di-liberato-in-anteprima-assoluta-al-the-space-cinema-di-napoli/n178921/|website=ComingSoon.it|date=2024-05-07|accessdate=2025-01-18|language=it}}</ref> Prav tako 9. maja bo na pretočnih platformah izšla pesem ''Lucia (Stay with Me)'', ki je del filmske glasbe za ''Il segreto di Liberato''.<ref>{{Navedi splet|title=Lucia (Stay with me): testo, traduzione e significato del nuovo singolo di Liberato|url=https://www.capital.it/articoli/liberato-lucia-stay-with-me-testo-traduzione-significato/|website=Radio Capital|date=2024-05-10|accessdate=2025-01-18|language=it-IT|last=Marasco|first=Alessia}}</ref> Na presenečenje vseh je 1. januarja 2025 točno ob polnoči izšel njegov tretji album ''Liberato III'', ki vključuje devet novih skladb, med katerimi je tudi ''Lucia (Stay with Me)'', pesem iz filmske glasbe za ''Il segreto di Liberato''.<ref>{{Navedi splet|title=√ Come suona il terzo album di Liberato|url=https://www.rockol.it/recensioni-musicali/album/11319/liberato-liberato-iii|website=Rockol|accessdate=2025-01-18|language=it|first=Mattia|last=Marzi}}</ref> == Identiteta == Liberato se je že od začetka svoje kariere odločil za popolno anonimnost in zato ohranil največjo zasebnost glede svojega osebnega življenja. V eni izmed redkih [[Intervju|intervjujev]], ki ga je podal prek [[Elektronska pošta|elektronske pošte]] za glasbeno revijo ''[[Rolling Stone|Rolling Stone Italia]]'', je razkril zgolj, da je rojen v Neaplju in da mu je ime Liberato, ne da bi pojasnil, ali gre za ime, priimek ali psevdonim. Nobena od teh informacij ni bila nikoli potrjena s strani zanesljivih virov ali uradne dokumentacije.<ref name=":1" /> Prav tako ni zanesljivih podatkov o njegovi starosti. Enrico Frattasio, eden od bratov, katerih življenje je navdihnilo film ''[[Mixed by Erry]]'', je v intervjuju, ki ga je dal oktobra 2023, razkril, da je izmenjal sporočila s pevcem, za katerega je takrat ocenil, da je star 32 let.<ref>{{Navedi splet|title=Mixed by Erry, la rivelazione di Enrico Frattasio su Liberato: "Ci siamo sentiti", chi può essere|url=https://tuttonotizie.eu/2023/10/23/mixed-by-erry-la-rivelazione-di-enrico-frattasio-su-liberato-ci-siamo-sentiti-chi-puo-essere/|website=Tutto Notizie|date=2023-10-23|accessdate=2025-01-18|language=it-IT|first=Giuseppe|last=Meccariello|archive-date=2025-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250111144447/https://tuttonotizie.eu/2023/10/23/mixed-by-erry-la-rivelazione-di-enrico-frattasio-su-liberato-ci-siamo-sentiti-chi-puo-essere/|url-status=dead}}</ref> V filmu ''Il segreto di Liberato'' je razkrito, da je pevec obiskoval [[licej]] Antonio Genovesi v Neaplju in da je mladost preživel v zgodovinski četrti Materdei ter tudi v tujini, kjer je iskal uspeh in srečo. Njegova strast do glasbe naj bi izvirala iz vpliva njegovega dedka, ki se je prav tako imenoval Liberato. O njegovih starših ali uradni identiteti ni znanega ničesar.<ref>{{Navedi splet|title=Il segreto di Liberato: gli indizi nel film dell’uomo senza volto|url=https://www.ilmattino.it/spettacoli/musica/liberato_film_il_segreto_di_liberato-8100483.html|website=www.ilmattino.it|date=2024-05-07|accessdate=2025-01-18|language=it}}</ref> Obstajajo številne teorije o tem, kdo je pevec, vendar nobena ni bila potrjena ali ovržena.<ref>{{Navedi splet|title=Liberato è Gennaro Nocerino. L'ultima teoria sull'identità del cantante senza volto|url=https://www.rainews.it/articoli/2022/07/liberato-gennaro-nocerino-lultima-teoria-sull-identita-del-cantante-senza-volto-7d92c5ee-49fb-45a4-9141-43d56be39b18.html|website=RaiNews|date=2022-07-27|accessdate=2025-01-18|language=it|first=|last=}}</ref> == Diskografija == === Studijski albumi === {| class="wikitable" style="font-size: 9pt" ! rowspan="2" |Nazlov ! rowspan="2" width="33" |Leto !Dosežki ! width="150" |Certifikacije ! rowspan="2" width="215" |Detajli |- style="font-size:smaller;" ! colspan="2" width="35" |{{Ikona zastave|ITA}}<br />[[Italija|ITA]]<ref name=":0" /> |- |'''Liberato''' | align="center" |2019 | align="center" |5 | align="left" |[[Slika:Platinum disc icon.png|levo|28x28_pik]]platinasta<ref>{{Navedi splet|title=Richiedi targhetta|url=https://www.fimi.it/top-of-the-music/certification-form.kl#/certificationform/9996|website=www.fimi.it|accessdate=2025-01-18|language=it-IT|archive-date=2022-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20221227145313/https://www.fimi.it/top-of-the-music/certification-form.kl#/certificationform/9996|url-status=dead}}</ref> | * Izdan: 9. maj 2019 * Založba: [[samozaložba]] * Formati: [[Zgoščenka|CD]], LP, digitalno, streaming |- |'''''Ultras''''' | align="center" |''2020'' | align="center" |''30'' | |'''''[[Zvočni posnetek]] iz filma "Ultras"''''' * ''Izdan: 23. marec 2020'' * ''Založba: [[samozaložba]]'' * ''Formati: digitalno, streaming'' |- |'''Liberato II''' | align="center" |2022 | align="center" |10 | align="left" |[[Slika:Gold record icon.png|levo|28x28_pik]]zlata<ref>{{Navedi splet|title=Richiedi targhetta|url=https://www.fimi.it/top-of-the-music/certification-form.kl#/certificationform/10701|website=www.fimi.it|accessdate=2025-01-18|language=it-IT|archive-date=2022-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20221227145313/https://www.fimi.it/top-of-the-music/certification-form.kl#/certificationform/10701|url-status=dead}}</ref> | * Izdan: 9. maj 2022 * Založba: [[samozaložba]] * Formati: [[Zgoščenka|CD]], LP, digitalno, streaming |- |'''Liberato III''' | align="center" |2025 | align="center" |23 | | * Izdan: 1. januar 2025 * Založba: [[samozaložba]] * Formati: [[Zgoščenka|CD]], LP, digitalno, streaming |- | | colspan="10" align="center" style="font-size:8pt" |"—" pomeni, da se na lestvico album ni uvrstil ali ni izšel v tej regiji. |} === Singli === ==== Glavni izvajalec ==== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! rowspan="2" scope="col" width="200px" |Naslov ! rowspan="2" scope="col" |Leto !Najvišje na uradnih lestvicah !Certifikacije ! rowspan="2" scope="col" width="120px" |Album |- ! colspan="2" scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |{{Ikona zastave|ITA}}<br/>[[Italija|ITA]]<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://italiancharts.com/search.asp?cat=s&search=Liberato|website=italiancharts.com|accessdate=2025-01-13|title=Liberato|language=en}}</ref> |- ! scope="row" |Nove maggio | rowspan="3" |2017 |85 |[[Slika:Platinum disc icon.png|levo|21x21_pik]]platinasta | rowspan="2" |Liberato |- ! scope="row" |Tu t'e scurdat' 'e me |71 |[[Slika:Double Platinum disc icon.png|levo|21x21_pik]]2x platinasta |- ! scope="row" |Gaiola portafortuna |— | |— |- ! scope="row" |Me staje appennenn' amò | rowspan="3" |2018 |32 |[[Slika:Double Platinum disc icon.png|levo|21x21_pik]]2x platinasta | rowspan="3" |Liberato |- ! scope="row" |Intostreet |67 |[[Slika:Gold record icon.png|levo|21x21_pik]]zlata |- ! scope="row" |Je te voglio bene assaje |68 |[[Slika:Gold record icon.png|levo|21x21_pik]]zlata |- ! scope="row" |We Come from Napoli <small>(z 3D in Gaika)</small> | rowspan="2" |2020 |92 | | rowspan="2" |Ultras |- ! scope="row" |'O cure non tene padrone <small>(z 3D)</small> |65 | |- ! scope="row" |E te veng' a piglià |2021 |47 |[[Slika:Platinum disc icon.png|levo|21x21_pik]]platinasta |— |- ! scope="row" |'O Dj (Don't Give Up) | rowspan="2" |2023 |— | |— |- ! scope="row" |'O core nun tene padrone (1926 mix) |— | |— |- ! scope="row" |Lucia (Stay with Me) |2024 |40 | |Liberato III |- ! scope="row" |Viennarì |2025 |97 | |— |- | colspan="7" style="text-align:center; font-size:85%;" |"—" single ni bil uvrščen na lestvico ali pa ni bil izdan. |} ==== Gostujoči izvajalec ==== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! rowspan="2" scope="col" width="200px" |Naslov ! rowspan="2" scope="col" |Leto !Najvišje na uradnih lestvicah ! rowspan="2" scope="col" width="120px" |Album |- ! scope="col" style="width:3em;font-size:85%;" |{{Ikona zastave|ITA}}<br />[[Italija|ITA]]<ref name=":0" /> |- ! scope="row" |Chiagne ancora<br/>{{small|([[Ghali]] z Liberato in [[J Lord]])}} | rowspan="2" |2021 |76 |— |- ! scope="row" |Je 'o tteng e t'o ddòng'<br/>{{small|([[Bawrut]] z Liberato)}} |— |In the Middle |- ! scope="row" |Sbagli e te ne vai<br/>{{small|([[Co'Sang]] z Liberato)}} |2024 |27 |Dinastia |- | colspan="4" style="text-align:center; font-size:85%;" |"—" single ni bil uvrščen na lestvico ali pa ni bil izdan. |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} *{{YouTube|channel=UCMh0KpELEtKt7rRG11WHM0Q|user=liberato1926}} * {{Instagram|id=liberato1926}} * {{Facebook|id=LIBERATOLIBERATOLIBERATOLIBERATO}} * {{Allmusic|id=mn0003841653}} * {{Discogs artist|artist=Liberato|name=Liberato}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski kantavtorji]] [[Kategorija:Italijanski pevci]] [[Kategorija:Ljudje iz Neaplja]] {{DEFAULTSORT:Liberato}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] ti1e1mzmer5ud9kz05p9kk1l8dia2wu 0 575615 6689425 6638198 2026-06-15T00:43:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689425 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!--See the Table at Infobox Settlement for all fields and descriptions of usage--> <!-- Basic info ---------------->| official_name = Meknes | native_name = {{lang|ar|مكناس}} | native_name_lang = | settlement_type = [[mesto]] | nickname = | motto = | image_skyline = {{Photomontage | photo1a = Place el-Hedim (cropped for panorama) DSCF5775.jpg | photo3a = Medina, Meknes, Morocco - panoramio.jpg | photo2a = Entrada a Meknes, Marruecos. - panoramio.jpg | photo3b = Sidi Amar Hassini, Meknes, Morocco - panoramio (10).jpg | photo2b = Meknes sahrij IMG 1483.jpg | size = 275 | spacing = 2 | color = transparent | border = 0 }} | imagesize = | image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: Place el-Hedim in [[Bab Mansur al-'Alj|Bab Mansour]], Sahrij es-Svani, [[Mavzolej Mulaja Ismaila]], [[Medresa Bou Inania (Meknes)|medresa Bou Inania]], Bab el-Kemis | image_flag = | flag_size = | image_seal = Coat of arms of Meknes.png | seal_size = | image_shield = | shield_size = | image_map = | mapsize = | map_caption = | pushpin_map = Maroko | pushpin_label_position = left | pushpin_relief = yes | pushpin_mapsize = <!-- Location ------------------> | pushpin_map_caption = Lega v Maroku | coordinates = {{coord|33|53|42|N|5|33|17|W|region:MA|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Maroko}} | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Fès-Meknès | subdivision_type2 = Prefektura | subdivision_name2 = Meknes <!-- Politics -----------------> | established_title = | established_date = | established_title2 = | established_date2 = | government_footnotes = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Abdellah Bouanou<ref>"Mayor roles and responsibilities", Meknes Web Site, web: [http://villemeknes.com/%D8%A7%D9%84%D8%B1%D8%A6%D9%8A%D8%B3/ Meknes Web Site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171001180132/http://villemeknes.com/%D8%A7%D9%84%D8%B1%D8%A6%D9%8A%D8%B3/ |date=2017-10-01 }}</ref> | leader_title1 = Prefekt | leader_name1 = Abdelghani Sebbar<ref>"Prefect Biography", Meknes Web Site, web: [http://villemeknes.com/%D9%86%D8%A8%D8%B0%D8%A9-%D8%B9%D9%86-%D8%AD%D9%8A%D8%A7%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%8A%D8%AF-%D8%B9%D8%A8%D8%AF-%D8%A7%D9%84%D8%BA%D9%86%D9%8A-%D8%A7%D9%84%D8%B5%D8%A8%D8%A7%D8%B1-%D8%B9%D8%A7%D9%85/ Meknes Web Site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170307163938/http://villemeknes.com/%D9%86%D8%A8%D8%B0%D8%A9-%D8%B9%D9%86-%D8%AD%D9%8A%D8%A7%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%8A%D8%AF-%D8%B9%D8%A8%D8%AF-%D8%A7%D9%84%D8%BA%D9%86%D9%8A-%D8%A7%D9%84%D8%B5%D8%A8%D8%A7%D8%B1-%D8%B9%D8%A7%D9%85/ |date=2017-03-07 }}</ref> <!-- Area ---------------------> | area_footnotes = | area_magnitude = | area_total_km2 = 370 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = <!-- Population -----------------------> | elevation_footnotes = <ref>"Meknes Elevation and Altitude", Elevationmap.net, web: [http://elevationmap.net/meknes-morocco?latlngs=%2833.8730164,-5.540729899999974%29 Map Website]</ref> | elevation_m = 546 <!-- Area/postal codes & others --------> | population_note = {{refn|name=citydefinition|V popisu leta 2014 je Visoki komisar za načrtovanje navedel 632.079 zakonitih prebivalcev mesta Meknes, kar ustreza skupnemu prebivalstvu občin Meknes, Al Machouar – Stinia, Toulal in Ouislane.<ref name=census2014>{{cite web |url=http://rgph2014.hcp.ma/file/166326/ |title=POPULATION LÉGALE DES RÉGIONS, PROVINCES, PRÉFECTURES, MUNICIPALITÉS, ARRONDISSEMENTS ET COMMUNES DU ROYAUME D'APRÈS LES RÉSULTATS DU RGPH 2014 |language=ar, fr |publisher=High Commission for Planning |date=8 April 2015 |access-date=29 September 2017}}</ref> Občina Meknes je po popisu leta 2014 zabeležila 520.428 prebivalcev.|group=lower-alpha}} | population_total = 632.079 | population_as_of = September 2014 | population_footnotes = <ref name=citydefn>{{cite web |url=http://rgph2014.hcp.ma/file/165548/ |title=Note de présentation des premiers résultats du Recensement Général de la Population et de l'Habitat 2014 |language=fr |publisher=High Commission for Planning |page=8 |date=20 March 2015 |access-date=9 October 2017}}</ref> | population_density_km2 = auto | population_blank1 = 520.428<ref name=municipalpop>{{cite web |url=http://www.meknes.ma/langue-ar/meknes/meknes.aspx |title=التعريف بالمدينة |language=ar |publisher=Meknes City Council |access-date=25 October 2017 |archive-date=2017-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011131431/http://meknes.ma/langue-ar/meknes/meknes.aspx |url-status=dead }}</ref><ref name=census2014/> | population_blank1_title = Občina | population_rank = 6. v Maroku <!-- General information ---------------> | postal_code_type = Postal code<!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> | postal_code = 50000 | area_code = | website = {{URL|www.meknes.ma}} | module = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | WHS = Historic City of Meknes | Image = Bab Mansour.jpg | ID = 793 | Criteria = Cultural: iv | Year = 1996 }} | footnotes = {{seznam opomb}} | image_dot_map = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Western European Summer Time|WEST]] (UTC+01:00) | utc_offset_DST = | name = }} '''Meknes''' ({{lang-ar|مكناس|maknās}}, izgovorjeno [maknaːs]) je eno od štirih cesarskih mest [[Maroko|Maroka]], ki leži v severnem osrednjem Maroku in šesto največje mesto po številu prebivalcev v kraljestvu. Meknes, ki so ga v 11. stoletju ustanovili [[Almoravidi]] kot vojaško naselje, je postal glavno mesto Maroka med vladavino sultana Ismaila Ibn Šarifa (1672–1727), sina ustanovitelja rodbine [[Alavi]]. Sultan Ismail je ustvaril ogromen kompleks cesarske palače in mesto obdaril z obsežnimi utrdbami in monumentalnimi vrati.<ref name=":6">{{Cite web|title=Historic City of Meknes|url=https://whc.unesco.org/en/list/793/|access-date=2020-08-04|website=UNESCO World Heritage Centre|language=en}}</ref> Po maroškem popisu leta 2014 je mesto zabeležilo 632.079 prebivalcev. Je sedež prefekture Meknès in pomembno gospodarsko središče v regiji Fès-Meknès. == Etimologija == ''Meknes'' je dobil ime po plemenu Amazigh ([[Berberi]]), zgodovinsko znanem kot Miknasa ({{Lang|ber|Imeknasen}} v jezikih Amazigh). == Zgodovina == [[File:Meknes 51DSC 0283 (42688397652).jpg|left|thumb|Obzorje starega mesta (medine) Meknes]] === Zgodnja zgodovina (8.–16. stoletje) === [[Volubilis]], velika rimska naselbina v Maroku in eno njegovih zgodnjih urbanih središč, je blizu sedanjega mesta Meknes. Sedanje mesto in njegovo ime pa izvirata iz berberskega plemena Miknasa, ki je to regijo naselilo okoli 10. stoletja. Skupina majhnih neutrjenih vasi Miknasa, znanih kot ''miknāsat al-zajtūn'', je bila tukaj ustanovljena v 10. stoletju.<ref name=":4">{{Cite book |chapter-url=https://books.google.com/books?id=un4WcfEASZwC&dq=grove+encyclopedia+meknes+miknasa&pg=RA1-PA475 |title=The Grove Encyclopedia of Islamic Art and Architecture |publisher=Oxford University Press |year=2009 |isbn=9780195309911 |editor-last=Bloom |editor-first=Jonathan M. |pages=475–476 |chapter=Meknès |doi=10.1093/gao/9781884446054.article.T001442 |editor-last2=Blair |editor-first2=Sheila S.}}</ref> Almoravidi so po osvojitvi tega območja v 11. stoletju ustanovili trdnjavo ali utrjeno naselbino južno od teh vasi. Ta almoravidska naselbina, ki se je prvotno imenovala Tagrart ali Taqrart, je tvorila začetke današnje stare medine Meknesa. Mošeja Nedžarine, ki je pogosto znana kot najstarejša mošeja v mestu, izvira iz obdobja Almoravidov in je morda služila kot osrednja mošeja Almoravidov. Mošejo, ki je postala današnja [[Velika mošeja Meknesa]], naj bi prvi zgradili Almoravidi v 12. stoletju.<ref name=":03">{{Cite book|last1=Métalsi|first1=Mohamed|title=Les villes impériales du Maroc|last2=Tréal|first2=Cécile|last3=Ruiz|first3=Jean-Michel|publisher=Terrail|year=1999|location=Paris}}</ref><ref name=":14">{{Cite book|last1=Ramirez|first1=Francis|title=Meknès, cité impériale|last2=Rolot|first2=Christian|publisher=ACR Édition|year=2004|location=Courbevoie (France)|pages=134}}</ref> Trdnjava se je uprla vojaškemu napredovanju Almohadov, ki so uničili mesto po dolgem obleganju v 12. stoletju.<ref name=":7">{{Cite book|last=Bloom|first=Jonathan M.|title=Architecture of the Islamic West: North Africa and the Iberian Peninsula, 700–1800 | publisher=[[Yale University Press]] |year=2020|pages=263–267}}</ref> Vendar pa je na začetku 13. stoletja almohadski kalif Mohamed al-Nasir (vladal 1199–1213) ponovno zgradil mesto in njegove utrdbe, pa tudi veliko mošejo.<ref name=":123">{{Cite book|last1=Touri|first1=Abdelaziz|title=Le Maroc andalou : à la découverte d'un art de vivre|last2=Benaboud|first2=Mhammad|last3=Boujibar El-Khatib|first3=Naïma|last4=Lakhdar|first4=Kamal|last5=Mezzine|first5=Mohamed|publisher=Ministère des Affaires Culturelles du Royaume du Maroc & Museum With No Frontiers|year=2010|isbn=978-3902782311|edition=2}}</ref> Mesto je v tem obdobju uživalo relativno blaginjo, preden ga je leta 1244 ponovno osvojila nova rodbina [[Marinidi]]. Prvo [[kazba|kazbo]] ([[citadela|citadelo]] ali guvernerjevo okrožje) Meknesa je pozneje ustanovil sultan Abu Jusuf Jakub ibn Abd al-Hak leta 1276 n. št. – istega leta, ko je bila zgrajena citadela Fes el-Dždid v bližnjem Fesu, novi prestolnici.<ref name=":23">{{Cite journal|last=El Khammar|first=Abdeltif|date=2017|title=La mosquée de Lālla ʿAwda à Meknès: Histoire, architecture et mobilier en bois|journal=Hespéris-Tamuda|volume=LII (3)|pages=255–275}}</ref> V tem obdobju je bil Meknes pogosto rezidenca marinidskih knezov (pogosto imenovanih za guvernerje) in zlasti vezirjev.<ref name=":22">{{Cite book|last=Aouchar|first=Amina|title=Fès, Meknès|publisher=Flammarion|year=2005}}</ref>{{Rp|55}} Mošeja Kazba (poznejša mošeja Lala Aouda) je bila prav tako ustanovljena in prvič zgrajena leta 1276.<ref name=":0">{{Cite web|title=La mosquée Lalla Aouda (Les Alaouites)|url=http://habous.gov.ma/fr/atlas-des-mosquees/1183-la-mosqu%C3%A9e-lalla-aouda-les-alaouites.html|access-date=2020-04-21|website=habous.gov.ma|language=fr-fr|archive-date=2020-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200624230438/http://habous.gov.ma/fr/atlas-des-mosquees/1183-la-mosqu%C3%A9e-lalla-aouda-les-alaouites.html|url-status=dead}}</ref> Marinidi so v 14. stoletju izvedli tudi velike rekonstrukcije Velike mošeje in blizu nje zgradili glavne medrese v mestu. Slednja je vključevala [[Medresa Bou Inania (Meknes)|medreso Bou Inania]] (zgrajeno leta 1336) in dve drugi medresi, medreso Al-Kadi in medreso Šuhud, ki ju je vse zgradil sultan Abu el-Hasan. Po koncu marinidskega in vatasidskega obdobja pa je bil Meknes zanemarjen, saj je nova saadijska rodbina (16. in zgodnje 17. stoletje) osredotočila svojo pozornost na svojo prestolnico [[Marakeš]] in zanemarila stara severna mesta Maroka. === Vladavina Mulaj Ismaila (17.–18. stoletje) === [[File:Mausoleum of moulay ismail DSCF5915.jpg|left|thumb|Mavzolej Mulaj Ismaila]] Šele rodbina Alavi je v drugi polovici 17. stoletja v Meknesu ponovno pritegnila pozornost. Pod Mulaj Rašidom (vladal 1666–1672), prvim alavijskim sultanom, ki je pod svojo vladavino združil Maroko, je Fes znova postal prestolnica in njegov brat Mulaj Ismail ibn Šarif je vladal Meknesu.<ref name=":222">{{Cite book|last=Deverdun|first=Gaston|title=Marrakech: Des origines à 1912|publisher=Éditions Techniques Nord-Africaines|year=1959|location=Rabat}}</ref> Po Rašidovi smrti leta 1672 je Mulaj Ismail postal sultan in za svojo novo prestolnico izbral Meknes. Poleg njegove morebitne navezanosti na mesto kot guvernerja so lahko številni razlogi bili naklonjeni tej izbiri. Eden je morda dejstvo, da se je Ismail moral trdo boriti, da bi ponovno osvojil tako Fes kot Marakeš od svojega tekmeca nečaka (Ahmad al-Mahriz, sina Mulaja Rašida) v prvih letih svoje vladavine, zaradi česar je bil morda skeptičen do obeh mest. Poleg tega je Mulaj Rašid zasedel velik del Fesa s svojimi kontingenti iz Tafilalta in vzhodnega Maroka, medtem ko je Mulaj Ismail oblikoval svojo osebno kraljevo gardo, sestavljeno iz temnopoltih sužnjev (''abid'') iz podsaharske Afrike, in morda so obstajali pomisleki, da vseh teh kontingentov ni mogoče sočasno garniziral v Fesu. ''Ulema'' (verski učenjaki) v Fesu prav tako ni odobravala njegovih načinov, vključno z uporabo sužnjev (mnogi med njimi so bili muslimanskega porekla), in so vzdrževali napete odnose z njim ves čas njegove vladavine.<ref name=":15">{{Cite book|last=Abun-Nasr|first=Jamil|title=A history of the Maghrib in the Islamic period|url=https://archive.org/details/historyofmaghrib0000abun_l5g9|publisher=Cambridge University Press|year=1987|isbn=0521337674|location=Cambridge}}</ref><ref name=":3">{{Cite book|last=Arnold|first=Felix|title=Islamic Palace Architecture in the Western Mediterranean: A History|publisher=Oxford University Press|year=2017|pages=309–312}}</ref> Izbira Meknesa ga je tako odstranila izpod vpliva tradicionalnih elit in mu omogočila zgraditi novo bazo, iz katere je upal, da bo izvajal absolutno oblast. Grožnja osmanskih napadov z vzhoda (iz [[Alžirija|Alžirije]]) in naraščajoča negotovost v osrednjem Maroku zaradi preseljevanja plemen iz regij Atlasa in Sahare sta Ismaila morda tudi prepričala, da je Meknes, ki leži bolj zahodno, bolj obramben kot Fes. Ne glede na razloge je Ismail Meknes v svojem času naredil za središče Maroka in se lotil gradnje novega monumentalnega mesta-palače na južni strani starega mesta. Njegova gradnja se je nadaljevala vseh 55 let njegove vladavine, začela pa se je takoj po njegovem pristopu na prestol leta 1672.<ref name="Daaïf 2013 243–266">{{Cite journal|last=Daaïf|first=Lahcen|date=2013|title=Les inscriptions de Bab Mansur al-'Ilğ: déchiffrement et traduction|journal=Al-Qantara|volume=34|issue=2|pages=243–266|doi=10.3989/alqantara.2013.009|doi-access=free}}</ref><ref name=":132">{{Cite web|last=Mezzine|first=Mohamed|title=Palace of Mulay Isma'il|url=http://islamicart.museumwnf.org/database_item.php?id=monument;ISL;ma;Mon01;16;en|website=Discover Islamic Art, Museum With No Frontiers}}</ref> Obstoječe stavbe iz zgodnejše srednjeveške kazbe mesta so bile porušene, da bi naredili prostor; ime današnjega velikega javnega trga pred Kazbo, el-Hedim (ali Place el-Hedim), pomeni 'ruševine' in izvira iz množice ruševin in odpadkov, ki so bili tukaj nabrani med rušenjem. Delo so opravljali plačani delavci, pa tudi kontingenti sužnjev, zlasti krščanski vojni ujetniki.] Ocene o skupnem številu vpletenih delavcev segajo od 25.000 do 55.000. Kljub temu so pogosto pripovedovane zgodbe o več deset tisočih krščanskih sužnjev, uporabljenih za delo in velikih podzemnih ječah, kjer so jih zadrževali, nekoliko pretirane in izvirajo iz pripovedi evropskih veleposlanikov, ki so obiskali Ismailov dvor (pogosto za pogajanja o izpustitvi ujetnikov iz njihovih držav).<ref name=":125">{{Cite book|last=Parker|first=Richard|title=A practical guide to Islamic Monuments in Morocco|url=https://archive.org/details/practicalguideto0000rich_l1s6|publisher=The Baraka Press|year=1981|location=Charlottesville, VA}}</ref> V resnici je bilo število krščanskih sužnjev verjetno bližje največ nekaj tisoč in komore, popularno imenovane 'zapori', so bile dejansko skladišča za žito in zaloge. V času vladavine Mulaja Ismaila so judovske prebivalce mesta preselili v novo ''Melah'' ali judovsko okrožje na zahodu, blizu Kazbe, podobno kot ''Melah'' v Fesu ali Marakešu. ''Melah'' je bila med staro medino, zahodno od Place el-Hedim in bolj oddaljeno četrtjo Madinat al-Rijad al-Anbari. Tako ''Melah'' kot Madinat ar-Rijad sta bila del urbane razširitve, ki jo je ukazal Ismail v zahodnem kotu med starim mestom in Kazbo. Mulaj Ismail se je tudi lotil del po starem mestu. Ponovno je utrdil [[obzidje]] in zgradil nova monumentalna mestna vrata, kot so Bab Berda'in in Bab Kemis.<ref name=":022">{{Cite book|last=Marçais|first=Georges|title=L'architecture musulmane d'Occident|publisher=Arts et métiers graphiques|year=1954|location=Paris}}</ref> Zgradil je tudi več drugih kazb ali garnizijskih utrdb po vsem mestu, da bi nastanil svoje enote ''abid'' in pomagal zaščititi (in nadzorovati) preostali del mesta, kot sta Kazba Hadraš in Kazba Tizimi. Izvedel je prenovo Velike mošeje in bližnje medrese al-Kadi (ki jo posveča študentom iz Tafilalt) in ustanovil mošejo Zitouna. Knata bent Bakar, ena od njegovih žena, ki je bila vezir (minister) pod njim (in je za kratek čas postala ''[[de facto]]'' vladar Maroka leta 1728 po njegovi smrti), je bila odgovorna za ustanovitev mošeje Bab Berdain, dokončane leta 1709.<ref name=":8">{{Cite book|last=Glacier|first=Osire|title=Femmes politiques au Maroc d'hier à aujourd'hui: La résistance et le pouvoir au féminin|publisher=Tarik Éditions|year=2016}}</ref><ref name=":9">{{Cite web|last=Bentaleb|first=Hassan|title=Trois mois après le drame de la mosquée Khnata Bent Bakkar à Meknès : Retour chez les miraculés|url=https://www.libe.ma/Trois-mois-apres-le-drame-de-la-mosquee-Khnata-Bent-Bakkar-a-Meknes-Retour-chez-les-miracules_a11637.html|access-date=2020-04-22|website=Libération|language=fr|archive-date=2021-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20210729002633/https://www.libe.ma/Trois-mois-apres-le-drame-de-la-mosquee-Khnata-Bent-Bakkar-a-Meknes-Retour-chez-les-miracules_a11637.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":10">{{Cite web|title=Meknes, the city of endless heritage {{!}} Saad Guerraoui|url=https://thearabweekly.com/meknes-city-endless-heritage|access-date=2020-04-22|website=AW|language=en}}</ref><ref name=":17">{{Cite book |last=El Khammar |first=Abdeltif |url=http://theses.univ-lyon2.fr/documents/lyon2/2005/el-khammar_a#p=0&a=top |title=Mosquées et oratoires de Meknès (IXe-XVIIIe siècle): géographie religieuse, architecture et problème de la Qibla |publisher=Université Lumière-Lyon 2 |year=2005 |language=fr |type=PhD thesis}}</ref> [[File:TROTTER(1881) p315 GATEWAY IN MEQUINEZ.jpg|thumb|Pogled na vrata Bab Berdain in minaret mošeje Bab Bardain (fotografija iz leta 1881)]] Ena zadnjih gradenj pred njegovo smrtjo, izvedena med letoma 1721 in 1725, je bila Heri al-Mansur, palača na skrajnem južnem robu kazbe, ki je vključevala ogromne hleve. Monumentalna vrata, znana kot [[Bab Mansur al-'Alj]], ki gledajo na Place al-Hedim, je šele leta 1732 dokončal njegov sin Mulaj Abdalah. Njegov sin in kratek naslednik, Mulaj Ahmad ad-Dhahabi, je med njegovima dvema kratkima vladavinama (v letih 1727–28 in 1728–29) izvedel spremembe na očetovem mavzoleju in je bil leta 1729 tu tudi sam pokopan. === Kasneje alavitsko obdobje (18.–20. stoletje) === Po smrti Mulaja Ismaila so se politične razmere v Maroku sprevrgle v relativno anarhijo, ko so se njegovi sinovi potegovali za oblast. Meknes je izgubil status prestolnice in utrpel škodo v [[Potres v Meknesu leta 1755|potresu leta 1755]]. Mesto je bilo zanemarjeno in številni deli ogromne cesarske kazbe so propadli. Mesto je bilo v naslednjih stoletjih le občasno deležno kraljeve pozornosti. Sultan Mohamed ibn Abdalah, ki je vladal med letoma 1757 in 1790, je v mestu zgradil številne projekte. Dodal je palačo Dar al-Bajda v vrtu Agdal jugovzhodno od glavnega kompleksa palače, ki je bila kasneje spremenjena v kraljevo vojaško akademijo. Zgradil je mošejo Er-Roua v južnem delu kazbe Mulaj Ismail, ki je postala največja mošeja v Meknesu.<ref name="Maslow 19372">{{Cite book|last=Maslow|first=Boris|title=Les mosquées de Fès et du nord du Maroc|publisher=Éditions d'art et d'histoire|year=1937|location=Paris}}</ref> Prav tako je prenovil in dodal kubo nad grobnico Sidi Mohameda ben Aisa (tik izven mestnega obzidja) in zgradil sedanja minareta Velike mošeje in Nedžarine. Mošeja v starem mestnem jedru. Dar al-Kebira pa je bila zapuščena in postopoma preoblikovana v stanovanjsko sosesko, kjer so prebivalci zgradili svoje hiše znotraj in med nekdanjimi strukturami palače Ismailovega časa. V zgodnjem 19. stoletju je sultan Mulaj Abd ar-Rahman dodal ložo pred Bab al-Mansurjem, ki je služila kot zbirališče za obrede in guvernerjevo sodišče, čeprav je bila ta struktura pozneje odstranjena. === Najnovejša zgodovina (20.–21. stoletje) === [[File:Meknes 49DSC 0239 (40754287960).jpg|left|thumb|Glavna ulica v ''Ville Nouvelle'' (novo mesto)]] [[File:Meknes CityHall.jpg|thumb|Mestna hiša v Meknesu, zgrajena med letoma 1934 in 1950 po načrtu iz leta 1933 arhitekta Gastona Goupila]] Po vzpostavitvi francoske kolonialne vladavine v Maroku leta 1912 je francoska uprava ustvarila novo mesto (''Ville Nouvelle'') na bližnji planoti čez dolino na severovzhodni strani starega mesta. Glavno mesto Maroka je bilo premaknjeno iz Fesa v Rabat, kar je dodatno marginaliziralo mesta, kot je Meknes (ki je blizu Fesa). Nekatere tradicionalne muslimanske oblasti in uradniki so bili obdržani, vendar je bil Meknes reorganiziran pod novim francoskim občinskim in vojaškim režimom. To je vodilo tudi do večjega vpliva mest na okoliško podeželje in naraščajoče urbanizacije. Mesto je postalo prometno središče za ljudi in blago, ki so potovali z vzhoda na zahod ali s severa na jug po vsej državi, poleg tega pa je gostilo obsežne vojašnice. Prebivalstvo Meknesa je naraslo s 25.000 na začetku stoletja na več kot 140.000 do sredine 20. stoletja. Nekatere ceste v starem mestu so razširili, da bi omogočili večji promet, vendar se je večina novega razvoja zgodila v Ville Nouvelle. Nova francoska oblast se je zanimala za ohranjanje zgodovinskih spomenikov v starem mestu; medrese so bile na primer obnovljene leta 1922. V tem obdobju je Meknes postal tudi središče kmetijstva in vinogradništva, ki so ga vodili predvsem francoski kolonisti, ki so si prisvojili velike količine bližnje zemlje. Kljub temu je Meknes, tako kot druga mesta, gostil tudi odpor proti francoski oblasti. Leta 1937 je izbruhnil posebej resen in nasilen upor po poskusih preusmeritve lokalne reke v korist francoskih naseljencev v času pomanjkanja hrane za domorodno maroško prebivalstvo. V mestu je prišlo do nasilnega zatiranja protestov, kar je povzročilo 13 mrtvih in več ranjenih.<ref name=":18">{{Cite book|last=Abun-Nasr|first=Jamil|title=A history of the Maghrib in the Islamic period|url=https://archive.org/details/historyofmaghrib0000abun_l5g9|publisher=Cambridge University Press|year=1987|isbn=0521337674|location=Cambridge|pages=[https://archive.org/details/historyofmaghrib0000abun_l5g9/page/n404 387]–89}}</ref><ref name=":05">{{Cite book|last=Hoisington|first=William A. Jr.|title=The Casablanca Connection: French Colonial Policy, 1936–1943|url=https://archive.org/details/casablancaconnec0000hois|publisher=University of North Carolina Press|year=1984}}</ref>{{Rp|63}} Po osamosvojitvi Maroka leta 1956 so se spremembe, ki so se začele ali pospešile pod francosko oblastjo, nadaljevale. Obsežne ruralne migracije so povečale prebivalstvo mesta in okrepile proces urbanizacije (kot drugod po državi). Industrija se je razvila po obrobju mesta, hkrati pa so se stare elite in meščanske družine odselile v obalna mesta, kot sta Casablanca in Rabat. Te spremembe so prispevale tudi k relativni zanemarjenosti starega mesta. V skladu s poročilom ICOMOS Heritage at Risk iz leta 2000 zgodovinsko mesto Meknes vsebuje nezadostne drenažne sisteme in posledično trpi zaradi poplav in puščanja na nekaterih območjih.<ref>[http://www.international.icomos.org/risk/world_report/2000/moroc_2000.htm ICOMOS Heritage at Risk 2000]</ref> Kljub temu so bila v zadnjih letih opravljena nekatera prizadevanja za ohranjanje in restavriranje, deloma na podlagi prihodkov od turizma. Od leta 2023 so bili načrtovani ali v teku številni veliki obnovitveni projekti, ki jih vodi ADER-Fès (Agence pour la Dédensification et la Réhabilitation de la Médina de Fès), kvazivladna agencija s sedežem v Fesu. Projekti vključujejo predlagane obnove zgodovinskega mestnega obzidja, Heri es-Svani in medrese Bou Inania, skupaj z drugimi izboljšavami parkirne in turistične infrastrukture.<ref>{{Cite web |last=Benabdellah |first=Yahya |date=2023-01-25 |title=Meknès : les projets de réhabilitation se multiplient dans l'ancienne médina |url=https://medias24.com/2023/01/25/meknes-les-projets-de-rehabilitation-se-multiplient-dans-lancienne-medina/ |access-date=2023-03-13 |website=Médias24 |language=fr-FR}}</ref> == Geografija == Meknes leži na strateški lokaciji v osrčju Maroka. Na njegovem jugu in jugovzhodu so bogati [[atlaška cedra|cedrov]] gozdovi in ​​gore [[Srednji Atlas|Srednjega Atlasa]] z mestoma [[Ifrane]] in Azrou; bolj proti jugu pa so bogate oaze Tafilalta. Na zahodu sta dve največji metropolitanski območji Maroka: [[Casablanca]] in [[Rabat]]. Na severu je gorat sever Maroka z mestoma [[Tanger]] in [[Tétouan]]. Oujda in Fes ležita vzhodno od Meknesa. Meknes je sedež prefekture Meknès, ki jo sestavlja 6 občin (vključno z mestom Meknes) in 15 podeželskih občin.<ref name=buloff>{{cite web|url=http://www.sgg.gov.ma/Bo/bulletin/Fr/2008/BO_5684_Fr.pdf |title=Bulletin Officiel № 5684 |author=Royaume du Maroc |date=20 November 2008 |access-date=15 July 2012 |language=fr |page=1600 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121224044348/http://www.sgg.gov.ma/BO/bulletin/Fr/2008/BO_5684_FR.pdf |archive-date=24 December 2012 }}</ref> === Podnebje === Meknes ima vroče poletno sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Csa'') s celinskimi vplivi. Podnebje je podobno nekaterim celinskim mestom na jugu Portugalske (kot sta Beja ali Évora) in nekaterim območjem južne Španije. Temperature se spreminjajo od hladnih pozimi do vročih dni v poletnih mesecih od junija do septembra. Popoldanske temperature večinoma dni narastejo za 10–14 °C nad najnižjo. Najvišje zimske temperature običajno dosežejo le 15,5 °C decembra–januarja, medtem ko so nočne temperature v povprečju 5 °C. Sneg je redek. == Gospodarstvo == [[File:Meknes DSCF4945.jpg|thumb|Tradicionalna tržna ulica v središču medine (starega mesta)]] Meknes je gospodarsko središče v Maroku z različnimi izdelki iz treh sektorjev (kmetijstvo, industrija in storitve), zaradi česar je mesto ekonomsko konkurenčno in privlačno za naložbe. Poročilo Svetovne banke iz decembra 2015 je Meknes uvrstilo med tri najbolj konkurenčna mesta v Afriki.<ref>"New Report Highlights the World's Most Competitive Cities", The World Bank, web: [http://www.worldbank.org/en/news/press-release/2015/12/09/new-report-highlights-the-worlds-most-competitive-cities World Bank Website]</ref> Dve od teh treh konkurenčnih afriških mest sta maroški: Meknes in Tanger. Meknes velja za prestolnico kmetijstva v Maroku. Ravnina Saïss je ena najbolj rodovitnih in bogatih ravnic v Maroku in Meknes je središče te ravnine. Meknes ima vsako leto mednarodni kmetijski sejem v Maroku ({{lang-fr|Salon International de l'Agriculture au Maroc}}) od aprila 2006. Ta kmetijski sejem ima površino več kot 250.000 kvadratnih metrov, sodeluje več kot 60 držav in več kot 1200 razstavljavcev.<ref>"International Agriculture Show in Morocco", SIAM, web: [http://www.salon-agriculture.ma/English/carte_identite.php SIAM Web Site] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160505090655/http://www.salon-agriculture.ma/English/carte_identite.php |date=2016-05-05 }}</ref> Zemljišča okoli območja Meknesa so znana kot rodovitna in produktivna. Visoka nadmorska višina, rodovitnost in sveža voda teh dežel dajejo prednost gojenju sadja in zelenjave, predvsem: breskev, nektarin, suhih sliv, jabolk, krompirja, čebule in česna. Meknes je znan tudi po olivah in olivnem olju. Razširjena je živinoreja, zlasti ovce in govedo. Meknes ima velike industrijske enote za proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov, ki izpolnjujejo večino potreb regije. Industrija v Meknesu je lahkega tipa, večina je povezana s predelavo hrane, zlasti v občini Medžat, ter kemično in parakemično industrijo v drugih industrijskih conah, kot je industrijska in agroposlovna cona Agropolis. K temu dodajte tekstilno in kovinsko proizvodnjo, ki sta stari industriji v mestu. Leto 2016 zaznamuje novo obdobje industrije v mestu Meknes; vključuje električno žico, vgrajene sisteme in podjetja za proizvodnjo avtomobilskih delov. == Zgodovinski spomeniki in znamenitosti == [[File:Meknes-medina-aerial-view.jpg|thumb|300x300px|Pogled iz zraka na severni del stare medine Meknes, blizu mesta Bab Berda'in]] Glavni zgodovinski spomeniki mesta so skoncentrirani v medini (staro mesto) in veliki nekdanji kazbi Mulaj Ismail na jugu. Najznamenitejši spomeniki so navedeni spodaj. === Kraj el-Hedim === [[File:Place el-hedim DSCF6041.jpg|thumb|Množice se ob koncu dneva zbirajo na trgu el-Hedim]] Trg el-Hedim (Place el-Hedim), ki ga pogosto primerjajo s trgom [[Džema el-Fna]] v [[Marakeš]]u, je velik trg na južnem koncu starega mesta, pred glavnimi vrati nekdanjega kompleksa kraljeve palače Mulaja Ismaila. Ime trga, el-Hedim, pomeni 'ruševine/ostanki' in se nanaša na rušenja, ki jih je [[Mulaj Ismail]] izvedel tukaj med gradnjo svojih palač. Ta odprti prostor je pustil kot javni trg, da bi svojo palačo ločil od preostalega mesta. Od takrat je trg postal središče različnih dejavnosti, vključno z večernimi zabavljači, kot so pripovedovalci zgodb, akrobati in glasbeniki.<ref name=":11">{{Cite book|title=The Rough Guide to Morocco|url=https://archive.org/details/roughguidetomoro0000unse_w3x0|publisher=Rough Guides|year=2019|edition=12th}}</ref> === Mošeje in medrese === * [[Velika mošeja Meknesa]]: najpomembnejša mošeja v starem mestu in ena najstarejših, ki pokriva približno 3500 kvadratnih metrov in so jo v 12. stoletju ustanovili Almoravidi, čeprav je bila od takrat večkrat prenovljena. * [[Medresa Bou Inania (Meknes)|Medresa Bou Inania]]: najbolj znano medreso v mestu (šolo za višje izobraževanje v islamskih znanostih) je ustanovil marinidski sultan Abu al-Hasan v letih 1335-36, zdaj pa se imenuje po njegovem sinu Abu Inanu (ki jo je morda pozneje obnovil). Danes je odprta za turiste in je ena najbolj bogato okrašenih stavb v mestu. * Mošeja Nedžarine: ta mošeja, ki pogosto velja za najstarejšo v mestu, prav tako izvira iz obdobja Almoravidov, čeprav je bila večkrat spremenjena. * Mošeja Lala Aouda: glavna mošeja nekdanje mestne [[Kazba Mulaja Ismaila|kazbe in palač Mulaja Ismaila]], ki je bila prvič ustanovljena v dobi Marinidova, a jo je Mulaj Ismail med letoma 1672 in 1678 v celoti obnovil. Njen izrazit minaret je viden s sosednjega trga Place Lalla Aouda (Trg Lalla Avda). * Mošeja Bab Berdain: mošeja, ki stoji v bližini severnih vrat medine (Bab Berdain), je bila dokončana leta 1709 na ukaz prve maroške ministrice Khnata bent Bakkar. Mošeja je bila leta 2010 prizorišče tragedije, ko se je zrušil njen zgodovinski minaret, pri čemer je umrlo 41 ljudi. Mošeja je bila od takrat popravljena in njen minaret ponovno zgrajen.<ref name="jazeera">{{cite news|date=20 February 2010|title=Deaths in Morocco minaret collapse|publisher=Al Jazeera|url=http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2010/02/2010219211348139645.html|access-date=20 February 2010}}</ref><ref name="AFP">{{cite news|last=Chakir|first=Mohamed|date=19 February 2010|title=36 killed in Morocco minaret collapse|publisher=AFP|url=https://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5hMwZlIZ4Ewk0EEIAzy_pH3CtwxEg|archive-url=https://web.archive.org/web/20100222085005/http://www.google.com/hostednews/afp/article/ALeqM5hMwZlIZ4Ewk0EEIAzy_pH3CtwxEg|url-status=dead|archive-date=February 22, 2010|access-date=20 February 2010}}</ref> * Mošeja Ar-Roua: največja mošeja v Meknesu, ki jo je zgradil sultan Mohamed ibn Abdalah med letoma 1757 in 1790. Stoji v bližini palače Heri al-Mansur v južnem delu kazbe Mulaj Ismail. * Mošeja Zitouna: velika mošeja, ki jo je okoli leta 1687 ustanovil sultan Mulaj Ismail. * Zavija Sidi Mohamed Ben Aisa: znan tudi kot mavzolej šejka al-Kamela.<ref>{{Cite web|title=El Hadi Ben Aïssa : Le symbole de la délivrance|url=https://aujourdhui.ma/archives/el-hadi-ben-aissa-le-symbole-de-la-delivrance-89637|access-date=2020-11-30|website=Aujourd'hui le Maroc|language=fr-FR}}</ref> Pomemben mavzolej in verski kompleks (zavija) tik izven mestnega obzidja na severozahodu, prvotno iz poznega 18. stoletja, a pozneje obnovljen. Tu je pokopan Mohamed ben 'Aisa, ustanovitelj Aisavija, velike sufijske bratovščine v Maroku. Velja za zaščitnika Meknesa in njegov letni ''mousem'' (festival) je eden najbolj intenzivnih in je bil v zgodovini znan po prikazovanju samopohabljanja.<ref>{{Cite web|title=Mausoleum of Sidi Ben Aïssa {{!}} Meknes, Morocco Attractions|url=https://www.lonelyplanet.com/morocco/the-mediterranean-coast-and-the-rif/meknes/attractions/mausoleum-of-sidi-ben-aissa/a/poi-sig/483076/355511|access-date=2020-08-04|website=Lonely Planet|language=en}}</ref> * Zavija Sidi Kadur el-Alami: bogato okrašena mošeja in verski kompleks v čast grobu Sidi Kadour el-Alamija, slavnega maroškega pesnika, ki je umrl leta 1850. <gallery> File:Meknes Grand Mosque courtyard.jpg|Pogled na dvorišče (sahn) Velike mošeje v Meknesu File:Bou Inania Medersa.jpg|Medresa Bou Inania File:Mosque in the old city of Meknes - panoramio.jpg|Mošeja Nedžarine File:Lalla aouda minaret IMG 1327.jpg|Minaret mošeje Lala Aouda File:Bab berdain mosque DSCF4966.jpg|Mošeja Bab Berda'in (na sliki po letu 2010) File:Meknes sidi ben aissa IMG 1380.jpg|Zavija od Sidi Mohamed Ben Aissa File:Zawiya sidi qaddur al-alami DSCF3826.jpg|Zavija iz Sidi Kadour el-Alami (pogled na minaret in zunanjo steno) </gallery> === Utrdbe in vrata === *[[Bab Mansur al-'Alj]]: najbolj znana mestna vrata (znana tudi kot Bab Mansour ali Bab el-Mansur), ta vrata gledajo na južni konec Place el-Hedim in so služila kot svečani veliki vhod v kazbo Mulaja Ismaila. Graditi so se začela v poznejših letih vladavine Mulaja Ismaila in leta 1732 jih je končal njegov sin Mulaj Abdalah. Ime so dobila po arhitektu in oblikovalcu vrat, Mansourju al-'Alju ("Zmagoviti odpadnik"), nekdanjem krščanskem sužnju, ki se je spreobrnil v islam.<ref>{{Cite web|title=Bab Mansur al-'elj|url=https://archnet.org/sites/3775|access-date=2020-07-07|website=Archnet|archive-date=2021-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210215021344/https://archnet.org/sites/3775|url-status=dead}}</ref> Znana so po svoji velikosti in bogatem okrasju, ki ga sestavljajo motivi ''dardž-va-ktaf'', vklesani v opeko, napolnjeni s pisanim ''[[zellij]]em'' (mozaičnimi ploščicami), na vrhu pa je dolg in dodelan arabski napis, naslikan na ploščici. *Bab DŽama' an-Nouar: Druga okrašena vrata, ki se nahajajo poleg Bab Mansurja; v nekaterih virih imenovana tudi Bab al-Nuwwar.<ref name=":1">{{Encyclopaedia of Islam, Second Edition|volume=7|pages=35–39|first=C.|last=Funck-Brentano|article=Miknās}}</ref> *Bab ad-Dar al-Kebira: Monumentalna vhodna vrata v palačo Dar al-Kebira iz let 1679–80. *Bab el-Kemis: Monumentalna zahodna vrata mesta, blizu nekdanjega ''Mllaha'', iz leta 1687 pod vladavino Mulaj Ismaila in bogato okrašena z motivi in ''​​zelliji'', podobnimi Bab al-Mansurju.<ref name=":12">{{Cite book|last=Barrucand|first=Marianne|title=Urbanisme princier en Islam: Meknès et les villes royales islamiques post-médiévales|publisher=Geuthner|year=1985|isbn=|location=Paris|pages=}}</ref>{{Rp|55}} *Bab al-Bardain: Monumentalna severna vrata mesta, ki jih je prav tako zgradil Mulaj Ismail in so bogato okrašena. *Bordž Belkari: bastijonski stolp, zgrajen v 17. stoletju kot del obrambnega obzidja kazbe sultana Mulaja Ismaila v Meknesu v Maroku.] Od leta 2003 ima lončarski muzej.<ref>{{Cite web|title=Musée Borj Bel Kari|url=http://www.fnm.ma/musee-borj-bel-kari/|access-date=2020-07-07|language=fr-FR|archive-date=2021-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103175152/http://www.fnm.ma/musee-borj-bel-kari/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|last=Morocco-guide.com|title=Borj BelKari Museum {{!}} Meknes {{!}} Morocco Guide|url=https://www.morocco-guide.com/museums/borj-belkari-museum/|access-date=2020-07-07|website=Morocco-guide.com|language=en|archive-date=2021-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210821030204/https://www.morocco-guide.com/museums/borj-belkari-museum/|url-status=dead}}</ref> <gallery> File:Bab Mansour Gate.jpg|[[Bab Mansur al-'Alj]] File:Bab jemaa nouar DSCF5778.jpg|Bab Jama' an-Nouar File:Dar kebira meknes DSCF5945.jpg|Bab ad-Dar al-Kebira File:Bab el Khemis, Meknes, Marokko.JPG|Bab el-Kemis File:Bab berdain DSCF4991.jpg|Bab Berdain File:Borj belkari.jpg|Bordž Belkari </gallery> === Cesarske palače Mulaja Ismaila === [[File:Kasbah_of_Moulay_Ismail_with_labels.png||thumb|357x357px|Zemljevid kazbe Mulaj Ismaila glede na medino (staro mesto) z označenimi glavnimi območji]] {{glavni|Kazba Mulaja Ismaila}} Kompleks palače ali ''cesarsko mesto'' sultana Mulaj Ismaila je bil zgrajen med njegovo celotno 55-letno vladavino od 1672 do 1727 (z nekaterimi elementi, ki so bili dokončani ali preoblikovani kmalu zatem). Zaseda mesto nekdanje mestne srednjeveške kazbe (citadele) in se razteza na približno štirikrat večjem območju od starega mesta. Sestavljalo ga je več avtonomnih palač skupaj z ogromnimi vrtovi, verskimi stavbami in drugimi dobrinami. Kompleks je bil znan tudi po svoji impresivni infrastrukturi, ki je vključevala sistem oskrbe z vodo s hidravličnim sistemom vodnjakov, ''norij'' (mehanizmom za črpanje vode, ki ga poganja kolo), kanalov in podzemnih cevi, ki so vodo dovajale v številne stavbe kraljevega mesta. Vseboval je tudi številne monumentalne kašče in podzemna skladišča, v katerih so bile nakopičene zaloge, ki naj bi mesto vzdrževale desetletno obleganje. Spodaj je seznam nekaterih njegovih glavnih območij in spomenikov. * Place Lalla Aouda: ogromen odprt trg, ki stoji za (jugovzhodno od) Bab al-Mansurja, ki je služil kot nekdanji [[mečuar]] palače. Stoji pred nekdanjo palačo Dar al-Kebira in omogoča dostop do mošeje Lala Aouda. * Dar el-Kebira: najstarejša palača v kazbi, dokončana leta 1679 in sama sestavljena iz več palač. Njeno ime pomeni 'velika hiša'. Bila je zasebna rezidenca sultana in njegove družine, neposredno povezana z mošejo Lala Aouda in poznejšim kraljevim mavzolejem. Palača je propadla po smrti Mulaja Ismaila (in po [[Lizbonski potres (1755)|lizbonskem potresu leta 1755]]) in je od takrat postala stanovanjska soseska, kjer so navadni ljudje zgradili svoje hiše sredi ostankov masivnih zidov Ismailove palače, ki so še vedno vidni na različnih mestih. * [[Mavzolej Mulaja Ismaila]]: kraljevi mavzolej in pogrebni kompleks Mulaja Ismaila in nekaterih njegovih družinskih članov in naslednikov. Zgrajen je bil pod njegovo vladavino, vendar ga je med letoma 1727 in 1729 močno spremenil Ahmad ad-Dhahabi. V pogrebni kompleks so prvotno vstopili iz dar al-Kebira na severu, danes pa se vanj vstopa skozi vrata iz 20. stoletja na jugu. Še danes velja za verski kraj, odprt pa je tudi za turiste. Sestavljen je iz razmeroma strogih dvorišč, ki vodijo do bogato okrašene notranje dvorane na terasi, ki omogoča dostop do sultanove grobnice. * Kubat al-Kajatin in zapor Kara: Kubat al-Kajatin je samostojna dvorana za občinstvo ali prestolna soba, kjer je Mulaj Ismail nekoč sprejemal tuje veleposlanike. Pod zemljo, tik ob njej, je velik podzemni obokan prostor, znan kot zapor Kara ali Habs Kara. Čeprav ga pogosto opisujejo kot zapor za krščanske sužnje, se znanstveniki strinjajo, da je bil v resnici skladišče in kašča, ena od mnogih takšnih struktur po celem kraljevem mestu. * Dar al-Makzen: To ogromno ograjeno ograjeno območje, veliko večje in bolj racionalno organizirano kot Dar el-Kebira, je v času Mulaja Ismaila vsebovalo obsežne vrtove in še dve glavni palači, od katerih so bile nekatere obnovljene ali prilagojene za trenutno uporabo kot ena od kraljevih rezidenc maroškega kralja. Ograjen prostor, splošno znan kot Dar al-Makzen (ne smemo ga zamenjevati z istoimenskimi kraljevimi palačami v Fesu in drugod), je bil razdeljen na dva dela. Zahodni del so večinoma zasedali vrtovi Bahravija, vseboval pa je tudi dolgo ozko palačo na severnem robu, znano kot Dar al-Madrasa ("Hiša šole"), najverjetneje še eno zasebno sultanovo palačo. Vzhodni del, v katerega se še vedno vstopa skozi okrašena kraljeva vrata na njegovem vzhodnem obodu (severno od Heri es-Svanija), je večinoma zasedal Kasr al-Muhanaša ("Palača labirinta"). Ta palača je bila sestavljena iz približno osmih velikih dvorišč ali vrtov in je delovala kot sprejemna palača in upravna palača. * Heri as-Svani in Sahrij (kotlina Agdal): Sahrij ali Agdalska kotlina je ogromna vodna kotlina ali umetno jezero južno od Dar al-Makzen, ki je bilo prvotno del vodovodnega sistema kraljevega mesta. Meri 148,75 × 319 metrov in je v povprečju globok 1,2 metra. Poleg njega, na njeni vzhodni strani, je ogromna struktura, sestavljena iz dveh delov: "Hiša desetih norij" ali Dar al-Ma ("Hiša vode") in Heri as-Svani (imenovana tudi Heri es-Souani). Prva od njih je monumentalna stavba obokanih prehodov in kupolastih komor, ki je vsebovala številne hidravlične mehanizme (norije) na kolesni pogon, ki so črpali vodo iz freatske mize pod zemljo na površje, nato pa je bila dostavljena v Sahrij ali prerazporejena v mesto. Drugi del, Heri as-Svani, je pritrjen na južno stran te stavbe in je sestavljen iz 22 vrst monumentalnih lokov, ki so nekoč držali obokano streho (ki se je medtem zrušila). Čeprav so jo pogosto napačno identificirali kot "kraljeve konjušnice" v palači, je bila ta stavba znova velika kašča in skladišče. Žito so v stavbo prvotno dostavljale mule, ki so se povzpele na strešno teraso in zrnje spustile neposredno v luknje, preluknjane nad vsako obokano komoro.<ref name=":142">{{Cite web|title=Qantara - Basin of the Norias|url=https://www.qantara-med.org/public/show_document.php?do_id=317&lang=en|access-date=2020-06-07|website=www.qantara-med.org}}</ref> * Heri al-Mansur: Ena zadnjih stavb v času vladavine Mulaja Ismaila, zgrajena med letoma 1721 in 1725, njeno ime pomeni "Kašča/silos zmage", znana pa je bila tudi kot Dar al-Mansur ali Qasr al-Mansur<ref name=":62">{{Cite web|title=Qasaba of Mawlāy Ismā'īl|url=https://www.qantara-med.org/public/show_document.php?do_id=297&lang=en|access-date=2020-06-07|website=www.qantara-med.org}}</ref> ("Palača zmage"). Stoji na skrajnem južnem obodu Kazbe in je sestavljen iz masivne stavbe, za katero se zdi, da je služila kot palača, trdnjava in skladišče. V kleti so bile shrambe, v zgornjem nadstropju pa so bile sprejemne sobe za palačo s pogledom na okolico. Ob njem so bili kraljevi hlevi Mulaj Ismail (ki jih danes pogosto napačno identificirajo s Heri as-Svani), ki so sloveli kot ena najbolj impresivnih značilnosti mesta palače. Sestavljen je bil iz konjskih boksov, zaščitenih pod dvema vzporednima arkadama (vrsti lokov), ki sta se raztezali 1200 metrov na obeh straneh vodnega kanala, ki je zagotavljal vodo za konje. Na žalost hlevi niso ohranjeni in je danes od njih zelo malo ohranjenih. <gallery> File:Place lalla aouda DSCF5044.jpg|Place Lalla Aouda File:Dar kebira meknes DSCF5956.jpg|Obokan prehod v ruševinah palače v soseski Dar el-Kebira File:Mausoleum of moulay ismail DSCF5826.jpg|Kompleks mavzoleja Mulaj Ismaila File:Qubba khayyatin IMG 1342.jpg|Qubbat al-Khayyatin File:QaraPrison3.jpg|"Zapor" Qara File:Royal Palace, Meknes.jpg|Bogato okrašena vrata Dar al-Makzen v Meknesu File:Meknes sahrij IMG 1483.jpg|Kotlina Sahrij ali Agdal File:Meknes 6 (39069702785).jpg|Oboki silosov Heri as-Svani </gallery> === Muzeji === * Muzej Dar Džamaï: Najbolj znan muzej v Meknesu, ki hrani številne artefakte in umetniške predmete iz mesta in drugih regij v Maroku. Je v palači iz poznega 19. stoletja z vrtovi in ​​okrašenimi sobanami, ki jo je leta 1882 zgradil Mokhtar ben Larbi Džamai, ki je služil kot veliki vezir pod sultanom Mulajem Hasanom (vladal 1873–1894).<ref>{{Cite web|title=Dar Jamaï Museum|url=http://islamicart.museumwnf.org/pm_partner.php?id=Mus01_A;ma&type=museum&theme=ISL&link=ISL|access-date=2020-08-04|website=Discover Islamic Art - Virtual Museum}}</ref> Njegova družina je zgradila tudi palačo Džamai v Fesu. * Musée de Meknès (Muzej Meknes): majhen muzej v stavbi severovzhodno od Bab al-Mansurja, ki razstavlja artefakte iz vsega Maroka. * Ruševine rimskega mesta [[Volubilis]] (Oualili), še enega območja Unescove svetovne dediščine, so približno pol ure severno, <gallery> File:Meknes 51DSC 0431 (42778709031).jpg|Vhod v muzej Meknes File:Meknes DSC03660 Morocco (15276103936).jpg|Soba v muzeju Dar Jamai File:Volubilis Longshot II.jpg|Ostanki rimskega [[Volubilis]]a </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Meknes}} {{Wikivoyage}} * http://www.planetware.com/tourist-attractions-/meknes-mar-mek-mek.htm * http://looklex.com/morocco/meknes02.htm *[http://meknescity.com MeknesCity Newspaper] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Meknes]] [[Kategorija:Mesta v Maroku]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Maroku]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] 7allfrpeyeouzqhtz8prjwsza5ngii4 0 583015 6689545 6667597 2026-06-15T09:22:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689545 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Natalija Kasperska | spouse = {{nobr|{{•}}&nbsp;[[Jevgenij Kasperski]] (1986—1998)}}<br/>{{•}}&nbsp;[[Igor Ašmanov]] (od 2001) | children = Maksim (r. 1989)<br/>Ivan (r. 1991)<br/>Aleksandra (r. 2005)<br/>Marija (r. 2009)<br/>Varvara (r. 2012) | known_for = Predsednica [[InfoWatch]],<br />Ustanoviteljica [[Kaspersky Lab]] | years_active = 1994–danes | notable_works = }} '''Natalija Ivanovna Kasperska''' ({{Langx|ru|Наталья Ивановна Касперская}}), [[Rusi|ruska]] [[podjetnica]], * 5. februar 1966 [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]]. Natalija Kasperska, ki na [[Zahodni svet|Zahodu]] uporablja moško obliko svojega priimka, ''Kaspersky'' – je ruska [[Informacijska tehnika|IT]] podjetnica, predsednica skupine podjetij [[InfoWatch]] ter soustanoviteljica in nekdanja izvršna direktorica podjetja za [[Protivirusni program|protivirusno]] [[Programska oprema|programsko opremo]] [[Kaspersky Lab]].<ref name="mia">[http://pressmia.ru/authors/kasperskaya/ Касперская Наталья] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160515105814/http://pressmia.ru/authors/kasperskaya/|date=2016-05-15}}, reference of '[[Rossiya Segodnya]]' news agency.</ref> Poleg tega je ena najbogatejših žensk v Rusiji<ref name="ForbesWoman2">''Тофанюк, Е.; Мирсияпова, Х.'' [http://www.forbes.ru/forbes-woman-photogallery/zhenshchiny-v-biznese/243524-bogateishie-zhenshchiny-rossii-2013-reiting-f/photo/5 Богатейшие женщины России — 2013: рейтинг Forbes Woman]. — '[[Forbes]] Woman', 22 August 2013.</ref> in ena najvplivnejših osebnosti v ruski IT industriji.<ref name="ahk">[http://russland.ahk.de/ueber-uns/vorstand/vorstand-bis-maerz-2012/ Der Vorstand der Deutsch-Russischen Auslandshandelskammer] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160514201528/http://russland.ahk.de/ueber-uns/vorstand/vorstand-bis-maerz-2012/|date=2016-05-14}}. — 'Deutsch-Russische Auslandshandelskammer' (AHK) official site.</ref><ref name="niuvshe">[https://cs.hse.ru/news/159757293.html Наталья Касперская встретилась со студентами факультета]. — [[National Research University – Higher School of Economics]], 17 September 2015.</ref> == Biografija == === Zgodnja leta === Natalija Kasperska (dekliški priimek Štucer)<ref name="forbesreference2">[http://www.forbes.ru/profile/natalya-kasperskaya Наталья Касперская], reference of '[[Forbes]]'.</ref> se je rodila 5. februarja 1966 v Moskvi v družino inženirjev in uslužbencev sovjetskega [[Vojaška industrija|obrambnega raziskovalnega inštituta]].<ref name="cnewsreference">[http://doc.cnews.ru/analytics/face/k#kasperskaya Kасперская Наталья Ивановна], reference of '[[CNews]]'.</ref> Natalija je bila izvoljena v [[Pionirska organizacija|pionirski svet]] svoje šole, kasneje pa v rajonski štab pionirjev. Bila je tudi članica [[Komsomol|Komsomola]]. Poleg rednega izobraževanja je trenirala košarko v otroško-mladinski [[športna šola|športni šoli]]. Sprva je nameravala postati [[Veterinarska medicina|veterinarka]], vendar je te sanje opustila zaradi težav pri učenju [[Kemija|kemije]].<ref name="kuzmichov2">''Кузьмичёв, А.'' [http://www.k2x2.info/delovaja_literatura/fanaty_biznesa_istorii_o_teh_kto_stroit_nashe_budushee/p4.php#metkadoc47 Фанаты бизнеса. Истории о тех, кто строит наше будущее]. — Moscow: '[[Eksmo]]', 2011. — 384 p. — {{ISBN|978-5-699-51493-9}}</ref> V osmem razredu se je prepisala na fizikalno-matematično šolo, ki je delovala pod okriljem [[Moskovski letalski inštitut|Moskovskega letalskega inštituta]].<ref name="proshutinskaya">[http://vecherka.su/articles/society/21564/ Наталья Касперская: «Я человек скорее ведомый, чем ведущий»]. — [http://www.tvc.ru/channel/brand/id/22/show/episodes/episode_id/570/?page=3 «Жена. История любви»]. Talk show of Kira Proshutinskaya on '[[TV Tsentr]]' channel. — 25 January 2012.</ref> === Izobrazba === Po končani šoli se je vpisala na [[Moskovski inštitut za elektroniko in matematiko|Moskovski inštitut za elektronsko strojništvo]] (MIEM),<ref name="proshutinskaya2">[http://vecherka.su/articles/society/21564/ Наталья Касперская: «Я человек скорее ведомый, чем ведущий»]. — [http://www.tvc.ru/channel/brand/id/22/show/episodes/episode_id/570/?page=3 «Жена. История любви»]. Talk show of Kira Proshutinskaya on '[[TV Tsentr]]' channel. — 25 January 2012.</ref> kjer je študirala [[Uporabna matematika|uporabno matematiko]] (1984-1989). Njeno diplomsko delo je obravnavalo [[matematični model]] [[Reaktorsko hladilo|hladilnega sistema]] [[Jedrski reaktor|jedrskega reaktorja]].<ref name="kuzmichov3">''Кузьмичёв, А.'' [http://www.k2x2.info/delovaja_literatura/fanaty_biznesa_istorii_o_teh_kto_stroit_nashe_budushee/p4.php#metkadoc47 Фанаты бизнеса. Истории о тех, кто строит наше будущее]. — Moscow: '[[Eksmo]]', 2011. — 384 p. — {{ISBN|978-5-699-51493-9}}</ref> Kasneje je na [[The Open University|Open University]] v Veliki Britaniji diplomirala iz poslovnih ved.<ref name="mia2">[http://pressmia.ru/authors/kasperskaya/ Касперская Наталья] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160515105814/http://pressmia.ru/authors/kasperskaya/|date=2016-05-15}}, reference of '[[Rossiya Segodnya]]' news agency.</ref> Med študijem na MIEM je spoznala svojega prvega moža [[Jevgenij Kasperskij|Jevgenija Kasperskega]], s katerim se je poročila leta 1986. === Kariera === Po končanem študiju na inštitutu je dobila zaposlitev v Centralnem znanstveno-konstrukcijskemu biroju v Moskvi,<ref name="finans50success">[http://magz.elibraries.eu/ul/806/Finans%202005.09.pdf 50 самых успешных] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170202001421/http://magz.elibraries.eu/ul/806/Finans%202005.09.pdf |date=2017-02-02 }} [http://www.newsru.com/finance/07mar2005/50usp.html женщин]. — 'Finance' magazine, 7—13 March 2005. — # 9 (99). — P. 17.</ref> kjer je pol leta delala kot raziskovalka, nato pa odšla [[porodniški dopust]].<ref name="kuzmichov4">''Кузьмичёв, А.'' [http://www.k2x2.info/delovaja_literatura/fanaty_biznesa_istorii_o_teh_kto_stroit_nashe_budushee/p4.php#metkadoc47 Фанаты бизнеса. Истории о тех, кто строит наше будущее]. — Moscow: '[[Eksmo]]', 2011. — 384 p. — {{ISBN|978-5-699-51493-9}}</ref> Svojo kariero v [[Informacijska tehnologija|informacijski tehnologiji]] je začela pri 28 letih,<ref name="krasnova">''Краснова, А.'' [http://www.cosmo.ru/stars/krupnim-planom/opra-uifri-masha-sharapova-i-drugie-samye-bogatye-zhenshchiny-zarabotavshie-sami/ Опра Уинфри, Маша Шарапова и другие самые богатые женщины, заработавшие сами]. — '[[Cosmopolitan (magazine)|Cosmopolitan]]' magazine, 26 August 2015.</ref> ko se je januarja 1994 zaposlila kot prodajalka v podjetju za računalniško in programsko opremo. Delala je v na novo odprti trgovini v Informacijskem tehnološkem centru KAMI,<ref name="kuzmichov">''Кузьмичёв, А.'' [http://www.k2x2.info/delovaja_literatura/fanaty_biznesa_istorii_o_teh_kto_stroit_nashe_budushee/p4.php#metkadoc47 Фанаты бизнеса. Истории о тех, кто строит наше будущее]. — Moscow: '[[Eksmo]]', 2011. — 384 p. — {{ISBN|978-5-699-51493-9}}</ref> ki ga je ustanovil nekdanji profesor Jevgenija Kasperskega, ki je predaval na [[Akademija Zvezne varnostne službe Rusije|Višji šoli KGB]] v času Sovjetske zveze.<ref name="forbesreference">[http://www.forbes.ru/profile/natalya-kasperskaya Наталья Касперская], reference of '[[Forbes]]'.</ref> Menila je, da bi morali biti vsi [[Osebni podatek|osebni podatki]], kot so zgodovina spletnega iskanja, geolokacija, kontakti, korespondenca, foto in video materiali, last države.<ref name="tass">[http://tass.ru/ekonomika/3824223 Касперская: "большие данные россиян" должны принадлежать государству]</ref> ==== ''Kaspersky Lab'' ==== Septembra 1994 je Natalija postala vodja oddelka za distribucijo ''AntiViral Toolkit Pro'' (AVP), ki ga je od leta 1991 razvijala ekipa Jevgenija Kasperskega.<ref name="kuzmichov" /> V dveh ali treh letih je Natalija uspešno vzpostavila prodajne poti in mrežo tehnične podpore ter vstopila na mednarodne trge. Prodaja je hitro narasla iz začetnih 100–200$ na mesec leta 1994 na več kot 130.000$ po enem letu. Leta 1996 je prodaja presegla 600.000$, leta 1997 pa 1 milijon dolarjev. Do leta 1997 so si prihodke delili razvojna ekipa in matično podjetje. Nato pa so se bodoči ustanovitelji podjetja 'Kaspersky Lab' odločili, da bodo ustanovili svoje lastno podjetje.<ref name="kuzmichov" /> Natalija je prepričala moža, naj razvije in začne prodajati antivirusni program, ki ga danes z licencami uporablja več drugih ponudnikov antivirusne zaščite za različne namene.<ref>{{Navedi splet|title=Kaspersky Lab, lovec na viruse|url=https://old.delo.si/gospodarstvo/posel-in-denar/kaspersky-lab-lovec-na-viruse.html|website=old.delo.si|date=2011-07-25|accessdate=2025-04-29|language=sl-si|first=Karmen Lugarič|last=Delo.si}}</ref> Junija 1997 je ustanovila podjetje Kaspersky Lab. Pomembno je vplivala k izbiri imena novega podjetja in več kot 10 let delovala kot izvršna direktorica. Delnice podjetja so bile sprva razdeljene: Jevgenij Kasperskij (50%), njegova dva sodelavca programerja Alexej De-Monderik in Vadim Bogdanov (vsak po 20%) ter Natalijo Kasperskij (10%).<ref name="sedakov">''Седаков, П.; Филонов, Д.'' [http://www.forbes.ru/milliardery/257437-virus-kasperskogo-kak-biznes-kaspersky-lab-zakhvatil-200-stran-mira Вирус Касперского: как бизнес Kaspersky Lab захватил 200 стран мира]. — '[[Forbes]]', 19 May 2014.</ref> Prodaja se je po letu 1997 vsako leto podvojila, pri čemer je promet leta 2001 dosegel okoli 7 milijonov $, leta 2006 pa presegel 67 milijonov $.<ref name="skripnikov">''Скрипников, С.'' [http://expert.ru/2007/08/10/kasperski/ «Разошлись» повторно] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200407090053/https://expert.ru/2007/08/10/kasperski/ |date=2020-04-07 }}. — '[[Expert (magazine)|Expert]]' magazine, 10 August 2007.</ref><ref name="agarunov">''Агарунов, Д.'' [https://xakep.ru/2014/12/29/interview-kasperskaya/ Интервью с Натальей Касперской]. — 'Hacker' magazine, 29 December 2014.</ref> Avgusta 2007 je Jevgenij Kasperskij Natalijo odstavil z vodstvenih položajev in jo začasno suspendiral. Razlog za to sta bila njuna ločitev in poglabljanje ideološkega razkoraka.<ref name="sedakov" /> Natalija je sčasoma pristala, da ostane predsednica novoustanovljenega upravnega odbora 'Kaspersky Lab'. Vendar pa je leta 2011 prekinila vse povezave s tem prej družinsko vodenim podjetjem.<ref name="therunet">[http://www.therunet.com/interviews/1749-ledi-runeta-natalya-kasperskaya Леди Рунета: Наталья Касперская]. — 'TheRunet', 2 October 2013.</ref> Kaspersky Lab je v letih 2007 in 2011 odkupil Natalijin lastniški delež v podjetju.<ref name="agarunov" /> Pod Natalijinim nadzorom je podjetje Kaspersky Lab postalo vodilna protivirusna korporacija z mrežo regionalnih pisarn po vsem svetu. V času menjave vodstva leta 2007 so letni prihodki od prodaje dosegli 126 milijonov $,<ref name="sedakov2">''Седаков, П.; Филонов, Д.'' [http://www.forbes.ru/milliardery/257437-virus-kasperskogo-kak-biznes-kaspersky-lab-zakhvatil-200-stran-mira Вирус Касперского: как бизнес Kaspersky Lab захватил 200 стран мира]. — '[[Forbes]]', 19 May 2014.</ref> ocenjena tržna vrednost podjetja pa je do leta 2011, ko je Natalija prodala svoj preostali delež in odšla, znašala več kot 1,3 milijarde $, letni prihodek pa 700 milijonov $.<ref name="tsukanov">''Цуканов, И.; Голицына, А.'' [http://www.vedomosti.ru/technology/articles/2012/02/06/laboratoriya_kasperskogo_rasproschalas_s_minoritariem «Лаборатория Касперского» распрощалась с миноритарием]. — '[[Vedomosti]]' newspaper, 6 February 2012.</ref> Po zamenjavi vodstva se je stopnja rasti podjetja vidno zmanjšala, svetovni prihodki so leta 2009 narasli za 40%, leta 2011 za 13,7%, leta 2012 za 3% in leta 2013 za 6%.<ref name="sedakov"/> [[Slika:Nkasperskaya-tea.jpg|sličica| Natalija Kasperska (2016)]] ==== ''InfoWatch'' ==== Po tem, ko je podjetje 'Kaspersky Lab' kupilo tehnologijo za preprečevanje neželene elektronske pošte, ki jo je razvilo podjetje [[Ašmanov in partnerji|Ašmanov in parnerji]], je vodja slednjega [[Igor Ašmanov]] kupcu predlagal, da bi to tehnologijo uporabili tudi za preprečevanje izgube podatkov.<ref name="panfilov"/> Med letoma 2001 in 2002 so programerji pri 'Kaspersky Lab' razvili rešitev, ki je kasneje postala znana kot ''InfoWatch Traffic Monitor Enterprise''. Ta program nudi zaščito za poslovne uporabnike pred notranjimi grožnjami ([[Programska oprema za preprečitev izgube podatkov|sistem DLP]]). Decembra 2013 je bila ustanovljena hčerinska družba z imenom 'InfoWatch' za razvoj in distribucijo nove programske opreme.<ref name="infowatchhist">[http://www.infowatch.ru/about/history История компании] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160408070428/http://www.infowatch.ru/about/history|date=2016-04-08}}. — 'InfoWatch' official site.</ref> Natalija Kasperska je od oktobra 2007 izvršna direktorica in večinska lastnica podjetja 'InfoWatch'. Njen lastniški delež v podjetju je povezan z dogovorom o ločitvi poslovanja z bivšim možem.<ref name="forbesreference" /> Natalija je ima glavne naložbe v podjetjih 'InfoWatch', '[[Kribrum]]' in 'Nanosemantics' (v solastništvu z Igorjem Ašmanovom),<ref name="therunet2">[http://www.therunet.com/interviews/1749-ledi-runeta-natalya-kasperskaya Леди Рунета: Наталья Касперская]. — 'TheRunet', 2 October 2013.</ref> ter v nemškem protivirusnim podjetjem 'G Data Software' AG.<ref name="gdata">[https://www.infowatch.ru/presscenter/news/2845 Наталья Касперская инвестировала в антивирусную компанию G Data Software AG] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170821043201/https://www.infowatch.ru/presscenter/news/2845|date=2017-08-21}}. — 'InfoWatch' official site, 15 October 2012.</ref> Programska oprema 'InfoWatch' je imela v času odcepitve le majhne možnosti za uspeh<ref name="agarunov" /> in je bila za 'Kaspersky Lab' precejšen strošek. Za razliko od 'Kaspersky Lab', so bile tehnološke rešitve in produktna linija novega podjetja sprva usmerjene v velika in srednje velika podjetja z najmanj 300 delovnimi postajami, in ne v mala podjetja in trgovce.<ref name="panfilov"/> Kljub temu je v letu 2012 InfoWatch, ki je bil prej neprofitabilen, zabeležil prvi dobiček<ref name="therunet" /> in nadaljeval z letno rastjo 60–70%.<ref name="roempressconf">[https://roem.ru/04-09-2015/205322/natalya-kasperskaya-infowatch-ya-ne-mogu-vspomnit-kakie-to-sereznye-prepony-so-storony-gosudarstva/ Наталья Касперская, InfoWatch: Я не могу вспомнить какие-то серьёзные препоны со стороны государства]. — 'Roem.ru', 4 September 2015.</ref> Po podatkih revije [[Forbes]] je letni prihodek podjetja InfoWatch leta 2015 dosegel približno 12 milijonov $,<ref name="forbesreference" /> medtem ko so neodvisni strokovnjaki, anketirani s strani ruskega dnevnika Kommersant spomladi 2015, ocenili vrednost podjetja na 40–50 milijonov $.<ref name="panfilov" /> Danes je InfoWatch skupina podjetij, ki se ukvarja z dvema glavnima področjema: korporativna zaščita pred notranjimi grožnjami in zunanjimi ciljnimi napadi. Podjetje ima skoraj 50-odstotni delež na ruskem trgu zaščite zaupnih podatkov (sistemi DLP).<ref name="panfilov">''Панфилов, К.'' [https://vc.ru/p/kasperskaya Наталья Касперская, InfoWatch: «Если у вас есть шанс выжить — не привлекайте инвесторов»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170204165236/https://vc.ru/p/kasperskaya|date=2017-02-04}}. — 'VC.ru', 8 July 2015.</ref><ref name="rspectr">[http://www.rspectr.com/article/intervyu/kasperskaya-zhelezo/ Наталья Касперская (InfoWatch): «Строить концепцию по импортозамещению на основе только софта — бессмысленно»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160515065803/http://www.rspectr.com/article/intervyu/kasperskaya-zhelezo/|date=2016-05-15}}. — 'РСпектр', 20 January 2015.</ref> Med njihovimi dolgoletnimi strankami so ruske vladne ustanove, ter velika podjetja, kot so [[Sberbank banka|Sberbank]], [[Beeline]], [[Lukoil]], [[Tatneft]], [[Surgutneftegas]], [[Suhoj|Suhoi]], [[Magnitogorski metalurški kombinat]],<ref name="jsontv2">''Корзун, С.'' [http://json.tv/ict_news_read/natalya-kasperskaya-ceo-infowatch-vnutrennyaya-bezopasnost-korporatsiy-i-chto-etomu-meshaet-20150703042215 Наталья Касперская, CEO InfoWatch. Система защиты от утечек (DLP): когда уходим — остаётся наш работающий софт и всё аккуратно разложено по полочкам] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200407084556/http://json.tv/ict_news_read/natalya-kasperskaya-ceo-infowatch-vnutrennyaya-bezopasnost-korporatsiy-i-chto-etomu-meshaet-20150703042215 |date=2020-04-07 }}. — 'Json.tv', 3 July 2015.</ref> itd. Poleg tega InfoWatch aktivno širi svoje poslovanje v Nemčiji, na Bližnjem vzhodu in v jugovzhodni Aziji.<ref name="panfilov" /> Trenutna delničarja podjetja InfoWatch sta Natalija Kasperska in namestnik izvršnega direktorja podjetja Rustem Hajretdinov.<ref name="panfilov"/> == Dosežki == === Zasebno bogastvo === Po podatkih revije Forbes je premoženje Natalije Kasperska marca 2013 znašalo okoli 220 milijonov $.<ref name="ForbesWoman3">''Тофанюк, Е.; Мирсияпова, Х.'' [http://www.forbes.ru/forbes-woman-photogallery/zhenshchiny-v-biznese/243524-bogateishie-zhenshchiny-rossii-2013-reiting-f/photo/5 Богатейшие женщины России — 2013: рейтинг Forbes Woman]. — '[[Forbes]] Woman', 22 August 2013.</ref> Leta 2014 se je ta ocena povečala na 230 milijonov $, leta 2015 pa na 270 milijonov $.<ref name="forbesreference3">[http://www.forbes.ru/profile/natalya-kasperskaya Наталья Касперская], reference of '[[Forbes]]'.</ref> Marca 2015 je ruski novičarski portal Lenta.ru potrdil oceno Forbesa iz leta 2014, medtem ko je nemška revija [[Der Spiegel]] julija 2015 njeno premoženje ocenila na 207 milijonov €.<ref name="spiegel">''Локшин, П.; Шепп, М.'' [http://www.profile.ru/economics/item/98317-s-granatoj-v-sumochke-ot-dior С гранатой в сумочке от Dior] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180621170926/http://www.profile.ru/economics/item/98317-s-granatoj-v-sumochke-ot-dior|date=2018-06-21}}. — '[[Der Spiegel]]' magazine, 10 July 2015.</ref> Po navedbah časopisa Der Spiegel večina premoženja Natalije Kasperskaje predstavljajo denarna sredstva, ki jih je pridobila s prodajo različnih naložb.<ref name="spiegel"/> Kasperska je oktobra 2015 v odgovoru na vprašanje, ali so izračuni 'Forbesa' točni, poudarila, da njeno podjetje ni javno in zato ni dolžno razkrivati svoje tržne vrednosti, ob tem pa je dodala, da je "kljub temu dobro videti, da ljudje očitno cenijo vrednost 'InfoWatcha'.<ref name="harddaysnight">[https://tvrain.ru/teleshow/harddaysnight/my_ne_pod_kolpakom_u_fsb-396220/ Кто следит за вами: ФСБ или ваш телефон]. — Talk show ''Hard Day’s Night'' on TV channel '[[Dozhd]]', 13 October 2015.</ref> === Ocene in nagrade === {| width="100%" |valign="top" | {| border="0" |- | width="80%" valign="top"|{{•}}&nbsp;Ocena vrhunskega menedžmenta (IT nominacija),<br />&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;glede na časopis '[[Kommersant]]'<br />&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;in Združenja ruskih menedžerjev|| | ||valign="top"|#3 (2009),<ref name="ratingkommers2009">[http://www.kommersant.ru/doc/1245141 Рейтинг высших руководителей 2009]. — '[[Kommersant]]' newspaper, 28 September 2009.</ref><br />#2 (2010),<ref name="ratingkommers2010">[http://www.kommersant.ru/doc/1509107 Рейтинг высших руководителей 2010]. — '[[Kommersant]]' newspaper, 23 September 2010.</ref><br />#4 (2011),<ref name="ratingkommers2011">[http://www.kommersant.ru/doc/1777016 Рейтинг высших руководителей 2011]. — '[[Kommersant]]' newspaper, 20 September 2011.</ref><br /> #1 (2013),<ref name="ratingkommers2013">[http://www.kommersant.ru/doc/2280745 Рейтинг высших руководителей 2013]. — '[[Kommersant]]' newspaper, 18 September 2013.</ref><br />#1 (2014),<ref name="ratingkommers2014">[http://www.kommersant.ru/doc/2568343 Рейтинг высших руководителей 2014]. — '[[Kommersant]]' newspaper, 17 September 2014.</ref><br />#4 (2015).<ref name="ratingkommers2015">[http://www.kommersant.ru/doc/2810035 Рейтинг высших руководителей 2015]. — '[[Kommersant]]' newspaper, 16 September 2015.</ref> |- |valign="top"|{{•}}&nbsp;100 najvplivnejših žensk v Rusiji,<br />&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;glede na radio '[[Echo of Moscow]]'|| | ||valign="top"|#66 (2012),<ref name="echo2012">[http://echo.msk.ru/blog/echo_rating/838907-echo/ 100 самых влиятельных женщин России]. — '[[Echo of Moscow]]' radio, 23 January 2012.</ref><br />#74 (2013),<ref name="echo2013">[http://echo.msk.ru/blog/echo_rating/1019316-echo/ 100 самых влиятельных женщин России]. — '[[Echo of Moscow]]' radio, 4 March 2013.</ref><br />#81 (2014),<ref name="echo2014">[http://echo.msk.ru/blog/echo_rating/1266848-echo/ 100 самых влиятельных женщин России — рейтинг]. — '[[Echo of Moscow]]' radio, 3 March 2014.</ref><br />#62 (2015).<ref name="echo2015">[http://echo.msk.ru/blog/echo_rating/1505138-echo/ 100 самых влиятельных женщин России — рейтинг]. — '[[Echo of Moscow]]' radio, 8 March 2015.</ref> |} | || |valign="top"| {| border="0" |- | width="82%" valign="top"|{{•}}&nbsp;50 najvplivnejših poslovnih žensk v Rusiji,<br />&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;glede na časopis '[[Kompanija]]'|| | ||valign="top"|#3 (2010),<ref name="ko2010">[http://ko.ru/articles/21817 Топ-100 влиятельных деловых женщин России] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160514060253/http://ko.ru/articles/21817 |date=2016-05-14 }}. — časopis 'Kompanija', 8 March 2010.</ref><br />#1 (2011),<ref name="ko2011">[http://ko.ru/articles/23085 Топ-50 влиятельных деловых женщин России] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160514060256/http://ko.ru/articles/23085 |date=2016-05-14 }}. — časopis 'Kompanija', 14 March 2011.</ref><br />#25 (2012),<ref name="ko2012">[http://ko.ru/articles/23903 Топ-50 влиятельных деловых женщин России] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160514060258/http://ko.ru/articles/23903 |date=2016-05-14 }}. — časopis 'Kompanija', 12 March 2012.</ref><br />#2 (2013),<ref name="ko2013">[http://ko.ru/articles/24763 Топ-50 влиятельных деловых женщин России] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130921160540/http://ko.ru/articles/24763 |date=2013-09-21 }}. — časopis 'Kompanija', 11 March 2013.</ref><br />#15 (2014),<ref name="ko2014">[http://ko.ru/articles/25441 Топ-50 влиятельных деловых женщин России] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160514060307/http://ko.ru/articles/25441 |date=2016-05-14 }}. — časopis 'Kompanija', 10 March 2014.</ref><br />#26 (2015).<ref name="ko2015">[http://ko.ru/persona/item/129979-nezametnyj-matriarkhat Топ-50 влиятельных деловых женщин России] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160514060309/http://ko.ru/persona/item/129979-nezametnyj-matriarkhat |date=2016-05-14 }}. — časopis 'Kompanija', 6 March 2015.</ref> |- |valign="top"|{{•}}&nbsp;Najbogatejša ženska v Rusiji,<br />&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;glede na časopis '[[Forbes]] Woman'|| | ||valign="top"|#5 (2013),<ref name="ForbesWoman">''Тофанюк, Е.; Мирсияпова, Х.'' [http://www.forbes.ru/forbes-woman-photogallery/zhenshchiny-v-biznese/243524-bogateishie-zhenshchiny-rossii-2013-reiting-f/photo/5 Богатейшие женщины России — 2013: рейтинг Forbes Woman]. — '[[Forbes]] Woman', 22 August 2013.</ref><br />#8 (2014),<ref name="forbeswoman2014">[http://www.forbes.ru/rating/30-bogateishikh-zhenshchin-rossii-2014/2014?full=1&table=1 30 богатейших женщин России — 2014]. — '[[Forbes]] Woman' magazine, 21 August 2014.</ref><br />#7 (2015).<ref name="forbeswoman2015">[http://www.forbes.ru/rating/50-bogateishikh-zhenshchin-rossii-2015/2015 50 богатейших женщин России — 2015]. — '[[Forbes]] Woman' magazine, 20 August 2015.</ref> |} |} * Nagrada ''Russian Business Leader of the Year 2012'' od 'Horasis' ([[Švica]]) — 2013;<ref name="horasis">[https://www.infowatch.ru/presscenter/news/3077 Наталья Касперская награждена международной премией «Russian Business Leader of the Year»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170814223217/https://www.infowatch.ru/presscenter/news/3077|date=2017-08-14}}. — 'InfoWatch' official site, 18 April 2013.</ref> * Nagrada ''Women in Technology Awards for Middle East and Africa 2014'', v kategoriji ''Najboljša podjetnica v IT'' 2014;<ref name="wit2014">[http://womeninstem.com/2014/winners.php Winners of WIT MEA Awards 2014] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160423121202/http://womeninstem.com/2014/winners.php|date=2016-04-23}}. — '[[Women in Technology International]]' official site.</ref> * ''Top 20 Women in Business in Northern Europe'', glede na '[[Nordic Business Forum]]' — 1. mesto (2015).<ref name="nordic">''Turunen, A.'' [http://www.nbforum.com/nbreport/articles/the-top-20-women-in-business-in-northern-europe/ Top 20 Women in Business in Northern Europe] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924052002/http://www.nbforum.com/nbreport/articles/the-top-20-women-in-business-in-northern-europe/|date=2015-09-24}}. — '[[Nordic Business Forum]]' official site, 20 August 2015.</ref> * Osebnost leta 2016 v IT/telekom z nagrado 'Best in Russia' - april 2017.<ref name="rsppaward">[http://strategyjournal.ru/partners-news/nazvany-luchshie-kompanii-proekty-i-persony-goda/ Названы лучшие компании, проекты и персоны года] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200924015352/https://strategyjournal.ru/partners-news/nazvany-luchshie-kompanii-proekty-i-persony-goda/ |date=2020-09-24 }}. — Журнал «Стратегия», 2 мая 2017 года.</ref> * Medalja reda »Za zasluge za domovino« II. stopnje (26. avgust 2020) — za prispevek k vzpostavitvi in razvoju ruskega segmenta informacijsko-telekomunikacijskega omrežja »Internet«.<ref>{{Navedi splet|date=2020-08-29|title=Указ Президента Российской Федерации от 26.08.2020 № 529 ∙ Официальное опубликование правовых актов ∙ Официальный интернет-портал правовой информации|url=http://publication.pravo.gov.ru/Document/View/0001202008290001?index=9&rangeSize=129|website=publication.pravo.gov.ru.}}</ref> * Medalja Zvezne službe za tehnični in izvozni nadzor (FSTEC) Rusije »Za krepitev državnega sistema varovanja informacij« I. stopnje (3. februar 2021).<ref>{{Navedi novice|date=2021-02-04|title=Наталья Касперская награждена медалью ФСТЭК России I степени|url=https://releases.ict-online.ru/news/natalya-kasperskaya-nagrazhdena-medalyu-fstek-rossii-i-stepeni-21818|work=releases.ict-online.ru}}</ref> * Nacionalna Nagrada za prispevek k boju proti uhajanju zaupnih informacij — 8. junij 2022<ref>{{Navedi novice|date=2024-09-24|title=Наталья Касперская удостоена Национальной премии за вклад в борьбу против утечек конфиденциальной информации|url=https://www.mont.ru/ru-ru/news/5000|work=MONT}}</ref> == Javno delo == Natalija Kaspeska je članica upravnega odbora [[Ruska zveze industrijalcev in podjetnikov|Ruske zveze industrijalcev in podjetnikov]]<ref name="rspp">[http://рспп.рф/simplepage/21 Правление РСПП] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190915164513/http://xn--o1aabe.xn--p1ai/simplepage/21 |date=2019-09-15 }}. — [[Russian Union of Industrialists and Entrepreneurs]] official site.</ref> in Združenja razvijalcev programske opreme 'Domestic Software'.<ref name="arpp">[http://www.arppsoft.ru/news/4/7056/?sphrase_id=2285 Круглый стол «Место, где формируется будущее ИТ-отрасли»]. — Official site of Association of Software Developers 'Domestic Software', 3 February 2016.</ref> Je tudi članica strokovnega ruskega sveta za programsko opremo pri Ministrstvu za telekomunikacije in množične komunikacije Rusije,<ref name="minsvyaz">[http://minsvyaz.ru/ru/events/34481/ Утверждён состав Экспертного совета по российскому ПО] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180905132257/http://minsvyaz.ru/ru/events/34481/|date=2018-09-05}}. — Official site of the [[Ministry of Telecom and Mass Communications of the Russian Federation|Ministry of Telecom and Mass Communications of Russia]], 31 December 2015.</ref> Odbora za donacije fundacije Skolkovo<ref name="skolkovo">[http://sk.ru/foundation/team/p/person.aspx?un=Natalya.Kasperskaya Наталья Касперская, независимый член Грантового комитета] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210613031614/http://sk.ru/foundation/team/p/person.aspx?un=Natalya.Kasperskaya |date=2021-06-13 }}. — [[Skolkovo Foundation]]'s official site.</ref> in nadzornega sveta Inštituta za znanost in tehnologijo Skolkovo (Skoltech).<ref name="skoltech">[http://www.skoltech.ru/about/board-of-trustees/ Попечительский совет] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170716185844/http://www.skoltech.ru/about/board-of-trustees/|date=2017-07-16}}. — [[Skolkovo Institute of Science and Technology|Skoltech]]'s official site.</ref> Poleg tega je članica Ruske zveze [[Strojništvo|strojnikov]]. Od aprila 2008 do marca 2012 je bila Natalija članica upravnega odbora [[:de:Deutsch-Russische Auslandshandelskammer|Rusko-nemške gospodarske zbornice]].<ref name="ahk2">[http://russland.ahk.de/ueber-uns/vorstand/vorstand-bis-maerz-2012/ Der Vorstand der Deutsch-Russischen Auslandshandelskammer] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160514201528/http://russland.ahk.de/ueber-uns/vorstand/vorstand-bis-maerz-2012/|date=2016-05-14}}. — 'Deutsch-Russische Auslandshandelskammer' (AHK) official site.</ref><ref name="chamber">{{Cite web|url=http://www.kaspersky.ru/about/news/business/2008/Natalja_Kasperskaja_izbrana_chlenom_pravlenija_Rossijsko-germanskoj_vneshnetorgovoj_palaty|title=Наталья Касперская избрана членом правления Российско-германской внешнеторговой палаты|author=|date=8 April 2008|publisher=— 'Kaspersky.ru'}}</ref> Poleg tega je od leta 2009 do leta 2011 vodila delovno skupino za informacijske in računalniške tehnologije v okviru zveznega programa [[Ministrstvo za izobraževanje in znanost Rusije|Ministrstva za izobraževanje in znanost Rusije]], program se je imenoval “Raziskave in izumi na prednostnih področjih znanstvenega in tehnološkega razvoja v Rusiji v letih 2014–2020”.<ref name="kaspskoltech">[http://www.skoltech.ru/team/natalya-kasperskaya/ Наталья Касперская] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160425130138/http://www.skoltech.ru/team/natalya-kasperskaya/|date=2016-04-25}}. — Skoltech's official site, 28 November 2014.</ref>{{Clear}} == Osebno življenje == [[Slika:Natalya_Kaspersky_crop.jpg|levo|sličica| Natalija Kasperska (2011)]] Svojega prvega moža, Jevgenija Kasperskega, je spoznala v zdravilišču januarja 1987, ko je bila stara dvajset let,<ref name="kuzmichov" /> pol leta kasneje sta se poročila.<ref name="forbesreference" /> Leta 1989, v petem letniku študija, je rodila prvega sina Maksima, drugega sina Ivana pa leta 1991.<ref name="kuzmichov" /> Leta 1997 sta se razšla,<ref name="tinkov">[http://tinkov.com/bizsekrety/35 Игорь Ашманов] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180109134450/http://tinkov.com/bizsekrety/35|date=2018-01-09}}. — ''Secrets of business'' talk show with [[Oleg Tinkov]], 24 May 2010.</ref> uradno ločila pa leta 1998.<ref name="therunet" /> Ker pa sta skupaj vodila uspešno podjetje, sta ločitev nekaj let skrivala pred zaposlenimi in javnostjo, da ne bi povzročila panike na trgu.<ref name="ForbesWoman" /> Svojega drugega moža, Igorja Ašmanova, je spoznala leta 1996 na računalniškem sejmu ''[[CeBIT]]'' v [[Hannover|Hannovru]]. Leto kasneje sta Natalija in Igor obnovila svoje poznanstvo<ref name="therunet" /> in se leta 2001 poročila.<ref name="popov">''Попов, И.'' [http://www.forbes.ru/ekonomika/lyudi/73209-kak-i-zachem-pohishchayut-predprinimatelei-i-chlenov-ih-semei Как и зачем похищают предпринимателей и членов их семей]. — '[[Forbes]]' magazine, 8 September 2011.</ref> Leta 2005 sta dobila hčerko Aleksandro, leta 2009 se jima je rodila druga hčerka Marija, leta 2012 pa še tretja, Varvara. Natalijina sinova iz prvega zakona sta oba študirala na [[Državna univerza v Moskvi|Moskovski državni univerzi Lomonosov]], Maksim je diplomiral na [[Geografska fakulteta v Moskvi|Fakulteti za geografijo]], Ivan pa na [[Računalniško-matematična in kibernetična fakulteta v Moskvi|Fakulteti za računalniško matematiko in kibernetiko]].<ref name="popov" /> Aprila 2011 so v moskovskem [[Rajon Strogino|rajonu Strogino]] na poti v službo ugrabili Natalijinega 20-letnega sina Ivana. Storilci so od staršev zahtevali odkupnino v višini 3 milijonov evrov. Vendar pa je bil Ivan pet dni kasneje osvobojen zahvaljujoč posredovanju ruskih [[Obveščevalna služba|obveščevalnih služb]], pet ugrabiteljev pa je bilo obsojenih na zaporne kazni od 4,5 do 11 let.<ref name="popov" /><ref name="sud">[http://www.forbes.ru/news/280077-mosgorsud-smyagchil-prigovor-uchastniku-pokhishcheniya-syna-kasperskogo Мосгорсуд смягчил приговор участнику похищения сына Касперского]. — '[[Forbes]]' magazine, 11 February 2015.</ref> {{Clear}} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * '''[https://www.facebook.com/natalya.kaspersky Natalya Kaspersky]''' na ''[[Facebook]]''. * {{URL|http://infowatch.ru|'''InfoWatch'''}} Uradna stran skupine podjetij. * [http://ria.ru/tags/person_Natalja_Kasperskaja/ Наталья Касперская] označene novice v tiskovni agenciji '[[RIA Novosti]]' n. * [https://roem.ru/tag/natalya-kasperskaya/ Наталья Касперская] označene novice v tiskovni agenciji na '[[Roem.ru]]'. * ''Dean, S.; Vladimirskaya, L.'' [http://infowatch.com/sites/default/files/publications/nkaspersky_interview.pdf Natalya Kaspersky: Russia’s Top Security Woman]. — 'BRIC Magazine', No. 4, 2015 Quarter 1. * {{YouTube|gtZicnFQCJw|Игорь Ашманов и Наталья Касперская о будущем российских технологий}}. — 'LifeTV', 1. maj 2012. {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kasperskaja, Natalija}} [[Kategorija:Ruski poslovneži]] [[Kategorija:Ruski znanstveniki]] 5rt3eoqj75xc322zidpfvvdgj1z1ock 0 583179 6689509 6530728 2026-06-15T08:17:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689509 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Matobo | iucn_category = II | photo = Sunrise Matobo Zimbabwe.jpg | photo_caption = Sončni vzhod v narodnem parku Matobo, 2006 | location = okrožje Matobo, [[Zimbabve]] | nearest_city = [[Bulawayo]] | embedded1 = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Matobo Hills | designation1_date = 2003 <small>(27th [[World Heritage Committee|session]])</small> | designation1_type = kulturno | designation1_criteria = iii, v, vi | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/306 306] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Afrika }} | coordinates = {{coord|20.55|S|28.508|E|format=dms|display=inline,title}} | area_km2 = 424 | established = 1926<ref name=wice>''National Parks and Nature Reserves of Zimbabwe'', [http://www.nationalparks-worldwide.info/zimbabwe.htm World Institute for Conservation and Environment] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120416010459/http://www.nationalparks-worldwide.info/zimbabwe.htm |date=2012-04-16 }}.</ref> | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = Zimbabwe Parks and Wildlife Management Authority }} '''Narodni park Matobo''' tvori jedro hribovja Matobo ali Matopos, območja granitnih [[osamelec|osamelcev]] in gozdnatih dolin, ki se začne približno 35 kilometrov južno od [[Bulawayo|Bulawaya]] v južnem [[Zimbabve]]ja. Hribi so nastali pred več kot dvema milijardama let, ko je bil [[granit]] prisiljen na površje; erodiral je in ustvaril gladke ''kitove hrbte'' in razpokane osamelce, posute s skalami in prepredene z goščavo vegetacije. Matopo/Matob so poimenovali Lozwi. Drugo izročilo pravi, da je prvi kralj Mzilikazi Khumalo, ko so mu domačini povedali, da se velike granitne kupole imenujejo ''madombo'', odgovoril, morda napol v šali: »Imenovali jih bomo matobo« - isindebelska igra besed na 'plešaste glave'.<ref name="burrett_etal_2016">{{Cite book|last=Burrett|first=Robert S. |title=The Matobo Hills : Zimbabwe's sacred landscape |date=2016 |author2=Moira FitzPatrick |author3=Julia Duprée |isbn=978-0-7974-9808-2 |edition=First |location=Bulawayo, Zimbabwe |oclc=986991272}}</ref> Hribi pokrivajo površino približno 3100 km², od tega je 424 km² narodnega parka, preostanek pa je večinoma skupnostna zemljišča in majhen delež komercialnih kmetijskih zemljišč. Park se razteza vzdolž dolin rek Thuli, Mtshelele, Maleme in Mpopoma. Del narodnega parka je namenjen kot 100 km² velik lovski park, v katerem je veliko divjadi, vključno z belim nosorogom. Najvišja točka v hribih je rt Gulati (1549 m) tik pred severovzhodnim kotom parka. Upravno narodni park Matobo vključuje rekreacijski park jezera Matopos, ki obsega območje okoli Hazelsidea, Sandy Spruita in jezera Matopos. Narodni park je znotraj [[ekoregija|ekoregije]] [[bushveld]] južne Afrike. == Zgodovina == Narodni park je najstarejši v Zimbabveju, ustanovljen leta 1926 kot '''narodni park Rhodes Matopos''', zapuščina [[Cecil Rhodes|Cecila Rhodesa]]. Prvotne meje parka so segale daleč proti jugu in vzhodu sedanjega parka. Ta območja so bila prerazporejena za naselitev kot del kompromisa med kolonialnimi oblastmi in lokalnim prebivalstvom, s čimer je nastalo skupnostno zemljišče Khumalo in Matobo.<ref>Pitman, D. 1979. ''You must be new around here'', Books of Rhodesia. {{ISBN|978-0-86920-195-4}}</ref> Območje parka se je nato povečalo z nakupom kmetij World's View in Hazelside na severu. Sedanje ime Matobo odraža pravilno ljudsko izgovorjavo območja. Matobo Hill je bilo leta 2003 uvrščeno na seznam svetovne dediščine UNESCO. Območje »razkazuje obilico značilnih skalnih oblik, ki se dvigajo nad granitnim ščitom, ki pokriva velik del Zimbabveja«.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/306 UNESCO World Heritage Centre: Matobo Hills]</ref> == Značilnosti == === Živalstvo === [[Image:White Rhino Mother and Juvenile in Matopos National Park.jpg|thumb|Beli nosorog in mladič v lovišču, narodni park Matobo]] Narodni park Matobo ima široko raznolikost favne: 175 vrst ptic, 88 vrst sesalcev, 39 vrst kač in 16 vrst rib.<ref name="travel">{{Cite web |title=National Parks of Zimbabwe. ''Travel Africa Magazine Online'' |url=http://www.travelafricamag.com/content/view/683/46/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120217041643/http://www.travelafricamag.com/content/view/683/46/ |archive-date=2012-02-17 |access-date=2008-10-05}}</ref> Med divjadjo so [[beli nosorog]], [[črna grivasta antilopa]] (''Hippotragus niger''), [[impala]] in [[afriški leopard]]. Park ima najgostejšo populacijo slednjih na svetu,<ref name=bike>''Mountain bike safaris in the Matobo hills'' [http://adventuretrails.artisticlitho.com/page2.html Adventure trails] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160610151445/http://adventuretrails.artisticlitho.com/page2.html |date=2016-06-10 }}</ref> zaradi številčnosti [[pečinarji|pečinarjev]], ki predstavljajo 50 % njihove prehrane.<ref name="siyabona">''Zimbabwe - The Spirit of Matobo (Matopos)'' [http://zimbabwe.safari.co.za/spirit-of-zimbabwe_p7.html Siyabona Africa] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120209122638/http://zimbabwe.safari.co.za/spirit-of-zimbabwe_p7.html|date=2012-02-09}}</ref> Park na zahodu je bil ponovno naseljen z belimi in črnimi nosorogi, prvimi iz KwaZulu-Natala v 1960-ih in drugimi iz doline Zambezi v 1990-ih. Za obe vrsti je bil določen kot območje intenzivne zaščite,<ref>Du Toit, R. 2000 ''Zimbabwe Task 1.2-1.5'' [http://www.rhinoresourcecenter.com Rhino Resource Center]</ref> pa tudi za hijene, povodne konje, žirafe, zebre, gnuje in noje.<ref name=park>''Matobo National Park'' Undated pamphlet by Zimbabwe Parks and Wildlife Authority</ref> Narodni park Matobo ima največjo koncentracijo črnih orlov (''Ictinaetus malaiensis'') in gnezdečih parov teh ptic na svetu.<ref>Chiweshe, N. 2007. Black Eagles and hyraxes — the two flagship species in the conservation of wildlife in the Matobo Hills, Zimbabwe. ''Ostrich: Journal of African Ornithology'', '''78''', 381-386.</ref><ref name=vicfalls>''Matobo National Park'' [http://www.victoriafalls.biz/zimbabwe-attractions/matobo-national-park.html Victoria Falls Safaris] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140404111540/http://www.victoriafalls.biz/zimbabwe-attractions/matobo-national-park.html |date=2014-04-04 }}</ref> [[Image:Motherandchild Matobo.jpg|thumb|osamelec ''Mati in otrok'' v lovišču, narodni park Matobo]] Limnološki raziskovalni center deluje na jezu Maleme od leta 1950 in raziskuje vrste, kot je rumena ribica, ''Barbus mattozi''.<ref>Donnelly, B.G. and Marshall, B.E. 2003. The biology of Barbus mattozi Guimaraes (Teleostei: Cyprinidae) in a Zimbabwean reservoir. 2. Growth. ''African Journal of Aquatic Science'', '''28''', 43-48 [http://www.nisc.co.za/oneAbstract.php?absId=379&print=true] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120212005140/http://www.nisc.co.za/oneAbstract.php?absId=379&print=true|date=2012-02-12}}</ref> === Rastlinstvo === Hribovje Matobo je območje z visoko botanično raznolikostjo, saj je v narodnem parku zabeleženih več kot 200 vrst dreves, vključno z akacijo ''Brachystegia tamarindoides'', divjo hruško ''Dombeya rotundifolia'' in akacijo ''Vachellia sieberiana''. V parku je tudi veliko alojevega lesa, ki nastane v jedru dreves ''Aquilaria'', potem ko se okužijo z vrsto plesni ''Phaeoacremonium'', ''P. parasitica'', divjih zelišč in več kot 100 vrst trav. Zabeleženih je bilo veliko vrst redkih endemičnih rastlin.<ref name=":0">{{Cite web |title=Nomination Dossier for the proposed Matobo Hills World Heritage Area |url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/306rev.pdf}}</ref> === Glive === Narodni park Matobo je dom raznolike palete gliv, ki igrajo ključno vlogo v ekosistemu. Ti organizmi, vključno s saprofitskimi in mikoriznimi vrstami, razgrajujejo organske snovi, reciklirajo hranila in podpirajo zdravje rastlin s simbiotskimi odnosi. Glive izboljšujejo rodovitnost in strukturo tal ter prispevajo k stabilnosti edinstvenih granitnih pokrajin parka. Poleg tega služijo kot pomemben vir hrane za različne žuželke in male sesalce, kar še dodatno bogati biotsko raznovrstnost parka. Nekatere vrste gliv, ki jih najdemo v parku, nabirajo in uživajo tudi lokalne skupnosti, kar kaže na njihov kulturni in ekološki pomen.<ref>{{Cite web |title=(PDF) Underutilized wild edible fungi and their undervalued ecosystem services in Africa |url=https://www.researchgate.net/publication/368959526_Underutilized_wild_edible_fungi_and_their_undervalued_ecosystem_services_in_Africa |archive-url=https://web.archive.org/web/20231101080804/https://www.researchgate.net/publication/368959526_Underutilized_wild_edible_fungi_and_their_undervalued_ecosystem_services_in_Africa |archive-date=2023-11-01 |access-date=2025-03-12 |website=ResearchGate |language=en |url-status=live }}</ref> Prisotnost gliv poudarja medsebojno povezanost flore in favne v tem ekološko bogatem okolju. == Geografija in geologija == Hribovje Matobo je v celoti sestavljeno iz [[granit]]a, ki tvori batolit Matopos.<ref>Macgregor, AM 1951. Some milestones in the Precambrian of Southern Rhodesia. ''Proceedings of the Geological Society of South Africa''</ref><ref>Pye, K., Goudie, A.S. and Thomas, R.S.G. 1984. A test of petrological control in the development of bornhardts and koppies on the Matopos Batholith . ''Earth Surface Processes and Landforms'', '''9''', 455-467.</ref> Granit prepereva v fantastične oblike, kot so skale, znane kot ''Mati in otrok''. Med granitnimi gorami se oblikujejo ozke doline. To so pogosto močvirne doline, znane kot ''dambos'' ali ''vleis'', zaradi odtoka z gora Wholeback. Te doline tvorijo izvire rek Maleme, Mpopoma in Mtsheleli, izvir reke Thuli pa je vzhodno od parka. == Arheološka, ​​zgodovinska in kulturna najdišča == [[Image:Mt effefe matopos ca1900.jpg|left|thumb|Gora Effefe, približno 1900]] Ljudstvo San ([[Grmičarji]]) je živelo v hribih pred približno 2000 leti in za seboj pustilo bogato dediščino v stotinah [[skalna umetnost|skalnih poslikav]]. Registriranih je več kot 3000 najdišč skalnih poslikav, glavna obdobja poslikav pa so med letoma 320 in 500 n. št. V številnih razpokah in jamah so našli glinene peči in druge zgodovinske artefakte, različne arheološke najdbe pa segajo vse do predsrednje kamene dobe, približno 300.000 let pred našim štetjem.<ref name=cooke>Cooke, C.K. 1963. Excavation at Pomongwe Cave, Matopo Hills. ''South African Bulletin of Archaeological Research'', 75–151</ref> Za turistični dostop so bila urejena naslednja večja najdišča: *Jama Bambata je pomembno arheološko najdišče,<ref name=NMM>Information from site museums, maintained by the Zimbabwe Department of Museums and Monuments</ref> in je na zahodu narodnega parka, severno od lovišča na cesti Kezi-Bulawayo. Friz vključuje slone, žirafe, bradavičarje, tsessebe in mungose.<ref name=cities>Zimbabwe's cities. [http://www.zimupdate.com/zimbabwe/zimbabwes_cities.asp Zimupdate.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160513015425/http://www.zimupdate.com/zimbabwe/zimbabwes_cities.asp |date=2016-05-13 }}</ref> *Jama Inanke ima najobsežnejše poslikave, ki so v oddaljeni jami, do katere se lahko sprehodi s triurnim pohodom od jezu Toghwana. Ob poti pohoda je peč iz železne dobe. [[File:Nswatugi Cave 01.jpg|thumb|Jama Nswatugi]] *Jama Nswatugi vsebuje frize žiraf, slonov in kudujev. Dostop je s krožne ceste, zahodno od jezu Maleme. Tukaj so našli človeško okostje iz leta 42.000 pr. n. št., ki pripada srednji kameni dobi. *Jama Pomongwe v bližini jezu Maleme je bila poškodovana med poskusom ohranjanja leta 1965, pri čemer so na poslikave nanesli laneno olje.<ref>Taruvinga, P. 2003. Salvaging Vandalised Rock Art at Domboshava National Monument in North-eastern Zimbabwe. In: ''ICOMOS World Report 2001-2002 on Monuments and Sites in Danger''. International Council on Monuments and Sites [http://www.international.icomos.org/risk/2001/zimb2001.htm]</ref> Arheološka izkopavanja v jami in po pobočju navzdol so razkrila 39.032 kamnitih orodij, več ognjišč, glavna kurišča pa so bila v središču jamskega dna. Fragmenti kosti so pokazali, da je daman predstavljal pomemben del mesne sestavine prehrane zgodnjih človeških prebivalcev jame, med katerimi so bile tudi želve, pavijani in večje divje živali. Najstarejši material na najdišču je verjetno iz obdobja pred srednjo kameno dobo.<ref>Brain, C.K. 1983''The Hunters of the Hunted? An introduction to African cave taophonomy''. University of Chicago Press. {{ISBN|978-0-226-07090-2}} [https://books.google.com/books?id=E4JyZgr8y50C&dq=pomongwe+cave&pg=PP1]</ref> *Zavetišče belih nosorogov je majhno najdišče v bližini parka Gordon, ob glavni asfaltirani cesti skozi park. Friz vključuje obris velikih nosorogov, kar naj bi navdihnilo ponovno naselitev vrste v 1960-ih. Veličina in mirnost hribov sta prispevali k njihovemu svetemu slovesu, zlasti med ljudstvi Šona in Ndebele. V hribih se izvajajo številni obredi in druge verske dejavnosti. Pred kolonialno dobo je bil to sedež spiritualističnega oraklja Mlimo. [[Image:Octavian grab cecil rhodes.jpg|thumb|left|Grobnica Cecila Rhodesa na Malindidzimuju]] Hribi so bili prizorišče znamenite ''indabe'' med belimi naseljenci in voditelji Ndebele leta 1896 – druge vojne Matabele, v Zimbabveju znane kot prva čimurenga – ki se je končala z atentatom na Mlimo, ki ga je v eni od jam Matobo ubil ameriški skavt Frederick Russell Burnham.<ref name="nyt25jun1896">{{cite journal| date=June 25, 1896| title=Killed the Matabele God: Burnham, the American scout, may end uprising| journal=[[New York Times]] | issn=0093-1179 |url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1896/06/25/108240032.pdf |access-date=2007-09-28 }}</ref> Ko je [[Cecil Rhodes]] izvedel za smrt Mlimoja, je pogumno sam in neoborožen vstopil v to trdnjavo Ndebelejev in prepričal impije, naj odložijo orožje. Med ''indabo'' se je prav v teh hribih [[Robert Baden-Powell]], ustanovitelj skavtstva, prvič naučil lesarstva, osnov skavtstva, od Burnhama.<ref name="proctor">{{cite journal| first = Tammy M. | last = Proctor |date=July 2000 | title = A Separate Path: Scouting and Guiding in Interwar South Africa | url = https://archive.org/details/sim_comparative-studies-in-society-and-history_2000-07_42_3/page/604 | journal = Comparative Studies in Society and History | volume = 42 | issue = 3 | pages = 605–631 | doi = 10.1017/S0010417500002954 | s2cid = 146706169 | issn = 0010-4175}}</ref><ref name="forster">{{cite web | last =Forster | first = Reverend Dr. Michael | url = http://www.netpages.free-online.co.uk/sha/scouthistory.doc | title =The Origins of the Scouting Movement| publisher =Netpages | access-date=2007-10-02|format=DOC}}</ref> Danes je veliko keramike in artefaktov, najdenih na jamskih tleh, in večina glinenih žitnih zabojnikov v hribih ostanki iz obdobja upora leta 1896. Obstajajo tudi drugi opomniki – bronaste plošče, posejane po območju, označujejo mesta oboroženih utrdb ali kratkih spopadov. [[File:Shangani-memorial-panel-rho.jpg|thumb|Spomenik patrulji Shangani na razgledni točki World's View]] Cecil Rhodes, Leander Starr Jameson in več drugih vodilnih zgodnjih belih naseljencev, vključno z Allanom Wilsonom in vsemi člani patrulje Shangani, ki so padli v prvi vojni Matabele, so pokopani na vrhu Malindidzimuja, »hriba duhov« – to je v sodobnem Zimbabveju velik vir polemik, saj ga nacionalisti in avtohtone skupine smatrajo za sveti kraj.<ref>Maylam, P. 2002. Monuments memorials and the mystique of empire: the immortalisation of Cecil Rhodes in the twentieth century. ''African Sociological Review'', '''6''' (1) [http://www.codesria.org/Links/Publications/asr6_1full/maylam.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060927143221/http://www.codesria.org/Links/Publications/asr6_1full/maylam.pdf|date=2006-09-27}}</ref><ref>Block, R. 1998. Now in Bad Odor in Zimbabwe, Rhodes Isn't Safe in His Grave. ''Wall Street Journal'', Dec. 9, 1998: 1, 6</ref> Ta hrib se imenuje tudi razgledna točka World's View. (Ne smemo ga zamenjevati s razgledno točko World's View, Nyanga). Mzilikazi je tudi pokopan na hribu Matopos. V parku je dostopno spominsko svetišče, ki ga je postavil Spominski red pločevinastih klobukov (MOTH), organizacija, ki si prizadeva obeležiti žrtvovanje rodezijskih vojakov in vojakinj med prvo in drugo svetovno vojno. == Namestitev in kampiranje == [[Image:Maleme Rest Camp.jpg|thumb|''Black Eagle'' in ''Fish Eagle'' lodži v Maleme Rest Camp]] [[Image:Maleme camp sites.jpg|thumb|Kamp Maleme]] [[Image:aerial view, Gordon Park, Matobo Hills.jpg|thumb|Gordon Park Scout Camp]] Kamp Maleme; to je glavni kamp v središču parka in gosti sedež parka. Vse nastanitvene enote so samooskrbne. Na voljo je osemnajst koč in šest brunaric, prve so popolnoma opremljene, druge pa imajo skupne sanitarije in nimajo posode ali jedilnega pribora. Tri koče, Imbila, Črni orel in Ribji orel, ponujajo razgled na sotesko Maleme. Koča Imbila ponuja višji standard razkošja z lastnimi kopalnicami in tikovim pohištvom. Kampi in prikolice so ob vzhodni obali jezu Maleme. Kamp Mtsheleli je na jugu, ponuja kampe in prikolice. Kamp Mwesilume je na krožnem cestnem prometu, zahodno od jezu Maleme, ponuja kampe in prikolice. Kamp Toghwana: ta kamp je na vzhodu, ponuja kampe in prikolice. Arboretum kamp; ta kamp na zahodu rekreacijskega parka ob jezeru Matopos, v bližini pisarne Hazelside, in ponuja kampe in avtodome. Kamp Sandy Spruit, ta kamp na vzhodu rekreacijskega parka ob jezeru Matopos in ponuja kampe in avtodome. Kamp ob jezeru Matopos; ta kamp na severu rekreacijskega parka ob jezeru Matopos in ponuja kampe in avtodome. ;Zasebni kampi in kampi :Združenje skavtov Zimbabveja upravlja kamp z imenom Gordon Park na severu doline Mtsheleli. Park Gordon je 115 ha velik najemnik od Uprave za parke in upravljanje divjih živali ter je vzdrževan, kolikor je le mogoče, v naravnih razmerah. Poleg kampov za skavtske čete je na voljo tudi majhna koča.[34] Združenje skavtov vodnic Zimbabveja vzdržuje kamp v parku Rowallan na severu doline Mtsheleli. Kamp Big Cave je zasebni kamp, ​​ki meji na narodni park Matobo. Kamp ponuja namestitev s štirimi zvezdicami v sedmih granitnih kočah pod slamnato streho in ločenih kampirnih prostorih drugje na posestvu. Ponujene aktivnosti vključujejo vožnjo z avtomobili, sprehode med živalmi, opazovanje ptic, oglede znanih galerij skalne umetnosti in oglede groba Rhodes. Posestvo Big Cave meri približno 2000 hektarjev (8,1 km2) in je idealno za sprehode in opazovanje ptic. Na voljo so naravni skalni bazen za plavanje, bar in jedilnica ''Leopards Lair'', ki v stavbo vključuje ogromen granitni balvan, ter ločeno knjižnico.<ref>{{cite web|url=http://www.bigcave.co.za/|title=Welcome to Big Cave Camp|access-date=2010-01-26|archive-date=2013-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131129021918/http://www.bigcave.co.za/|url-status=dead}}</ref> Kamp Amalinda in Matobo Ingwe Lodge sta komercialni koči. == Turizem == [[Image:Maleme Dam.jpg|thumb|Jezovi, kot je Maleme, in njihova okolica ponujajo možnosti za opazovanje divjadi, pohodništvo, ribolov in čolnarjenje]] Dostop po cesti iz Bulawaya: V središču mesta se peljite po Robert Mugabe Way; ta se spremeni v cesto Matopos, ki se nadaljuje proti jugu približno 30 km do meje parka. To je dvopasovna asfaltirana cesta. Enopasovna asfaltirana cesta se nadaljuje do jezu Maleme in počivališča. Preostale ceste v parku so makadamske ali zemeljske, vendar primerne za večino vozil. Vendar pa je za dostop do jezu Toghwana v deževnem obdobju morda potreben štirikolesni pogon. Do parka je mogoče priti tudi iz Gwande: po cesti Thuli-Makwe proti Keziju in zaviti proti severu na glavno cesto Kezi-Bulawayo. === Opazovanje divjadi === Po parku je mogoče videti nekaj divjadi, redno pa se pojavljajo beli nosorogi, antilope in impale. Najboljše opazovanje pa je mogoče v 105 km² velikem lovišču Game Park, na zahodu narodnega parka. Park, znan tudi kot Whovi ali Hove Wild Area, je bil ustanovljen z živalmi, preseljenimi iz obmejnih območij narodnega parka Hwange. Ponovno so ga naseljevali z belimi in črnimi nosorogi. Druge živali, ki jih je mogoče videti, so antilope, žirafe, zebre, impale, gnuji in noji. Ob redkih priložnostih lahko obiskovalci pozno popoldne do zgodnjega večera opazijo leoparda, številne noči pa moti hrup pavijanov, ki kričijo zaradi napadov leopardov. Na voljo sta dve opazovalnici divjadi. === Pohodništvo === Matobo ima s svojo pokrajino, podnebjem in varnim okoljem številne pohodniške poti. Krajši pohodi in sprehodi so: *Sprehod ob jezeru, jez Maleme, od koče Fish Eagle *Gora Pomongwe, blizu tabora Maleme *Od tabora Maleme do skalnih poslikav v jami Pomongwe[38] Daljši pohodi so: *Vzpon na goro Shumbashawa, blizu parka Gordon *Vzpon na goro Nyahwe *Pohod od jezu Toghwana do jame Inanke in skalnih poslikav.[38] *Spremljevalni pohodi z oboroženim lovskim izvidnikom so na voljo v počivališču Maleme[27] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Matobo National Park}} * [https://web.archive.org/web/20130702182054/http://www.zimparks.com/index.php?option=com_content&view=article&id=22&Itemid=47 Parks and Wildlife Management Authority] * [http://www.matobo.org Matobo Conservation Society] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Narodni parki Zimbabveja]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1926]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Zimbabveju]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Zimbabveju]] 73hp45e0cz3z93oe7bfiw7oarin12dl 118 584108 6689262 6688900 2026-06-14T16:07:07Z Raprep 220594 6689262 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalnih moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /> Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "Kardeljeve ustave"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. 4. 1990. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o "usodi" Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS) je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14" /><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so slovenske oblasti opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze (nekatere med njimi v neskladju z Ustavo SFRJ (1974)) pred in po plebiscitu.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških vlad oziroma proračunov.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> S prisvajanjem carin je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, z zasedbo mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s približno 3000 pripadniki [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO) in slovenske milice ob razglasitvi samostojnosti RS pa je začelo oborožen spopad in kasneje tudi prelivanje krvi. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|pages=142,146}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "Kardeljevo ustavo"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]] in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen politične odločevalce zavezuje, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na razširjeni seji Predsedstva RS 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Pekrski preludij === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nimata pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES RS in RH niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}}{{efn|Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje "ločevanja" ZK od carinske unije in enotnega trga. "Ločevanje" se je končalo na začetku leta 2021. ZK je zapustilo EU več let po referendumu, večino tega časa se je pogajalo. Vse do zaključka pogajanj je izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni prilastila carin že na 5. dan po referendumu), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^Repe:81 V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir dohodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni dohodek posameznih držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni (tj. lastni in neposredni) vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je (skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991) v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref>{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za varovanje in razmestitev carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.^Repe:286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A [[:hr:Veljko_Kadijević|Kadijević]] je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta.{{efn|TO je tako napadla tudi enoto JLA, ki se je nameravala umakniti v svojo vojašnico – enota, ki je bila zaustavljena na cestni barikadi pri naselju Medvedjek pri [[:sl:Trebnje|Trebnjem]], se je izmuznila iz obroča z namenom, da se vrne v Karlovec.^{Nikolić,Petrović:61}}} V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;}^Utenkar}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^Repe:372}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben. === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ 6r1yj2g5f2l63btd4pqh99041b9g5wu 0 584629 6689164 6658247 2026-06-14T13:03:15Z VidicK01 193275 +odstop Dimovskega po polomu na volitvah 6689164 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | name = Stranka generacij | abbreviation = SG | logo = SG LOGO 2025.png | colorcode = {{Political party data|color}} | president = [[Darinka Mravljak]] | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Smiljan Mekicar]] | foundation = 17. maj 2025 | ideology = [[liberalizem]]<br>[[socialna demokracija]]<br>[[socialna pravičnost]]<br>[[proevropejstvo]] | position = [[Centrizem|sredina]] do [[leva sredina]] | headquarters = Tržaška 134<br>1000 [[Ljubljana]] | international = | website = {{Political party data|website}} | country = Slovenija | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[zelena]] {{color box|#00699a|border=darkgray}} [[modra]] | merger = [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]<br>[[Dobra država]] | position = | regional = | european = | europarl = <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex={{Political party data|color}}}} }} '''Stranka generacij''' (kratica '''SG''') je slovenska [[politična stranka]], ki je nastala z združitvijo [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] (DeSUS) in [[Dobra država|Dobre države]] (DD). Združitveni kongres je potekal 17. maja 2025 v Radomljah.<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS-a ni več. Z Dobro državo je zdaj združen v Stranko generacij.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desus-a-ni-vec-z-dobro-drzavo-je-zdaj-zdruzen-v-stranko-generacij/746032|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> Trenutna začasna predsednica stranke je [[Darinka Mravljak]]. Od ustanovitve dalje je stranko vodil [[Vlado Dimovski]], ki pa je junija 2025 odstopil kot predsednik.<ref>{{Navedi splet|title=Vodstvo|url=https://strankageneracij.si/index.php/vodstvo|website=strankageneracij.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> == Ozadje in ustanovitev == Zunajparlamentarni stranki DeSUS in Dobra država sta že 2024 skupaj nastopili na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitvah v evropski parlament]]. Skupna lista, katere nosilec je bil dolgoletni novinar [[Uroš Lipušček]], je zbrala 14.988 oz. 2,22 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Lipušček bo na evrovolitvah nosilec skupne liste DeSUS-a in Dobre države|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/uros-lipuscek-bo-na-evrovolitvah-nosilec-skupne-liste-desus-a-in-dobre-drzave/705487|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2024/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> Kmalu po volitvah je bil za novega predsednika izvoljen [[Vlado Dimovski]], ki si je zadal cilj vrnitve stranke v parlament.<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik DeSUS-a je Vlado Dimovski. Za cilj si je zadal vstop stranke v parlament.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-desus-a-je-vlado-dimovski-za-cilj-si-je-zadal-vstop-stranke-v-parlament/711908|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> V luči tega je začel pogovore z Dobro državo in aprila 2025 uradno napovedal spojitev.<ref>{{Navedi splet|title=Združevanje in prestrukturiranje na levi pred volitvami|url=https://info360.si/aktualno/zdruzevanje-in-prestrukturiranje-na-levi-pred-volitvami/|website=Info360.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> Na ustanovnem kongresu Stranke generacij dne 17. maja 2025 je bil Dimovski izvoljen za predsednika, dotedanji vodja Dobre države Smiljan Mekicar pa je postal podpredsednik. Novoizvoljeni predsednik je v nagovoru dejal, da so se združili z vizijo, da povežejo generacije med seboj, saj da zavzemanje samo za pravice ene od generacij ni dovolj.<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS in Dobra država sta se združili v Stranko generacij|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/desus-in-dobra-drzava-sta-se-zdruzili-v-stranko-generacij.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 5.277 | 0,45 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#7ed957}} | {{Steady}} | 12.{{efn|Stranka se je na volitve podala na skupni listi [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni+SG]].}} | style="background:silver" |– |- |} {{noteslist}} === Volitve v Državni zbor 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} V luči napovedi dogovarjanja strank [[Prerod (stranka)|Prerod]] in [[Socialni demokrati|SD]] o možnosti oblikovanja skupne liste, ki je bila kmalu zavrnjena, je predsednik Stranke generacij Dimovski k pogovorom povabil [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]], predsednika stranke Prerod.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič je dobil klic Matjaža Hana s pobudo o sodelovanju|url=https://info360.si/politika/vladimir-prebilic-je-dobil-klic-matjaza-hana-s-pobudo-o-sodelovanju/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2025-12-05|language=sl-SI}}</ref> Svet slednje je 6. decembra zavrnil možnost skupne liste z SD, nadaljeval pa pogovore Stranko generacij.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po košarici Vladimirja Prebiliča so se v oglasili v SD|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilicev-prerod-sprejel-sklep-skupne-liste-s-socialnimi-demokrati-ne-bo/|website=N1|date=2025-12-06|accessdate=2025-12-06|language=sl-SI}}</ref> 3. februarja 2026 je bil oznanjeno volilno sodelovanje Stranke generacij z zunajparlamentarno stranko [[Zeleni Slovenije]], ki jo vodi [[Andrej Čuš]]. Predsednika strank sta skupno kandidatno listo istega dne oznanila na tiskovni konferenci, pri čemer sta med sorodnimi programskimi izhodišči izpostavila skrb za vse generacije, boj proti [[Korupcija|korupciji]], stabilno in zdravo gospodarstvo ter skrb za okolje; slogan zavezništva je postal ''Izbira za vse generacije.''<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Dimovski je v svojem nagovoru ob tem dejal, da gre za »dve tradicionalni stranki in močni sredinski sili brez ozadja globoke države,« ki se bosta ukvarjali z »resnimi vprašanji razvoja slovenske družbe.«<ref>{{Navedi splet|title=Nova skupna lista za volitve, ki zase pravi, da »ni v sistemu globoke države«|url=https://info360.si/politika/nova-skupna-lista-za-volitve/|website=info360.si|date=2026-02-03|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na državnozborske volitve|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-drzavnozborske-volitve|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl}}</ref> [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Predvolilna koalicija]] je kandidatne liste v vseh enotah vložila 17. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij na volitve z željo preboja v parlament|url=https://megafon.si/po-domace/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-na-volitve-z-zeljo-preboja-v-parlament/|website=Megafon|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> 21. februarja je sledila predvolilna konvencija na [[Vrhnika|Vrhniki]], na kateri je bilo predstavljenih 83 kandidatov za poslance; predsednik SG Vlado Dimovski je kandidiral v okraju Ljubljana Šiška I. V kvoti SG sta bila na listi tudi nekdanji poslanec [[Dušan Šiško]] in nekdanji minister [[Peter Jožef Česnik]].<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Svoje kandidate predstavil tudi dvojček Zeleni Slovenije in Stranka generacij|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoje-kandidate-predstavil-tudi-dvojcek-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Na volitvah 22. marca skupni listi strank preboj v parlament ni uspel.<ref>{{Navedi splet|title=Druge parlamentarne stranke: Težko bo sestaviti vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/druge-parlamentarne-stranke-tezko-bo-sestaviti-vlado/777166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-14|language=sl|first=Ana Svenšek, Urh Feldin, Taja Lesjak Šilak, Petra Jerič, Gorazd Kosmač, Larisa|last=Daugul}}</ref> 5. junija 2026 je Vlado Dimovski nepreklicno odstopil kot predsednik Stranke generacij. Kot razlog je navedel slab volilni rezultati in razmere v slovenski družbi. Vodenje stranke je do izrednega volilnega kongresa prevzela dotedanja podpredsednica, [[Darinka Mravljak]].<ref>{{Navedi splet|title=Dimovski po volilnem neuspehu odstopil kot predsednik Stranke generacij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/dimovski-po-volilnem-neuspehu-odstopil-kot-predsednik-stranke-generacij/|website=N1|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-14|language=sl-SI}}</ref> == Organi stranke == *'''Predsednik stranke:''' [[Darinka Mravljak]] *'''Podpredsedniki stranke:''' Smiljan Mekicar *'''Generalni sekretar:''' Gregor Vovk Petrovski == Sklici == {{sklici|2}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2025]] j2pn5rmgxfmx1s2eabuvic1xksqaoac 0 587716 6689487 6670507 2026-06-15T07:12:02Z Sportomanokin 14776 /* 7 velikih enotedenskih dirk */ 6689487 wikitext text/x-wiki '''Velike enotedenske dirke''' so skupina sedmih največjih enotedenskih [[Cestno kolo|cestnokolesarskih]] dirk na svetu, vse del svetovne serije [[UCI World Tour]]. Vse te enotedenske dirke potekajo v spomladanskem delu med marcem in junijem. Med te po vrstnem redu spadajo [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]] in [[Dirka po Švici]]. Prvi dve dirki na koledarju potekata istočasno. V tej kategoriji so izjemno uspešni tudi slovenski kolesarji, ki so do zdaj skupno dosegli 20 zmag. [[Primož Roglič]] je prvi in do zdaj edini v zgodovini, ki je zmagal na šestih različnih dirkah. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]], skupno ima že 11 zmag in zaostaja le še za [[Sean Kelly|Seanom Kelly]]em (14 zmag).<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/roglic-se-naprej-pise-kolesarsko-zgodovino/662681|title=Roglič še naprej piše kolesarsko zgodovino|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2023}}</ref> Od Slovencev so zmagali še [[Tadej Pogačar]] (5), [[Simon Špilak]] (3) in [[Janez Brajkovič]] (1). == Seznam == === 7 velikih enotedenskih dirk === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=172px| Dirka ! scope="col" width=65px| Termin ! scope="col" width=68px| Št. etap ! scope="col" width=205px| Največ zmag ! scope="col" width=60px| Št. izvedb |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | rowspan=3|[[marec]] | 8 | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] (7x) | 84 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 7 | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] (6x) | 61 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7 | align=left|{{flagicon|ESP|1785}}{{flagicon|ESP|1931}}{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] (7x) | 105 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | [[april]] | 6 | align=left|{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] (4x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] (4x) | 65 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[april]]–[[maj]] | 5 + prolog | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] (3x) | 79 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]{{efn|name=k|Dirka [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] je bila do konca dirke leta 2025 znana kot Dirka oz. Kriterij po Dofineji, že naslednji dan pa so jo preimenovali.}} | rowspan=2|[[junij]] | 8 | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] (3x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Luis Ocaña]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] (3x)<br>{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] (3x) | 78 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 8 | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] (4x) | 88 |} * <small>Do tega trenutka (od leta 1911 do leta 2026), so izpeljali skupno že '''560''' največjih enotedenskih dirk na svetu.</small> === Vse majice === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=188px|Dirka ! scope="col" width=65px|Skupno ! scope="col" width=65px|Po točkah ! scope="col" width=65px|Gorski cilji ! scope="col" width=65px|Mladi kolesar ! scope="col" width=65px|Ekipno ! scope="col" width=65px|Borbenost |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue|size=100px}} | {{cjersey|purple|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | align=center style="color:gray"|N/A |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | {{cjersey|Volta a Catalunya|size=100px}} | [[File:Jersey blue lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey red lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey orange lines volta.svg|100px]] | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|blue|size=100px}} | [[File:Jersey blue number.svg|100px]] | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|orange|size=100px}} | {{cjersey|turquoise|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot inverse|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|black|size=100px}} | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |} == Statistika == ===Vsi zmagovalci po letih=== <div style="overflow-x: auto; margin: 1em 0"> {|class="wikitable sortable" style="background:#fff; font-size:85%; width:144%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=20px|Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! width=20px|Leto |- |align=center|1911 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |rowspan=55 align=center style="color:gray"|začetek leta 1966 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Sebastián Masdeu]] |rowspan=13 align=center style="color:gray"|začetek leta 1924 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |align=center|1911 |- |align=center|1912 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Josép Magdalena]] |align=center|1912 |- |align=center|1913 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Juan Martí]] |align=center|1913 |- |align=center|1914 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>I. svetovne vojne |align=center|1914 |- |align=center|1915 |align=center|1915 |- |align=center|1916 |align=center|1916 |- |align=center|1917 |align=center|1917 |- |align=center|1918 |align=center|1918 |- |align=center|1919 |align=center|1919 |- |align=center|1920 |{{flagicon|FRA}} [[José Pelletier]] |align=center|1920 |- |align=center|1921 |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1921 |- |align=center|1922 |align=center|1922 |- |align=center|1923 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Ville]] |align=center|1923 |- |align=center|1924 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Francis Pélissier]] |align=center|1924 |- |align=center|1925 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Auguste Verdyck]] |align=center|1925 |- |align=center|1926 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|LUX}} [[Nicolas Frantz]] |align=center|1926 |- |align=center|1927 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(3/3)</small> |align=center|1927 |- |align=center|1928 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(1/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(1/2)</small> |align=center|1928 |- |align=center|1929 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(2/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(2/2)</small> |align=center|1929 |- |align=center|1930 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(3/8)</small> |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(4/8)</small> |align=center|1930 |- |align=center|1931 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Salvador Cardona]] |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1931 |- |align=center|1932 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(5/8)</small> |align=center|1932 |- |align=center|1933 |{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]] |{{flagicon|AUT}} [[Max Bulla]] |align=center|1933 |- |align=center|1934 |{{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Bernardo Rogora]] |{{flagicon|GER|1933}} [[Ludwig Geyer (kolesar)|Ludwig Geyer]] |align=center|1934 |- |align=center|1935 |{{flagicon|FRA}} [[René Vietto]] |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(6/8)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Gaspard Rinaldi]] |align=center|1935 |- |align=center|1936 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(7/8)</small> |rowspan=33 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|BEL}} [[Henri Garnier]] |align=center|1936 |- |align=center|1937 |{{flagicon|FRA}} [[Roger Lapébie]] |rowspan=2 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>državljanske vojne |{{flagicon|SUI}} [[Karl Litschi]] |align=center|1937 |- |align=center|1938 |{{flagicon|BEL}} [[Jules Lowie]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] |align=center|1938 |- |align=center|1939 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] <small>(8/8)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Robert Zimmermann (kolesar)|Robert Zimmermann]] |align=center|1939 |- |align=center|1940 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>II. svetovne vojne |{{flagicon|LUX}} [[Christophe Didier]] |align=center style="color:gray"|brez dirke |align=center|1940 |- |align=center|1941 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Antonio Andrés Sancho]] |{{flagicon|SUI}} [[Josef Wagner (kolesar)|Josef Wagner]] |align=center|1941 |- |align=center|1942 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Fédérico Ezquerra]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(1/5)</small> |align=center|1942 |- |align=center|1943 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Julián Berrendero]] <small>(1/2)</small> |rowspan=3 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1943 |- |align=center|1944 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Miguel Casas]] |align=center|1944 |- |align=center|1945 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |align=center|1945 |- |align=center|1946 |{{flagicon|ITA|1861}} [[Fermo Camellini]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(2/4)</small> |align=center|1946 |- |align=center|1947 |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Désiré Keteleer]] |{{flagicon|POL}} [[Edward Klabiński]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(3/4)</small> |align=center|1947 |- |align=center|1948 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(3/5)</small> |align=center|1948 |- |align=center|1949 |{{flagicon|FRA}} [[Émile Rol]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Lazaridès]] |{{flagicon|SUI}} [[Gottfried Weilenmann (kolesar, rojen 1920)|Gottfried Weilenmann]] |align=center|1949 |- |align=center|1950 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gelabert]] |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(1/4)</small> |align=center|1950 |- |align=center|1951 |{{flagicon|BEL}} [[Roger Decock]] |{{flagicon|ITA}} [[Primo Volpi]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(5/5)</small> |align=center|1951 |- |align=center|1952 |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|NED}} [[Wout Wagtmans]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(1/5)</small> |align=center|1952 |- |align=center|1953 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-Pierre Munch]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Teisseire]] |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(3/4)</small> |align=center|1953 |- |align=center|1954 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Walter Serena]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(2/5)</small> |align=center|1954 |- |align=center|1955 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Bobet]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Gómez del Moral]] |{{flagicon|SUI}} [[René Strehler]] |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(4/4)</small> |align=center|1955 |- |align=center|1956 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Aniceto Utset]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Alex Close]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Graf]] |align=center|1956 |- |align=center|1957 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Marcel Rohrbach]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(4/5)</small> |align=center|1957 |- |align=center|1958 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Richard Van Genechten]] |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Bauvin]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(5/5)</small> |align=center|1958 |- |align=center|1959 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Graczyck]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Kurt Gimmi]] |{{flagicon|FRA}} [[Henry Anglade]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1959 |- |align=center|1960 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alfred Rüegg]] |align=center|1960 |- |align=center|1961 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Henri Duez]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]] |{{flagicon|SUI}} [[Attilio Moresi]] |align=center|1961 |- |align=center|1962 |{{flagicon|BEL}} [[Joseph Planckaert|Joseph Planckaert]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Karmany]] |{{flagicon|ITA}} [[Guido De Rosso]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Mastrotto]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(2/2)</small> |align=center|1962 |- |align=center|1963 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Novales]] |{{flagicon|BEL}} [[Willy Bocklant]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Fezzardi]] |align=center|1963 |- |align=center|1964 |{{flagicon|NED}} [[Jan Janssen]] |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Carrara]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Valentín Uriona]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(2/2)</small> |align=center|1964 |- |align=center|1965 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gómez del Moral]] |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(1/3)</small> |align=center|1965 |- |align=center|1966 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Dino Zandegù]] |{{flagicon|NED}} [[Arie den Hartog]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Ambrogio Portalupi]] |align=center|1966 |- |align=center|1967 |{{flagicon|GBR}} [[Tom Simpson]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(2/3)</small> |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(2/3)</small> |align=center|1967 |- |align=center|1968 |{{flagicon|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]] |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Michelotto]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(1/2)</small> |align=center|1968 |- |align=center|1969 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Carlo Chiappano]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Mariano Díaz]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(3/3)</small> |align=center|1969 |- |align=center|1970 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Antoine Houbrechts|Antoon Houbrechts]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Santamarina|Luis Pedro Santamarina]] |{{flagicon|SWE}} [[Gösta Pettersson]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Poggiali]] |align=center|1970 |- |align=center|1971 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Italo Zilioli]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Georges Pintens]] |align=center|1971 |- |align=center|1972 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(2/2)</small> |align=center|1972 |- |align=center|1973 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried David]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] |align=center|1973 |- |align=center|1974 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Alain Santy]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(7/7)</small> |align=center|1974 |- |align=center|1975 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Francisco Galdós]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(5/7)</small> |align=center|1975 |- |align=center|1976 |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Enrique Martínez Heredia|Enrique Martínez]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|BEL}} [[Johan De Muynck]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Hennie Kuiper]] |align=center|1976 |- |align=center|1977 |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(1/2)</small> |align=center|1977 |- |align=center|1978 |{{flagicon|NED}} [[Gerrie Knetemann]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Paul Wellens]] |align=center|1978 |- |align=center|1979 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|NOR}} [[Knut Knudsen]] |{{flagicon|SPA}} [[Vicente Belda]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried Wesemael]] |align=center|1979 |- |align=center|1980 |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Mario Beccia]] |align=center|1980 |- |align=center|1981 |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Faustino Rupérez]] |{{flagicon|ITA}} [[Silvano Contini]] |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(1/2)</small> |align=center|1981 |- |align=center|1982 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(1/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Luis Laguía]] |{{flagicon|NOR}} [[Jostein Wilmann]] |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(4/4)</small> |align=center|1982 |- |align=center|1983 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(2/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Visentini]] |{{flagicon|SPA}} [[José Recio]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Greg LeMond]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] <small>(3/14)</small> |align=center|1983 |- |align=center|1984 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(4/14)</small> |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(5/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(6/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Martín Ramírez (kolesar)|Martín Ramírez]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1984 |- |align=center|1985 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(7/14)</small> |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Peio Ruiz Cabestany|Pello Ruiz Cabestany]] |{{flagicon|SUI}} [[Jörg Müller (kolesar)|Jörg Müller]] |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(2/3)</small> |align=center|1985 |- |align=center|1986 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(8/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Luciano Rabottini]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(9/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(10/14)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Claude Criquielion]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(1/3)</small> |align=center|1986 |- |align=center|1987 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(11/14)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sorensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Álvaro Pino]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(12/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(2/3)</small> |align=center|1987 |- |align=center|1988 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(13/14)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Erich Mächler]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Breukink]] |{{flagicon|NED}} [[Gerard Veldscholten]] |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Helmut Wechselberger]] |align=center|1988 |- |align=center|1989 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(2/2)</small> |align=center|1989 |- |align=center|1990 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Laudelino Cubino]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(14/14)</small> |align=center|1990 |- |align=center|1991 |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Herminio Díaz-Zabala]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Luc Roosen]] |align=center|1991 |- |align=center|1992 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-François Bernard]] |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sørensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(1/2)</small> |align=center|1992 |- |align=center|1993 |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] |{{flagicon|COL}} [[Álvaro Mejía]] |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Marco Saligari]] |align=center|1993 |- |align=center|1994 |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(3/3)</small> |align=center|1994 |- |align=center|1995 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Colagé]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(1/2)</small> |align=center|1995 |- |align=center|1996 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Peter Luttenberger]] |align=center|1996 |- |align=center|1997 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Petito]] |{{flagicon|ESP}} [[Fernando Escartín]] |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Udo Bölts]] |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Agnolutto]] |align=center|1997 |- |align=center|1998 |{{flagicon|BEL}} [[Frank Vandenbroucke (kolesar)|Frank Vandenbroucke]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Järmann]] |{{flagicon|COL}} [[Hernán Buenahora]] |{{flagicon|SPA}} [[Íñigo Cuesta]] |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]] |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |align=center|1998 |- |align=center|1999 |{{flagicon|NED}} [[Michael Boogerd]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] |{{flagicon|SPA}} [[Manuel Beltrán]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(3/3)</small> |align=center|1999 |- |align=center|2000 |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|SPA}} [[José María Jiménez]] |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Oscar Camenzind]] |align=center|2000 |- |align=center|2001 |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joseba Beloki]] |{{flagicon|LIT}} [[Raimondas Rumšas]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|ITA}} [[Gilberto Simoni]]{{efn|name=m|Leta 2012 so [[Lance Armstrong|Armstrongu]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Švici|Dirki po Švici]] (2001) in jo nato dodelili [[Gilberto Simoni]]ju.<ref name="Armstrong"/>}} |align=center|2001 |- |align=center|2002 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Dekker]] |{{flagicon|SPA}} [[Roberto Heras]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor Osa]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(3/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=a|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2002.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(5/5)</small> |align=center|2002 |- |align=center|2003 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Filippo Pozzato]] |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio Pecharromán|José A. Pecharromán]] |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(2/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=b|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2003.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(4/4)</small> |align=center|2003 |- |align=center|2004 |{{flagicon|GER}} [[Jörg Jaksche]] |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Ángel Martín Perdiguero|M. A. Martín Perdiguero]] |{{flagicon|RUS}} [[Denis Menčov]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] |align=center|2004 |- |align=center|2005 |{{flagicon|USA}} [[Bobby Julich]] |{{flagicon|SPA}} [[Óscar Freire]] |{{flagicon|UKR}} [[Jaroslav Popovič]] |{{flagicon|ITA}} [[Danilo Di Luca]] |{{flagicon|COL}} [[Santiago Botero]] |{{flagicon|SPA}} [[Iñigo Landaluze]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor González]] |align=center|2005 |- |align=center|2006 |{{flagicon|USA}} [[Floyd Landis]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[David Canada]] |{{flagicon|SPA}} [[José Ángel Gómez Marchante|J.A. Gómez Marchante]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(1/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=c|Šele leta 2012 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2006.<ref name="Armstrong">{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/20008520|title=Lance Armstrong stripped of all seven Tour de France wins by UCI|publisher=[[BBC]]|date=22. oktober 2012}}</ref>}} |{{flagicon|SPA}} [[Koldo Gil]].{{efn|name=g|Leta 2012 so [[Jan Ullrich|Janu Ullrichu]] naknadno (doping), brisali vse rezultate od 2005 naprej. Namesto Ulricha je v Švici (2006) zmaga pripadla [[Koldo Gil]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/23013133|title=Jan Ullrich: Former Tour de France winner admits blood doping|publisher=[[BBC]]|date=22. junij 2012}}</ref>}} |align=center|2006 |- |align=center|2007 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |{{flagicon|SPA}} [[Juan José Cobo]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |align=center|2007 |- |align=center|2008 |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |{{flagicon|SPA}} [[Gustavo César]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(1/2)</small> |align=center|2008 |- |align=center|2009 |{{flagicon|SPA}} [[Luis León Sánchez]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |align=center|2009 |- |align=center|2010 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|USA}} [[Chris Horner]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' |{{flagicon|NED}} [[Fränk Schleck]] |align=center|2010 |- |align=center|2011 |{{flagicon|GER}} [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(2/2)</small>{{efn|name=n|Leta 2012 so [[Alberto Contador|Contadorju]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] (2011) in jo dodelili [[Michele Scarponi]]ju.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/16905217|title=Alberto Contador handed two-year drugs ban|publisher=[[BBC]]|date=6. februar 2012}}</ref>}} |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=center|2011 |- |align=center|2012 |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Michael Albasini]] |{{flagicon|SPA}} [[Samuel Sánchez]] |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa]] <small>(1/3)</small> |align=center|2012 |- |align=center|2013 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(2/3)</small> |align=center|2013 |- |align=center|2014 |{{flagicon|COL}} [[Carlos Betancur]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Talansky]] |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(3/3)</small> |align=center|2014 |- |align=center|2015 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(4/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(2/3)</small> |align=center|2015 |- |align=center|2016 |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(1/2)</small> |align=center|2016 |- |align=center|2017 |{{flagicon|COL}} [[Sergio Henao]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(3/3)</small> |align=center|2017 |- |align=center|2018 |{{flagicon|SPA}} [[Marc Soler]] |{{flagicon|POL}} [[Michał Kwiatkowski]] |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(6/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(1/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(2/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(5/6)</small> |align=center|2018 |- |align=center|2019 |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(3/11)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Ion Izagirre]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(4/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(2/2)</small> |align=center|2019 |- |align=center|2020 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(1/2)</small> |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center|2020 |- |align=center|2021 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(1/6)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(5/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=center|2021 |- |align=center|2022 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(6/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Sergio Higuita]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(2/2)</small> | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Aleksander Vlasov]]{{efn|name=f}} |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(7/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(4/4)</small> |align=center|2022 |- |align=center|2023 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(3/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(8/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(9/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=center|2023 |- |align=center|2024 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(3/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Carlos Rodríguez (kolesar)|Daniel Martínez]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(10/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(3/3)</small> |align=center|2024 |- |align=center|2025 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(11/11)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(2/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(5/6)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(3/3)</small> |align=center|2025 |- |align=center|2026 |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|MEX}} [[ Isaac del Toro]] |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Paul Seixas]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(6/6)</small> | | |align=center|2026 |- ! Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! Leto |} </div> ===Tri zmage v eni sezoni=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|Kolesar ! Leto ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center width=40px|1984 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center|1986 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] !align=center|2012 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|POR}} '''[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]''' !align=center|2025 |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Različne zmage=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|kolesar ! Zmage ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' !align=center width=40px|6 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] !align=center rowspan=4|5 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] !align=center rowspan=7|4 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Večkratni zmagovalci=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Kolesar ! Edicija |- | align=center|14 || width=187px|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] || 1982, 1983 <small>(2x)</small>, 1984 <small>(3x)</small>, 1985, 1986 <small>(3x)</small>, 1987 <small>(2x)</small>, 1988, 1990 |- | align=center|11 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 2018 <small>(2x)</small>, 2019 <small>(2x)</small>, 2021, 2022 <small>(2x)</small>, 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2025 |- | align=center rowspan=2|9 || {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1963 <small>(2x)</small>, 1965 <small>(2x)</small>, 1966, 1967, 1969 |- | {{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 1989, 1990, 1991 <small>(2x)</small>, 1992, 1993, 1994 <small>(2x)</small>, 1995 |- | align=center|8 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] || 1928, 1929, 1930 <small>(2x)</small>, 1932, 1935, 1936, 1939 |- | align=center rowspan=4|7 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1968 <small>(2x)</small>, 1969, 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1974 |- | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1972, 1973, 1974, 1975 <small>(2x)</small>, 1976, 1977 |- | {{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] || 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1995, 1996 |- | {{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] || 2007, 2008, 2009, 2010, 2014 <small>(2x)</small>, 2016 |- | align=center rowspan=4|6 || {{flagicon|SPA}} [[Luis Ocaña]] || 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1972, 1973 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 1995 <small>(2x)</small>, 1996, 1997, 1999 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] || 2013, 2015 <small>(2x)</small>, 2017, 2018, 2021 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 2021, 2022, 2023, 2024, 2025, 2026 |- | align=center rowspan=8|5 || {{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1942, 1948 <small>(2x)</small>, 1951 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] || 1952, 1954, 1956, 1957, 1958 |- | {{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] || 1974 <small>(2x)</small>, 1975, 1979, 1985 |- | {{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] || 1993, 1995, 1996, 1997, 2002 |- | {{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] || 2000 <small>(2x)</small>, 2007, 2008, 2011 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Chris Froome]]''' || 2013 <small>(2x)</small>, 2014, 2015, 2016 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Nairo Quintana]]''' || 2013, 2015, 2016 <small>(2x)</small>, 2017 |- | {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' || 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2026 <small>(2x)</small> |- | align=center rowspan=10|4 || {{flagicon|ITA|1861}}{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1935, 1946, 1947, 1949 |- | {{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] || 1950, 1953 <small>(2x)</small>, 1955 |- | {{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] || 1966, 1969, 1972, 1973 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] || 1972, 1974, 1975, 1976 |- | {{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] || 1972, 1975, 1977, 1978 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1979, 1980, 1981 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || 1978, 1979, 1982 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] || 1999, 2002, 2003 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] || 2011, 2012 <small>(3x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] || 2016, 2018, 2021, 2022 |- | align=center rowspan=18|3 || {{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] || 1950, 1951, 1954 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] || 1958, 1960, 1961 |- | {{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] || 1965, 1967, 1969 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 1965, 1967, 1970 |- | {{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] || 1966, 1967, 1971 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franceso Moser]] || 1978, 1980, 1981 |- | {{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] || 1985 <small>(2x)</small>, 1989 |- | {{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] || 1986, 1987, 1992 |- | {{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] || 1993, 1994 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] || 1993, 1994, 1998 |- | {{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] || 2000, 2003, 2004 |- | {{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] || 2001 <small>(2x)</small>, 2002 |- | {{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] || 2006, 2011 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] || 2010, 2014, 2015 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] || 2010, 2015, 2017 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]]''' || 2012, 2013, 2014 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Adam Yates]]''' || 2021, 2023, 2024 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]]''' || 2024 <small>(3x)</small> |- | align=center rowspan=40|2 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] || 1924, 1925 |- | {{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] || 1928, 1929 |- | {{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] || 1936, 1939 |- | {{flagicon|ESP|1939}}{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] || 1943, 1946 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] || 1947, 1948 |- | {{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] || 1948, 1950 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] || 1952, 1955 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] || 1953, 1959 |- | {{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] || 1954, 1960 |- | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958 |- | {{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] || 1959, 1962 |- | {{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] || 1964 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] || 1968, 1972 |- | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 1977 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] || 1977, 1978 |- | {{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] || 1978, 1980 |- | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] || 1980, 1982 |- | {{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] || 1981, 1984 |- | {{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] || 1981, 1989 |- | {{flagicon|ESP}} [[Julián Gorospe]] || 1983, 1990 |- | {{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] || 1984, 1986 |- | {{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] || 1985, 1990 |- | {{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] || 1988, 1991 |- | {{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] || 1991, 1994 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] || 1992, 1994 |- | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] || 1995, 1997 |- | {{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] || 2001, 2008 |- | {{flagicon|ESP}} [[Iban Mayo]] || 2003, 2004 |- | {{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] || 2006, 2007 |- | {{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] || 2008, 2009 |- | {{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] || 2009, 2011 |- | {{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López]] || 2016, 2019 |- | {{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] || 2017, 2019 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Egan Bernal]]''' || 2019 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GER}} '''[[Max Schachmann]]''' || 2020, 2021 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]''' || 2020, 2022 |- | {{flagicon|USA}} '''[[Matteo Jorgenson]]''' || 2024, 2025 |- | {{flagicon|ESP}} '''[[Juan Ayuso]]''' || 2024, 2025 |- | colspan=3|'''...............''' |- | align=center|1 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Janez Brajkovič]] || 2010 |} ===Zmage po državah=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Država |- | align=center|115 || width=200px|{{flagicon|ESP}} [[Španija]] |- | align=center|79 || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] |- | align=center|77 || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] |- | align=center|53 || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] |- | align=center|45 || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |- | align=center rowspan=2|21 || {{flagicon|GBR}} [[Velika Britanija]] |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' |- | align=center rowspan=2|20 || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] |- | {{flagicon|COL}} [[Kolumbija]] |- | align=center|18 || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] |- | align=center|14 || {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike]] |- | align=center|12 || {{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |- | align=center|11 || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] |- | align=center|10 || {{flagicon|DEN}} [[Danska]] |- | align=center rowspan=2|6 || {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska]] |- | align=center|4 || {{flagicon|KAZ}} [[Kazakhstan]] |- | align=center rowspan=5|3 || {{flagicon|FRG}} [[Zahodna Nemčija]] |- | {{flagicon|AUT}} [[Avstrija]] |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska]] |- | {{flagicon|LUX}} [[Luksemburg]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zmagovalca'''{{efn|name=d|Dirke 3-krat niso imele zmagovalca, saj so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] te bile naknadno odvzete. Mesto zmagovalca pa so pustili prazno.}} |- | align=center rowspan=3|2 || {{flagicon|POL}} [[Poljska]] |- | {{flagicon|NOR}} [[Norveška]] |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka]] |- | align=center rowspan=5|1 || {{flagicon|GER|1933}} [[Tretji rajh]] |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] |- | {{flagicon|LIT}} [[Litva]] |- | {{flagicon|ECU}} [[Ekvador]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zastave'''{{efn|name=f|Ruski kolesar [[Aleksandr Vlasov]] je zaradi sankcij svoje države leta 2022 tekmoval oz. zmagal brez oziroma pod nevtralno zastavo.}} |} == Zaznamki == {{seznam opomb}} == Glej tudi == * [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] (3) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.paris-nice.fr/en/ Pariz–Nica] uradna stran * [https://www.tirrenoadriatico.it/en/ Tirreno–Adriatico] uradna stran * [https://www.voltacatalunya.cat/en/ Dirka po Kataloniji] uradna stran * [https://itzulia.eus/en/itzulia/ Dirka po Baskiji] uradna stran * [https://www.tourderomandie.ch/en/ Dirka po Romandiji] uradna stran * [https://www.tour-auvergne-rhone-alpes.fr/en/ Auvergne-Rona-Alpe] uradna stran * [https://www.tourdesuisse.ch/en/ Dirka po Švici] uradna stran {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[en:Major one week stage races (cycling)]] 8ousm3i12pha283o3g0wl2r0wsccw08 6689489 6689487 2026-06-15T07:13:17Z Sportomanokin 14776 /* Vsi zmagovalci po letih */ 6689489 wikitext text/x-wiki '''Velike enotedenske dirke''' so skupina sedmih največjih enotedenskih [[Cestno kolo|cestnokolesarskih]] dirk na svetu, vse del svetovne serije [[UCI World Tour]]. Vse te enotedenske dirke potekajo v spomladanskem delu med marcem in junijem. Med te po vrstnem redu spadajo [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]] in [[Dirka po Švici]]. Prvi dve dirki na koledarju potekata istočasno. V tej kategoriji so izjemno uspešni tudi slovenski kolesarji, ki so do zdaj skupno dosegli 20 zmag. [[Primož Roglič]] je prvi in do zdaj edini v zgodovini, ki je zmagal na šestih različnih dirkah. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]], skupno ima že 11 zmag in zaostaja le še za [[Sean Kelly|Seanom Kelly]]em (14 zmag).<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/roglic-se-naprej-pise-kolesarsko-zgodovino/662681|title=Roglič še naprej piše kolesarsko zgodovino|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2023}}</ref> Od Slovencev so zmagali še [[Tadej Pogačar]] (5), [[Simon Špilak]] (3) in [[Janez Brajkovič]] (1). == Seznam == === 7 velikih enotedenskih dirk === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=172px| Dirka ! scope="col" width=65px| Termin ! scope="col" width=68px| Št. etap ! scope="col" width=205px| Največ zmag ! scope="col" width=60px| Št. izvedb |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | rowspan=3|[[marec]] | 8 | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] (7x) | 84 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 7 | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] (6x) | 61 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7 | align=left|{{flagicon|ESP|1785}}{{flagicon|ESP|1931}}{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] (7x) | 105 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | [[april]] | 6 | align=left|{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] (4x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] (4x) | 65 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[april]]–[[maj]] | 5 + prolog | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] (3x) | 79 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]{{efn|name=k|Dirka [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] je bila do konca dirke leta 2025 znana kot Dirka oz. Kriterij po Dofineji, že naslednji dan pa so jo preimenovali.}} | rowspan=2|[[junij]] | 8 | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] (3x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Luis Ocaña]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] (3x)<br>{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] (3x) | 78 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 8 | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] (4x) | 88 |} * <small>Do tega trenutka (od leta 1911 do leta 2026), so izpeljali skupno že '''560''' največjih enotedenskih dirk na svetu.</small> === Vse majice === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=188px|Dirka ! scope="col" width=65px|Skupno ! scope="col" width=65px|Po točkah ! scope="col" width=65px|Gorski cilji ! scope="col" width=65px|Mladi kolesar ! scope="col" width=65px|Ekipno ! scope="col" width=65px|Borbenost |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue|size=100px}} | {{cjersey|purple|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | align=center style="color:gray"|N/A |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | {{cjersey|Volta a Catalunya|size=100px}} | [[File:Jersey blue lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey red lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey orange lines volta.svg|100px]] | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|blue|size=100px}} | [[File:Jersey blue number.svg|100px]] | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|orange|size=100px}} | {{cjersey|turquoise|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot inverse|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|black|size=100px}} | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |} == Statistika == ===Vsi zmagovalci po letih=== <div style="overflow-x: auto; margin: 1em 0"> {|class="wikitable sortable" style="background:#fff; font-size:85%; width:144%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=20px|Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! width=20px|Leto |- |align=center|1911 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |rowspan=55 align=center style="color:gray"|začetek leta 1966 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Sebastián Masdeu]] |rowspan=13 align=center style="color:gray"|začetek leta 1924 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |align=center|1911 |- |align=center|1912 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Josép Magdalena]] |align=center|1912 |- |align=center|1913 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Juan Martí]] |align=center|1913 |- |align=center|1914 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>I. svetovne vojne |align=center|1914 |- |align=center|1915 |align=center|1915 |- |align=center|1916 |align=center|1916 |- |align=center|1917 |align=center|1917 |- |align=center|1918 |align=center|1918 |- |align=center|1919 |align=center|1919 |- |align=center|1920 |{{flagicon|FRA}} [[José Pelletier]] |align=center|1920 |- |align=center|1921 |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1921 |- |align=center|1922 |align=center|1922 |- |align=center|1923 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Ville]] |align=center|1923 |- |align=center|1924 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Francis Pélissier]] |align=center|1924 |- |align=center|1925 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Auguste Verdyck]] |align=center|1925 |- |align=center|1926 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|LUX}} [[Nicolas Frantz]] |align=center|1926 |- |align=center|1927 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(3/3)</small> |align=center|1927 |- |align=center|1928 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(1/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(1/2)</small> |align=center|1928 |- |align=center|1929 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(2/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(2/2)</small> |align=center|1929 |- |align=center|1930 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(3/8)</small> |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(4/8)</small> |align=center|1930 |- |align=center|1931 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Salvador Cardona]] |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1931 |- |align=center|1932 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(5/8)</small> |align=center|1932 |- |align=center|1933 |{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]] |{{flagicon|AUT}} [[Max Bulla]] |align=center|1933 |- |align=center|1934 |{{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Bernardo Rogora]] |{{flagicon|GER|1933}} [[Ludwig Geyer (kolesar)|Ludwig Geyer]] |align=center|1934 |- |align=center|1935 |{{flagicon|FRA}} [[René Vietto]] |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(6/8)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Gaspard Rinaldi]] |align=center|1935 |- |align=center|1936 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(7/8)</small> |rowspan=33 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|BEL}} [[Henri Garnier]] |align=center|1936 |- |align=center|1937 |{{flagicon|FRA}} [[Roger Lapébie]] |rowspan=2 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>državljanske vojne |{{flagicon|SUI}} [[Karl Litschi]] |align=center|1937 |- |align=center|1938 |{{flagicon|BEL}} [[Jules Lowie]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] |align=center|1938 |- |align=center|1939 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] <small>(8/8)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Robert Zimmermann (kolesar)|Robert Zimmermann]] |align=center|1939 |- |align=center|1940 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>II. svetovne vojne |{{flagicon|LUX}} [[Christophe Didier]] |align=center style="color:gray"|brez dirke |align=center|1940 |- |align=center|1941 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Antonio Andrés Sancho]] |{{flagicon|SUI}} [[Josef Wagner (kolesar)|Josef Wagner]] |align=center|1941 |- |align=center|1942 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Fédérico Ezquerra]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(1/5)</small> |align=center|1942 |- |align=center|1943 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Julián Berrendero]] <small>(1/2)</small> |rowspan=3 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1943 |- |align=center|1944 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Miguel Casas]] |align=center|1944 |- |align=center|1945 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |align=center|1945 |- |align=center|1946 |{{flagicon|ITA|1861}} [[Fermo Camellini]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(2/4)</small> |align=center|1946 |- |align=center|1947 |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Désiré Keteleer]] |{{flagicon|POL}} [[Edward Klabiński]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(3/4)</small> |align=center|1947 |- |align=center|1948 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(3/5)</small> |align=center|1948 |- |align=center|1949 |{{flagicon|FRA}} [[Émile Rol]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Lazaridès]] |{{flagicon|SUI}} [[Gottfried Weilenmann (kolesar, rojen 1920)|Gottfried Weilenmann]] |align=center|1949 |- |align=center|1950 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gelabert]] |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(1/4)</small> |align=center|1950 |- |align=center|1951 |{{flagicon|BEL}} [[Roger Decock]] |{{flagicon|ITA}} [[Primo Volpi]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(5/5)</small> |align=center|1951 |- |align=center|1952 |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|NED}} [[Wout Wagtmans]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(1/5)</small> |align=center|1952 |- |align=center|1953 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-Pierre Munch]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Teisseire]] |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(3/4)</small> |align=center|1953 |- |align=center|1954 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Walter Serena]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(2/5)</small> |align=center|1954 |- |align=center|1955 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Bobet]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Gómez del Moral]] |{{flagicon|SUI}} [[René Strehler]] |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(4/4)</small> |align=center|1955 |- |align=center|1956 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Aniceto Utset]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Alex Close]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Graf]] |align=center|1956 |- |align=center|1957 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Marcel Rohrbach]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(4/5)</small> |align=center|1957 |- |align=center|1958 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Richard Van Genechten]] |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Bauvin]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(5/5)</small> |align=center|1958 |- |align=center|1959 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Graczyck]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Kurt Gimmi]] |{{flagicon|FRA}} [[Henry Anglade]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1959 |- |align=center|1960 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alfred Rüegg]] |align=center|1960 |- |align=center|1961 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Henri Duez]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]] |{{flagicon|SUI}} [[Attilio Moresi]] |align=center|1961 |- |align=center|1962 |{{flagicon|BEL}} [[Joseph Planckaert|Joseph Planckaert]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Karmany]] |{{flagicon|ITA}} [[Guido De Rosso]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Mastrotto]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(2/2)</small> |align=center|1962 |- |align=center|1963 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Novales]] |{{flagicon|BEL}} [[Willy Bocklant]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Fezzardi]] |align=center|1963 |- |align=center|1964 |{{flagicon|NED}} [[Jan Janssen]] |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Carrara]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Valentín Uriona]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(2/2)</small> |align=center|1964 |- |align=center|1965 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gómez del Moral]] |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(1/3)</small> |align=center|1965 |- |align=center|1966 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Dino Zandegù]] |{{flagicon|NED}} [[Arie den Hartog]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Ambrogio Portalupi]] |align=center|1966 |- |align=center|1967 |{{flagicon|GBR}} [[Tom Simpson]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(2/3)</small> |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(2/3)</small> |align=center|1967 |- |align=center|1968 |{{flagicon|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]] |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Michelotto]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(1/2)</small> |align=center|1968 |- |align=center|1969 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Carlo Chiappano]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Mariano Díaz]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(3/3)</small> |align=center|1969 |- |align=center|1970 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Antoine Houbrechts|Antoon Houbrechts]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Santamarina|Luis Pedro Santamarina]] |{{flagicon|SWE}} [[Gösta Pettersson]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Poggiali]] |align=center|1970 |- |align=center|1971 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Italo Zilioli]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Georges Pintens]] |align=center|1971 |- |align=center|1972 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(2/2)</small> |align=center|1972 |- |align=center|1973 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried David]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] |align=center|1973 |- |align=center|1974 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Alain Santy]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(7/7)</small> |align=center|1974 |- |align=center|1975 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Francisco Galdós]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(5/7)</small> |align=center|1975 |- |align=center|1976 |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Enrique Martínez Heredia|Enrique Martínez]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|BEL}} [[Johan De Muynck]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Hennie Kuiper]] |align=center|1976 |- |align=center|1977 |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(1/2)</small> |align=center|1977 |- |align=center|1978 |{{flagicon|NED}} [[Gerrie Knetemann]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Paul Wellens]] |align=center|1978 |- |align=center|1979 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|NOR}} [[Knut Knudsen]] |{{flagicon|SPA}} [[Vicente Belda]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried Wesemael]] |align=center|1979 |- |align=center|1980 |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Mario Beccia]] |align=center|1980 |- |align=center|1981 |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Faustino Rupérez]] |{{flagicon|ITA}} [[Silvano Contini]] |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(1/2)</small> |align=center|1981 |- |align=center|1982 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(1/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Luis Laguía]] |{{flagicon|NOR}} [[Jostein Wilmann]] |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(4/4)</small> |align=center|1982 |- |align=center|1983 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(2/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Visentini]] |{{flagicon|SPA}} [[José Recio]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Greg LeMond]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] <small>(3/14)</small> |align=center|1983 |- |align=center|1984 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(4/14)</small> |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(5/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(6/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Martín Ramírez (kolesar)|Martín Ramírez]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1984 |- |align=center|1985 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(7/14)</small> |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Peio Ruiz Cabestany|Pello Ruiz Cabestany]] |{{flagicon|SUI}} [[Jörg Müller (kolesar)|Jörg Müller]] |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(2/3)</small> |align=center|1985 |- |align=center|1986 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(8/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Luciano Rabottini]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(9/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(10/14)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Claude Criquielion]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(1/3)</small> |align=center|1986 |- |align=center|1987 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(11/14)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sorensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Álvaro Pino]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(12/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(2/3)</small> |align=center|1987 |- |align=center|1988 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(13/14)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Erich Mächler]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Breukink]] |{{flagicon|NED}} [[Gerard Veldscholten]] |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Helmut Wechselberger]] |align=center|1988 |- |align=center|1989 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(2/2)</small> |align=center|1989 |- |align=center|1990 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Laudelino Cubino]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(14/14)</small> |align=center|1990 |- |align=center|1991 |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Herminio Díaz-Zabala]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Luc Roosen]] |align=center|1991 |- |align=center|1992 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-François Bernard]] |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sørensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(1/2)</small> |align=center|1992 |- |align=center|1993 |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] |{{flagicon|COL}} [[Álvaro Mejía]] |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Marco Saligari]] |align=center|1993 |- |align=center|1994 |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(3/3)</small> |align=center|1994 |- |align=center|1995 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Colagé]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(1/2)</small> |align=center|1995 |- |align=center|1996 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Peter Luttenberger]] |align=center|1996 |- |align=center|1997 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Petito]] |{{flagicon|ESP}} [[Fernando Escartín]] |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Udo Bölts]] |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Agnolutto]] |align=center|1997 |- |align=center|1998 |{{flagicon|BEL}} [[Frank Vandenbroucke (kolesar)|Frank Vandenbroucke]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Järmann]] |{{flagicon|COL}} [[Hernán Buenahora]] |{{flagicon|SPA}} [[Íñigo Cuesta]] |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]] |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |align=center|1998 |- |align=center|1999 |{{flagicon|NED}} [[Michael Boogerd]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] |{{flagicon|SPA}} [[Manuel Beltrán]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(3/3)</small> |align=center|1999 |- |align=center|2000 |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|SPA}} [[José María Jiménez]] |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Oscar Camenzind]] |align=center|2000 |- |align=center|2001 |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joseba Beloki]] |{{flagicon|LIT}} [[Raimondas Rumšas]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|ITA}} [[Gilberto Simoni]]{{efn|name=m|Leta 2012 so [[Lance Armstrong|Armstrongu]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Švici|Dirki po Švici]] (2001) in jo nato dodelili [[Gilberto Simoni]]ju.<ref name="Armstrong"/>}} |align=center|2001 |- |align=center|2002 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Dekker]] |{{flagicon|SPA}} [[Roberto Heras]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor Osa]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(3/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=a|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2002.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(5/5)</small> |align=center|2002 |- |align=center|2003 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Filippo Pozzato]] |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio Pecharromán|José A. Pecharromán]] |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(2/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=b|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2003.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(4/4)</small> |align=center|2003 |- |align=center|2004 |{{flagicon|GER}} [[Jörg Jaksche]] |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Ángel Martín Perdiguero|M. A. Martín Perdiguero]] |{{flagicon|RUS}} [[Denis Menčov]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] |align=center|2004 |- |align=center|2005 |{{flagicon|USA}} [[Bobby Julich]] |{{flagicon|SPA}} [[Óscar Freire]] |{{flagicon|UKR}} [[Jaroslav Popovič]] |{{flagicon|ITA}} [[Danilo Di Luca]] |{{flagicon|COL}} [[Santiago Botero]] |{{flagicon|SPA}} [[Iñigo Landaluze]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor González]] |align=center|2005 |- |align=center|2006 |{{flagicon|USA}} [[Floyd Landis]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[David Canada]] |{{flagicon|SPA}} [[José Ángel Gómez Marchante|J.A. Gómez Marchante]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(1/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=c|Šele leta 2012 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2006.<ref name="Armstrong">{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/20008520|title=Lance Armstrong stripped of all seven Tour de France wins by UCI|publisher=[[BBC]]|date=22. oktober 2012}}</ref>}} |{{flagicon|SPA}} [[Koldo Gil]].{{efn|name=g|Leta 2012 so [[Jan Ullrich|Janu Ullrichu]] naknadno (doping), brisali vse rezultate od 2005 naprej. Namesto Ulricha je v Švici (2006) zmaga pripadla [[Koldo Gil]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/23013133|title=Jan Ullrich: Former Tour de France winner admits blood doping|publisher=[[BBC]]|date=22. junij 2012}}</ref>}} |align=center|2006 |- |align=center|2007 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |{{flagicon|SPA}} [[Juan José Cobo]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |align=center|2007 |- |align=center|2008 |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |{{flagicon|SPA}} [[Gustavo César]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(1/2)</small> |align=center|2008 |- |align=center|2009 |{{flagicon|SPA}} [[Luis León Sánchez]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |align=center|2009 |- |align=center|2010 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|USA}} [[Chris Horner]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' |{{flagicon|NED}} [[Fränk Schleck]] |align=center|2010 |- |align=center|2011 |{{flagicon|GER}} [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(2/2)</small>{{efn|name=n|Leta 2012 so [[Alberto Contador|Contadorju]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] (2011) in jo dodelili [[Michele Scarponi]]ju.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/16905217|title=Alberto Contador handed two-year drugs ban|publisher=[[BBC]]|date=6. februar 2012}}</ref>}} |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=center|2011 |- |align=center|2012 |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Michael Albasini]] |{{flagicon|SPA}} [[Samuel Sánchez]] |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa]] <small>(1/3)</small> |align=center|2012 |- |align=center|2013 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(2/3)</small> |align=center|2013 |- |align=center|2014 |{{flagicon|COL}} [[Carlos Betancur]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Talansky]] |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(3/3)</small> |align=center|2014 |- |align=center|2015 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(4/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(2/3)</small> |align=center|2015 |- |align=center|2016 |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(1/2)</small> |align=center|2016 |- |align=center|2017 |{{flagicon|COL}} [[Sergio Henao]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(3/3)</small> |align=center|2017 |- |align=center|2018 |{{flagicon|SPA}} [[Marc Soler]] |{{flagicon|POL}} [[Michał Kwiatkowski]] |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(6/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(1/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(2/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(5/6)</small> |align=center|2018 |- |align=center|2019 |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(3/11)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Ion Izagirre]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(4/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(2/2)</small> |align=center|2019 |- |align=center|2020 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(1/2)</small> |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center|2020 |- |align=center|2021 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(1/6)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(5/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=center|2021 |- |align=center|2022 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(6/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Sergio Higuita]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(2/2)</small> | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Aleksander Vlasov]]{{efn|name=f}} |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(7/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(4/4)</small> |align=center|2022 |- |align=center|2023 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(3/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(8/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(9/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=center|2023 |- |align=center|2024 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(3/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Carlos Rodríguez (kolesar)|Daniel Martínez]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(10/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(3/3)</small> |align=center|2024 |- |align=center|2025 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(11/11)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(2/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(5/6)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(3/3)</small> |align=center|2025 |- |align=center|2026 |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|MEX}} [[ Isaac del Toro]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Paul Seixas]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(6/6)</small> |{{flagicon|MEX}} [[ Isaac del Toro]] <small>(2/2)</small> | |align=center|2026 |- ! Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! Leto |} </div> ===Tri zmage v eni sezoni=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|Kolesar ! Leto ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center width=40px|1984 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center|1986 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] !align=center|2012 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|POR}} '''[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]''' !align=center|2025 |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Različne zmage=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|kolesar ! Zmage ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' !align=center width=40px|6 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] !align=center rowspan=4|5 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] !align=center rowspan=7|4 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Večkratni zmagovalci=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Kolesar ! Edicija |- | align=center|14 || width=187px|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] || 1982, 1983 <small>(2x)</small>, 1984 <small>(3x)</small>, 1985, 1986 <small>(3x)</small>, 1987 <small>(2x)</small>, 1988, 1990 |- | align=center|11 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 2018 <small>(2x)</small>, 2019 <small>(2x)</small>, 2021, 2022 <small>(2x)</small>, 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2025 |- | align=center rowspan=2|9 || {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1963 <small>(2x)</small>, 1965 <small>(2x)</small>, 1966, 1967, 1969 |- | {{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 1989, 1990, 1991 <small>(2x)</small>, 1992, 1993, 1994 <small>(2x)</small>, 1995 |- | align=center|8 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] || 1928, 1929, 1930 <small>(2x)</small>, 1932, 1935, 1936, 1939 |- | align=center rowspan=4|7 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1968 <small>(2x)</small>, 1969, 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1974 |- | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1972, 1973, 1974, 1975 <small>(2x)</small>, 1976, 1977 |- | {{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] || 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1995, 1996 |- | {{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] || 2007, 2008, 2009, 2010, 2014 <small>(2x)</small>, 2016 |- | align=center rowspan=4|6 || {{flagicon|SPA}} [[Luis Ocaña]] || 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1972, 1973 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 1995 <small>(2x)</small>, 1996, 1997, 1999 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] || 2013, 2015 <small>(2x)</small>, 2017, 2018, 2021 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 2021, 2022, 2023, 2024, 2025, 2026 |- | align=center rowspan=8|5 || {{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1942, 1948 <small>(2x)</small>, 1951 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] || 1952, 1954, 1956, 1957, 1958 |- | {{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] || 1974 <small>(2x)</small>, 1975, 1979, 1985 |- | {{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] || 1993, 1995, 1996, 1997, 2002 |- | {{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] || 2000 <small>(2x)</small>, 2007, 2008, 2011 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Chris Froome]]''' || 2013 <small>(2x)</small>, 2014, 2015, 2016 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Nairo Quintana]]''' || 2013, 2015, 2016 <small>(2x)</small>, 2017 |- | {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' || 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2026 <small>(2x)</small> |- | align=center rowspan=10|4 || {{flagicon|ITA|1861}}{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1935, 1946, 1947, 1949 |- | {{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] || 1950, 1953 <small>(2x)</small>, 1955 |- | {{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] || 1966, 1969, 1972, 1973 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] || 1972, 1974, 1975, 1976 |- | {{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] || 1972, 1975, 1977, 1978 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1979, 1980, 1981 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || 1978, 1979, 1982 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] || 1999, 2002, 2003 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] || 2011, 2012 <small>(3x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] || 2016, 2018, 2021, 2022 |- | align=center rowspan=18|3 || {{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] || 1950, 1951, 1954 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] || 1958, 1960, 1961 |- | {{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] || 1965, 1967, 1969 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 1965, 1967, 1970 |- | {{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] || 1966, 1967, 1971 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franceso Moser]] || 1978, 1980, 1981 |- | {{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] || 1985 <small>(2x)</small>, 1989 |- | {{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] || 1986, 1987, 1992 |- | {{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] || 1993, 1994 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] || 1993, 1994, 1998 |- | {{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] || 2000, 2003, 2004 |- | {{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] || 2001 <small>(2x)</small>, 2002 |- | {{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] || 2006, 2011 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] || 2010, 2014, 2015 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] || 2010, 2015, 2017 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]]''' || 2012, 2013, 2014 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Adam Yates]]''' || 2021, 2023, 2024 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]]''' || 2024 <small>(3x)</small> |- | align=center rowspan=40|2 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] || 1924, 1925 |- | {{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] || 1928, 1929 |- | {{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] || 1936, 1939 |- | {{flagicon|ESP|1939}}{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] || 1943, 1946 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] || 1947, 1948 |- | {{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] || 1948, 1950 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] || 1952, 1955 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] || 1953, 1959 |- | {{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] || 1954, 1960 |- | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958 |- | {{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] || 1959, 1962 |- | {{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] || 1964 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] || 1968, 1972 |- | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 1977 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] || 1977, 1978 |- | {{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] || 1978, 1980 |- | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] || 1980, 1982 |- | {{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] || 1981, 1984 |- | {{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] || 1981, 1989 |- | {{flagicon|ESP}} [[Julián Gorospe]] || 1983, 1990 |- | {{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] || 1984, 1986 |- | {{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] || 1985, 1990 |- | {{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] || 1988, 1991 |- | {{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] || 1991, 1994 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] || 1992, 1994 |- | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] || 1995, 1997 |- | {{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] || 2001, 2008 |- | {{flagicon|ESP}} [[Iban Mayo]] || 2003, 2004 |- | {{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] || 2006, 2007 |- | {{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] || 2008, 2009 |- | {{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] || 2009, 2011 |- | {{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López]] || 2016, 2019 |- | {{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] || 2017, 2019 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Egan Bernal]]''' || 2019 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GER}} '''[[Max Schachmann]]''' || 2020, 2021 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]''' || 2020, 2022 |- | {{flagicon|USA}} '''[[Matteo Jorgenson]]''' || 2024, 2025 |- | {{flagicon|ESP}} '''[[Juan Ayuso]]''' || 2024, 2025 |- | colspan=3|'''...............''' |- | align=center|1 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Janez Brajkovič]] || 2010 |} ===Zmage po državah=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Država |- | align=center|115 || width=200px|{{flagicon|ESP}} [[Španija]] |- | align=center|79 || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] |- | align=center|77 || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] |- | align=center|53 || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] |- | align=center|45 || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |- | align=center rowspan=2|21 || {{flagicon|GBR}} [[Velika Britanija]] |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' |- | align=center rowspan=2|20 || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] |- | {{flagicon|COL}} [[Kolumbija]] |- | align=center|18 || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] |- | align=center|14 || {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike]] |- | align=center|12 || {{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |- | align=center|11 || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] |- | align=center|10 || {{flagicon|DEN}} [[Danska]] |- | align=center rowspan=2|6 || {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska]] |- | align=center|4 || {{flagicon|KAZ}} [[Kazakhstan]] |- | align=center rowspan=5|3 || {{flagicon|FRG}} [[Zahodna Nemčija]] |- | {{flagicon|AUT}} [[Avstrija]] |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska]] |- | {{flagicon|LUX}} [[Luksemburg]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zmagovalca'''{{efn|name=d|Dirke 3-krat niso imele zmagovalca, saj so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] te bile naknadno odvzete. Mesto zmagovalca pa so pustili prazno.}} |- | align=center rowspan=3|2 || {{flagicon|POL}} [[Poljska]] |- | {{flagicon|NOR}} [[Norveška]] |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka]] |- | align=center rowspan=5|1 || {{flagicon|GER|1933}} [[Tretji rajh]] |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] |- | {{flagicon|LIT}} [[Litva]] |- | {{flagicon|ECU}} [[Ekvador]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zastave'''{{efn|name=f|Ruski kolesar [[Aleksandr Vlasov]] je zaradi sankcij svoje države leta 2022 tekmoval oz. zmagal brez oziroma pod nevtralno zastavo.}} |} == Zaznamki == {{seznam opomb}} == Glej tudi == * [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] (3) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.paris-nice.fr/en/ Pariz–Nica] uradna stran * [https://www.tirrenoadriatico.it/en/ Tirreno–Adriatico] uradna stran * [https://www.voltacatalunya.cat/en/ Dirka po Kataloniji] uradna stran * [https://itzulia.eus/en/itzulia/ Dirka po Baskiji] uradna stran * [https://www.tourderomandie.ch/en/ Dirka po Romandiji] uradna stran * [https://www.tour-auvergne-rhone-alpes.fr/en/ Auvergne-Rona-Alpe] uradna stran * [https://www.tourdesuisse.ch/en/ Dirka po Švici] uradna stran {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[en:Major one week stage races (cycling)]] eknmai2xz0zh3j0u5z6dr47aw48uhfq 6689492 6689489 2026-06-15T07:16:26Z Sportomanokin 14776 /* Večkratni zmagovalci */ 6689492 wikitext text/x-wiki '''Velike enotedenske dirke''' so skupina sedmih največjih enotedenskih [[Cestno kolo|cestnokolesarskih]] dirk na svetu, vse del svetovne serije [[UCI World Tour]]. Vse te enotedenske dirke potekajo v spomladanskem delu med marcem in junijem. Med te po vrstnem redu spadajo [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]] in [[Dirka po Švici]]. Prvi dve dirki na koledarju potekata istočasno. V tej kategoriji so izjemno uspešni tudi slovenski kolesarji, ki so do zdaj skupno dosegli 20 zmag. [[Primož Roglič]] je prvi in do zdaj edini v zgodovini, ki je zmagal na šestih različnih dirkah. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]], skupno ima že 11 zmag in zaostaja le še za [[Sean Kelly|Seanom Kelly]]em (14 zmag).<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/roglic-se-naprej-pise-kolesarsko-zgodovino/662681|title=Roglič še naprej piše kolesarsko zgodovino|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2023}}</ref> Od Slovencev so zmagali še [[Tadej Pogačar]] (5), [[Simon Špilak]] (3) in [[Janez Brajkovič]] (1). == Seznam == === 7 velikih enotedenskih dirk === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=172px| Dirka ! scope="col" width=65px| Termin ! scope="col" width=68px| Št. etap ! scope="col" width=205px| Največ zmag ! scope="col" width=60px| Št. izvedb |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | rowspan=3|[[marec]] | 8 | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] (7x) | 84 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 7 | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] (6x) | 61 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7 | align=left|{{flagicon|ESP|1785}}{{flagicon|ESP|1931}}{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] (7x) | 105 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | [[april]] | 6 | align=left|{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] (4x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] (4x) | 65 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[april]]–[[maj]] | 5 + prolog | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] (3x) | 79 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]{{efn|name=k|Dirka [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] je bila do konca dirke leta 2025 znana kot Dirka oz. Kriterij po Dofineji, že naslednji dan pa so jo preimenovali.}} | rowspan=2|[[junij]] | 8 | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] (3x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Luis Ocaña]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] (3x)<br>{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] (3x) | 78 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 8 | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] (4x) | 88 |} * <small>Do tega trenutka (od leta 1911 do leta 2026), so izpeljali skupno že '''560''' največjih enotedenskih dirk na svetu.</small> === Vse majice === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=188px|Dirka ! scope="col" width=65px|Skupno ! scope="col" width=65px|Po točkah ! scope="col" width=65px|Gorski cilji ! scope="col" width=65px|Mladi kolesar ! scope="col" width=65px|Ekipno ! scope="col" width=65px|Borbenost |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue|size=100px}} | {{cjersey|purple|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | align=center style="color:gray"|N/A |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | {{cjersey|Volta a Catalunya|size=100px}} | [[File:Jersey blue lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey red lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey orange lines volta.svg|100px]] | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|blue|size=100px}} | [[File:Jersey blue number.svg|100px]] | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|orange|size=100px}} | {{cjersey|turquoise|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot inverse|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|black|size=100px}} | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |} == Statistika == ===Vsi zmagovalci po letih=== <div style="overflow-x: auto; margin: 1em 0"> {|class="wikitable sortable" style="background:#fff; font-size:85%; width:144%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=20px|Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! width=20px|Leto |- |align=center|1911 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |rowspan=55 align=center style="color:gray"|začetek leta 1966 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Sebastián Masdeu]] |rowspan=13 align=center style="color:gray"|začetek leta 1924 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |align=center|1911 |- |align=center|1912 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Josép Magdalena]] |align=center|1912 |- |align=center|1913 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Juan Martí]] |align=center|1913 |- |align=center|1914 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>I. svetovne vojne |align=center|1914 |- |align=center|1915 |align=center|1915 |- |align=center|1916 |align=center|1916 |- |align=center|1917 |align=center|1917 |- |align=center|1918 |align=center|1918 |- |align=center|1919 |align=center|1919 |- |align=center|1920 |{{flagicon|FRA}} [[José Pelletier]] |align=center|1920 |- |align=center|1921 |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1921 |- |align=center|1922 |align=center|1922 |- |align=center|1923 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Ville]] |align=center|1923 |- |align=center|1924 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Francis Pélissier]] |align=center|1924 |- |align=center|1925 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Auguste Verdyck]] |align=center|1925 |- |align=center|1926 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|LUX}} [[Nicolas Frantz]] |align=center|1926 |- |align=center|1927 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(3/3)</small> |align=center|1927 |- |align=center|1928 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(1/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(1/2)</small> |align=center|1928 |- |align=center|1929 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(2/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(2/2)</small> |align=center|1929 |- |align=center|1930 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(3/8)</small> |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(4/8)</small> |align=center|1930 |- |align=center|1931 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Salvador Cardona]] |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1931 |- |align=center|1932 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(5/8)</small> |align=center|1932 |- |align=center|1933 |{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]] |{{flagicon|AUT}} [[Max Bulla]] |align=center|1933 |- |align=center|1934 |{{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Bernardo Rogora]] |{{flagicon|GER|1933}} [[Ludwig Geyer (kolesar)|Ludwig Geyer]] |align=center|1934 |- |align=center|1935 |{{flagicon|FRA}} [[René Vietto]] |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(6/8)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Gaspard Rinaldi]] |align=center|1935 |- |align=center|1936 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(7/8)</small> |rowspan=33 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|BEL}} [[Henri Garnier]] |align=center|1936 |- |align=center|1937 |{{flagicon|FRA}} [[Roger Lapébie]] |rowspan=2 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>državljanske vojne |{{flagicon|SUI}} [[Karl Litschi]] |align=center|1937 |- |align=center|1938 |{{flagicon|BEL}} [[Jules Lowie]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] |align=center|1938 |- |align=center|1939 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] <small>(8/8)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Robert Zimmermann (kolesar)|Robert Zimmermann]] |align=center|1939 |- |align=center|1940 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>II. svetovne vojne |{{flagicon|LUX}} [[Christophe Didier]] |align=center style="color:gray"|brez dirke |align=center|1940 |- |align=center|1941 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Antonio Andrés Sancho]] |{{flagicon|SUI}} [[Josef Wagner (kolesar)|Josef Wagner]] |align=center|1941 |- |align=center|1942 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Fédérico Ezquerra]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(1/5)</small> |align=center|1942 |- |align=center|1943 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Julián Berrendero]] <small>(1/2)</small> |rowspan=3 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1943 |- |align=center|1944 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Miguel Casas]] |align=center|1944 |- |align=center|1945 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |align=center|1945 |- |align=center|1946 |{{flagicon|ITA|1861}} [[Fermo Camellini]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(2/4)</small> |align=center|1946 |- |align=center|1947 |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Désiré Keteleer]] |{{flagicon|POL}} [[Edward Klabiński]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(3/4)</small> |align=center|1947 |- |align=center|1948 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(3/5)</small> |align=center|1948 |- |align=center|1949 |{{flagicon|FRA}} [[Émile Rol]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Lazaridès]] |{{flagicon|SUI}} [[Gottfried Weilenmann (kolesar, rojen 1920)|Gottfried Weilenmann]] |align=center|1949 |- |align=center|1950 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gelabert]] |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(1/4)</small> |align=center|1950 |- |align=center|1951 |{{flagicon|BEL}} [[Roger Decock]] |{{flagicon|ITA}} [[Primo Volpi]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(5/5)</small> |align=center|1951 |- |align=center|1952 |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|NED}} [[Wout Wagtmans]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(1/5)</small> |align=center|1952 |- |align=center|1953 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-Pierre Munch]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Teisseire]] |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(3/4)</small> |align=center|1953 |- |align=center|1954 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Walter Serena]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(2/5)</small> |align=center|1954 |- |align=center|1955 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Bobet]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Gómez del Moral]] |{{flagicon|SUI}} [[René Strehler]] |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(4/4)</small> |align=center|1955 |- |align=center|1956 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Aniceto Utset]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Alex Close]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Graf]] |align=center|1956 |- |align=center|1957 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Marcel Rohrbach]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(4/5)</small> |align=center|1957 |- |align=center|1958 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Richard Van Genechten]] |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Bauvin]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(5/5)</small> |align=center|1958 |- |align=center|1959 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Graczyck]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Kurt Gimmi]] |{{flagicon|FRA}} [[Henry Anglade]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1959 |- |align=center|1960 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alfred Rüegg]] |align=center|1960 |- |align=center|1961 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Henri Duez]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]] |{{flagicon|SUI}} [[Attilio Moresi]] |align=center|1961 |- |align=center|1962 |{{flagicon|BEL}} [[Joseph Planckaert|Joseph Planckaert]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Karmany]] |{{flagicon|ITA}} [[Guido De Rosso]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Mastrotto]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(2/2)</small> |align=center|1962 |- |align=center|1963 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Novales]] |{{flagicon|BEL}} [[Willy Bocklant]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Fezzardi]] |align=center|1963 |- |align=center|1964 |{{flagicon|NED}} [[Jan Janssen]] |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Carrara]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Valentín Uriona]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(2/2)</small> |align=center|1964 |- |align=center|1965 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gómez del Moral]] |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(1/3)</small> |align=center|1965 |- |align=center|1966 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Dino Zandegù]] |{{flagicon|NED}} [[Arie den Hartog]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Ambrogio Portalupi]] |align=center|1966 |- |align=center|1967 |{{flagicon|GBR}} [[Tom Simpson]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(2/3)</small> |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(2/3)</small> |align=center|1967 |- |align=center|1968 |{{flagicon|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]] |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Michelotto]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(1/2)</small> |align=center|1968 |- |align=center|1969 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Carlo Chiappano]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Mariano Díaz]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(3/3)</small> |align=center|1969 |- |align=center|1970 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Antoine Houbrechts|Antoon Houbrechts]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Santamarina|Luis Pedro Santamarina]] |{{flagicon|SWE}} [[Gösta Pettersson]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Poggiali]] |align=center|1970 |- |align=center|1971 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Italo Zilioli]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Georges Pintens]] |align=center|1971 |- |align=center|1972 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(2/2)</small> |align=center|1972 |- |align=center|1973 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried David]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] |align=center|1973 |- |align=center|1974 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Alain Santy]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(7/7)</small> |align=center|1974 |- |align=center|1975 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Francisco Galdós]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(5/7)</small> |align=center|1975 |- |align=center|1976 |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Enrique Martínez Heredia|Enrique Martínez]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|BEL}} [[Johan De Muynck]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Hennie Kuiper]] |align=center|1976 |- |align=center|1977 |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(1/2)</small> |align=center|1977 |- |align=center|1978 |{{flagicon|NED}} [[Gerrie Knetemann]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Paul Wellens]] |align=center|1978 |- |align=center|1979 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|NOR}} [[Knut Knudsen]] |{{flagicon|SPA}} [[Vicente Belda]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried Wesemael]] |align=center|1979 |- |align=center|1980 |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Mario Beccia]] |align=center|1980 |- |align=center|1981 |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Faustino Rupérez]] |{{flagicon|ITA}} [[Silvano Contini]] |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(1/2)</small> |align=center|1981 |- |align=center|1982 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(1/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Luis Laguía]] |{{flagicon|NOR}} [[Jostein Wilmann]] |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(4/4)</small> |align=center|1982 |- |align=center|1983 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(2/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Visentini]] |{{flagicon|SPA}} [[José Recio]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Greg LeMond]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] <small>(3/14)</small> |align=center|1983 |- |align=center|1984 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(4/14)</small> |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(5/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(6/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Martín Ramírez (kolesar)|Martín Ramírez]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1984 |- |align=center|1985 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(7/14)</small> |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Peio Ruiz Cabestany|Pello Ruiz Cabestany]] |{{flagicon|SUI}} [[Jörg Müller (kolesar)|Jörg Müller]] |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(2/3)</small> |align=center|1985 |- |align=center|1986 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(8/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Luciano Rabottini]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(9/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(10/14)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Claude Criquielion]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(1/3)</small> |align=center|1986 |- |align=center|1987 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(11/14)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sorensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Álvaro Pino]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(12/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(2/3)</small> |align=center|1987 |- |align=center|1988 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(13/14)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Erich Mächler]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Breukink]] |{{flagicon|NED}} [[Gerard Veldscholten]] |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Helmut Wechselberger]] |align=center|1988 |- |align=center|1989 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(2/2)</small> |align=center|1989 |- |align=center|1990 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Laudelino Cubino]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(14/14)</small> |align=center|1990 |- |align=center|1991 |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Herminio Díaz-Zabala]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Luc Roosen]] |align=center|1991 |- |align=center|1992 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-François Bernard]] |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sørensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(1/2)</small> |align=center|1992 |- |align=center|1993 |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] |{{flagicon|COL}} [[Álvaro Mejía]] |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Marco Saligari]] |align=center|1993 |- |align=center|1994 |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(3/3)</small> |align=center|1994 |- |align=center|1995 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Colagé]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(1/2)</small> |align=center|1995 |- |align=center|1996 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Peter Luttenberger]] |align=center|1996 |- |align=center|1997 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Petito]] |{{flagicon|ESP}} [[Fernando Escartín]] |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Udo Bölts]] |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Agnolutto]] |align=center|1997 |- |align=center|1998 |{{flagicon|BEL}} [[Frank Vandenbroucke (kolesar)|Frank Vandenbroucke]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Järmann]] |{{flagicon|COL}} [[Hernán Buenahora]] |{{flagicon|SPA}} [[Íñigo Cuesta]] |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]] |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |align=center|1998 |- |align=center|1999 |{{flagicon|NED}} [[Michael Boogerd]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] |{{flagicon|SPA}} [[Manuel Beltrán]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(3/3)</small> |align=center|1999 |- |align=center|2000 |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|SPA}} [[José María Jiménez]] |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Oscar Camenzind]] |align=center|2000 |- |align=center|2001 |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joseba Beloki]] |{{flagicon|LIT}} [[Raimondas Rumšas]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|ITA}} [[Gilberto Simoni]]{{efn|name=m|Leta 2012 so [[Lance Armstrong|Armstrongu]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Švici|Dirki po Švici]] (2001) in jo nato dodelili [[Gilberto Simoni]]ju.<ref name="Armstrong"/>}} |align=center|2001 |- |align=center|2002 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Dekker]] |{{flagicon|SPA}} [[Roberto Heras]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor Osa]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(3/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=a|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2002.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(5/5)</small> |align=center|2002 |- |align=center|2003 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Filippo Pozzato]] |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio Pecharromán|José A. Pecharromán]] |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(2/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=b|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2003.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(4/4)</small> |align=center|2003 |- |align=center|2004 |{{flagicon|GER}} [[Jörg Jaksche]] |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Ángel Martín Perdiguero|M. A. Martín Perdiguero]] |{{flagicon|RUS}} [[Denis Menčov]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] |align=center|2004 |- |align=center|2005 |{{flagicon|USA}} [[Bobby Julich]] |{{flagicon|SPA}} [[Óscar Freire]] |{{flagicon|UKR}} [[Jaroslav Popovič]] |{{flagicon|ITA}} [[Danilo Di Luca]] |{{flagicon|COL}} [[Santiago Botero]] |{{flagicon|SPA}} [[Iñigo Landaluze]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor González]] |align=center|2005 |- |align=center|2006 |{{flagicon|USA}} [[Floyd Landis]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[David Canada]] |{{flagicon|SPA}} [[José Ángel Gómez Marchante|J.A. Gómez Marchante]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(1/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=c|Šele leta 2012 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2006.<ref name="Armstrong">{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/20008520|title=Lance Armstrong stripped of all seven Tour de France wins by UCI|publisher=[[BBC]]|date=22. oktober 2012}}</ref>}} |{{flagicon|SPA}} [[Koldo Gil]].{{efn|name=g|Leta 2012 so [[Jan Ullrich|Janu Ullrichu]] naknadno (doping), brisali vse rezultate od 2005 naprej. Namesto Ulricha je v Švici (2006) zmaga pripadla [[Koldo Gil]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/23013133|title=Jan Ullrich: Former Tour de France winner admits blood doping|publisher=[[BBC]]|date=22. junij 2012}}</ref>}} |align=center|2006 |- |align=center|2007 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |{{flagicon|SPA}} [[Juan José Cobo]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |align=center|2007 |- |align=center|2008 |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |{{flagicon|SPA}} [[Gustavo César]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(1/2)</small> |align=center|2008 |- |align=center|2009 |{{flagicon|SPA}} [[Luis León Sánchez]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |align=center|2009 |- |align=center|2010 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|USA}} [[Chris Horner]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' |{{flagicon|NED}} [[Fränk Schleck]] |align=center|2010 |- |align=center|2011 |{{flagicon|GER}} [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(2/2)</small>{{efn|name=n|Leta 2012 so [[Alberto Contador|Contadorju]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] (2011) in jo dodelili [[Michele Scarponi]]ju.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/16905217|title=Alberto Contador handed two-year drugs ban|publisher=[[BBC]]|date=6. februar 2012}}</ref>}} |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=center|2011 |- |align=center|2012 |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Michael Albasini]] |{{flagicon|SPA}} [[Samuel Sánchez]] |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa]] <small>(1/3)</small> |align=center|2012 |- |align=center|2013 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(2/3)</small> |align=center|2013 |- |align=center|2014 |{{flagicon|COL}} [[Carlos Betancur]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Talansky]] |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(3/3)</small> |align=center|2014 |- |align=center|2015 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(4/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(2/3)</small> |align=center|2015 |- |align=center|2016 |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(1/2)</small> |align=center|2016 |- |align=center|2017 |{{flagicon|COL}} [[Sergio Henao]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(3/3)</small> |align=center|2017 |- |align=center|2018 |{{flagicon|SPA}} [[Marc Soler]] |{{flagicon|POL}} [[Michał Kwiatkowski]] |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(6/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(1/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(2/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(5/6)</small> |align=center|2018 |- |align=center|2019 |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(3/11)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Ion Izagirre]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(4/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(2/2)</small> |align=center|2019 |- |align=center|2020 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(1/2)</small> |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center|2020 |- |align=center|2021 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(1/6)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(5/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=center|2021 |- |align=center|2022 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(6/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Sergio Higuita]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(2/2)</small> | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Aleksander Vlasov]]{{efn|name=f}} |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(7/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(4/4)</small> |align=center|2022 |- |align=center|2023 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(3/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(8/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(9/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=center|2023 |- |align=center|2024 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(3/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Carlos Rodríguez (kolesar)|Daniel Martínez]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(10/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(3/3)</small> |align=center|2024 |- |align=center|2025 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(11/11)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(2/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(5/6)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(3/3)</small> |align=center|2025 |- |align=center|2026 |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|MEX}} [[ Isaac del Toro]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Paul Seixas]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(6/6)</small> |{{flagicon|MEX}} [[ Isaac del Toro]] <small>(2/2)</small> | |align=center|2026 |- ! Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! Leto |} </div> ===Tri zmage v eni sezoni=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|Kolesar ! Leto ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center width=40px|1984 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center|1986 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] !align=center|2012 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|POR}} '''[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]''' !align=center|2025 |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Različne zmage=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|kolesar ! Zmage ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' !align=center width=40px|6 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] !align=center rowspan=4|5 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] !align=center rowspan=7|4 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Večkratni zmagovalci=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Kolesar ! Edicija |- | align=center|14 || width=187px|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] || 1982, 1983 <small>(2x)</small>, 1984 <small>(3x)</small>, 1985, 1986 <small>(3x)</small>, 1987 <small>(2x)</small>, 1988, 1990 |- | align=center|11 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 2018 <small>(2x)</small>, 2019 <small>(2x)</small>, 2021, 2022 <small>(2x)</small>, 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2025 |- | align=center rowspan=2|9 || {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1963 <small>(2x)</small>, 1965 <small>(2x)</small>, 1966, 1967, 1969 |- | {{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 1989, 1990, 1991 <small>(2x)</small>, 1992, 1993, 1994 <small>(2x)</small>, 1995 |- | align=center|8 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] || 1928, 1929, 1930 <small>(2x)</small>, 1932, 1935, 1936, 1939 |- | align=center rowspan=4|7 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1968 <small>(2x)</small>, 1969, 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1974 |- | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1972, 1973, 1974, 1975 <small>(2x)</small>, 1976, 1977 |- | {{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] || 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1995, 1996 |- | {{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] || 2007, 2008, 2009, 2010, 2014 <small>(2x)</small>, 2016 |- | align=center rowspan=4|6 || {{flagicon|SPA}} [[Luis Ocaña]] || 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1972, 1973 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 1995 <small>(2x)</small>, 1996, 1997, 1999 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] || 2013, 2015 <small>(2x)</small>, 2017, 2018, 2021 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 2021, 2022, 2023, 2024, 2025, 2026 |- | align=center rowspan=8|5 || {{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1942, 1948 <small>(2x)</small>, 1951 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] || 1952, 1954, 1956, 1957, 1958 |- | {{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] || 1974 <small>(2x)</small>, 1975, 1979, 1985 |- | {{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] || 1993, 1995, 1996, 1997, 2002 |- | {{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] || 2000 <small>(2x)</small>, 2007, 2008, 2011 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Chris Froome]]''' || 2013 <small>(2x)</small>, 2014, 2015, 2016 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Nairo Quintana]]''' || 2013, 2015, 2016 <small>(2x)</small>, 2017 |- | {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' || 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2026 <small>(2x)</small> |- | align=center rowspan=10|4 || {{flagicon|ITA|1861}}{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1935, 1946, 1947, 1949 |- | {{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] || 1950, 1953 <small>(2x)</small>, 1955 |- | {{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] || 1966, 1969, 1972, 1973 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] || 1972, 1974, 1975, 1976 |- | {{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] || 1972, 1975, 1977, 1978 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1979, 1980, 1981 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || 1978, 1979, 1982 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] || 1999, 2002, 2003 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] || 2011, 2012 <small>(3x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] || 2016, 2018, 2021, 2022 |- | align=center rowspan=18|3 || {{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] || 1950, 1951, 1954 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] || 1958, 1960, 1961 |- | {{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] || 1965, 1967, 1969 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 1965, 1967, 1970 |- | {{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] || 1966, 1967, 1971 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franceso Moser]] || 1978, 1980, 1981 |- | {{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] || 1985 <small>(2x)</small>, 1989 |- | {{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] || 1986, 1987, 1992 |- | {{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] || 1993, 1994 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] || 1993, 1994, 1998 |- | {{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] || 2000, 2003, 2004 |- | {{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] || 2001 <small>(2x)</small>, 2002 |- | {{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] || 2006, 2011 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] || 2010, 2014, 2015 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] || 2010, 2015, 2017 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]]''' || 2012, 2013, 2014 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Adam Yates]]''' || 2021, 2023, 2024 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]]''' || 2024 <small>(3x)</small> |- | align=center rowspan=41|2 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] || 1924, 1925 |- | {{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] || 1928, 1929 |- | {{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] || 1936, 1939 |- | {{flagicon|ESP|1939}}{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] || 1943, 1946 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] || 1947, 1948 |- | {{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] || 1948, 1950 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] || 1952, 1955 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] || 1953, 1959 |- | {{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] || 1954, 1960 |- | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958 |- | {{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] || 1959, 1962 |- | {{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] || 1964 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] || 1968, 1972 |- | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 1977 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] || 1977, 1978 |- | {{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] || 1978, 1980 |- | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] || 1980, 1982 |- | {{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] || 1981, 1984 |- | {{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] || 1981, 1989 |- | {{flagicon|ESP}} [[Julián Gorospe]] || 1983, 1990 |- | {{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] || 1984, 1986 |- | {{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] || 1985, 1990 |- | {{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] || 1988, 1991 |- | {{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] || 1991, 1994 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] || 1992, 1994 |- | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] || 1995, 1997 |- | {{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] || 2001, 2008 |- | {{flagicon|ESP}} [[Iban Mayo]] || 2003, 2004 |- | {{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] || 2006, 2007 |- | {{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] || 2008, 2009 |- | {{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] || 2009, 2011 |- | {{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López]] || 2016, 2019 |- | {{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] || 2017, 2019 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Egan Bernal]]''' || 2019 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GER}} '''[[Max Schachmann]]''' || 2020, 2021 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]''' || 2020, 2022 |- | {{flagicon|USA}} '''[[Matteo Jorgenson]]''' || 2024, 2025 |- | {{flagicon|ESP}} '''[[Juan Ayuso]]''' || 2024, 2025 |- | {{flagicon|MEX}} '''[[Isaac del Toro]]''' || 2026 (2x) |- | colspan=3|'''...............''' |- | align=center|1 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Janez Brajkovič]] || 2010 |} ===Zmage po državah=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Država |- | align=center|115 || width=200px|{{flagicon|ESP}} [[Španija]] |- | align=center|79 || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] |- | align=center|77 || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] |- | align=center|53 || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] |- | align=center|45 || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |- | align=center rowspan=2|21 || {{flagicon|GBR}} [[Velika Britanija]] |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' |- | align=center rowspan=2|20 || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] |- | {{flagicon|COL}} [[Kolumbija]] |- | align=center|18 || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] |- | align=center|14 || {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike]] |- | align=center|12 || {{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |- | align=center|11 || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] |- | align=center|10 || {{flagicon|DEN}} [[Danska]] |- | align=center rowspan=2|6 || {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska]] |- | align=center|4 || {{flagicon|KAZ}} [[Kazakhstan]] |- | align=center rowspan=5|3 || {{flagicon|FRG}} [[Zahodna Nemčija]] |- | {{flagicon|AUT}} [[Avstrija]] |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska]] |- | {{flagicon|LUX}} [[Luksemburg]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zmagovalca'''{{efn|name=d|Dirke 3-krat niso imele zmagovalca, saj so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] te bile naknadno odvzete. Mesto zmagovalca pa so pustili prazno.}} |- | align=center rowspan=3|2 || {{flagicon|POL}} [[Poljska]] |- | {{flagicon|NOR}} [[Norveška]] |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka]] |- | align=center rowspan=5|1 || {{flagicon|GER|1933}} [[Tretji rajh]] |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] |- | {{flagicon|LIT}} [[Litva]] |- | {{flagicon|ECU}} [[Ekvador]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zastave'''{{efn|name=f|Ruski kolesar [[Aleksandr Vlasov]] je zaradi sankcij svoje države leta 2022 tekmoval oz. zmagal brez oziroma pod nevtralno zastavo.}} |} == Zaznamki == {{seznam opomb}} == Glej tudi == * [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] (3) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.paris-nice.fr/en/ Pariz–Nica] uradna stran * [https://www.tirrenoadriatico.it/en/ Tirreno–Adriatico] uradna stran * [https://www.voltacatalunya.cat/en/ Dirka po Kataloniji] uradna stran * [https://itzulia.eus/en/itzulia/ Dirka po Baskiji] uradna stran * [https://www.tourderomandie.ch/en/ Dirka po Romandiji] uradna stran * [https://www.tour-auvergne-rhone-alpes.fr/en/ Auvergne-Rona-Alpe] uradna stran * [https://www.tourdesuisse.ch/en/ Dirka po Švici] uradna stran {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[en:Major one week stage races (cycling)]] 1ky3yj27hzky4v7oyjfe38qe1vkm2th 6689493 6689492 2026-06-15T07:16:56Z Sportomanokin 14776 /* Večkratni zmagovalci */ 6689493 wikitext text/x-wiki '''Velike enotedenske dirke''' so skupina sedmih največjih enotedenskih [[Cestno kolo|cestnokolesarskih]] dirk na svetu, vse del svetovne serije [[UCI World Tour]]. Vse te enotedenske dirke potekajo v spomladanskem delu med marcem in junijem. Med te po vrstnem redu spadajo [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]] in [[Dirka po Švici]]. Prvi dve dirki na koledarju potekata istočasno. V tej kategoriji so izjemno uspešni tudi slovenski kolesarji, ki so do zdaj skupno dosegli 20 zmag. [[Primož Roglič]] je prvi in do zdaj edini v zgodovini, ki je zmagal na šestih različnih dirkah. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]], skupno ima že 11 zmag in zaostaja le še za [[Sean Kelly|Seanom Kelly]]em (14 zmag).<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/roglic-se-naprej-pise-kolesarsko-zgodovino/662681|title=Roglič še naprej piše kolesarsko zgodovino|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2023}}</ref> Od Slovencev so zmagali še [[Tadej Pogačar]] (5), [[Simon Špilak]] (3) in [[Janez Brajkovič]] (1). == Seznam == === 7 velikih enotedenskih dirk === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=172px| Dirka ! scope="col" width=65px| Termin ! scope="col" width=68px| Št. etap ! scope="col" width=205px| Največ zmag ! scope="col" width=60px| Št. izvedb |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | rowspan=3|[[marec]] | 8 | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] (7x) | 84 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 7 | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] (6x) | 61 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7 | align=left|{{flagicon|ESP|1785}}{{flagicon|ESP|1931}}{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] (7x) | 105 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | [[april]] | 6 | align=left|{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] (4x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] (4x) | 65 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[april]]–[[maj]] | 5 + prolog | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] (3x) | 79 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]{{efn|name=k|Dirka [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] je bila do konca dirke leta 2025 znana kot Dirka oz. Kriterij po Dofineji, že naslednji dan pa so jo preimenovali.}} | rowspan=2|[[junij]] | 8 | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] (3x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Luis Ocaña]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] (3x)<br>{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] (3x) | 78 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 8 | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] (4x) | 88 |} * <small>Do tega trenutka (od leta 1911 do leta 2026), so izpeljali skupno že '''560''' največjih enotedenskih dirk na svetu.</small> === Vse majice === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=188px|Dirka ! scope="col" width=65px|Skupno ! scope="col" width=65px|Po točkah ! scope="col" width=65px|Gorski cilji ! scope="col" width=65px|Mladi kolesar ! scope="col" width=65px|Ekipno ! scope="col" width=65px|Borbenost |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue|size=100px}} | {{cjersey|purple|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | align=center style="color:gray"|N/A |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | {{cjersey|Volta a Catalunya|size=100px}} | [[File:Jersey blue lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey red lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey orange lines volta.svg|100px]] | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|blue|size=100px}} | [[File:Jersey blue number.svg|100px]] | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|orange|size=100px}} | {{cjersey|turquoise|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot inverse|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|black|size=100px}} | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |} == Statistika == ===Vsi zmagovalci po letih=== <div style="overflow-x: auto; margin: 1em 0"> {|class="wikitable sortable" style="background:#fff; font-size:85%; width:144%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=20px|Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! width=20px|Leto |- |align=center|1911 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |rowspan=55 align=center style="color:gray"|začetek leta 1966 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Sebastián Masdeu]] |rowspan=13 align=center style="color:gray"|začetek leta 1924 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |align=center|1911 |- |align=center|1912 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Josép Magdalena]] |align=center|1912 |- |align=center|1913 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Juan Martí]] |align=center|1913 |- |align=center|1914 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>I. svetovne vojne |align=center|1914 |- |align=center|1915 |align=center|1915 |- |align=center|1916 |align=center|1916 |- |align=center|1917 |align=center|1917 |- |align=center|1918 |align=center|1918 |- |align=center|1919 |align=center|1919 |- |align=center|1920 |{{flagicon|FRA}} [[José Pelletier]] |align=center|1920 |- |align=center|1921 |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1921 |- |align=center|1922 |align=center|1922 |- |align=center|1923 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Ville]] |align=center|1923 |- |align=center|1924 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Francis Pélissier]] |align=center|1924 |- |align=center|1925 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Auguste Verdyck]] |align=center|1925 |- |align=center|1926 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|LUX}} [[Nicolas Frantz]] |align=center|1926 |- |align=center|1927 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(3/3)</small> |align=center|1927 |- |align=center|1928 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(1/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(1/2)</small> |align=center|1928 |- |align=center|1929 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(2/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(2/2)</small> |align=center|1929 |- |align=center|1930 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(3/8)</small> |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(4/8)</small> |align=center|1930 |- |align=center|1931 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Salvador Cardona]] |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1931 |- |align=center|1932 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(5/8)</small> |align=center|1932 |- |align=center|1933 |{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]] |{{flagicon|AUT}} [[Max Bulla]] |align=center|1933 |- |align=center|1934 |{{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Bernardo Rogora]] |{{flagicon|GER|1933}} [[Ludwig Geyer (kolesar)|Ludwig Geyer]] |align=center|1934 |- |align=center|1935 |{{flagicon|FRA}} [[René Vietto]] |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(6/8)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Gaspard Rinaldi]] |align=center|1935 |- |align=center|1936 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(7/8)</small> |rowspan=33 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|BEL}} [[Henri Garnier]] |align=center|1936 |- |align=center|1937 |{{flagicon|FRA}} [[Roger Lapébie]] |rowspan=2 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>državljanske vojne |{{flagicon|SUI}} [[Karl Litschi]] |align=center|1937 |- |align=center|1938 |{{flagicon|BEL}} [[Jules Lowie]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] |align=center|1938 |- |align=center|1939 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] <small>(8/8)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Robert Zimmermann (kolesar)|Robert Zimmermann]] |align=center|1939 |- |align=center|1940 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>II. svetovne vojne |{{flagicon|LUX}} [[Christophe Didier]] |align=center style="color:gray"|brez dirke |align=center|1940 |- |align=center|1941 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Antonio Andrés Sancho]] |{{flagicon|SUI}} [[Josef Wagner (kolesar)|Josef Wagner]] |align=center|1941 |- |align=center|1942 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Fédérico Ezquerra]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(1/5)</small> |align=center|1942 |- |align=center|1943 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Julián Berrendero]] <small>(1/2)</small> |rowspan=3 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1943 |- |align=center|1944 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Miguel Casas]] |align=center|1944 |- |align=center|1945 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |align=center|1945 |- |align=center|1946 |{{flagicon|ITA|1861}} [[Fermo Camellini]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(2/4)</small> |align=center|1946 |- |align=center|1947 |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Désiré Keteleer]] |{{flagicon|POL}} [[Edward Klabiński]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(3/4)</small> |align=center|1947 |- |align=center|1948 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(3/5)</small> |align=center|1948 |- |align=center|1949 |{{flagicon|FRA}} [[Émile Rol]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Lazaridès]] |{{flagicon|SUI}} [[Gottfried Weilenmann (kolesar, rojen 1920)|Gottfried Weilenmann]] |align=center|1949 |- |align=center|1950 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gelabert]] |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(1/4)</small> |align=center|1950 |- |align=center|1951 |{{flagicon|BEL}} [[Roger Decock]] |{{flagicon|ITA}} [[Primo Volpi]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(5/5)</small> |align=center|1951 |- |align=center|1952 |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|NED}} [[Wout Wagtmans]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(1/5)</small> |align=center|1952 |- |align=center|1953 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-Pierre Munch]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Teisseire]] |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(3/4)</small> |align=center|1953 |- |align=center|1954 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Walter Serena]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(2/5)</small> |align=center|1954 |- |align=center|1955 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Bobet]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Gómez del Moral]] |{{flagicon|SUI}} [[René Strehler]] |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(4/4)</small> |align=center|1955 |- |align=center|1956 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Aniceto Utset]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Alex Close]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Graf]] |align=center|1956 |- |align=center|1957 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Marcel Rohrbach]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(4/5)</small> |align=center|1957 |- |align=center|1958 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Richard Van Genechten]] |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Bauvin]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(5/5)</small> |align=center|1958 |- |align=center|1959 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Graczyck]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Kurt Gimmi]] |{{flagicon|FRA}} [[Henry Anglade]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1959 |- |align=center|1960 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alfred Rüegg]] |align=center|1960 |- |align=center|1961 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Henri Duez]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]] |{{flagicon|SUI}} [[Attilio Moresi]] |align=center|1961 |- |align=center|1962 |{{flagicon|BEL}} [[Joseph Planckaert|Joseph Planckaert]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Karmany]] |{{flagicon|ITA}} [[Guido De Rosso]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Mastrotto]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(2/2)</small> |align=center|1962 |- |align=center|1963 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Novales]] |{{flagicon|BEL}} [[Willy Bocklant]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Fezzardi]] |align=center|1963 |- |align=center|1964 |{{flagicon|NED}} [[Jan Janssen]] |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Carrara]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Valentín Uriona]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(2/2)</small> |align=center|1964 |- |align=center|1965 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gómez del Moral]] |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(1/3)</small> |align=center|1965 |- |align=center|1966 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Dino Zandegù]] |{{flagicon|NED}} [[Arie den Hartog]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Ambrogio Portalupi]] |align=center|1966 |- |align=center|1967 |{{flagicon|GBR}} [[Tom Simpson]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(2/3)</small> |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(2/3)</small> |align=center|1967 |- |align=center|1968 |{{flagicon|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]] |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Michelotto]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(1/2)</small> |align=center|1968 |- |align=center|1969 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Carlo Chiappano]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Mariano Díaz]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(3/3)</small> |align=center|1969 |- |align=center|1970 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Antoine Houbrechts|Antoon Houbrechts]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Santamarina|Luis Pedro Santamarina]] |{{flagicon|SWE}} [[Gösta Pettersson]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Poggiali]] |align=center|1970 |- |align=center|1971 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Italo Zilioli]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Georges Pintens]] |align=center|1971 |- |align=center|1972 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(2/2)</small> |align=center|1972 |- |align=center|1973 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried David]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] |align=center|1973 |- |align=center|1974 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Alain Santy]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(7/7)</small> |align=center|1974 |- |align=center|1975 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Francisco Galdós]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(5/7)</small> |align=center|1975 |- |align=center|1976 |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Enrique Martínez Heredia|Enrique Martínez]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|BEL}} [[Johan De Muynck]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Hennie Kuiper]] |align=center|1976 |- |align=center|1977 |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(1/2)</small> |align=center|1977 |- |align=center|1978 |{{flagicon|NED}} [[Gerrie Knetemann]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Paul Wellens]] |align=center|1978 |- |align=center|1979 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|NOR}} [[Knut Knudsen]] |{{flagicon|SPA}} [[Vicente Belda]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried Wesemael]] |align=center|1979 |- |align=center|1980 |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Mario Beccia]] |align=center|1980 |- |align=center|1981 |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Faustino Rupérez]] |{{flagicon|ITA}} [[Silvano Contini]] |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(1/2)</small> |align=center|1981 |- |align=center|1982 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(1/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Luis Laguía]] |{{flagicon|NOR}} [[Jostein Wilmann]] |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(4/4)</small> |align=center|1982 |- |align=center|1983 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(2/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Visentini]] |{{flagicon|SPA}} [[José Recio]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Greg LeMond]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] <small>(3/14)</small> |align=center|1983 |- |align=center|1984 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(4/14)</small> |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(5/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(6/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Martín Ramírez (kolesar)|Martín Ramírez]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1984 |- |align=center|1985 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(7/14)</small> |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Peio Ruiz Cabestany|Pello Ruiz Cabestany]] |{{flagicon|SUI}} [[Jörg Müller (kolesar)|Jörg Müller]] |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(2/3)</small> |align=center|1985 |- |align=center|1986 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(8/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Luciano Rabottini]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(9/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(10/14)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Claude Criquielion]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(1/3)</small> |align=center|1986 |- |align=center|1987 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(11/14)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sorensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Álvaro Pino]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(12/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(2/3)</small> |align=center|1987 |- |align=center|1988 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(13/14)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Erich Mächler]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Breukink]] |{{flagicon|NED}} [[Gerard Veldscholten]] |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Helmut Wechselberger]] |align=center|1988 |- |align=center|1989 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(2/2)</small> |align=center|1989 |- |align=center|1990 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Laudelino Cubino]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(14/14)</small> |align=center|1990 |- |align=center|1991 |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Herminio Díaz-Zabala]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Luc Roosen]] |align=center|1991 |- |align=center|1992 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-François Bernard]] |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sørensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(1/2)</small> |align=center|1992 |- |align=center|1993 |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] |{{flagicon|COL}} [[Álvaro Mejía]] |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Marco Saligari]] |align=center|1993 |- |align=center|1994 |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(3/3)</small> |align=center|1994 |- |align=center|1995 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Colagé]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(1/2)</small> |align=center|1995 |- |align=center|1996 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Peter Luttenberger]] |align=center|1996 |- |align=center|1997 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Petito]] |{{flagicon|ESP}} [[Fernando Escartín]] |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Udo Bölts]] |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Agnolutto]] |align=center|1997 |- |align=center|1998 |{{flagicon|BEL}} [[Frank Vandenbroucke (kolesar)|Frank Vandenbroucke]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Järmann]] |{{flagicon|COL}} [[Hernán Buenahora]] |{{flagicon|SPA}} [[Íñigo Cuesta]] |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]] |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |align=center|1998 |- |align=center|1999 |{{flagicon|NED}} [[Michael Boogerd]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] |{{flagicon|SPA}} [[Manuel Beltrán]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(3/3)</small> |align=center|1999 |- |align=center|2000 |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|SPA}} [[José María Jiménez]] |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Oscar Camenzind]] |align=center|2000 |- |align=center|2001 |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joseba Beloki]] |{{flagicon|LIT}} [[Raimondas Rumšas]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|ITA}} [[Gilberto Simoni]]{{efn|name=m|Leta 2012 so [[Lance Armstrong|Armstrongu]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Švici|Dirki po Švici]] (2001) in jo nato dodelili [[Gilberto Simoni]]ju.<ref name="Armstrong"/>}} |align=center|2001 |- |align=center|2002 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Dekker]] |{{flagicon|SPA}} [[Roberto Heras]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor Osa]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(3/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=a|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2002.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(5/5)</small> |align=center|2002 |- |align=center|2003 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Filippo Pozzato]] |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio Pecharromán|José A. Pecharromán]] |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(2/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=b|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2003.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(4/4)</small> |align=center|2003 |- |align=center|2004 |{{flagicon|GER}} [[Jörg Jaksche]] |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Ángel Martín Perdiguero|M. A. Martín Perdiguero]] |{{flagicon|RUS}} [[Denis Menčov]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] |align=center|2004 |- |align=center|2005 |{{flagicon|USA}} [[Bobby Julich]] |{{flagicon|SPA}} [[Óscar Freire]] |{{flagicon|UKR}} [[Jaroslav Popovič]] |{{flagicon|ITA}} [[Danilo Di Luca]] |{{flagicon|COL}} [[Santiago Botero]] |{{flagicon|SPA}} [[Iñigo Landaluze]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor González]] |align=center|2005 |- |align=center|2006 |{{flagicon|USA}} [[Floyd Landis]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[David Canada]] |{{flagicon|SPA}} [[José Ángel Gómez Marchante|J.A. Gómez Marchante]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(1/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=c|Šele leta 2012 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2006.<ref name="Armstrong">{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/20008520|title=Lance Armstrong stripped of all seven Tour de France wins by UCI|publisher=[[BBC]]|date=22. oktober 2012}}</ref>}} |{{flagicon|SPA}} [[Koldo Gil]].{{efn|name=g|Leta 2012 so [[Jan Ullrich|Janu Ullrichu]] naknadno (doping), brisali vse rezultate od 2005 naprej. Namesto Ulricha je v Švici (2006) zmaga pripadla [[Koldo Gil]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/23013133|title=Jan Ullrich: Former Tour de France winner admits blood doping|publisher=[[BBC]]|date=22. junij 2012}}</ref>}} |align=center|2006 |- |align=center|2007 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |{{flagicon|SPA}} [[Juan José Cobo]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |align=center|2007 |- |align=center|2008 |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |{{flagicon|SPA}} [[Gustavo César]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(1/2)</small> |align=center|2008 |- |align=center|2009 |{{flagicon|SPA}} [[Luis León Sánchez]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |align=center|2009 |- |align=center|2010 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|USA}} [[Chris Horner]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' |{{flagicon|NED}} [[Fränk Schleck]] |align=center|2010 |- |align=center|2011 |{{flagicon|GER}} [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(2/2)</small>{{efn|name=n|Leta 2012 so [[Alberto Contador|Contadorju]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] (2011) in jo dodelili [[Michele Scarponi]]ju.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/16905217|title=Alberto Contador handed two-year drugs ban|publisher=[[BBC]]|date=6. februar 2012}}</ref>}} |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=center|2011 |- |align=center|2012 |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Michael Albasini]] |{{flagicon|SPA}} [[Samuel Sánchez]] |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa]] <small>(1/3)</small> |align=center|2012 |- |align=center|2013 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(2/3)</small> |align=center|2013 |- |align=center|2014 |{{flagicon|COL}} [[Carlos Betancur]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Talansky]] |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(3/3)</small> |align=center|2014 |- |align=center|2015 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(4/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(2/3)</small> |align=center|2015 |- |align=center|2016 |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(1/2)</small> |align=center|2016 |- |align=center|2017 |{{flagicon|COL}} [[Sergio Henao]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(3/3)</small> |align=center|2017 |- |align=center|2018 |{{flagicon|SPA}} [[Marc Soler]] |{{flagicon|POL}} [[Michał Kwiatkowski]] |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(6/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(1/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(2/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(5/6)</small> |align=center|2018 |- |align=center|2019 |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(3/11)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Ion Izagirre]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(4/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(2/2)</small> |align=center|2019 |- |align=center|2020 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(1/2)</small> |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center|2020 |- |align=center|2021 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(1/6)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(5/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=center|2021 |- |align=center|2022 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(6/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Sergio Higuita]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(2/2)</small> | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Aleksander Vlasov]]{{efn|name=f}} |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(7/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(4/4)</small> |align=center|2022 |- |align=center|2023 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(3/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(8/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(9/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=center|2023 |- |align=center|2024 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(3/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Carlos Rodríguez (kolesar)|Daniel Martínez]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(10/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(3/3)</small> |align=center|2024 |- |align=center|2025 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(11/11)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(2/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(5/6)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(3/3)</small> |align=center|2025 |- |align=center|2026 |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|MEX}} [[ Isaac del Toro]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Paul Seixas]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(6/6)</small> |{{flagicon|MEX}} [[ Isaac del Toro]] <small>(2/2)</small> | |align=center|2026 |- ! Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! Leto |} </div> ===Tri zmage v eni sezoni=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|Kolesar ! Leto ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center width=40px|1984 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center|1986 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] !align=center|2012 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|POR}} '''[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]''' !align=center|2025 |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Različne zmage=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|kolesar ! Zmage ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' !align=center width=40px|6 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] !align=center rowspan=4|5 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] !align=center rowspan=7|4 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Večkratni zmagovalci=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Kolesar ! Edicija |- | align=center|14 || width=187px|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] || 1982, 1983 <small>(2x)</small>, 1984 <small>(3x)</small>, 1985, 1986 <small>(3x)</small>, 1987 <small>(2x)</small>, 1988, 1990 |- | align=center|11 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 2018 <small>(2x)</small>, 2019 <small>(2x)</small>, 2021, 2022 <small>(2x)</small>, 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2025 |- | align=center rowspan=2|9 || {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1963 <small>(2x)</small>, 1965 <small>(2x)</small>, 1966, 1967, 1969 |- | {{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 1989, 1990, 1991 <small>(2x)</small>, 1992, 1993, 1994 <small>(2x)</small>, 1995 |- | align=center|8 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] || 1928, 1929, 1930 <small>(2x)</small>, 1932, 1935, 1936, 1939 |- | align=center rowspan=4|7 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1968 <small>(2x)</small>, 1969, 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1974 |- | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1972, 1973, 1974, 1975 <small>(2x)</small>, 1976, 1977 |- | {{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] || 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1995, 1996 |- | {{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] || 2007, 2008, 2009, 2010, 2014 <small>(2x)</small>, 2016 |- | align=center rowspan=4|6 || {{flagicon|SPA}} [[Luis Ocaña]] || 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1972, 1973 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 1995 <small>(2x)</small>, 1996, 1997, 1999 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] || 2013, 2015 <small>(2x)</small>, 2017, 2018, 2021 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 2021, 2022, 2023, 2024, 2025, 2026 |- | align=center rowspan=8|5 || {{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1942, 1948 <small>(2x)</small>, 1951 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] || 1952, 1954, 1956, 1957, 1958 |- | {{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] || 1974 <small>(2x)</small>, 1975, 1979, 1985 |- | {{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] || 1993, 1995, 1996, 1997, 2002 |- | {{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] || 2000 <small>(2x)</small>, 2007, 2008, 2011 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Chris Froome]]''' || 2013 <small>(2x)</small>, 2014, 2015, 2016 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Nairo Quintana]]''' || 2013, 2015, 2016 <small>(2x)</small>, 2017 |- | {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' || 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2026 <small>(2x)</small> |- | align=center rowspan=10|4 || {{flagicon|ITA|1861}}{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1935, 1946, 1947, 1949 |- | {{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] || 1950, 1953 <small>(2x)</small>, 1955 |- | {{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] || 1966, 1969, 1972, 1973 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] || 1972, 1974, 1975, 1976 |- | {{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] || 1972, 1975, 1977, 1978 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1979, 1980, 1981 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || 1978, 1979, 1982 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] || 1999, 2002, 2003 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] || 2011, 2012 <small>(3x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] || 2016, 2018, 2021, 2022 |- | align=center rowspan=18|3 || {{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] || 1950, 1951, 1954 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] || 1958, 1960, 1961 |- | {{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] || 1965, 1967, 1969 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 1965, 1967, 1970 |- | {{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] || 1966, 1967, 1971 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franceso Moser]] || 1978, 1980, 1981 |- | {{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] || 1985 <small>(2x)</small>, 1989 |- | {{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] || 1986, 1987, 1992 |- | {{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] || 1993, 1994 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] || 1993, 1994, 1998 |- | {{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] || 2000, 2003, 2004 |- | {{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] || 2001 <small>(2x)</small>, 2002 |- | {{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] || 2006, 2011 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] || 2010, 2014, 2015 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] || 2010, 2015, 2017 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]]''' || 2012, 2013, 2014 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Adam Yates]]''' || 2021, 2023, 2024 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]]''' || 2024 <small>(3x)</small> |- | align=center rowspan=41|2 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] || 1924, 1925 |- | {{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] || 1928, 1929 |- | {{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] || 1936, 1939 |- | {{flagicon|ESP|1939}}{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] || 1943, 1946 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] || 1947, 1948 |- | {{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] || 1948, 1950 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] || 1952, 1955 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] || 1953, 1959 |- | {{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] || 1954, 1960 |- | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958 |- | {{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] || 1959, 1962 |- | {{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] || 1964 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] || 1968, 1972 |- | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 1977 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] || 1977, 1978 |- | {{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] || 1978, 1980 |- | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] || 1980, 1982 |- | {{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] || 1981, 1984 |- | {{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] || 1981, 1989 |- | {{flagicon|ESP}} [[Julián Gorospe]] || 1983, 1990 |- | {{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] || 1984, 1986 |- | {{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] || 1985, 1990 |- | {{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] || 1988, 1991 |- | {{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] || 1991, 1994 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] || 1992, 1994 |- | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] || 1995, 1997 |- | {{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] || 2001, 2008 |- | {{flagicon|ESP}} [[Iban Mayo]] || 2003, 2004 |- | {{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] || 2006, 2007 |- | {{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] || 2008, 2009 |- | {{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] || 2009, 2011 |- | {{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López]] || 2016, 2019 |- | {{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] || 2017, 2019 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Egan Bernal]]''' || 2019 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GER}} '''[[Max Schachmann]]''' || 2020, 2021 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]''' || 2020, 2022 |- | {{flagicon|USA}} '''[[Matteo Jorgenson]]''' || 2024, 2025 |- | {{flagicon|ESP}} '''[[Juan Ayuso]]''' || 2024, 2025 |- | {{flagicon|MEX}} '''[[Isaac del Toro]]''' || 2026 <small>(2x)</small> |- | colspan=3|'''...............''' |- | align=center|1 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Janez Brajkovič]] || 2010 |} ===Zmage po državah=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Država |- | align=center|115 || width=200px|{{flagicon|ESP}} [[Španija]] |- | align=center|79 || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] |- | align=center|77 || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] |- | align=center|53 || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] |- | align=center|45 || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |- | align=center rowspan=2|21 || {{flagicon|GBR}} [[Velika Britanija]] |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' |- | align=center rowspan=2|20 || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] |- | {{flagicon|COL}} [[Kolumbija]] |- | align=center|18 || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] |- | align=center|14 || {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike]] |- | align=center|12 || {{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |- | align=center|11 || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] |- | align=center|10 || {{flagicon|DEN}} [[Danska]] |- | align=center rowspan=2|6 || {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska]] |- | align=center|4 || {{flagicon|KAZ}} [[Kazakhstan]] |- | align=center rowspan=5|3 || {{flagicon|FRG}} [[Zahodna Nemčija]] |- | {{flagicon|AUT}} [[Avstrija]] |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska]] |- | {{flagicon|LUX}} [[Luksemburg]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zmagovalca'''{{efn|name=d|Dirke 3-krat niso imele zmagovalca, saj so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] te bile naknadno odvzete. Mesto zmagovalca pa so pustili prazno.}} |- | align=center rowspan=3|2 || {{flagicon|POL}} [[Poljska]] |- | {{flagicon|NOR}} [[Norveška]] |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka]] |- | align=center rowspan=5|1 || {{flagicon|GER|1933}} [[Tretji rajh]] |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] |- | {{flagicon|LIT}} [[Litva]] |- | {{flagicon|ECU}} [[Ekvador]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zastave'''{{efn|name=f|Ruski kolesar [[Aleksandr Vlasov]] je zaradi sankcij svoje države leta 2022 tekmoval oz. zmagal brez oziroma pod nevtralno zastavo.}} |} == Zaznamki == {{seznam opomb}} == Glej tudi == * [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] (3) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.paris-nice.fr/en/ Pariz–Nica] uradna stran * [https://www.tirrenoadriatico.it/en/ Tirreno–Adriatico] uradna stran * [https://www.voltacatalunya.cat/en/ Dirka po Kataloniji] uradna stran * [https://itzulia.eus/en/itzulia/ Dirka po Baskiji] uradna stran * [https://www.tourderomandie.ch/en/ Dirka po Romandiji] uradna stran * [https://www.tour-auvergne-rhone-alpes.fr/en/ Auvergne-Rona-Alpe] uradna stran * [https://www.tourdesuisse.ch/en/ Dirka po Švici] uradna stran {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[en:Major one week stage races (cycling)]] gsd8zdf65zjjxmkb62khyo5t63q2j3i 6689494 6689493 2026-06-15T07:17:25Z Sportomanokin 14776 /* Vsi zmagovalci po letih */ 6689494 wikitext text/x-wiki '''Velike enotedenske dirke''' so skupina sedmih največjih enotedenskih [[Cestno kolo|cestnokolesarskih]] dirk na svetu, vse del svetovne serije [[UCI World Tour]]. Vse te enotedenske dirke potekajo v spomladanskem delu med marcem in junijem. Med te po vrstnem redu spadajo [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]] in [[Dirka po Švici]]. Prvi dve dirki na koledarju potekata istočasno. V tej kategoriji so izjemno uspešni tudi slovenski kolesarji, ki so do zdaj skupno dosegli 20 zmag. [[Primož Roglič]] je prvi in do zdaj edini v zgodovini, ki je zmagal na šestih različnih dirkah. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]], skupno ima že 11 zmag in zaostaja le še za [[Sean Kelly|Seanom Kelly]]em (14 zmag).<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/roglic-se-naprej-pise-kolesarsko-zgodovino/662681|title=Roglič še naprej piše kolesarsko zgodovino|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2023}}</ref> Od Slovencev so zmagali še [[Tadej Pogačar]] (5), [[Simon Špilak]] (3) in [[Janez Brajkovič]] (1). == Seznam == === 7 velikih enotedenskih dirk === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=172px| Dirka ! scope="col" width=65px| Termin ! scope="col" width=68px| Št. etap ! scope="col" width=205px| Največ zmag ! scope="col" width=60px| Št. izvedb |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | rowspan=3|[[marec]] | 8 | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] (7x) | 84 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 7 | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] (6x) | 61 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7 | align=left|{{flagicon|ESP|1785}}{{flagicon|ESP|1931}}{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] (7x) | 105 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | [[april]] | 6 | align=left|{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] (4x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] (4x) | 65 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[april]]–[[maj]] | 5 + prolog | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] (3x) | 79 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]{{efn|name=k|Dirka [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] je bila do konca dirke leta 2025 znana kot Dirka oz. Kriterij po Dofineji, že naslednji dan pa so jo preimenovali.}} | rowspan=2|[[junij]] | 8 | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] (3x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Luis Ocaña]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] (3x)<br>{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] (3x) | 78 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 8 | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] (4x) | 88 |} * <small>Do tega trenutka (od leta 1911 do leta 2026), so izpeljali skupno že '''560''' največjih enotedenskih dirk na svetu.</small> === Vse majice === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=188px|Dirka ! scope="col" width=65px|Skupno ! scope="col" width=65px|Po točkah ! scope="col" width=65px|Gorski cilji ! scope="col" width=65px|Mladi kolesar ! scope="col" width=65px|Ekipno ! scope="col" width=65px|Borbenost |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue|size=100px}} | {{cjersey|purple|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | align=center style="color:gray"|N/A |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | {{cjersey|Volta a Catalunya|size=100px}} | [[File:Jersey blue lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey red lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey orange lines volta.svg|100px]] | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|blue|size=100px}} | [[File:Jersey blue number.svg|100px]] | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|orange|size=100px}} | {{cjersey|turquoise|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot inverse|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|black|size=100px}} | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |} == Statistika == ===Vsi zmagovalci po letih=== <div style="overflow-x: auto; margin: 1em 0"> {|class="wikitable sortable" style="background:#fff; font-size:85%; width:144%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=20px|Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! width=20px|Leto |- |align=center|1911 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |rowspan=55 align=center style="color:gray"|začetek leta 1966 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Sebastián Masdeu]] |rowspan=13 align=center style="color:gray"|začetek leta 1924 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |align=center|1911 |- |align=center|1912 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Josép Magdalena]] |align=center|1912 |- |align=center|1913 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Juan Martí]] |align=center|1913 |- |align=center|1914 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>I. svetovne vojne |align=center|1914 |- |align=center|1915 |align=center|1915 |- |align=center|1916 |align=center|1916 |- |align=center|1917 |align=center|1917 |- |align=center|1918 |align=center|1918 |- |align=center|1919 |align=center|1919 |- |align=center|1920 |{{flagicon|FRA}} [[José Pelletier]] |align=center|1920 |- |align=center|1921 |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1921 |- |align=center|1922 |align=center|1922 |- |align=center|1923 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Ville]] |align=center|1923 |- |align=center|1924 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Francis Pélissier]] |align=center|1924 |- |align=center|1925 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Auguste Verdyck]] |align=center|1925 |- |align=center|1926 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|LUX}} [[Nicolas Frantz]] |align=center|1926 |- |align=center|1927 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(3/3)</small> |align=center|1927 |- |align=center|1928 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(1/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(1/2)</small> |align=center|1928 |- |align=center|1929 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(2/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(2/2)</small> |align=center|1929 |- |align=center|1930 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(3/8)</small> |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(4/8)</small> |align=center|1930 |- |align=center|1931 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Salvador Cardona]] |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1931 |- |align=center|1932 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(5/8)</small> |align=center|1932 |- |align=center|1933 |{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]] |{{flagicon|AUT}} [[Max Bulla]] |align=center|1933 |- |align=center|1934 |{{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Bernardo Rogora]] |{{flagicon|GER|1933}} [[Ludwig Geyer (kolesar)|Ludwig Geyer]] |align=center|1934 |- |align=center|1935 |{{flagicon|FRA}} [[René Vietto]] |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(6/8)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Gaspard Rinaldi]] |align=center|1935 |- |align=center|1936 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(7/8)</small> |rowspan=33 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|BEL}} [[Henri Garnier]] |align=center|1936 |- |align=center|1937 |{{flagicon|FRA}} [[Roger Lapébie]] |rowspan=2 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>državljanske vojne |{{flagicon|SUI}} [[Karl Litschi]] |align=center|1937 |- |align=center|1938 |{{flagicon|BEL}} [[Jules Lowie]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] |align=center|1938 |- |align=center|1939 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] <small>(8/8)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Robert Zimmermann (kolesar)|Robert Zimmermann]] |align=center|1939 |- |align=center|1940 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>II. svetovne vojne |{{flagicon|LUX}} [[Christophe Didier]] |align=center style="color:gray"|brez dirke |align=center|1940 |- |align=center|1941 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Antonio Andrés Sancho]] |{{flagicon|SUI}} [[Josef Wagner (kolesar)|Josef Wagner]] |align=center|1941 |- |align=center|1942 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Fédérico Ezquerra]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(1/5)</small> |align=center|1942 |- |align=center|1943 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Julián Berrendero]] <small>(1/2)</small> |rowspan=3 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1943 |- |align=center|1944 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Miguel Casas]] |align=center|1944 |- |align=center|1945 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |align=center|1945 |- |align=center|1946 |{{flagicon|ITA|1861}} [[Fermo Camellini]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(2/4)</small> |align=center|1946 |- |align=center|1947 |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Désiré Keteleer]] |{{flagicon|POL}} [[Edward Klabiński]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(3/4)</small> |align=center|1947 |- |align=center|1948 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(3/5)</small> |align=center|1948 |- |align=center|1949 |{{flagicon|FRA}} [[Émile Rol]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Lazaridès]] |{{flagicon|SUI}} [[Gottfried Weilenmann (kolesar, rojen 1920)|Gottfried Weilenmann]] |align=center|1949 |- |align=center|1950 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gelabert]] |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(1/4)</small> |align=center|1950 |- |align=center|1951 |{{flagicon|BEL}} [[Roger Decock]] |{{flagicon|ITA}} [[Primo Volpi]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(5/5)</small> |align=center|1951 |- |align=center|1952 |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|NED}} [[Wout Wagtmans]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(1/5)</small> |align=center|1952 |- |align=center|1953 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-Pierre Munch]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Teisseire]] |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(3/4)</small> |align=center|1953 |- |align=center|1954 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Walter Serena]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(2/5)</small> |align=center|1954 |- |align=center|1955 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Bobet]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Gómez del Moral]] |{{flagicon|SUI}} [[René Strehler]] |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(4/4)</small> |align=center|1955 |- |align=center|1956 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Aniceto Utset]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Alex Close]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Graf]] |align=center|1956 |- |align=center|1957 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Marcel Rohrbach]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(4/5)</small> |align=center|1957 |- |align=center|1958 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Richard Van Genechten]] |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Bauvin]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(5/5)</small> |align=center|1958 |- |align=center|1959 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Graczyck]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Kurt Gimmi]] |{{flagicon|FRA}} [[Henry Anglade]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1959 |- |align=center|1960 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alfred Rüegg]] |align=center|1960 |- |align=center|1961 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Henri Duez]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]] |{{flagicon|SUI}} [[Attilio Moresi]] |align=center|1961 |- |align=center|1962 |{{flagicon|BEL}} [[Joseph Planckaert|Joseph Planckaert]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Karmany]] |{{flagicon|ITA}} [[Guido De Rosso]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Mastrotto]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(2/2)</small> |align=center|1962 |- |align=center|1963 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Novales]] |{{flagicon|BEL}} [[Willy Bocklant]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Fezzardi]] |align=center|1963 |- |align=center|1964 |{{flagicon|NED}} [[Jan Janssen]] |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Carrara]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Valentín Uriona]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(2/2)</small> |align=center|1964 |- |align=center|1965 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gómez del Moral]] |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(1/3)</small> |align=center|1965 |- |align=center|1966 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Dino Zandegù]] |{{flagicon|NED}} [[Arie den Hartog]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Ambrogio Portalupi]] |align=center|1966 |- |align=center|1967 |{{flagicon|GBR}} [[Tom Simpson]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(2/3)</small> |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(2/3)</small> |align=center|1967 |- |align=center|1968 |{{flagicon|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]] |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Michelotto]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(1/2)</small> |align=center|1968 |- |align=center|1969 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Carlo Chiappano]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Mariano Díaz]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(3/3)</small> |align=center|1969 |- |align=center|1970 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Antoine Houbrechts|Antoon Houbrechts]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Santamarina|Luis Pedro Santamarina]] |{{flagicon|SWE}} [[Gösta Pettersson]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Poggiali]] |align=center|1970 |- |align=center|1971 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Italo Zilioli]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Georges Pintens]] |align=center|1971 |- |align=center|1972 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(2/2)</small> |align=center|1972 |- |align=center|1973 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried David]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] |align=center|1973 |- |align=center|1974 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Alain Santy]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(7/7)</small> |align=center|1974 |- |align=center|1975 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Francisco Galdós]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(5/7)</small> |align=center|1975 |- |align=center|1976 |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Enrique Martínez Heredia|Enrique Martínez]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|BEL}} [[Johan De Muynck]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Hennie Kuiper]] |align=center|1976 |- |align=center|1977 |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(1/2)</small> |align=center|1977 |- |align=center|1978 |{{flagicon|NED}} [[Gerrie Knetemann]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Paul Wellens]] |align=center|1978 |- |align=center|1979 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|NOR}} [[Knut Knudsen]] |{{flagicon|SPA}} [[Vicente Belda]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried Wesemael]] |align=center|1979 |- |align=center|1980 |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Mario Beccia]] |align=center|1980 |- |align=center|1981 |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Faustino Rupérez]] |{{flagicon|ITA}} [[Silvano Contini]] |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(1/2)</small> |align=center|1981 |- |align=center|1982 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(1/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Luis Laguía]] |{{flagicon|NOR}} [[Jostein Wilmann]] |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(4/4)</small> |align=center|1982 |- |align=center|1983 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(2/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Visentini]] |{{flagicon|SPA}} [[José Recio]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Greg LeMond]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] <small>(3/14)</small> |align=center|1983 |- |align=center|1984 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(4/14)</small> |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(5/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(6/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Martín Ramírez (kolesar)|Martín Ramírez]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1984 |- |align=center|1985 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(7/14)</small> |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Peio Ruiz Cabestany|Pello Ruiz Cabestany]] |{{flagicon|SUI}} [[Jörg Müller (kolesar)|Jörg Müller]] |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(2/3)</small> |align=center|1985 |- |align=center|1986 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(8/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Luciano Rabottini]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(9/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(10/14)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Claude Criquielion]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(1/3)</small> |align=center|1986 |- |align=center|1987 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(11/14)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sorensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Álvaro Pino]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(12/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(2/3)</small> |align=center|1987 |- |align=center|1988 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(13/14)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Erich Mächler]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Breukink]] |{{flagicon|NED}} [[Gerard Veldscholten]] |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Helmut Wechselberger]] |align=center|1988 |- |align=center|1989 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(2/2)</small> |align=center|1989 |- |align=center|1990 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Laudelino Cubino]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(14/14)</small> |align=center|1990 |- |align=center|1991 |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Herminio Díaz-Zabala]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Luc Roosen]] |align=center|1991 |- |align=center|1992 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-François Bernard]] |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sørensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(1/2)</small> |align=center|1992 |- |align=center|1993 |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] |{{flagicon|COL}} [[Álvaro Mejía]] |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Marco Saligari]] |align=center|1993 |- |align=center|1994 |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(3/3)</small> |align=center|1994 |- |align=center|1995 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Colagé]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(1/2)</small> |align=center|1995 |- |align=center|1996 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Peter Luttenberger]] |align=center|1996 |- |align=center|1997 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Petito]] |{{flagicon|ESP}} [[Fernando Escartín]] |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Udo Bölts]] |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Agnolutto]] |align=center|1997 |- |align=center|1998 |{{flagicon|BEL}} [[Frank Vandenbroucke (kolesar)|Frank Vandenbroucke]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Järmann]] |{{flagicon|COL}} [[Hernán Buenahora]] |{{flagicon|SPA}} [[Íñigo Cuesta]] |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]] |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |align=center|1998 |- |align=center|1999 |{{flagicon|NED}} [[Michael Boogerd]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] |{{flagicon|SPA}} [[Manuel Beltrán]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(3/3)</small> |align=center|1999 |- |align=center|2000 |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|SPA}} [[José María Jiménez]] |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Oscar Camenzind]] |align=center|2000 |- |align=center|2001 |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joseba Beloki]] |{{flagicon|LIT}} [[Raimondas Rumšas]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|ITA}} [[Gilberto Simoni]]{{efn|name=m|Leta 2012 so [[Lance Armstrong|Armstrongu]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Švici|Dirki po Švici]] (2001) in jo nato dodelili [[Gilberto Simoni]]ju.<ref name="Armstrong"/>}} |align=center|2001 |- |align=center|2002 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Dekker]] |{{flagicon|SPA}} [[Roberto Heras]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor Osa]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(3/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=a|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2002.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(5/5)</small> |align=center|2002 |- |align=center|2003 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Filippo Pozzato]] |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio Pecharromán|José A. Pecharromán]] |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(2/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=b|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2003.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(4/4)</small> |align=center|2003 |- |align=center|2004 |{{flagicon|GER}} [[Jörg Jaksche]] |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Ángel Martín Perdiguero|M. A. Martín Perdiguero]] |{{flagicon|RUS}} [[Denis Menčov]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] |align=center|2004 |- |align=center|2005 |{{flagicon|USA}} [[Bobby Julich]] |{{flagicon|SPA}} [[Óscar Freire]] |{{flagicon|UKR}} [[Jaroslav Popovič]] |{{flagicon|ITA}} [[Danilo Di Luca]] |{{flagicon|COL}} [[Santiago Botero]] |{{flagicon|SPA}} [[Iñigo Landaluze]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor González]] |align=center|2005 |- |align=center|2006 |{{flagicon|USA}} [[Floyd Landis]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[David Canada]] |{{flagicon|SPA}} [[José Ángel Gómez Marchante|J.A. Gómez Marchante]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(1/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=c|Šele leta 2012 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2006.<ref name="Armstrong">{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/20008520|title=Lance Armstrong stripped of all seven Tour de France wins by UCI|publisher=[[BBC]]|date=22. oktober 2012}}</ref>}} |{{flagicon|SPA}} [[Koldo Gil]].{{efn|name=g|Leta 2012 so [[Jan Ullrich|Janu Ullrichu]] naknadno (doping), brisali vse rezultate od 2005 naprej. Namesto Ulricha je v Švici (2006) zmaga pripadla [[Koldo Gil]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/23013133|title=Jan Ullrich: Former Tour de France winner admits blood doping|publisher=[[BBC]]|date=22. junij 2012}}</ref>}} |align=center|2006 |- |align=center|2007 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |{{flagicon|SPA}} [[Juan José Cobo]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |align=center|2007 |- |align=center|2008 |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |{{flagicon|SPA}} [[Gustavo César]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(1/2)</small> |align=center|2008 |- |align=center|2009 |{{flagicon|SPA}} [[Luis León Sánchez]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |align=center|2009 |- |align=center|2010 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|USA}} [[Chris Horner]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' |{{flagicon|NED}} [[Fränk Schleck]] |align=center|2010 |- |align=center|2011 |{{flagicon|GER}} [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(2/2)</small>{{efn|name=n|Leta 2012 so [[Alberto Contador|Contadorju]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] (2011) in jo dodelili [[Michele Scarponi]]ju.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/16905217|title=Alberto Contador handed two-year drugs ban|publisher=[[BBC]]|date=6. februar 2012}}</ref>}} |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=center|2011 |- |align=center|2012 |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Michael Albasini]] |{{flagicon|SPA}} [[Samuel Sánchez]] |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa]] <small>(1/3)</small> |align=center|2012 |- |align=center|2013 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(2/3)</small> |align=center|2013 |- |align=center|2014 |{{flagicon|COL}} [[Carlos Betancur]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Talansky]] |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(3/3)</small> |align=center|2014 |- |align=center|2015 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(4/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(2/3)</small> |align=center|2015 |- |align=center|2016 |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(1/2)</small> |align=center|2016 |- |align=center|2017 |{{flagicon|COL}} [[Sergio Henao]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(3/3)</small> |align=center|2017 |- |align=center|2018 |{{flagicon|SPA}} [[Marc Soler]] |{{flagicon|POL}} [[Michał Kwiatkowski]] |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(6/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(1/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(2/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(5/6)</small> |align=center|2018 |- |align=center|2019 |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(3/11)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Ion Izagirre]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(4/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(2/2)</small> |align=center|2019 |- |align=center|2020 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(1/2)</small> |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center|2020 |- |align=center|2021 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(1/6)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(5/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=center|2021 |- |align=center|2022 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(6/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Sergio Higuita]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(2/2)</small> | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Aleksander Vlasov]]{{efn|name=f}} |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(7/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(4/4)</small> |align=center|2022 |- |align=center|2023 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(3/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(8/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(9/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=center|2023 |- |align=center|2024 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(3/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Carlos Rodríguez (kolesar)|Daniel Martínez]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(10/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(3/3)</small> |align=center|2024 |- |align=center|2025 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(11/11)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(2/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(5/6)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(3/3)</small> |align=center|2025 |- |align=center|2026 |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|MEX}} [[ Isaac del Toro]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Paul Seixas]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(6/6)</small> |{{flagicon|MEX}} [[Isaac del Toro]] <small>(2/2)</small> | |align=center|2026 |- ! Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! Leto |} </div> ===Tri zmage v eni sezoni=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|Kolesar ! Leto ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center width=40px|1984 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center|1986 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] !align=center|2012 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|POR}} '''[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]''' !align=center|2025 |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Različne zmage=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|kolesar ! Zmage ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' !align=center width=40px|6 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] !align=center rowspan=4|5 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] !align=center rowspan=7|4 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Večkratni zmagovalci=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Kolesar ! Edicija |- | align=center|14 || width=187px|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] || 1982, 1983 <small>(2x)</small>, 1984 <small>(3x)</small>, 1985, 1986 <small>(3x)</small>, 1987 <small>(2x)</small>, 1988, 1990 |- | align=center|11 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 2018 <small>(2x)</small>, 2019 <small>(2x)</small>, 2021, 2022 <small>(2x)</small>, 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2025 |- | align=center rowspan=2|9 || {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1963 <small>(2x)</small>, 1965 <small>(2x)</small>, 1966, 1967, 1969 |- | {{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 1989, 1990, 1991 <small>(2x)</small>, 1992, 1993, 1994 <small>(2x)</small>, 1995 |- | align=center|8 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] || 1928, 1929, 1930 <small>(2x)</small>, 1932, 1935, 1936, 1939 |- | align=center rowspan=4|7 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1968 <small>(2x)</small>, 1969, 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1974 |- | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1972, 1973, 1974, 1975 <small>(2x)</small>, 1976, 1977 |- | {{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] || 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1995, 1996 |- | {{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] || 2007, 2008, 2009, 2010, 2014 <small>(2x)</small>, 2016 |- | align=center rowspan=4|6 || {{flagicon|SPA}} [[Luis Ocaña]] || 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1972, 1973 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 1995 <small>(2x)</small>, 1996, 1997, 1999 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] || 2013, 2015 <small>(2x)</small>, 2017, 2018, 2021 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 2021, 2022, 2023, 2024, 2025, 2026 |- | align=center rowspan=8|5 || {{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1942, 1948 <small>(2x)</small>, 1951 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] || 1952, 1954, 1956, 1957, 1958 |- | {{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] || 1974 <small>(2x)</small>, 1975, 1979, 1985 |- | {{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] || 1993, 1995, 1996, 1997, 2002 |- | {{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] || 2000 <small>(2x)</small>, 2007, 2008, 2011 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Chris Froome]]''' || 2013 <small>(2x)</small>, 2014, 2015, 2016 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Nairo Quintana]]''' || 2013, 2015, 2016 <small>(2x)</small>, 2017 |- | {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' || 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2026 <small>(2x)</small> |- | align=center rowspan=10|4 || {{flagicon|ITA|1861}}{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1935, 1946, 1947, 1949 |- | {{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] || 1950, 1953 <small>(2x)</small>, 1955 |- | {{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] || 1966, 1969, 1972, 1973 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] || 1972, 1974, 1975, 1976 |- | {{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] || 1972, 1975, 1977, 1978 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1979, 1980, 1981 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || 1978, 1979, 1982 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] || 1999, 2002, 2003 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] || 2011, 2012 <small>(3x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] || 2016, 2018, 2021, 2022 |- | align=center rowspan=18|3 || {{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] || 1950, 1951, 1954 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] || 1958, 1960, 1961 |- | {{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] || 1965, 1967, 1969 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 1965, 1967, 1970 |- | {{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] || 1966, 1967, 1971 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franceso Moser]] || 1978, 1980, 1981 |- | {{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] || 1985 <small>(2x)</small>, 1989 |- | {{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] || 1986, 1987, 1992 |- | {{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] || 1993, 1994 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] || 1993, 1994, 1998 |- | {{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] || 2000, 2003, 2004 |- | {{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] || 2001 <small>(2x)</small>, 2002 |- | {{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] || 2006, 2011 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] || 2010, 2014, 2015 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] || 2010, 2015, 2017 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]]''' || 2012, 2013, 2014 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Adam Yates]]''' || 2021, 2023, 2024 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]]''' || 2024 <small>(3x)</small> |- | align=center rowspan=41|2 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] || 1924, 1925 |- | {{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] || 1928, 1929 |- | {{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] || 1936, 1939 |- | {{flagicon|ESP|1939}}{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] || 1943, 1946 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] || 1947, 1948 |- | {{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] || 1948, 1950 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] || 1952, 1955 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] || 1953, 1959 |- | {{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] || 1954, 1960 |- | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958 |- | {{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] || 1959, 1962 |- | {{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] || 1964 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] || 1968, 1972 |- | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 1977 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] || 1977, 1978 |- | {{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] || 1978, 1980 |- | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] || 1980, 1982 |- | {{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] || 1981, 1984 |- | {{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] || 1981, 1989 |- | {{flagicon|ESP}} [[Julián Gorospe]] || 1983, 1990 |- | {{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] || 1984, 1986 |- | {{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] || 1985, 1990 |- | {{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] || 1988, 1991 |- | {{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] || 1991, 1994 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] || 1992, 1994 |- | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] || 1995, 1997 |- | {{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] || 2001, 2008 |- | {{flagicon|ESP}} [[Iban Mayo]] || 2003, 2004 |- | {{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] || 2006, 2007 |- | {{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] || 2008, 2009 |- | {{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] || 2009, 2011 |- | {{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López]] || 2016, 2019 |- | {{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] || 2017, 2019 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Egan Bernal]]''' || 2019 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GER}} '''[[Max Schachmann]]''' || 2020, 2021 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]''' || 2020, 2022 |- | {{flagicon|USA}} '''[[Matteo Jorgenson]]''' || 2024, 2025 |- | {{flagicon|ESP}} '''[[Juan Ayuso]]''' || 2024, 2025 |- | {{flagicon|MEX}} '''[[Isaac del Toro]]''' || 2026 <small>(2x)</small> |- | colspan=3|'''...............''' |- | align=center|1 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Janez Brajkovič]] || 2010 |} ===Zmage po državah=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Država |- | align=center|115 || width=200px|{{flagicon|ESP}} [[Španija]] |- | align=center|79 || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] |- | align=center|77 || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] |- | align=center|53 || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] |- | align=center|45 || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |- | align=center rowspan=2|21 || {{flagicon|GBR}} [[Velika Britanija]] |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' |- | align=center rowspan=2|20 || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] |- | {{flagicon|COL}} [[Kolumbija]] |- | align=center|18 || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] |- | align=center|14 || {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike]] |- | align=center|12 || {{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |- | align=center|11 || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] |- | align=center|10 || {{flagicon|DEN}} [[Danska]] |- | align=center rowspan=2|6 || {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska]] |- | align=center|4 || {{flagicon|KAZ}} [[Kazakhstan]] |- | align=center rowspan=5|3 || {{flagicon|FRG}} [[Zahodna Nemčija]] |- | {{flagicon|AUT}} [[Avstrija]] |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska]] |- | {{flagicon|LUX}} [[Luksemburg]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zmagovalca'''{{efn|name=d|Dirke 3-krat niso imele zmagovalca, saj so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] te bile naknadno odvzete. Mesto zmagovalca pa so pustili prazno.}} |- | align=center rowspan=3|2 || {{flagicon|POL}} [[Poljska]] |- | {{flagicon|NOR}} [[Norveška]] |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka]] |- | align=center rowspan=5|1 || {{flagicon|GER|1933}} [[Tretji rajh]] |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] |- | {{flagicon|LIT}} [[Litva]] |- | {{flagicon|ECU}} [[Ekvador]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zastave'''{{efn|name=f|Ruski kolesar [[Aleksandr Vlasov]] je zaradi sankcij svoje države leta 2022 tekmoval oz. zmagal brez oziroma pod nevtralno zastavo.}} |} == Zaznamki == {{seznam opomb}} == Glej tudi == * [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] (3) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.paris-nice.fr/en/ Pariz–Nica] uradna stran * [https://www.tirrenoadriatico.it/en/ Tirreno–Adriatico] uradna stran * [https://www.voltacatalunya.cat/en/ Dirka po Kataloniji] uradna stran * [https://itzulia.eus/en/itzulia/ Dirka po Baskiji] uradna stran * [https://www.tourderomandie.ch/en/ Dirka po Romandiji] uradna stran * [https://www.tour-auvergne-rhone-alpes.fr/en/ Auvergne-Rona-Alpe] uradna stran * [https://www.tourdesuisse.ch/en/ Dirka po Švici] uradna stran {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[en:Major one week stage races (cycling)]] 5cgqkpoliduw5uuhnzzqnvczyu0iw6r 6689495 6689494 2026-06-15T07:18:01Z Sportomanokin 14776 /* Zmage po državah */ 6689495 wikitext text/x-wiki '''Velike enotedenske dirke''' so skupina sedmih največjih enotedenskih [[Cestno kolo|cestnokolesarskih]] dirk na svetu, vse del svetovne serije [[UCI World Tour]]. Vse te enotedenske dirke potekajo v spomladanskem delu med marcem in junijem. Med te po vrstnem redu spadajo [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]] in [[Dirka po Švici]]. Prvi dve dirki na koledarju potekata istočasno. V tej kategoriji so izjemno uspešni tudi slovenski kolesarji, ki so do zdaj skupno dosegli 20 zmag. [[Primož Roglič]] je prvi in do zdaj edini v zgodovini, ki je zmagal na šestih različnih dirkah. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]], skupno ima že 11 zmag in zaostaja le še za [[Sean Kelly|Seanom Kelly]]em (14 zmag).<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/roglic-se-naprej-pise-kolesarsko-zgodovino/662681|title=Roglič še naprej piše kolesarsko zgodovino|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2023}}</ref> Od Slovencev so zmagali še [[Tadej Pogačar]] (5), [[Simon Špilak]] (3) in [[Janez Brajkovič]] (1). == Seznam == === 7 velikih enotedenskih dirk === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=172px| Dirka ! scope="col" width=65px| Termin ! scope="col" width=68px| Št. etap ! scope="col" width=205px| Največ zmag ! scope="col" width=60px| Št. izvedb |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | rowspan=3|[[marec]] | 8 | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] (7x) | 84 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 7 | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] (6x) | 61 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7 | align=left|{{flagicon|ESP|1785}}{{flagicon|ESP|1931}}{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] (7x) | 105 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | [[april]] | 6 | align=left|{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] (4x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] (4x) | 65 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[april]]–[[maj]] | 5 + prolog | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] (3x) | 79 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]{{efn|name=k|Dirka [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] je bila do konca dirke leta 2025 znana kot Dirka oz. Kriterij po Dofineji, že naslednji dan pa so jo preimenovali.}} | rowspan=2|[[junij]] | 8 | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] (3x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Luis Ocaña]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] (3x)<br>{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] (3x) | 78 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 8 | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] (4x) | 88 |} * <small>Do tega trenutka (od leta 1911 do leta 2026), so izpeljali skupno že '''560''' največjih enotedenskih dirk na svetu.</small> === Vse majice === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=188px|Dirka ! scope="col" width=65px|Skupno ! scope="col" width=65px|Po točkah ! scope="col" width=65px|Gorski cilji ! scope="col" width=65px|Mladi kolesar ! scope="col" width=65px|Ekipno ! scope="col" width=65px|Borbenost |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue|size=100px}} | {{cjersey|purple|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | align=center style="color:gray"|N/A |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | {{cjersey|Volta a Catalunya|size=100px}} | [[File:Jersey blue lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey red lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey orange lines volta.svg|100px]] | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|blue|size=100px}} | [[File:Jersey blue number.svg|100px]] | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|orange|size=100px}} | {{cjersey|turquoise|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot inverse|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|black|size=100px}} | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |} == Statistika == ===Vsi zmagovalci po letih=== <div style="overflow-x: auto; margin: 1em 0"> {|class="wikitable sortable" style="background:#fff; font-size:85%; width:144%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=20px|Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! width=20px|Leto |- |align=center|1911 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |rowspan=55 align=center style="color:gray"|začetek leta 1966 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Sebastián Masdeu]] |rowspan=13 align=center style="color:gray"|začetek leta 1924 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |align=center|1911 |- |align=center|1912 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Josép Magdalena]] |align=center|1912 |- |align=center|1913 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Juan Martí]] |align=center|1913 |- |align=center|1914 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>I. svetovne vojne |align=center|1914 |- |align=center|1915 |align=center|1915 |- |align=center|1916 |align=center|1916 |- |align=center|1917 |align=center|1917 |- |align=center|1918 |align=center|1918 |- |align=center|1919 |align=center|1919 |- |align=center|1920 |{{flagicon|FRA}} [[José Pelletier]] |align=center|1920 |- |align=center|1921 |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1921 |- |align=center|1922 |align=center|1922 |- |align=center|1923 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Ville]] |align=center|1923 |- |align=center|1924 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Francis Pélissier]] |align=center|1924 |- |align=center|1925 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Auguste Verdyck]] |align=center|1925 |- |align=center|1926 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|LUX}} [[Nicolas Frantz]] |align=center|1926 |- |align=center|1927 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(3/3)</small> |align=center|1927 |- |align=center|1928 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(1/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(1/2)</small> |align=center|1928 |- |align=center|1929 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(2/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(2/2)</small> |align=center|1929 |- |align=center|1930 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(3/8)</small> |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(4/8)</small> |align=center|1930 |- |align=center|1931 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Salvador Cardona]] |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1931 |- |align=center|1932 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(5/8)</small> |align=center|1932 |- |align=center|1933 |{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]] |{{flagicon|AUT}} [[Max Bulla]] |align=center|1933 |- |align=center|1934 |{{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Bernardo Rogora]] |{{flagicon|GER|1933}} [[Ludwig Geyer (kolesar)|Ludwig Geyer]] |align=center|1934 |- |align=center|1935 |{{flagicon|FRA}} [[René Vietto]] |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(6/8)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Gaspard Rinaldi]] |align=center|1935 |- |align=center|1936 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(7/8)</small> |rowspan=33 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|BEL}} [[Henri Garnier]] |align=center|1936 |- |align=center|1937 |{{flagicon|FRA}} [[Roger Lapébie]] |rowspan=2 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>državljanske vojne |{{flagicon|SUI}} [[Karl Litschi]] |align=center|1937 |- |align=center|1938 |{{flagicon|BEL}} [[Jules Lowie]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] |align=center|1938 |- |align=center|1939 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] <small>(8/8)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Robert Zimmermann (kolesar)|Robert Zimmermann]] |align=center|1939 |- |align=center|1940 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>II. svetovne vojne |{{flagicon|LUX}} [[Christophe Didier]] |align=center style="color:gray"|brez dirke |align=center|1940 |- |align=center|1941 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Antonio Andrés Sancho]] |{{flagicon|SUI}} [[Josef Wagner (kolesar)|Josef Wagner]] |align=center|1941 |- |align=center|1942 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Fédérico Ezquerra]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(1/5)</small> |align=center|1942 |- |align=center|1943 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Julián Berrendero]] <small>(1/2)</small> |rowspan=3 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1943 |- |align=center|1944 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Miguel Casas]] |align=center|1944 |- |align=center|1945 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |align=center|1945 |- |align=center|1946 |{{flagicon|ITA|1861}} [[Fermo Camellini]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(2/4)</small> |align=center|1946 |- |align=center|1947 |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Désiré Keteleer]] |{{flagicon|POL}} [[Edward Klabiński]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(3/4)</small> |align=center|1947 |- |align=center|1948 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(3/5)</small> |align=center|1948 |- |align=center|1949 |{{flagicon|FRA}} [[Émile Rol]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Lazaridès]] |{{flagicon|SUI}} [[Gottfried Weilenmann (kolesar, rojen 1920)|Gottfried Weilenmann]] |align=center|1949 |- |align=center|1950 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gelabert]] |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(1/4)</small> |align=center|1950 |- |align=center|1951 |{{flagicon|BEL}} [[Roger Decock]] |{{flagicon|ITA}} [[Primo Volpi]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(5/5)</small> |align=center|1951 |- |align=center|1952 |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|NED}} [[Wout Wagtmans]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(1/5)</small> |align=center|1952 |- |align=center|1953 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-Pierre Munch]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Teisseire]] |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(3/4)</small> |align=center|1953 |- |align=center|1954 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Walter Serena]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(2/5)</small> |align=center|1954 |- |align=center|1955 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Bobet]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Gómez del Moral]] |{{flagicon|SUI}} [[René Strehler]] |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(4/4)</small> |align=center|1955 |- |align=center|1956 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Aniceto Utset]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Alex Close]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Graf]] |align=center|1956 |- |align=center|1957 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Marcel Rohrbach]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(4/5)</small> |align=center|1957 |- |align=center|1958 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Richard Van Genechten]] |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Bauvin]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(5/5)</small> |align=center|1958 |- |align=center|1959 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Graczyck]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Kurt Gimmi]] |{{flagicon|FRA}} [[Henry Anglade]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1959 |- |align=center|1960 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alfred Rüegg]] |align=center|1960 |- |align=center|1961 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Henri Duez]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]] |{{flagicon|SUI}} [[Attilio Moresi]] |align=center|1961 |- |align=center|1962 |{{flagicon|BEL}} [[Joseph Planckaert|Joseph Planckaert]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Karmany]] |{{flagicon|ITA}} [[Guido De Rosso]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Mastrotto]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(2/2)</small> |align=center|1962 |- |align=center|1963 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Novales]] |{{flagicon|BEL}} [[Willy Bocklant]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Fezzardi]] |align=center|1963 |- |align=center|1964 |{{flagicon|NED}} [[Jan Janssen]] |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Carrara]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Valentín Uriona]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(2/2)</small> |align=center|1964 |- |align=center|1965 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gómez del Moral]] |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(1/3)</small> |align=center|1965 |- |align=center|1966 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Dino Zandegù]] |{{flagicon|NED}} [[Arie den Hartog]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Ambrogio Portalupi]] |align=center|1966 |- |align=center|1967 |{{flagicon|GBR}} [[Tom Simpson]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(2/3)</small> |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(2/3)</small> |align=center|1967 |- |align=center|1968 |{{flagicon|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]] |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Michelotto]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(1/2)</small> |align=center|1968 |- |align=center|1969 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Carlo Chiappano]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Mariano Díaz]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(3/3)</small> |align=center|1969 |- |align=center|1970 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Antoine Houbrechts|Antoon Houbrechts]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Santamarina|Luis Pedro Santamarina]] |{{flagicon|SWE}} [[Gösta Pettersson]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Poggiali]] |align=center|1970 |- |align=center|1971 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Italo Zilioli]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Georges Pintens]] |align=center|1971 |- |align=center|1972 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(2/2)</small> |align=center|1972 |- |align=center|1973 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried David]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] |align=center|1973 |- |align=center|1974 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Alain Santy]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(7/7)</small> |align=center|1974 |- |align=center|1975 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Francisco Galdós]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(5/7)</small> |align=center|1975 |- |align=center|1976 |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Enrique Martínez Heredia|Enrique Martínez]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|BEL}} [[Johan De Muynck]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Hennie Kuiper]] |align=center|1976 |- |align=center|1977 |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(1/2)</small> |align=center|1977 |- |align=center|1978 |{{flagicon|NED}} [[Gerrie Knetemann]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Paul Wellens]] |align=center|1978 |- |align=center|1979 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|NOR}} [[Knut Knudsen]] |{{flagicon|SPA}} [[Vicente Belda]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried Wesemael]] |align=center|1979 |- |align=center|1980 |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Mario Beccia]] |align=center|1980 |- |align=center|1981 |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Faustino Rupérez]] |{{flagicon|ITA}} [[Silvano Contini]] |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(1/2)</small> |align=center|1981 |- |align=center|1982 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(1/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Luis Laguía]] |{{flagicon|NOR}} [[Jostein Wilmann]] |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(4/4)</small> |align=center|1982 |- |align=center|1983 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(2/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Visentini]] |{{flagicon|SPA}} [[José Recio]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Greg LeMond]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] <small>(3/14)</small> |align=center|1983 |- |align=center|1984 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(4/14)</small> |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(5/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(6/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Martín Ramírez (kolesar)|Martín Ramírez]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1984 |- |align=center|1985 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(7/14)</small> |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Peio Ruiz Cabestany|Pello Ruiz Cabestany]] |{{flagicon|SUI}} [[Jörg Müller (kolesar)|Jörg Müller]] |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(2/3)</small> |align=center|1985 |- |align=center|1986 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(8/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Luciano Rabottini]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(9/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(10/14)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Claude Criquielion]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(1/3)</small> |align=center|1986 |- |align=center|1987 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(11/14)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sorensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Álvaro Pino]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(12/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(2/3)</small> |align=center|1987 |- |align=center|1988 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(13/14)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Erich Mächler]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Breukink]] |{{flagicon|NED}} [[Gerard Veldscholten]] |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Helmut Wechselberger]] |align=center|1988 |- |align=center|1989 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(2/2)</small> |align=center|1989 |- |align=center|1990 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Laudelino Cubino]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(14/14)</small> |align=center|1990 |- |align=center|1991 |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Herminio Díaz-Zabala]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Luc Roosen]] |align=center|1991 |- |align=center|1992 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-François Bernard]] |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sørensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(1/2)</small> |align=center|1992 |- |align=center|1993 |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] |{{flagicon|COL}} [[Álvaro Mejía]] |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Marco Saligari]] |align=center|1993 |- |align=center|1994 |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(3/3)</small> |align=center|1994 |- |align=center|1995 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Colagé]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(1/2)</small> |align=center|1995 |- |align=center|1996 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Peter Luttenberger]] |align=center|1996 |- |align=center|1997 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Petito]] |{{flagicon|ESP}} [[Fernando Escartín]] |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Udo Bölts]] |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Agnolutto]] |align=center|1997 |- |align=center|1998 |{{flagicon|BEL}} [[Frank Vandenbroucke (kolesar)|Frank Vandenbroucke]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Järmann]] |{{flagicon|COL}} [[Hernán Buenahora]] |{{flagicon|SPA}} [[Íñigo Cuesta]] |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]] |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |align=center|1998 |- |align=center|1999 |{{flagicon|NED}} [[Michael Boogerd]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] |{{flagicon|SPA}} [[Manuel Beltrán]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(3/3)</small> |align=center|1999 |- |align=center|2000 |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|SPA}} [[José María Jiménez]] |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Oscar Camenzind]] |align=center|2000 |- |align=center|2001 |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joseba Beloki]] |{{flagicon|LIT}} [[Raimondas Rumšas]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|ITA}} [[Gilberto Simoni]]{{efn|name=m|Leta 2012 so [[Lance Armstrong|Armstrongu]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Švici|Dirki po Švici]] (2001) in jo nato dodelili [[Gilberto Simoni]]ju.<ref name="Armstrong"/>}} |align=center|2001 |- |align=center|2002 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Dekker]] |{{flagicon|SPA}} [[Roberto Heras]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor Osa]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(3/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=a|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2002.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(5/5)</small> |align=center|2002 |- |align=center|2003 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Filippo Pozzato]] |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio Pecharromán|José A. Pecharromán]] |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(2/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=b|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2003.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(4/4)</small> |align=center|2003 |- |align=center|2004 |{{flagicon|GER}} [[Jörg Jaksche]] |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Ángel Martín Perdiguero|M. A. Martín Perdiguero]] |{{flagicon|RUS}} [[Denis Menčov]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] |align=center|2004 |- |align=center|2005 |{{flagicon|USA}} [[Bobby Julich]] |{{flagicon|SPA}} [[Óscar Freire]] |{{flagicon|UKR}} [[Jaroslav Popovič]] |{{flagicon|ITA}} [[Danilo Di Luca]] |{{flagicon|COL}} [[Santiago Botero]] |{{flagicon|SPA}} [[Iñigo Landaluze]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor González]] |align=center|2005 |- |align=center|2006 |{{flagicon|USA}} [[Floyd Landis]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[David Canada]] |{{flagicon|SPA}} [[José Ángel Gómez Marchante|J.A. Gómez Marchante]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(1/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=c|Šele leta 2012 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2006.<ref name="Armstrong">{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/20008520|title=Lance Armstrong stripped of all seven Tour de France wins by UCI|publisher=[[BBC]]|date=22. oktober 2012}}</ref>}} |{{flagicon|SPA}} [[Koldo Gil]].{{efn|name=g|Leta 2012 so [[Jan Ullrich|Janu Ullrichu]] naknadno (doping), brisali vse rezultate od 2005 naprej. Namesto Ulricha je v Švici (2006) zmaga pripadla [[Koldo Gil]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/23013133|title=Jan Ullrich: Former Tour de France winner admits blood doping|publisher=[[BBC]]|date=22. junij 2012}}</ref>}} |align=center|2006 |- |align=center|2007 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |{{flagicon|SPA}} [[Juan José Cobo]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |align=center|2007 |- |align=center|2008 |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |{{flagicon|SPA}} [[Gustavo César]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(1/2)</small> |align=center|2008 |- |align=center|2009 |{{flagicon|SPA}} [[Luis León Sánchez]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |align=center|2009 |- |align=center|2010 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|USA}} [[Chris Horner]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' |{{flagicon|NED}} [[Fränk Schleck]] |align=center|2010 |- |align=center|2011 |{{flagicon|GER}} [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(2/2)</small>{{efn|name=n|Leta 2012 so [[Alberto Contador|Contadorju]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] (2011) in jo dodelili [[Michele Scarponi]]ju.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/16905217|title=Alberto Contador handed two-year drugs ban|publisher=[[BBC]]|date=6. februar 2012}}</ref>}} |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=center|2011 |- |align=center|2012 |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Michael Albasini]] |{{flagicon|SPA}} [[Samuel Sánchez]] |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa]] <small>(1/3)</small> |align=center|2012 |- |align=center|2013 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(2/3)</small> |align=center|2013 |- |align=center|2014 |{{flagicon|COL}} [[Carlos Betancur]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Talansky]] |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(3/3)</small> |align=center|2014 |- |align=center|2015 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(4/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(2/3)</small> |align=center|2015 |- |align=center|2016 |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(1/2)</small> |align=center|2016 |- |align=center|2017 |{{flagicon|COL}} [[Sergio Henao]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(3/3)</small> |align=center|2017 |- |align=center|2018 |{{flagicon|SPA}} [[Marc Soler]] |{{flagicon|POL}} [[Michał Kwiatkowski]] |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(6/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(1/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(2/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(5/6)</small> |align=center|2018 |- |align=center|2019 |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(3/11)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Ion Izagirre]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(4/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(2/2)</small> |align=center|2019 |- |align=center|2020 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(1/2)</small> |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center|2020 |- |align=center|2021 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(1/6)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(5/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=center|2021 |- |align=center|2022 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(6/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Sergio Higuita]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(2/2)</small> | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Aleksander Vlasov]]{{efn|name=f}} |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(7/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(4/4)</small> |align=center|2022 |- |align=center|2023 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(3/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(8/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(9/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=center|2023 |- |align=center|2024 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(3/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Carlos Rodríguez (kolesar)|Daniel Martínez]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(10/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(3/3)</small> |align=center|2024 |- |align=center|2025 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(11/11)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(2/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(5/6)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(3/3)</small> |align=center|2025 |- |align=center|2026 |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|MEX}} [[ Isaac del Toro]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Paul Seixas]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(6/6)</small> |{{flagicon|MEX}} [[Isaac del Toro]] <small>(2/2)</small> | |align=center|2026 |- ! Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! Leto |} </div> ===Tri zmage v eni sezoni=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|Kolesar ! Leto ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center width=40px|1984 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center|1986 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] !align=center|2012 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|POR}} '''[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]''' !align=center|2025 |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Različne zmage=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|kolesar ! Zmage ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' !align=center width=40px|6 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] !align=center rowspan=4|5 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] !align=center rowspan=7|4 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Večkratni zmagovalci=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Kolesar ! Edicija |- | align=center|14 || width=187px|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] || 1982, 1983 <small>(2x)</small>, 1984 <small>(3x)</small>, 1985, 1986 <small>(3x)</small>, 1987 <small>(2x)</small>, 1988, 1990 |- | align=center|11 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 2018 <small>(2x)</small>, 2019 <small>(2x)</small>, 2021, 2022 <small>(2x)</small>, 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2025 |- | align=center rowspan=2|9 || {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1963 <small>(2x)</small>, 1965 <small>(2x)</small>, 1966, 1967, 1969 |- | {{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 1989, 1990, 1991 <small>(2x)</small>, 1992, 1993, 1994 <small>(2x)</small>, 1995 |- | align=center|8 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] || 1928, 1929, 1930 <small>(2x)</small>, 1932, 1935, 1936, 1939 |- | align=center rowspan=4|7 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1968 <small>(2x)</small>, 1969, 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1974 |- | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1972, 1973, 1974, 1975 <small>(2x)</small>, 1976, 1977 |- | {{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] || 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1995, 1996 |- | {{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] || 2007, 2008, 2009, 2010, 2014 <small>(2x)</small>, 2016 |- | align=center rowspan=4|6 || {{flagicon|SPA}} [[Luis Ocaña]] || 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1972, 1973 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 1995 <small>(2x)</small>, 1996, 1997, 1999 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] || 2013, 2015 <small>(2x)</small>, 2017, 2018, 2021 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 2021, 2022, 2023, 2024, 2025, 2026 |- | align=center rowspan=8|5 || {{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1942, 1948 <small>(2x)</small>, 1951 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] || 1952, 1954, 1956, 1957, 1958 |- | {{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] || 1974 <small>(2x)</small>, 1975, 1979, 1985 |- | {{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] || 1993, 1995, 1996, 1997, 2002 |- | {{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] || 2000 <small>(2x)</small>, 2007, 2008, 2011 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Chris Froome]]''' || 2013 <small>(2x)</small>, 2014, 2015, 2016 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Nairo Quintana]]''' || 2013, 2015, 2016 <small>(2x)</small>, 2017 |- | {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' || 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2026 <small>(2x)</small> |- | align=center rowspan=10|4 || {{flagicon|ITA|1861}}{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1935, 1946, 1947, 1949 |- | {{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] || 1950, 1953 <small>(2x)</small>, 1955 |- | {{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] || 1966, 1969, 1972, 1973 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] || 1972, 1974, 1975, 1976 |- | {{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] || 1972, 1975, 1977, 1978 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1979, 1980, 1981 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || 1978, 1979, 1982 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] || 1999, 2002, 2003 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] || 2011, 2012 <small>(3x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] || 2016, 2018, 2021, 2022 |- | align=center rowspan=18|3 || {{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] || 1950, 1951, 1954 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] || 1958, 1960, 1961 |- | {{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] || 1965, 1967, 1969 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 1965, 1967, 1970 |- | {{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] || 1966, 1967, 1971 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franceso Moser]] || 1978, 1980, 1981 |- | {{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] || 1985 <small>(2x)</small>, 1989 |- | {{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] || 1986, 1987, 1992 |- | {{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] || 1993, 1994 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] || 1993, 1994, 1998 |- | {{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] || 2000, 2003, 2004 |- | {{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] || 2001 <small>(2x)</small>, 2002 |- | {{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] || 2006, 2011 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] || 2010, 2014, 2015 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] || 2010, 2015, 2017 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]]''' || 2012, 2013, 2014 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Adam Yates]]''' || 2021, 2023, 2024 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]]''' || 2024 <small>(3x)</small> |- | align=center rowspan=41|2 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] || 1924, 1925 |- | {{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] || 1928, 1929 |- | {{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] || 1936, 1939 |- | {{flagicon|ESP|1939}}{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] || 1943, 1946 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] || 1947, 1948 |- | {{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] || 1948, 1950 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] || 1952, 1955 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] || 1953, 1959 |- | {{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] || 1954, 1960 |- | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958 |- | {{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] || 1959, 1962 |- | {{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] || 1964 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] || 1968, 1972 |- | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 1977 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] || 1977, 1978 |- | {{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] || 1978, 1980 |- | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] || 1980, 1982 |- | {{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] || 1981, 1984 |- | {{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] || 1981, 1989 |- | {{flagicon|ESP}} [[Julián Gorospe]] || 1983, 1990 |- | {{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] || 1984, 1986 |- | {{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] || 1985, 1990 |- | {{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] || 1988, 1991 |- | {{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] || 1991, 1994 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] || 1992, 1994 |- | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] || 1995, 1997 |- | {{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] || 2001, 2008 |- | {{flagicon|ESP}} [[Iban Mayo]] || 2003, 2004 |- | {{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] || 2006, 2007 |- | {{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] || 2008, 2009 |- | {{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] || 2009, 2011 |- | {{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López]] || 2016, 2019 |- | {{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] || 2017, 2019 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Egan Bernal]]''' || 2019 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GER}} '''[[Max Schachmann]]''' || 2020, 2021 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]''' || 2020, 2022 |- | {{flagicon|USA}} '''[[Matteo Jorgenson]]''' || 2024, 2025 |- | {{flagicon|ESP}} '''[[Juan Ayuso]]''' || 2024, 2025 |- | {{flagicon|MEX}} '''[[Isaac del Toro]]''' || 2026 <small>(2x)</small> |- | colspan=3|'''...............''' |- | align=center|1 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Janez Brajkovič]] || 2010 |} ===Zmage po državah=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Država |- | align=center|115 || width=200px|{{flagicon|ESP}} [[Španija]] |- | align=center|79 || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] |- | align=center|77 || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] |- | align=center|53 || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] |- | align=center|45 || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |- | align=center rowspan=2|21 || {{flagicon|GBR}} [[Velika Britanija]] |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' |- | align=center rowspan=2|20 || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] |- | {{flagicon|COL}} [[Kolumbija]] |- | align=center|18 || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] |- | align=center|14 || {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike]] |- | align=center|12 || {{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |- | align=center|11 || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] |- | align=center|10 || {{flagicon|DEN}} [[Danska]] |- | align=center rowspan=2|6 || {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska]] |- | align=center|4 || {{flagicon|KAZ}} [[Kazakhstan]] |- | align=center rowspan=5|3 || {{flagicon|FRG}} [[Zahodna Nemčija]] |- | {{flagicon|AUT}} [[Avstrija]] |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska]] |- | {{flagicon|LUX}} [[Luksemburg]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zmagovalca'''{{efn|name=d|Dirke 3-krat niso imele zmagovalca, saj so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] te bile naknadno odvzete. Mesto zmagovalca pa so pustili prazno.}} |- | align=center rowspan=4|2 || {{flagicon|POL}} [[Poljska]] |- | {{flagicon|NOR}} [[Norveška]] |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka]] |- | {{flagicon|MEX}} [[Mehika]] |- | align=center rowspan=5|1 || {{flagicon|GER|1933}} [[Tretji rajh]] |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] |- | {{flagicon|LIT}} [[Litva]] |- | {{flagicon|ECU}} [[Ekvador]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zastave'''{{efn|name=f|Ruski kolesar [[Aleksandr Vlasov]] je zaradi sankcij svoje države leta 2022 tekmoval oz. zmagal brez oziroma pod nevtralno zastavo.}} |} == Zaznamki == {{seznam opomb}} == Glej tudi == * [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] (3) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.paris-nice.fr/en/ Pariz–Nica] uradna stran * [https://www.tirrenoadriatico.it/en/ Tirreno–Adriatico] uradna stran * [https://www.voltacatalunya.cat/en/ Dirka po Kataloniji] uradna stran * [https://itzulia.eus/en/itzulia/ Dirka po Baskiji] uradna stran * [https://www.tourderomandie.ch/en/ Dirka po Romandiji] uradna stran * [https://www.tour-auvergne-rhone-alpes.fr/en/ Auvergne-Rona-Alpe] uradna stran * [https://www.tourdesuisse.ch/en/ Dirka po Švici] uradna stran {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[en:Major one week stage races (cycling)]] koxgq360dpft04jora829w2i5w6t9ro 6689496 6689495 2026-06-15T07:19:41Z Sportomanokin 14776 /* Vsi zmagovalci po letih */ 6689496 wikitext text/x-wiki '''Velike enotedenske dirke''' so skupina sedmih največjih enotedenskih [[Cestno kolo|cestnokolesarskih]] dirk na svetu, vse del svetovne serije [[UCI World Tour]]. Vse te enotedenske dirke potekajo v spomladanskem delu med marcem in junijem. Med te po vrstnem redu spadajo [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]] in [[Dirka po Švici]]. Prvi dve dirki na koledarju potekata istočasno. V tej kategoriji so izjemno uspešni tudi slovenski kolesarji, ki so do zdaj skupno dosegli 20 zmag. [[Primož Roglič]] je prvi in do zdaj edini v zgodovini, ki je zmagal na šestih različnih dirkah. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]], skupno ima že 11 zmag in zaostaja le še za [[Sean Kelly|Seanom Kelly]]em (14 zmag).<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/roglic-se-naprej-pise-kolesarsko-zgodovino/662681|title=Roglič še naprej piše kolesarsko zgodovino|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2023}}</ref> Od Slovencev so zmagali še [[Tadej Pogačar]] (5), [[Simon Špilak]] (3) in [[Janez Brajkovič]] (1). == Seznam == === 7 velikih enotedenskih dirk === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=172px| Dirka ! scope="col" width=65px| Termin ! scope="col" width=68px| Št. etap ! scope="col" width=205px| Največ zmag ! scope="col" width=60px| Št. izvedb |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | rowspan=3|[[marec]] | 8 | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] (7x) | 84 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 7 | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] (6x) | 61 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7 | align=left|{{flagicon|ESP|1785}}{{flagicon|ESP|1931}}{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] (7x) | 105 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | [[april]] | 6 | align=left|{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] (4x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] (4x) | 65 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[april]]–[[maj]] | 5 + prolog | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] (3x) | 79 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]{{efn|name=k|Dirka [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] je bila do konca dirke leta 2025 znana kot Dirka oz. Kriterij po Dofineji, že naslednji dan pa so jo preimenovali.}} | rowspan=2|[[junij]] | 8 | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] (3x)<br>{{flagicon|ESP}} [[Luis Ocaña]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] (3x)<br>{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] (3x)<br>{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] (3x) | 78 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 8 | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] (4x) | 88 |} * <small>Do tega trenutka (od leta 1911 do leta 2026), so izpeljali skupno že '''560''' največjih enotedenskih dirk na svetu.</small> === Vse majice === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=188px|Dirka ! scope="col" width=65px|Skupno ! scope="col" width=65px|Po točkah ! scope="col" width=65px|Gorski cilji ! scope="col" width=65px|Mladi kolesar ! scope="col" width=65px|Ekipno ! scope="col" width=65px|Borbenost |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue|size=100px}} | {{cjersey|purple|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | align=center style="color:gray"|N/A |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | {{cjersey|Volta a Catalunya|size=100px}} | [[File:Jersey blue lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey red lines volta.svg|100px]] | [[File:Jersey orange lines volta.svg|100px]] | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|green|size=100px}} | {{cjersey|polkadot|size=100px}} | {{cjersey|blue|size=100px}} | [[File:Jersey blue number.svg|100px]] | {{cjersey|green number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|orange|size=100px}} | {{cjersey|turquoise|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | align=center style="color:gray"|brez majice | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot inverse|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow|size=100px}} | {{cjersey|black|size=100px}} | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} | [[File:Jersey beige number.svg|100px]] |} == Statistika == ===Vsi zmagovalci po letih=== <div style="overflow-x: auto; margin: 1em 0"> {|class="wikitable sortable" style="background:#fff; font-size:85%; width:144%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=20px|Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! width=20px|Leto |- |align=center|1911 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |rowspan=55 align=center style="color:gray"|začetek leta 1966 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Sebastián Masdeu]] |rowspan=13 align=center style="color:gray"|začetek leta 1924 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=36 align=center style="color:gray"|začetek leta 1947 |rowspan=22 align=center style="color:gray"|začetek leta 1933 |align=center|1911 |- |align=center|1912 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Josép Magdalena]] |align=center|1912 |- |align=center|1913 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Juan Martí]] |align=center|1913 |- |align=center|1914 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>I. svetovne vojne |align=center|1914 |- |align=center|1915 |align=center|1915 |- |align=center|1916 |align=center|1916 |- |align=center|1917 |align=center|1917 |- |align=center|1918 |align=center|1918 |- |align=center|1919 |align=center|1919 |- |align=center|1920 |{{flagicon|FRA}} [[José Pelletier]] |align=center|1920 |- |align=center|1921 |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1921 |- |align=center|1922 |align=center|1922 |- |align=center|1923 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Ville]] |align=center|1923 |- |align=center|1924 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Francis Pélissier]] |align=center|1924 |- |align=center|1925 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Auguste Verdyck]] |align=center|1925 |- |align=center|1926 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|LUX}} [[Nicolas Frantz]] |align=center|1926 |- |align=center|1927 |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Víctor Fontan]] <small>(3/3)</small> |align=center|1927 |- |align=center|1928 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(1/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(1/2)</small> |align=center|1928 |- |align=center|1929 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(2/8)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>(2/2)</small> |align=center|1929 |- |align=center|1930 |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(3/8)</small> |{{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] <small>(4/8)</small> |align=center|1930 |- |align=center|1931 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Salvador Cardona]] |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1931 |- |align=center|1932 |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(5/8)</small> |align=center|1932 |- |align=center|1933 |{{flagicon|BEL}} [[Alphonse Schepers]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Alfredo Bovet]] |{{flagicon|AUT}} [[Max Bulla]] |align=center|1933 |- |align=center|1934 |{{flagicon|BEL}} [[Gaston Rebry]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Bernardo Rogora]] |{{flagicon|GER|1933}} [[Ludwig Geyer (kolesar)|Ludwig Geyer]] |align=center|1934 |- |align=center|1935 |{{flagicon|FRA}} [[René Vietto]] |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(6/8)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Gaspard Rinaldi]] |align=center|1935 |- |align=center|1936 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1931}} [[Mariano Cañardo]] <small>(7/8)</small> |rowspan=33 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|BEL}} [[Henri Garnier]] |align=center|1936 |- |align=center|1937 |{{flagicon|FRA}} [[Roger Lapébie]] |rowspan=2 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>državljanske vojne |{{flagicon|SUI}} [[Karl Litschi]] |align=center|1937 |- |align=center|1938 |{{flagicon|BEL}} [[Jules Lowie]] |{{flagicon|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] |align=center|1938 |- |align=center|1939 |{{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1939}} [[Mariano Cañardo]] <small>(8/8)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Robert Zimmermann (kolesar)|Robert Zimmermann]] |align=center|1939 |- |align=center|1940 |rowspan=6 align=center style="color:gray"|odpoved zaradi<br>II. svetovne vojne |{{flagicon|LUX}} [[Christophe Didier]] |align=center style="color:gray"|brez dirke |align=center|1940 |- |align=center|1941 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Antonio Andrés Sancho]] |{{flagicon|SUI}} [[Josef Wagner (kolesar)|Josef Wagner]] |align=center|1941 |- |align=center|1942 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Fédérico Ezquerra]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(1/5)</small> |align=center|1942 |- |align=center|1943 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Julián Berrendero]] <small>(1/2)</small> |rowspan=3 align=center style="color:gray"|brez dirk |align=center|1943 |- |align=center|1944 |{{flagicon|ESP|1939}} [[Miguel Casas]] |align=center|1944 |- |align=center|1945 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |align=center|1945 |- |align=center|1946 |{{flagicon|ITA|1861}} [[Fermo Camellini]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>(2/4)</small> |align=center|1946 |- |align=center|1947 |rowspan=4 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Désiré Keteleer]] |{{flagicon|POL}} [[Edward Klabiński]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(3/4)</small> |align=center|1947 |- |align=center|1948 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(3/5)</small> |align=center|1948 |- |align=center|1949 |{{flagicon|FRA}} [[Émile Rol]] |{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Lazaridès]] |{{flagicon|SUI}} [[Gottfried Weilenmann (kolesar, rojen 1920)|Gottfried Weilenmann]] |align=center|1949 |- |align=center|1950 |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gelabert]] |{{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(1/4)</small> |align=center|1950 |- |align=center|1951 |{{flagicon|BEL}} [[Roger Decock]] |{{flagicon|ITA}} [[Primo Volpi]] |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>(5/5)</small> |align=center|1951 |- |align=center|1952 |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|NED}} [[Wout Wagtmans]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(1/5)</small> |align=center|1952 |- |align=center|1953 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-Pierre Munch]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Lucien Teisseire]] |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(3/4)</small> |align=center|1953 |- |align=center|1954 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Walter Serena]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(2/5)</small> |align=center|1954 |- |align=center|1955 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Bobet]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Gómez del Moral]] |{{flagicon|SUI}} [[René Strehler]] |{{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>(4/4)</small> |align=center|1955 |- |align=center|1956 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Aniceto Utset]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Alex Close]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Graf]] |align=center|1956 |- |align=center|1957 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] |{{flagicon|FRA}} [[Jean Forestier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Marcel Rohrbach]] |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(4/5)</small> |align=center|1957 |- |align=center|1958 |{{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Richard Van Genechten]] |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Bauvin]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] <small>(5/5)</small> |align=center|1958 |- |align=center|1959 |{{flagicon|FRA}} [[Jean Graczyck]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Kurt Gimmi]] |{{flagicon|FRA}} [[Henry Anglade]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1959 |- |align=center|1960 |{{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alfred Rüegg]] |align=center|1960 |- |align=center|1961 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Henri Duez]] |{{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Brian Robinson (kolesar)|Brian Robinson]] |{{flagicon|SUI}} [[Attilio Moresi]] |align=center|1961 |- |align=center|1962 |{{flagicon|BEL}} [[Joseph Planckaert|Joseph Planckaert]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Karmany]] |{{flagicon|ITA}} [[Guido De Rosso]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Mastrotto]] |{{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] <small>(2/2)</small> |align=center|1962 |- |align=center|1963 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Novales]] |{{flagicon|BEL}} [[Willy Bocklant]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Fezzardi]] |align=center|1963 |- |align=center|1964 |{{flagicon|NED}} [[Jan Janssen]] |{{flagicon|FRA}} [[Joseph Carrara]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Valentín Uriona]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] <small>(2/2)</small> |align=center|1964 |- |align=center|1965 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Antonio Gómez del Moral]] |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(1/3)</small> |align=center|1965 |- |align=center|1966 |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Dino Zandegù]] |{{flagicon|NED}} [[Arie den Hartog]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Ambrogio Portalupi]] |align=center|1966 |- |align=center|1967 |{{flagicon|GBR}} [[Tom Simpson]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(2/3)</small> |rowspan=2 align=center style="color:gray"|brez dirk |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(2/3)</small> |align=center|1967 |- |align=center|1968 |{{flagicon|FRG}} [[Rolf Wolfshohl]] |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Michelotto]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(1/2)</small> |align=center|1968 |- |align=center|1969 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Carlo Chiappano]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Mariano Díaz]] |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>(3/3)</small> |align=center|1969 |- |align=center|1970 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Antoine Houbrechts|Antoon Houbrechts]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Santamarina|Luis Pedro Santamarina]] |{{flagicon|SWE}} [[Gösta Pettersson]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Poggiali]] |align=center|1970 |- |align=center|1971 |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Italo Zilioli]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Georges Pintens]] |align=center|1971 |- |align=center|1972 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Felice Gimondi]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] <small>(2/2)</small> |align=center|1972 |- |align=center|1973 |{{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried David]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] |align=center|1973 |- |align=center|1974 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Alain Santy]] |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>(7/7)</small> |align=center|1974 |- |align=center|1975 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] |{{flagicon|ESP|1945}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Francisco Galdós]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(5/7)</small> |align=center|1975 |- |align=center|1976 |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|ESP|1945}} [[Enrique Martínez Heredia|Enrique Martínez]] |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|BEL}} [[Johan De Muynck]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Hennie Kuiper]] |align=center|1976 |- |align=center|1977 |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Gianbattista Baronchelli]] |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(1/2)</small> |align=center|1977 |- |align=center|1978 |{{flagicon|NED}} [[Gerrie Knetemann]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Paul Wellens]] |align=center|1978 |- |align=center|1979 |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|NOR}} [[Knut Knudsen]] |{{flagicon|SPA}} [[Vicente Belda]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Wilfried Wesemael]] |align=center|1979 |- |align=center|1980 |{{flagicon|FRA}} [[Gilbert Duclos-Lassalle]] |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Mario Beccia]] |align=center|1980 |- |align=center|1981 |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Faustino Rupérez]] |{{flagicon|ITA}} [[Silvano Contini]] |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(1/2)</small> |align=center|1981 |- |align=center|1982 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(1/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[José Luis Laguía]] |{{flagicon|NOR}} [[Jostein Wilmann]] |{{flagicon|FRA}} [[Michel Laurent]] |{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>(4/4)</small> |align=center|1982 |- |align=center|1983 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(2/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Visentini]] |{{flagicon|SPA}} [[José Recio]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Greg LeMond]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] <small>(3/14)</small> |align=center|1983 |- |align=center|1984 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(4/14)</small> |{{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(5/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(6/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Martín Ramírez (kolesar)|Martín Ramírez]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(1/2)</small> |align=center|1984 |- |align=center|1985 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(7/14)</small> |{{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Peio Ruiz Cabestany|Pello Ruiz Cabestany]] |{{flagicon|SUI}} [[Jörg Müller (kolesar)|Jörg Müller]] |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson]] <small>(2/3)</small> |align=center|1985 |- |align=center|1986 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(8/14)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Luciano Rabottini]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(9/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(10/14)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Claude Criquielion]] |{{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(1/3)</small> |align=center|1986 |- |align=center|1987 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(11/14)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sorensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Álvaro Pino]] |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(12/14)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(2/3)</small> |align=center|1987 |- |align=center|1988 |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(13/14)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Erich Mächler]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Breukink]] |{{flagicon|NED}} [[Gerard Veldscholten]] |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Helmut Wechselberger]] |align=center|1988 |- |align=center|1989 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(1/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Marino Lejarreta]] |{{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] <small>(2/2)</small> |align=center|1989 |- |align=center|1990 |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(2/9)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Laudelino Cubino]] |{{flagicon|SPA}} [[Julián Gorospe]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>(14/14)</small> |align=center|1990 |- |align=center|1991 |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(3/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Herminio Díaz-Zabala]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(4/9)</small> |{{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Luc Roosen]] |align=center|1991 |- |align=center|1992 |{{flagicon|FRA}} [[Jean-François Bernard]] |{{flagicon|DEN}} [[Rolf Sørensen]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(5/9)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Charly Mottet]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(1/2)</small> |align=center|1992 |- |align=center|1993 |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Maurizio Fondriest]] |{{flagicon|COL}} [[Álvaro Mejía]] |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(6/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Marco Saligari]] |align=center|1993 |- |align=center|1994 |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(7/9)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>(8/9)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] <small>(3/3)</small> |align=center|1994 |- |align=center|1995 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Colagé]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Toni Rominger]] <small>(9/9)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(1/2)</small> |align=center|1995 |- |align=center|1996 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ESP}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|AUT}} [[Peter Luttenberger]] |align=center|1996 |- |align=center|1997 |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Roberto Petito]] |{{flagicon|ESP}} [[Fernando Escartín]] |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Udo Bölts]] |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Agnolutto]] |align=center|1997 |- |align=center|1998 |{{flagicon|BEL}} [[Frank Vandenbroucke (kolesar)|Frank Vandenbroucke]] |{{flagicon|SUI}} [[Rolf Järmann]] |{{flagicon|COL}} [[Hernán Buenahora]] |{{flagicon|SPA}} [[Íñigo Cuesta]] |{{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Armand de Las Cuevas]] |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |align=center|1998 |- |align=center|1999 |{{flagicon|NED}} [[Michael Boogerd]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Bartoli]] |{{flagicon|SPA}} [[Manuel Beltrán]] |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Francesco Casagrande|F. Casagrande]] <small>(3/3)</small> |align=center|1999 |- |align=center|2000 |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Abraham Olano]] |{{flagicon|SPA}} [[José María Jiménez]] |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Oscar Camenzind]] |align=center|2000 |- |align=center|2001 |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joseba Beloki]] |{{flagicon|LIT}} [[Raimondas Rumšas]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|ITA}} [[Gilberto Simoni]]{{efn|name=m|Leta 2012 so [[Lance Armstrong|Armstrongu]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Švici|Dirki po Švici]] (2001) in jo nato dodelili [[Gilberto Simoni]]ju.<ref name="Armstrong"/>}} |align=center|2001 |- |align=center|2002 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|NED}} [[Erik Dekker]] |{{flagicon|SPA}} [[Roberto Heras]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor Osa]] |{{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] <small>(3/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=a|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2002.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>(5/5)</small> |align=center|2002 |- |align=center|2003 |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Filippo Pozzato]] |{{flagicon|SPA}} [[José Antonio Pecharromán|José A. Pecharromán]] |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(2/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=b|Šele leta 2013 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2003.<ref name="Armstrong"/>}} |{{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>(4/4)</small> |align=center|2003 |- |align=center|2004 |{{flagicon|GER}} [[Jörg Jaksche]] |{{flagicon|ITA}} [[Paolo Bettini]] |{{flagicon|SPA}} [[Miguel Ángel Martín Perdiguero|M. A. Martín Perdiguero]] |{{flagicon|RUS}} [[Denis Menčov]] |{{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Iban Mayo]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] |align=center|2004 |- |align=center|2005 |{{flagicon|USA}} [[Bobby Julich]] |{{flagicon|SPA}} [[Óscar Freire]] |{{flagicon|UKR}} [[Jaroslav Popovič]] |{{flagicon|ITA}} [[Danilo Di Luca]] |{{flagicon|COL}} [[Santiago Botero]] |{{flagicon|SPA}} [[Iñigo Landaluze]] |{{flagicon|SPA}} [[Aitor González]] |align=center|2005 |- |align=center|2006 |{{flagicon|USA}} [[Floyd Landis]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[David Canada]] |{{flagicon|SPA}} [[José Ángel Gómez Marchante|J.A. Gómez Marchante]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(1/3)</small> |style="color:gray"| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;razveljavljeno{{efn|name=c|Šele leta 2012 so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] naknadno, po priznanju jemanja dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Dirki po Dofineji]] leta 2006.<ref name="Armstrong">{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/20008520|title=Lance Armstrong stripped of all seven Tour de France wins by UCI|publisher=[[BBC]]|date=22. oktober 2012}}</ref>}} |{{flagicon|SPA}} [[Koldo Gil]].{{efn|name=g|Leta 2012 so [[Jan Ullrich|Janu Ullrichu]] naknadno (doping), brisali vse rezultate od 2005 naprej. Namesto Ulricha je v Švici (2006) zmaga pripadla [[Koldo Gil]]u.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/23013133|title=Jan Ullrich: Former Tour de France winner admits blood doping|publisher=[[BBC]]|date=22. junij 2012}}</ref>}} |align=center|2006 |- |align=center|2007 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(1/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |{{flagicon|SPA}} [[Juan José Cobo]] |{{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Christophe Moreau]] |{{flagicon|RUS}} [[Vladimir Karpec]] |align=center|2007 |- |align=center|2008 |{{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |{{flagicon|SPA}} [[Gustavo César]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(2/7)</small> |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(1/2)</small> |align=center|2008 |- |align=center|2009 |{{flagicon|SPA}} [[Luis León Sánchez]] |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(3/7)</small> |{{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Fabian Cancellara]] |align=center|2009 |- |align=center|2010 |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(4/7)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Garzelli]] |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|USA}} [[Chris Horner]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' |{{flagicon|NED}} [[Fränk Schleck]] |align=center|2010 |- |align=center|2011 |{{flagicon|GER}} [[Tony Martin (kolesar)|Tony Martin]] |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>(2/2)</small>{{efn|name=n|Leta 2012 so [[Alberto Contador|Contadorju]] naknadno, zaradi dopinga, odvzeli zmago, ki jo je dosegel na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]] (2011) in jo dodelili [[Michele Scarponi]]ju.<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/sport/cycling/16905217|title=Alberto Contador handed two-year drugs ban|publisher=[[BBC]]|date=6. februar 2012}}</ref>}} |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=center|2011 |- |align=center|2012 |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SUI}} [[Michael Albasini]] |{{flagicon|SPA}} [[Samuel Sánchez]] |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>(4/4)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa]] <small>(1/3)</small> |align=center|2012 |- |align=center|2013 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(1/6)</small> |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|IRL}} [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(2/3)</small> |align=center|2013 |- |align=center|2014 |{{flagicon|COL}} [[Carlos Betancur]] |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(5/7)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(6/7)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|USA}} [[Andrew Talansky]] |{{flagicon|POR}} [[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]] <small>(3/3)</small> |align=center|2014 |- |align=center|2015 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(3/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Joaquim Rodríguez]] <small>(3/3)</small> |{{flagicon|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(4/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(2/3)</small> |align=center|2015 |- |align=center|2016 |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(1/4)</small> |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(3/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] <small>(7/7)</small> |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(1/2)</small> |align=center|2016 |- |align=center|2017 |{{flagicon|COL}} [[Sergio Henao]] |{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(5/6)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(4/6)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Simon Špilak]]''' <small>(3/3)</small> |align=center|2017 |- |align=center|2018 |{{flagicon|SPA}} [[Marc Soler]] |{{flagicon|POL}} [[Michał Kwiatkowski]] |{{flagicon|SPA}} [[Alejandro Valverde]] <small>(6/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(1/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(2/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(2/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(5/6)</small> |align=center|2018 |- |align=center|2019 |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(1/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(3/11)</small> |{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (kolesar)|Miguel Ángel López]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Ion Izagirre]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(4/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|COL}} [[Egan Bernal]] <small>(2/2)</small> |align=center|2019 |- |align=center|2020 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(1/2)</small> |align=center style="color:gray"|odpoved zaradi [[Pandemija covida-19|covida–19]] |align=center|2020 |- |align=center|2021 |{{flagicon|GER}} [[Max Schachmann]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(1/6)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(1/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(5/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(3/4)</small> |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] <small>(6/6)</small> |{{flagicon|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=center|2021 |- |align=center|2022 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(6/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(2/6)</small> |{{flagicon|COL}} [[Sergio Higuita]] |{{flagicon|COL}} [[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]] <small>(2/2)</small> | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Aleksander Vlasov]]{{efn|name=f}} |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(7/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>(4/4)</small> |align=center|2022 |- |align=center|2023 |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(3/6)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(8/11)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(9/11)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(1/5)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(2/3)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(2/5)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=center|2023 |- |align=center|2024 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(3/5)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(4/6)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Carlos Rodríguez (kolesar)|Daniel Martínez]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(10/11)</small> |{{flagicon|GBR}} [[Adam Yates]] <small>(3/3)</small> |align=center|2024 |- |align=center|2025 |{{flagicon|USA}} [[Matteo Jorgenson]] <small>(2/2)</small> |{{flagicon|SPA}} [[Juan Ayuso]] <small>(2/2)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>(11/11)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(1/3)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(2/3)</small> |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(5/6)</small> |{{flagicon|POR}} [[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]] <small>(3/3)</small> |align=center|2025 |- |align=center|2026 |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(4/5)</small> |{{flagicon|MEX}} [[Isaac del Toro]] <small>(1/2)</small> |{{flagicon|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>(5/5)</small> |{{flagicon|FRA}} [[Paul Seixas]] |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>(6/6)</small> |{{flagicon|MEX}} [[Isaac del Toro]] <small>(2/2)</small> | |align=center|2026 |- ! Leto ! [[Pariz–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ! [[Dirka po Kataloniji]] ! [[Dirka po Baskiji]] ! [[Dirka po Romandiji]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne-Rona-Alpe]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici]] ! Leto |} </div> ===Tri zmage v eni sezoni=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|Kolesar ! Leto ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center width=40px|1984 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] !align=center|1986 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] !align=center|2012 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|POR}} '''[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]''' !align=center|2025 |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Različne zmage=== {|class="wikitable" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! width=140px|kolesar ! Zmage ! [[Pariz–Nica|Pa–Nica]] ! [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirr–Adr]] ! [[Dirka po Kataloniji|Katalonija]] ! [[Dirka po Baskiji|Baskija]] ! [[Dirka po Romandiji|Romandija]] ! [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|A-R-A]]{{efn|name=k}} ! [[Dirka po Švici|Švica]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' !align=center width=40px|6 |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center width=63px|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] !align=center rowspan=4|5 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|13px|alt=Yes|link=]] |align=center|[[File:X mark.svg|13px|alt=No|link=]] |- |bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] !align=center rowspan=7|4 |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |- |{{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |- |{{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|{{{{{|safesubst:}}}cross|13}} |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|13}}}px|alt=Da|link=]] |} ===Večkratni zmagovalci=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Kolesar ! Edicija |- | align=center|14 || width=187px|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] || 1982, 1983 <small>(2x)</small>, 1984 <small>(3x)</small>, 1985, 1986 <small>(3x)</small>, 1987 <small>(2x)</small>, 1988, 1990 |- | align=center|11 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 2018 <small>(2x)</small>, 2019 <small>(2x)</small>, 2021, 2022 <small>(2x)</small>, 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2025 |- | align=center rowspan=2|9 || {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 1957, 1961, 1963 <small>(2x)</small>, 1965 <small>(2x)</small>, 1966, 1967, 1969 |- | {{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 1989, 1990, 1991 <small>(2x)</small>, 1992, 1993, 1994 <small>(2x)</small>, 1995 |- | align=center|8 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mariano Cañardo]] || 1928, 1929, 1930 <small>(2x)</small>, 1932, 1935, 1936, 1939 |- | align=center rowspan=4|7 || {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 1968 <small>(2x)</small>, 1969, 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1974 |- | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1972, 1973, 1974, 1975 <small>(2x)</small>, 1976, 1977 |- | {{flagicon|SPA}} [[Miguel Induráin]] || 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1995, 1996 |- | {{flagicon|SPA}} [[Alberto Contador]] || 2007, 2008, 2009, 2010, 2014 <small>(2x)</small>, 2016 |- | align=center rowspan=4|6 || {{flagicon|SPA}} [[Luis Ocaña]] || 1970, 1971 <small>(2x)</small>, 1972, 1973 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 1995 <small>(2x)</small>, 1996, 1997, 1999 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] || 2013, 2015 <small>(2x)</small>, 2017, 2018, 2021 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 2021, 2022, 2023, 2024, 2025, 2026 |- | align=center rowspan=8|5 || {{flagicon|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] || 1942, 1948 <small>(2x)</small>, 1951 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ITA}} [[Pasquale Fornara]] || 1952, 1954, 1956, 1957, 1958 |- | {{flagicon|NED}} [[Joop Zoetemelk]] || 1974 <small>(2x)</small>, 1975, 1979, 1985 |- | {{flagicon|SUI}} [[Alex Zülle]] || 1993, 1995, 1996, 1997, 2002 |- | {{flagicon|GER}} [[Andreas Klöden]] || 2000 <small>(2x)</small>, 2007, 2008, 2011 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Chris Froome]]''' || 2013 <small>(2x)</small>, 2014, 2015, 2016 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Nairo Quintana]]''' || 2013, 2015, 2016 <small>(2x)</small>, 2017 |- | {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' || 2023 <small>(2x)</small>, 2024, 2026 <small>(2x)</small> |- | align=center rowspan=10|4 || {{flagicon|ITA|1861}}{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 1935, 1946, 1947, 1949 |- | {{flagicon|SUI}} [[Hugo Koblet]] || 1950, 1953 <small>(2x)</small>, 1955 |- | {{flagicon|FRA}} [[Raymond Poulidor]] || 1966, 1969, 1972, 1973 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Thévenet]] || 1972, 1974, 1975, 1976 |- | {{flagicon|SPA}} [[José Antonio González (kolesar)|José Antonio González]] || 1972, 1975, 1977, 1978 |- | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 1977, 1979, 1980, 1981 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || 1978, 1979, 1982 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] || 1999, 2002, 2003 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Bradley Wiggins]] || 2011, 2012 <small>(3x)</small> |- | {{flagicon|GBR}} [[Geraint Thomas]] || 2016, 2018, 2021, 2022 |- | align=center rowspan=18|3 || {{flagicon|FRA}} [[Nello Lauredi]] || 1950, 1951, 1954 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louis Rostollan]] || 1958, 1960, 1961 |- | {{flagicon|ITA}} [[Vittorio Adorni]] || 1965, 1967, 1969 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 1965, 1967, 1970 |- | {{flagicon|ITA}} [[Gianni Motta]] || 1966, 1967, 1971 |- | {{flagicon|ITA}} [[Franceso Moser]] || 1978, 1980, 1981 |- | {{flagicon|AUS}} [[Phil Anderson (kolesar)|Phil Anderson]] || 1985 <small>(2x)</small>, 1989 |- | {{flagicon|USA}} [[Andrew Hampsten]] || 1986, 1987, 1992 |- | {{flagicon|SUI}} [[Pascal Richard]] || 1993, 1994 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Laurent Dufaux]] || 1993, 1994, 1998 |- | {{flagicon|USA}} [[Tyler Hamilton]] || 2000, 2003, 2004 |- | {{flagicon|ITA}} [[Dario Frigo]] || 2001 <small>(2x)</small>, 2002 |- | {{flagicon|AUS}} [[Cadel Evans]] || 2006, 2011 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] || 2010, 2014, 2015 |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] || 2010, 2015, 2017 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Rui Costa (kolesar)|Rui Costa]]''' || 2012, 2013, 2014 |- | {{flagicon|GBR}} '''[[Adam Yates]]''' || 2021, 2023, 2024 |- | {{flagicon|POR}} '''[[Joao Almeida (kolesar)|Joao Almeida]]''' || 2024 <small>(3x)</small> |- | align=center rowspan=41|2 || {{flagicon|ESP|1785}} [[Mució Miquel]] || 1924, 1925 |- | {{flagicon|BEL}} [[Maurice De Waele]] || 1928, 1929 |- | {{flagicon|FRA}} [[Maurice Archambaud]] || 1936, 1939 |- | {{flagicon|ESP|1939}}{{flagicon|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] || 1943, 1946 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] || 1947, 1948 |- | {{flagicon|FRA}} [[Édouard Fachleitner]] || 1948, 1950 |- | {{flagicon|FRA}} [[Louison Bobet]] || 1952, 1955 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Miguel Poblet]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|FRA}} [[Jean Dotto]] || 1952, 1960 |- | {{flagicon|ESP|1945}} [[Salvador Botella]] || 1953, 1959 |- | {{flagicon|BEL}} [[Raymond Impanis]] || 1954, 1960 |- | {{flagicon|BEL}} [[Fred De Bruyne]] || 1956, 1958 |- | {{flagicon|FRG}} [[Hans Junkermann (kolesar)|Hans Junkermann]] || 1959, 1962 |- | {{flagicon|SUI}} [[Rolf Maurer]] || 1964 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|SUI}} [[Louis Pfenninger]] || 1968, 1972 |- | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 1977 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|BEL}} [[Michel Pollentier]] || 1977, 1978 |- | {{flagicon|NED}} [[Johan van der Velde]] || 1978, 1980 |- | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Fernández (kolesar)|Alberto Fernández]] || 1980, 1982 |- | {{flagicon|SWE}} [[Tommy Prim]] || 1981, 1984 |- | {{flagicon|SUI}} [[Beat Breu]] || 1981, 1989 |- | {{flagicon|ESP}} [[Julián Gorospe]] || 1983, 1990 |- | {{flagicon|SUI}} [[Urs Zimmermann]] || 1984, 1986 |- | {{flagicon|GBR}} [[Philippa York|Robert Millar]] || 1985, 1990 |- | {{flagicon|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] || 1988, 1991 |- | {{flagicon|ITA}} [[Claudio Chiappucci]] || 1991, 1994 |- | {{flagicon|ITA}} [[Giorgio Furlan]] || 1992, 1994 |- | {{flagicon|RUS}} [[Pavel Tonkov]] || 1995, 1997 |- | {{flagicon|ITA}} [[Davide Rebellin]] || 2001, 2008 |- | {{flagicon|ESP}} [[Iban Mayo]] || 2003, 2004 |- | {{flagicon|NED}} [[Thomas Dekker (kolesar)|Thomas Dekker]] || 2006, 2007 |- | {{flagicon|CZE}} [[Roman Kreuziger]] || 2008, 2009 |- | {{flagicon|ITA}} [[Michele Scarponi]] || 2009, 2011 |- | {{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López]] || 2016, 2019 |- | {{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] || 2017, 2019 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Egan Bernal]]''' || 2019 <small>(2x)</small> |- | {{flagicon|GER}} '''[[Max Schachmann]]''' || 2020, 2021 |- | {{flagicon|COL}} '''[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]''' || 2020, 2022 |- | {{flagicon|USA}} '''[[Matteo Jorgenson]]''' || 2024, 2025 |- | {{flagicon|ESP}} '''[[Juan Ayuso]]''' || 2024, 2025 |- | {{flagicon|MEX}} '''[[Isaac del Toro]]''' || 2026 <small>(2x)</small> |- | colspan=3|'''...............''' |- | align=center|1 || bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Janez Brajkovič]] || 2010 |} ===Zmage po državah=== {| class="wikitable" font-size:85%; ! Zmage ! Država |- | align=center|115 || width=200px|{{flagicon|ESP}} [[Španija]] |- | align=center|79 || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] |- | align=center|77 || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] |- | align=center|53 || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] |- | align=center|45 || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |- | align=center rowspan=2|21 || {{flagicon|GBR}} [[Velika Britanija]] |- | bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' |- | align=center rowspan=2|20 || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] |- | {{flagicon|COL}} [[Kolumbija]] |- | align=center|18 || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] |- | align=center|14 || {{flagicon|USA}} [[Združene države Amerike]] |- | align=center|12 || {{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |- | align=center|11 || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] |- | align=center|10 || {{flagicon|DEN}} [[Danska]] |- | align=center rowspan=2|6 || {{flagicon|RUS}} [[Rusija]] |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska]] |- | align=center|4 || {{flagicon|KAZ}} [[Kazakhstan]] |- | align=center rowspan=5|3 || {{flagicon|FRG}} [[Zahodna Nemčija]] |- | {{flagicon|AUT}} [[Avstrija]] |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska]] |- | {{flagicon|LUX}} [[Luksemburg]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zmagovalca'''{{efn|name=d|Dirke 3-krat niso imele zmagovalca, saj so [[Lance Armstrong|Lancu Armstrongu]] te bile naknadno odvzete. Mesto zmagovalca pa so pustili prazno.}} |- | align=center rowspan=4|2 || {{flagicon|POL}} [[Poljska]] |- | {{flagicon|NOR}} [[Norveška]] |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka]] |- | {{flagicon|MEX}} [[Mehika]] |- | align=center rowspan=5|1 || {{flagicon|GER|1933}} [[Tretji rajh]] |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajina]] |- | {{flagicon|LIT}} [[Litva]] |- | {{flagicon|ECU}} [[Ekvador]] |- | style="color:gray"|&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;'''brez zastave'''{{efn|name=f|Ruski kolesar [[Aleksandr Vlasov]] je zaradi sankcij svoje države leta 2022 tekmoval oz. zmagal brez oziroma pod nevtralno zastavo.}} |} == Zaznamki == {{seznam opomb}} == Glej tudi == * [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] (3) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.paris-nice.fr/en/ Pariz–Nica] uradna stran * [https://www.tirrenoadriatico.it/en/ Tirreno–Adriatico] uradna stran * [https://www.voltacatalunya.cat/en/ Dirka po Kataloniji] uradna stran * [https://itzulia.eus/en/itzulia/ Dirka po Baskiji] uradna stran * [https://www.tourderomandie.ch/en/ Dirka po Romandiji] uradna stran * [https://www.tour-auvergne-rhone-alpes.fr/en/ Auvergne-Rona-Alpe] uradna stran * [https://www.tourdesuisse.ch/en/ Dirka po Švici] uradna stran {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[en:Major one week stage races (cycling)]] njthmkf5hsfpjiu0uucvvw5w2km0yu2 0 587983 6689426 6645772 2026-06-15T01:01:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689426 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Menominee (reka) | image = Loon Lake Realty Menominee River.JPG | image_size = 250px | image_caption = Menominee reka | source1_location = Reki Brule in Michigamme | source1_coordinates= {{coord|45.95328|-88.19624|region:US-MI}} | source1_coord_ref =<ref>{{cite gnis|632106|Menominee River}}</ref> | mouth_location = Green Bay, [[Lake Michigan]] | mouth_coordinates = {{coord|45.0947|-87.59121|region:US-MI|display=inline,title}} | length_mi = 116 | source1_elevation = | mouth_elevation = | discharge1_location= izliv | discharge1_avg = {{convert|3516|cuft/s|m3/s|abbr=on}} (''ocena'')<ref name=NHDPlus>{{Cite web|title=Watershed Report: Menominee River|author=[[United States Environmental Protection Agency]]|url=https://watersgeo.epa.gov/watershedreport/?comid=6848697|access-date=2022-01-20|url-status=live|website=WATERS GeoViewer|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220120125216/https://watersgeo.epa.gov/watershedreport/?comid=6848697|archivedate= 2022-01-20}}</ref> | basin_size_mi2 = 4070 | basin_size_ref = <ref>{{cite web |url= http://www.glc.org/monitoring/lakemich/pdf/menominee.PDF |title= Assessment of the Lake Michigan Monitoring Inventory : Menominee River |author= Great Lakes Commission |date= August 2000 |work= www.glc.org |access-date= March 10, 2012 |url-status= dead |archive-url= https://web.archive.org/web/20111126085519/http://glc.org/monitoring/lakemich/pdf/menominee.PDF |archive-date= November 26, 2011 }}</ref> }} [[Image:Menomineerivermap.png|thumb|right|Menominee River watershed]] [[Image:WhiteRapidsHydroelectricDamMenomineeRiver.jpg|thumb|right|White Rapids Hydroelectric dam]] '''Reka Menominee''' je reka v severozahodnem [[Michigan|Michiganu]] in severovzhodnem [[Wisconsin]]u v [[ZDA]]. Dolga je približno {{convert|116|mi}},<ref name=NHD>Ameriški geološki zavod. Nacionalni nabor hidrografskih podatkov, podatki o pretočnih linijah visoke ločljivosti. [http://viewer.nationalmap.gov/viewer/ Nacionalni zemljevid] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120329155652/http://viewer.nationalmap.gov/viewer/ |date=2012-03-29 }}, dostopano 19. decembra 2011</ref>, ki namaka podeželsko gozdnato območje severnega Wisconsina in zgornji polotok Michigan v [[Michigansko jezero]]. Celoten tok reke Menominee skupaj s pritokom, reko Brule, tvori del meje med državama.<ref>[http://www.michigan.org/Property/Detail.aspx?m=4&p=G21753 Menominee River/Piers Gorge - Norway Nature & Parks - Pure Michigan Travel<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[http://dnr.wi.gov/org/land/facilities/menominee/index.html WDNR – Menominee River Natural Resources Area<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080511030743/http://dnr.wi.gov/org/land/facilities/menominee/index.html |date=2008-05-11 }}</ref> ==Opis== Reka se tvori približno {{convert|10|mi}} severozahodno od Iron Mountain, [[Michigan]], ob sotočju rek Brule in Michigamme. Ko Menominee teče proti jugovzhodu, se zlije z reko Pine River (okrožje Florence) in teče mimo Kingsford, Michigan in Niagara, Wisconsin. Nato teče večinoma proti jugu in tvori široke [[Meander|meandre]], ki zbirajo reke Sturgeon River (okrožje Dickinson, Michigan), Pemebonwon in Pike. Vliva se v Green Bay (Michigansko jezero) na Michiganskem jezeru s severa med Marinette, Wisconsin in Menominee, Michigan. Reka Menominee se je vzdolž svojega toka spremenila v vrsto velikih [[Akumulacijsko jezero|akumulacijskih jezer]]. Vode v teh rezervoarjih sodijo med najgloblja in najčistejša jezera na tem območju. Številna zemljišča okoli teh voda so namenjena rekreacijski rabi, kar zagotavlja ohranjanje narave in omejuje razvoj obale z vrstami koč in pomolov. Jezera so neokrnjena, z divjimi obalami gozdnih zemljišč.<ref>[http://www.wnrmag.com/stories/1997/oct97/mellon.htm Območje naravnih virov reke Menominee, reka Menominee<!-- Naslov, ki ga je ustvaril bot -->]</ref> Ime reke izvira iz izraza v jeziku [[Chippewa|Ojibwe]] [[Algonquian|algonuik|algonkinščine]], ki pomeni "divji riž" ali "namesto divjega riža". Za reko so uporabljali isto ime kot za zgodovinsko pleme [[Menominee]], ki je živelo na tem območju in uporabljalo rastlino kot osnovno živilo. Menominee so edino indijansko pleme, ki danes živi v Wisconsinu in katerega izvor je v današnji zvezni državi. Zvezno priznano ''Indijansko pleme Menominee iz Wisconsina'' ima rezervat na reki Wolf (pritok reke Fox). Menominee verjamejo, da so bili ustvarjeni ob ustju reke Menominee, ko je iz ustja reke prišel Predni medved in ga je Stvarnik preoblikoval v prvega Menomineeja.<ref>{{Cite web|url=http://www.noback40.org/Culture/Culture.aspx|title=Culture|website=No Back 40 Mine|access-date=2018-10-05|archive-date=2018-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181005112559/http://www.noback40.org/Culture/Culture.aspx|url-status=dead}}</ref> [[Chippewa]] so živeli v zgornjem delu rečnega porečja in reko imenovali ''Me-ne-cane Sepe'' ali "Reka mnogih majhnih otokov". V delu ''Jezuitski odnosi'' so francoski misijonarski duhovniki reko imenovali ''Rivière de la Folle Avoine'' ali "Reka divjega ovsa", kar se spet nanaša na divji riž. Območje, skozi katero teče reka, je bilo prej središče rudarjenja železove rude. Sedimenti reke Menominee so onesnaženi z [[Arzen|arzenom]] pri Marinette v Wisconsinu zaradi industrije. Rudnik ''Back Forty'' je predlagani odprti kop zlata in cinka v bližini Stephensona v Michiganu, ki naj bi bil zgrajen 45 metrov od reke.<ref>{{Cite news |last=Ellison |first=Garret |date=August 4, 2022 |title=In the UP, a new chapter begins in 20-year clash over gold mine |url=https://mlive.com/public-interest/2022/08/in-the-up-a-new-chapter-begins-in-20-year-clash-over-gold-mine.html |access-date=2022-10-07 |work=Mlive |archive-date=2022-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221007224137/https://www.mlive.com/public-interest/2022/08/in-the-up-a-new-chapter-begins-in-20-year-clash-over-gold-mine.html |url-status=dead }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} {{refbegin}} *[https://archive.today/20121213053516/http://www.epa.gov/glnpo/aoc/menominee.html Environmental Protection Agency] {{refend}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Menominee River}} *[http://www.menomineeriver.com Friends of the Menominee River] *[http://www.nativeamericans.com/Menominee.htm Menominee Indians], Native Americans website [[Kategorija:Reke v Michiganu]] [[Kategorija:Reke v Wisconsinu]] g79i46aem18lzer0pqq0nlxg5k0cqbp 0 589376 6689325 6608944 2026-06-14T18:37:34Z Geoffroi 178401 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Wanshou Gong, Qingyan Zhen.jpg]] → [[File:20231003 Wanshou Gong, Qingyan.jpg]] [[c:COM:FR#FR1|Criterion 1]] (original uploader’s request) 6689325 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Starodavno mesto Čingjan |native_name = {{lower|0.1em|青岩镇}} |native_name_lang = zh-Hans |settlement_type = [[mesto]] |image_skyline = |image_map = | image_caption = Čingjan |map_caption = |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[Ljudska republika Kitajska]] |subdivision_type1 = [[Province Kitajske|Provinca]] |subdivision_name1 = [[Guidžov]] |subdivision_type2 = Prefekturno mesto |subdivision_name2 = [[Guijang]] |subdivision_type3 = Okrožje |subdivision_name3 = Huaši |area_total_km2 = 92,3 |population = 30.707 |population_as_of = 2017 |population_density_km2= auto |coordinates = {{coord|26|20|03|N|106|41|04|E|display=it}} |pushpin_map = Kitajska |pushpin_label_position = top |pushpin_map_caption = Lega v Guidžovu |elevation_m = <!-- 海拔 --> |timezone = [[Kitajski strandardni čas]] |utc_offset = +08:00 |postal_code_type= Poštne številke |postal_code = 550027 |area_code = 0851 |website = <!-- {{URL|website}} --> | module = {{Infobox Chinese|child=yes|order=st |s = {{linktext|青|岩|镇}} |t = {{linktext|青|巖|鎮}} |p = Qīngyán Zhèn }} }} '''Čingjan''' ({{zh|s=青岩镇}}) je mesto v okrožju Huaši v [[Guijang]]u, [[Guidžov]], Kitajska. Po popisu prebivalstva leta 2017 je imelo 30.707 prebivalcev in površino 92,3 kvadratnih kilometrov. Na zahodu ga obdajata okrožji Janlou in Maling, na vzhodu okrožje Čjantao in na jugu okrožje Huišui. V mestu živi enajst etničnih skupin, vključno s [[Kitajci Han|Hani]], [[Mjaoji]], Bouyei, Dongi in Džuangi.<ref>{{cite news|url=http://travel.sina.com.cn/spot/qingyangz.html |script-title=zh:青岩古镇 |work=sina |date=2012 |access-date=July 24, 2020 |language=zh}}</ref> == Etimologija == Ime ''Čingjan'' izvira iz starodavne knjige z naslovom ''Novi zapisi ilustriranih klasikov Guidžova'' ({{lang|zh|贵州图经新志}}). == Zgodovina == V zgodnji [[dinastija Ming|dinastiji Ming]] (1368–1644) je bil Čingjan vojaška postojanka. V obdobju Tianči (1621–1627) dinastije Ming je Ban Lingui (班麟贵), pripadnik dinastije Boujei, zgradil grad. Leta 1572 je bil ustanovljen Čingjansi ({{lang|zh|青岩司}}). Leta 1687, v 26. letu obdobja [[Kangši]] (1662–1722) [[dinastija Čing|dinastije Čing]] (1644–1911), je Čingjan prišel pod jurisdikcijo okrožja Guidžu ({{lang|zh|贵筑县}}). Leta 1914 je Čingjan dobil mestne pravice. Leta 1931 je bil Čingjan povišan v okrožje. Leta 1941 je bil Čingjan pod jurisdikcijo okrožja Janlou ({{lang|zh|燕楼区}}) okrožja Guidžov. Po ustanovitvi komunistične države leta 1949 je bilo v mestu ustanovljeno drugo okrožje. Leta 1953 je bilo mesto preimenovano v prejšnje ime ''Mesto Čingjan''. Leta 1958 je bilo preimenovano v ljudsko komuno. Leta 1984 se je Čingjan preimenoval v ''Občina Čingjan'', dve leti pozneje pa v prejšnje ime ''Mesto Čingjan''. Leta 2016 ga je Ministrstvo za stanovanja in urbano-podeželski razvoj uvrstilo na seznam ''Majhnih mest s kitajskimi značilnostmi''. 25. februarja 2017 je bilo ocenjeno kot nacionalna turistična atrakcija 5A.<ref>{{cite news|author1=Wu Ce ({{lang|zh|伍策}})|author2=Leng Zhu ({{lang|zh|冷竹}})|url=http://www.china.com.cn/travel/txt/2017-02/25/content_40359147.htm |script-title=zh:20家景区晋升国家5A 丽江古城等被严重警告 |work=china.com.cn |date=February 25, 2017 |access-date=July 24, 2020 |language=zh}}</ref> Starodavno mesto Čingjan je bilo med protijaponsko vojno tudi eno od mest, kamor se je proti zahodu preselila univerza Džedžjang. Septembra 2005 sta ministrstvo za gradbeništvo in državna uprava za kulturno dediščino slikovito območje starodavnega mesta Čingjan razglasila za eno od druge skupine znanih kitajskih zgodovinskih in kulturnih mest. Leta 2013 je bilo v okviru projekta mednarodnega vrha za varstvo nesnovne kulturne dediščine in načrtovanje dediščinskega turizma prepoznano kot eno najbolj očarljivih kitajskih mest. == Geografija == Starodavno mesto Čingjan je 29 kilometrov južno od mesta [[Guijang]]. Je osrednje središče južnih predmestij okrožja Huaši ter zgodovinsko in kulturno mesto v provinci Guidžov. Leži med 106°37′–106°44′ vzhodne zemljepisne dolžine in 26°17′–26°23′ severne zemljepisne širine, razteza se približno 10 kilometrov od severa proti jugu in 8 kilometrov od vzhoda proti zahodu, s skupno površino 92,3 kvadratnih kilometrov. Vrata in obzidje starodavnega mesta Čingjan, ugnezdeno med gorami, so v celoti zgrajena iz kamna, zaradi česar se zni kot da je v naravnem okolju. Mesto leži v srednjem subtropskem monsunskem pasu s povprečno letno temperaturo 15&nbsp;°C, skupno letno količino padavin od 1100 do 1200 milimetrov, obdobjem brez zmrzali od 273 do 280 dni in povprečnim letnim številom sončnih ur od 1200 do 1300 ur. Skozi mesto tečejo reke Čingjan, Jangmei in Džaosi. == Gospodarstvo == Glavni vir lokalnega dohodka je turizem. == Znamenitosti == Mesto ima veliko zgodovinskih stavb, vključno z nekdanjo rezidenco Džao Jidžjonga, predniško dvorano maršala Džaoja, paviljonom Venčang, palačo dolgoživosti, severnimi vrati in vrati Dinguang ({{lang|zh|定广门}}). Starodavno mesto je gosto poseljeno s starodavnimi stavbami iz dinastij Ming in Čing z izvrstnim oblikovanjem in vrhunsko izdelavo. Templji in paviljoni so okrašeni s poslikanimi tramovi in izrezljanimi stebri, vmes pa so razporejeni viseči vogali in dvojni napušči. Mesto je bogato s kulturno dediščino, vključno z zgodovinskima zvezdnikoma Džov Juhuangom in Džao Jidžjongom, prvim vrhunskim učenjakom v pozni dinastiji Čing (prvi vrhunski učenjak na področju literature v zgodovini Guidžova). Mesto ima zgodovinske relikvije, kot so prizorišče incidenta v Čingjanu, nekdanjo rezidenco Džao Jidžjonga, nekdanja rezidenca gospoda Ping Ganga in poveljstvo operacije [[Dolgi pohod]] Rdeče armade. Oče [[Džov Enlaj]]a, mati Deng Jingčaa, Li Kenong in drugi revolucionarni predhodniki ter njihove družine so vsi na skrivaj živeli v Čingjanu. == Kuhinja Čingjana == *Tofu kroglice: narejene so iz [[tofu]]ja, ki je oblikovan v kroglice in paniran v moki. Po cvrtju v olju postanejo zlato rjave barve. Še vroče se jih pomaka v guidžovsko omako. Zunaj so hrustljave, znotraj mehke in sladke z rahlim pridihom pikantnosti. *Dušene svinjske nogice: znane tudi kot ''džuangjuanske nogice'', ta jed uporablja tace svinj, starih približno eno leto, vzrejenih na podeželju. Omaki dodajo več kot deset vrst dragocenih kitajskih zelišč, nato pa jih nežno kuhajo in skrbno dušijo za okusno, a bogato, a ne mastno jed. == Galerija == <gallery> File:20231003 Qingyan Wenchang Ge.jpg|Paviljon Wenchang (文昌閣) File:Ciyun Si, Qingyan Zhen.jpg|Tempelj Ciyun (慈雲寺) File:20231003 Wanshou Gong, Qingyan.jpg|Palača Wanshou (萬壽宮) File:Qingyan Tianzhutang.jpg|Katoliška cerkev Qingyan (青岩天主堂) </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Qingyan}} {{DEFAULTSORT:Qingyan}} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Guidžov]] at05ifyngfs7e11vy7swk4c75uej4hv 6689334 6689325 2026-06-14T18:48:28Z Geoffroi 178401 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Ciyun Si, Qingyan Zhen.jpg]] → [[File:20231003 Ciyun Si, Qingyan.jpg]] [[c:COM:FR#FR1|Criterion 1]] (original uploader’s request) 6689334 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Starodavno mesto Čingjan |native_name = {{lower|0.1em|青岩镇}} |native_name_lang = zh-Hans |settlement_type = [[mesto]] |image_skyline = |image_map = | image_caption = Čingjan |map_caption = |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[Ljudska republika Kitajska]] |subdivision_type1 = [[Province Kitajske|Provinca]] |subdivision_name1 = [[Guidžov]] |subdivision_type2 = Prefekturno mesto |subdivision_name2 = [[Guijang]] |subdivision_type3 = Okrožje |subdivision_name3 = Huaši |area_total_km2 = 92,3 |population = 30.707 |population_as_of = 2017 |population_density_km2= auto |coordinates = {{coord|26|20|03|N|106|41|04|E|display=it}} |pushpin_map = Kitajska |pushpin_label_position = top |pushpin_map_caption = Lega v Guidžovu |elevation_m = <!-- 海拔 --> |timezone = [[Kitajski strandardni čas]] |utc_offset = +08:00 |postal_code_type= Poštne številke |postal_code = 550027 |area_code = 0851 |website = <!-- {{URL|website}} --> | module = {{Infobox Chinese|child=yes|order=st |s = {{linktext|青|岩|镇}} |t = {{linktext|青|巖|鎮}} |p = Qīngyán Zhèn }} }} '''Čingjan''' ({{zh|s=青岩镇}}) je mesto v okrožju Huaši v [[Guijang]]u, [[Guidžov]], Kitajska. Po popisu prebivalstva leta 2017 je imelo 30.707 prebivalcev in površino 92,3 kvadratnih kilometrov. Na zahodu ga obdajata okrožji Janlou in Maling, na vzhodu okrožje Čjantao in na jugu okrožje Huišui. V mestu živi enajst etničnih skupin, vključno s [[Kitajci Han|Hani]], [[Mjaoji]], Bouyei, Dongi in Džuangi.<ref>{{cite news|url=http://travel.sina.com.cn/spot/qingyangz.html |script-title=zh:青岩古镇 |work=sina |date=2012 |access-date=July 24, 2020 |language=zh}}</ref> == Etimologija == Ime ''Čingjan'' izvira iz starodavne knjige z naslovom ''Novi zapisi ilustriranih klasikov Guidžova'' ({{lang|zh|贵州图经新志}}). == Zgodovina == V zgodnji [[dinastija Ming|dinastiji Ming]] (1368–1644) je bil Čingjan vojaška postojanka. V obdobju Tianči (1621–1627) dinastije Ming je Ban Lingui (班麟贵), pripadnik dinastije Boujei, zgradil grad. Leta 1572 je bil ustanovljen Čingjansi ({{lang|zh|青岩司}}). Leta 1687, v 26. letu obdobja [[Kangši]] (1662–1722) [[dinastija Čing|dinastije Čing]] (1644–1911), je Čingjan prišel pod jurisdikcijo okrožja Guidžu ({{lang|zh|贵筑县}}). Leta 1914 je Čingjan dobil mestne pravice. Leta 1931 je bil Čingjan povišan v okrožje. Leta 1941 je bil Čingjan pod jurisdikcijo okrožja Janlou ({{lang|zh|燕楼区}}) okrožja Guidžov. Po ustanovitvi komunistične države leta 1949 je bilo v mestu ustanovljeno drugo okrožje. Leta 1953 je bilo mesto preimenovano v prejšnje ime ''Mesto Čingjan''. Leta 1958 je bilo preimenovano v ljudsko komuno. Leta 1984 se je Čingjan preimenoval v ''Občina Čingjan'', dve leti pozneje pa v prejšnje ime ''Mesto Čingjan''. Leta 2016 ga je Ministrstvo za stanovanja in urbano-podeželski razvoj uvrstilo na seznam ''Majhnih mest s kitajskimi značilnostmi''. 25. februarja 2017 je bilo ocenjeno kot nacionalna turistična atrakcija 5A.<ref>{{cite news|author1=Wu Ce ({{lang|zh|伍策}})|author2=Leng Zhu ({{lang|zh|冷竹}})|url=http://www.china.com.cn/travel/txt/2017-02/25/content_40359147.htm |script-title=zh:20家景区晋升国家5A 丽江古城等被严重警告 |work=china.com.cn |date=February 25, 2017 |access-date=July 24, 2020 |language=zh}}</ref> Starodavno mesto Čingjan je bilo med protijaponsko vojno tudi eno od mest, kamor se je proti zahodu preselila univerza Džedžjang. Septembra 2005 sta ministrstvo za gradbeništvo in državna uprava za kulturno dediščino slikovito območje starodavnega mesta Čingjan razglasila za eno od druge skupine znanih kitajskih zgodovinskih in kulturnih mest. Leta 2013 je bilo v okviru projekta mednarodnega vrha za varstvo nesnovne kulturne dediščine in načrtovanje dediščinskega turizma prepoznano kot eno najbolj očarljivih kitajskih mest. == Geografija == Starodavno mesto Čingjan je 29 kilometrov južno od mesta [[Guijang]]. Je osrednje središče južnih predmestij okrožja Huaši ter zgodovinsko in kulturno mesto v provinci Guidžov. Leži med 106°37′–106°44′ vzhodne zemljepisne dolžine in 26°17′–26°23′ severne zemljepisne širine, razteza se približno 10 kilometrov od severa proti jugu in 8 kilometrov od vzhoda proti zahodu, s skupno površino 92,3 kvadratnih kilometrov. Vrata in obzidje starodavnega mesta Čingjan, ugnezdeno med gorami, so v celoti zgrajena iz kamna, zaradi česar se zni kot da je v naravnem okolju. Mesto leži v srednjem subtropskem monsunskem pasu s povprečno letno temperaturo 15&nbsp;°C, skupno letno količino padavin od 1100 do 1200 milimetrov, obdobjem brez zmrzali od 273 do 280 dni in povprečnim letnim številom sončnih ur od 1200 do 1300 ur. Skozi mesto tečejo reke Čingjan, Jangmei in Džaosi. == Gospodarstvo == Glavni vir lokalnega dohodka je turizem. == Znamenitosti == Mesto ima veliko zgodovinskih stavb, vključno z nekdanjo rezidenco Džao Jidžjonga, predniško dvorano maršala Džaoja, paviljonom Venčang, palačo dolgoživosti, severnimi vrati in vrati Dinguang ({{lang|zh|定广门}}). Starodavno mesto je gosto poseljeno s starodavnimi stavbami iz dinastij Ming in Čing z izvrstnim oblikovanjem in vrhunsko izdelavo. Templji in paviljoni so okrašeni s poslikanimi tramovi in izrezljanimi stebri, vmes pa so razporejeni viseči vogali in dvojni napušči. Mesto je bogato s kulturno dediščino, vključno z zgodovinskima zvezdnikoma Džov Juhuangom in Džao Jidžjongom, prvim vrhunskim učenjakom v pozni dinastiji Čing (prvi vrhunski učenjak na področju literature v zgodovini Guidžova). Mesto ima zgodovinske relikvije, kot so prizorišče incidenta v Čingjanu, nekdanjo rezidenco Džao Jidžjonga, nekdanja rezidenca gospoda Ping Ganga in poveljstvo operacije [[Dolgi pohod]] Rdeče armade. Oče [[Džov Enlaj]]a, mati Deng Jingčaa, Li Kenong in drugi revolucionarni predhodniki ter njihove družine so vsi na skrivaj živeli v Čingjanu. == Kuhinja Čingjana == *Tofu kroglice: narejene so iz [[tofu]]ja, ki je oblikovan v kroglice in paniran v moki. Po cvrtju v olju postanejo zlato rjave barve. Še vroče se jih pomaka v guidžovsko omako. Zunaj so hrustljave, znotraj mehke in sladke z rahlim pridihom pikantnosti. *Dušene svinjske nogice: znane tudi kot ''džuangjuanske nogice'', ta jed uporablja tace svinj, starih približno eno leto, vzrejenih na podeželju. Omaki dodajo več kot deset vrst dragocenih kitajskih zelišč, nato pa jih nežno kuhajo in skrbno dušijo za okusno, a bogato, a ne mastno jed. == Galerija == <gallery> File:20231003 Qingyan Wenchang Ge.jpg|Paviljon Wenchang (文昌閣) File:20231003 Ciyun Si, Qingyan.jpg|Tempelj Ciyun (慈雲寺) File:20231003 Wanshou Gong, Qingyan.jpg|Palača Wanshou (萬壽宮) File:Qingyan Tianzhutang.jpg|Katoliška cerkev Qingyan (青岩天主堂) </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Qingyan}} {{DEFAULTSORT:Qingyan}} [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Guidžov]] hbuldljo4jecmoghnwxj874clppus6m 0 589555 6689399 6546272 2026-06-14T21:32:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689399 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_date=23. januar 1882|death_date=datum neznan (po letu 1945)}} '''Marija Reven''', [[Slovenci|slovenska]] [[Idrijska čipka|klekljarica]], [[Učitelj|učiteljica]] [[Klekljanje|klekljanja]] in [[Risar|risarka]], * [[23. januar]], [[1882]], [[Idrija]], † po letu 1945. == Otroštvo in izobraževanje == Rodila se je 23. januarja 1882 v [[Idrija|Idriji]], v klekljarsko-rudarski družini, materi Mariji Bajt in očetu Francu Revnu.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Ferle|first=Mojca|date=2018|title=V čarobnem risu in prepletu niti: Marija Reven (1882-?) in Antonija Thaler (1914-2014), risarki vzorcev in strokovni učiteljici klekljanja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88WCF7YZ|magazine=Železne niti|publisher=Muzejsko društvo Železnik|volume=15}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Matična knjiga krščenih, zvezek XV - ŠAK Ž Idr MKK 15 {{!}} Idrija {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Idrija/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+Idr+MKK+15/?pg=52|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2025-09-15}}</ref> Kot otrok je v Idriji obiskovala [[Čipkarska šola Idrija|čipkarsko šolo]] pod vodstvom Antonije Ferjančič, sestre [[Ivanka Ferjančič|Ivanke Ferjančič]].<ref name=":0" /> Kot nadarjeno učenko so jo po končani čipkarski šoli poslali na nadaljnje izobraževanje na triletni osrednji čipkarski tečaj (Zentral Spitzenkurs) na [[Dunaj]].<ref name=":0" /> Tam se je poleg izpopolnjevanja v klekljanju učila tudi risanja in likovnih predmetov.<ref name=":0" /> Strokovno šolanje na Dunaju je zaključila med letoma 1904 in 1905.<ref name=":0" /> Konec novembra 1905 se je zaposlila.<ref name=":0" /> == Delo učiteljice klekljanja == Leta 1906 se je zaposlila kot učiteljica klekljanja.<ref name=":0" /> Leta 1907 se je zaposlila kot prva učiteljica klekljanja na čipkarski šoli v [[Železniki|Železnikih]], kjer je poučevala dvanajst let.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina {{!}} Čipkarska šola Železniki|url=https://cipkarskasola.os-zelezniki.si/zgodovina/|accessdate=2025-09-04|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Benedičič|first=Irena|last2=Demšar|first2=Damjana|last3=Janc|first3=Janja|date=2007|title=100 let čipkarske šole Železniki|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P32ROHFU|magazine=Železne niti|publisher=Muzejsko društvo Železniki|volume=4}}</ref> Učila je izdelovati raznovrstne fine čipke. Njeni učenci so bili otroci, stari od pet do petnajst let, med katerimi so prevladovale deklice. Že v prvih letih je šolo obiskovalo okoli petinštirideset učenk.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi revijo|last=Primožič|first=Katarina|date=2018|title=Čipkarska šola Železniki – že 110 let!|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-89CTSF0S/ee425477-7014-4ea1-b501-1841d312251f/PDF|magazine=Železne niti|publisher=Muzejsko društvo Železniki|volume=15}}</ref> Zanimanje za klekljanje je v Železnikih z leti naraslo, obisk čipkarske šole je postal množičen in tudi že izkušene klekljarice so želele dodatnega izobraževanja, da Marija Reven sama ni več zmogla zadostiti vsem potrebam, zato so še na šoli zaposlile še druge učiteljice.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi revijo|last=Bogataj|first=Andreja|date=2004|title=Čipkarstvo v Železnikih|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DVDPRAQ|magazine=Železne niti|publisher=Muzejsko društvo Železniki|volume=1}}</ref> Po odhodu iz Železnikov leta 1919 se je delno zaposlila kot učiteljica klekljanja na čipkarski šoli Trata v [[Gorenja vas, Gorenja vas - Poljane|Gorenji vasi]], kjer je delala do upokojitve.<ref name=":0" /> Leta 1920 se je zaposlila kot strokovna učiteljica in risarka vzorcev pri Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v [[Ljubljana|Ljubljani]] (od leta 1929 Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt, krajše DOZ Ljubljana), kjer je delala do leta 1933.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stoletnica ustanovitve Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani|url=https://www.loski-muzej.si/novice/stoletnica-ustanovitve-drzavnega-osrednjega-zavoda-za-zensko-domaco-obrt-v-ljubljani/|website=Loški muzej Škofja Loka|accessdate=2025-09-16|language=sl|archive-date=2024-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240714083522/https://www.loski-muzej.si/novice/stoletnica-ustanovitve-drzavnega-osrednjega-zavoda-za-zensko-domaco-obrt-v-ljubljani/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Stalež šolstva in učiteljstva v Sloveniji|publisher=Višji šolski svet v Ljubljani|year=1923|location=Ljubljana|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1146/Stalez_solstva_in_uciteljstva_v_Sloveniji_1923.pdf}}</ref> == Delo risarke == Najstarejši datirani vzorec za klekljane čipke z njenim podpisom je iz leta 1904.<ref name=":0" /> Pri svojih zgodnjih vzorcih v širokem risu je kombinirala predvsem motive gob, kranclovk, potonk in pogačk. Zgodaj je risala tudi vzorce za stavljene čipke.<ref name=":0" /> Klekljarice iz Železnikov so izdelovale zahtevne in fine čipke z večinoma cvetličnimi motivi, izdelane s kot las tankim lanenim sukancem. V času delovanja v Železnikih je Marija Reven narisala veliko vzorcev zanje.<ref name=":0" /> Ko se je zaposlila kot strokovna učiteljica na DOZ Ljubljana, so ji kmalu zaupali risanje in oblikovanje novih klekljarskih vzorcev za celoten zavod.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Vzorci ki jih je izdelala med službovanjem v zavodu, sodijo med njena najboljša dela. V tem času je risala predvsem zahtevne cvetlične vzorce.<ref name=":1" /> V klekljarske vzorce je prenašala tudi osnutke figur narodne noše slikarja [[Maksim Gaspari|Maksima Gasparija]].<ref name=":1" /> Zelo priljubljena je bil njen vzorec za čipke z motivom granatnega jabolka, ki je bil objavljen v Ilustriranem [[Slovenec (časnik)|Slovencu]] leta 1929.<ref name=":1" /> Zavod je čipke po njenih vzorcih od leta 1925 do začetka druge svetovne vojne predstavljal na številnih mednarodnih razstavah in sejmih.<ref name=":1" /> Za njeno najboljše delo velja vzorec za čipko slovenski šopek (znan tudi kot 'slovenski pušeljc'), ki jo je tudi sama izdelala in ki je bila razstavljena na mednarodni razstavi <nowiki>''hišne industrije in umetne obrti''</nowiki> v [[København|Köbenhavnu]] leta 1930.<ref>{{Navedi revijo|last=Šifrer Bulovec|first=Mojca|last2=Hibšer|first2=Hugon|last3=Jesenovec|first3=Aleksander|last4=Paunik|first4=Andrej|date=2016|title=Klekljanje slovenske čipke|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JFDD39C2/b6b5c41e-33ca-499c-acd5-1db0a203e61c/PDF|magazine=Loški razgledi|publisher=Muzejsko društvo Škofja Loka}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":0" /> Več njenih vzorcev je shranjenih v čipkarski zbirki Mestnega muzeja Idrija ter v [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnem muzeju Ljubljana]].<ref name=":0" /> == Poznejše življenje == Leta 1932 je izučila in usmerila eno od zaposlenih na DOZ, [[Antonija Thaler|Antonijo Thaler]], poznejšo učiteljico klekljanja in risarko, da jo je po njenem odhodu z DOZ nasledila.<ref name=":0" /> Po odhodu z DOZ leta 1933 je še vedno poučevala na čipkarski šoli Trata.<ref name=":1" /> Okoli leta 1936 se je upokojila.<ref name=":1" /> Ostala je v Gorenji vasi. Tam je živela še vsaj do konca druge svetovne vojne.<ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Ferle|first=Mojca|date=2010|title=Izdelki so čisti, brez napak in lepo izdelani: o čipkarski šoli Trata in klekljanju v Gorenji vasi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXVR4IC7|magazine=Loški razgledi|publisher=Muzejsko društvo Škofja Loka|volume=1}}</ref> == Sklici == <references /> {{DEFAULTSORT:Reven, Marija}} [[Kategorija:Rojeni leta 1882]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Slovenski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski klekljarji]] h2noakn7h0795kr7ifpc1r0oxjupjiu 0 594178 6689507 6612680 2026-06-15T08:09:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689507 wikitext text/x-wiki {{Infobox Protected area | name = Narodni park Jasper | alt_name = {{lang|fr|Parc national Jasper}} | iucn_category = II | iucn_ref = <ref>{{Cite web|title=Protected Planet {{!}} Jasper National Park Of Canada|url=https://www.protectedplanet.net/614|access-date=2020-10-13|website=Protected Planet}}</ref> | photo = Athabasca Glacier on the Columbia Icefield.jpg | photo_caption = [[Ledenik Athabasca]] v narodnem parku Jasper | map =Kanada | map_caption = Lega v Kanadi | relief = yes | location = [[Alberta (provinca)|Alberta]], Kanada | nearest_town = Jasper | coordinates = {{coord|52.8|N|117.9|W|display=inline, title}} | area_km2 = 10878 | established = 14. september 1907 | visitation_num = 2.415.463 | visitation_year = 2022–23<ref>{{Cite web |last=Canada |first=Parks |title=Parks Canada attendance 2022_23 - Parks Canada attendance 2022_23 - Open Government Portal |url=https://open.canada.ca/data/en/dataset/57c69cfc-fc85-495b-9eef-555a08404034/resource/020bfd16-2079-4fa7-839f-f4cc8c19851c |access-date=2024-05-07 |website=open.canada.ca}}</ref> | governing_body = Parks Canada | website = {{Official URL}} | mapframe = yes | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = del Canadian Rocky Mountain Parks<br/ >[[Kanadski parki Skalnega gorovja]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(vii), (viii)}}(vii), (viii) | ID = 304 | year = 1984 }} }} '''Narodni park Jasper''' v [[Alberta (provinca)|Alberti]] v [[Kanada|Kanadi]] je največji [[narodni park]] v Skalnem gorovju Alberte, ki se razteza na 11.000 km². Ustanovljen je bil leta 1907 kot gozdni park Jasper, leta 1930 preimenovan v narodni park in leta 1984 vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Je severno od [[narodni park Banff|narodnega parka Banff]] in zahodno od [[Edmonton]]a. V parku so ledeniki [[ledeno polje Columbia|ledenega polja Columbia]], izviri, jezera, slapovi in ​​gore. == Zgodovina == === Prvi narodi === Ozemlje, ki ga obsega današnji narodni park Jasper, so že od nekdaj naseljevali ljudstva Nakoda, Cree, Secwépemc in Dane-zaa.<ref name=":6">{{Cite web |last=Parks Canada Agency |first=Government of Canada |date=2022-02-16 |title=Indigenous connections - Jasper National Park |url=https://www.pc.gc.ca/en/pn-np/ab/jasper/autochtones-indigenous |access-date=2022-04-07 |website=www.pc.gc.ca}}</ref> Na čelu jezera Jasper so našli konice izstrelkov Plainview, ki segajo v obdobje med 8000 in 7000 pr. n. št.{{sfn|Anderson|Reeves|1975|p=94}} V stoletjih med tem časom in ustanovitvijo parka se je raba zemljišč Prvih narodov spreminjala glede na dolgoročne podnebne spremembe in glede na ciklične vzorce števila kopitarjev, zlasti losov, jelenov in občasno karibujev.{{sfn|Anderson|Reeves|1975|p=105}} Od 1790-ih let so se lovci in pastirski lovci Haudenosaunee in Nipissing v velikem številu preselili na vzhodno stran Skalnega gorovja, zlasti okoli izvirov rek Athabasca in Smoky, večina jih je bila zaposlenih v Severozahodni družbi.{{sfn|Payne|2007|pp=8-10}} V začetku 19. stoletja je v regiji živelo na stotine ljudstev Haudenosaunee in Anishinaabe. === Trgovina s krznom === V iskanju nove poti do reke Columbia je brigada Davida Thompsona decembra 1810 dosegla zgornji tok Athabasce, vodil jo je vodnik Haudenosaunee po imenu Thomas. Po nekaj tednih lova in priprav na potovanje čez prelaz Athabasca je skupina pustila Williama Henryja s svojim zalogovnikom ter zgradila kočo in lopo. Domneva se, da je bila Henryjeva hiša severno od današnjega Old Fort Pointa, čez reko Athabasca od mesta Jasper. Thompsonova brigada je prečkala prelaz Athabasca januarja 1811 in se vrnila maja 1812, nakar je bila stara utrdba zapuščena.<ref>{{Cite web |title=Henry House National Historic Event |url=https://www.pc.gc.ca/apps/dfhd/page_nhs_eng.aspx?id=29 | access-date=2025-06-09 |website=www.pc.gc.ca |language=en}}</ref> Leta 1813 je François Decoigne zgradil novo skladišče za oskrbo za Severozahodno družbo na jezeru Brûlé. Ime narodnega parka Jasper izvira po Jasperju Hawsu, trgovcu s krznom, rojenem v Marylandu, ki je leta 1817 prevzel poveljstvo nad postojanko, ki je kasneje postala znana kot Jasperjeva hiša.{{Sfn|Payne|2007|p=12, 13}} Pot čez prelaz Athabasca je bila preveč naporna za prevoz velikih količin krzna. Imenovala se je York Factory Express in je povezovala Hudsonov zaliv s Pacifikom ter se je uporabljala predvsem za prevoz korespondence in ljudi čez [[Celinsko razvodje obeh Amerik|celinsko razvodnico]].{{Sfn|Payne|2007|p=14, 16, 23}} V zgodnjih 1820-ih je britanska vlada prisilno združila Hudsonov zaliv s Severozahodno družbo, novi guverner George Simpson pa je obiskal območje, da bi pregledal postojanke in se odločil o operativnih spremembah. Simpson je leta 1824 naročil glavnemu trgovcu J. F. Larocqueu, naj zgradi postojanko na jezeru Cranberry ali Moose v prelazu Yellowhead. Larocque je namesto tega zgradil 8 koč na mestu, kjer se danes nahaja mesto Jasper. Naslednje leto je Simpson obiskal Larocquejevo hišo in jo takoj ukazal zapreti.{{Sfn|Payne|2007|p=18–19}} Še posebej med letoma 1826 in 1829 se je prelaz Yellowhead uporabljal tudi za prevoz kritičnega blaga – zlasti usnja – do postojank v Novi Kaledoniji. Vloga Jasper House je bila olajšati potovanja čez te prelaze z zagotavljanjem konj (ali krpelj) in drugih potrebščin brigadam, ki so se premikale proti zahodu. Okoli leta 1829, med upravljanjem Michela Klynea, je bila Jasper House preseljena višje po reki Athabasca, severno od jezera Jasper. Do sredine 1840-ih je postojanka občasno trgovala tudi s krznoma s skupinami Haudenosaunee in Métis, ki so se redno zadrževale v bližini, ter s Secwépemc iz zahodnega dela prelaza Yellowhead. Ti prebivalci zgornjih rek Athabasca, Snake Indian in Smoky so dobavljali znatno število krzna bobrov, kun in risov. Družba je kasneje ocenila, da je bilo leta 1836 lokalno avtohtono prebivalstvo približno 200.<ref>{{Cite report |url=https://archive.org/details/P000347/page/365/mode/2up |title=Report from the Select Committee on the Hudson's Bay Company: Together with the proceedings of the Committee, minutes of evidence, appendix and index |date=1857 |publisher=Her Majesty's Stationery Office |location=London |page=365 |access-date=June 12, 2025}}</ref> Ob koncu tega obdobja delovanja, leta 1846, je Jasper House gostila več pomembnih popotnikov. Aprila je prispel duhovnik Pierre-Jean De Smet, ki ga je spremljala razširjena družina Louisa Kwarakwanteja, ki je štela 36 članov. Kwarakwante, imenovan tudi ''Calahoo'' in ''Sončni popotnik'', je s svojo družino živel na tem območju od leta 1801 in se poročil ter trgoval s sosednjimi Haudenosauneeji, Creeji in Dane-zai. De Smet je še naprej opravljal obrede in lovil z družino Kwarakwanteja in poštnega upravitelja Colina Fraserja, preden je 25. aprila nadaljeval pot po Athabasci in 6. maja prečkal prelaz s konjem. Roche De Smet, gora tik zahodno od Jasper Housea, je bila poimenovana v njegovo čast.<ref>{{Cite web |date=2025-06-10 |title=Alberta Geographical Names Program {{!}} Alberta.ca |url=https://www.alberta.ca/alberta-geographical-names-program |access-date=2025-06-11 |website=www.alberta.ca |at=Roche De Smet |language=en}}</ref> Malo preden je dosegel prelaz, je De Smet srečal poročnika Henryja Jamesa Warreja in Mervina Vavasourja, ki sta vohunila za Britance v Oregonu in se vračala proti vzhodu z brigado Hudson's Bay Company in 15 avtohtonimi nosači. Warre in družba sta zdaj čez prelaz zamenjala krplje za konje in nadaljevala pot do Jasper House. Warre je skiciral dolino reke Whirlpool in Jasper House; slednja prikazuje brunarice postojanke in številne tipije avtohtonih družin. [[File:Kane Jasper House.jpg|left|thumb|Skica Jasper House Paula Kanea novembra 1846]] Tistega novembra je prispel umetnik Paul Kane, ki je skiciral dolini Athabasca in Whirlpool z razglednih točk, vključno z jezerom Brûlé, Jasper House in Old Fort Point. Te ilustracije prikazujejo zlahka prepoznavne značilnosti, kot so Roche Miette (ki jo je imenoval ''Meayets Rock''), gora Pyramid Mountain (''Kaskade'') in Pyramid Bench.{{Sfn|MacLaren|2007b|p=46–59}} V primerjavi s sodobnim stanjem pokrajine je na Kanejevih skicah veliko manj vegetacije, kar poudarja posledice skoraj stoletja gašenja požarov, potem ko je vlada leta 1907 začela upravljati območje. Pred Kanejevim obiskom so bili v dolini Athabasca požari v letih 1795, 1808, 1830 in 1840.{{Sfn|MacLaren|2007b|p=48}} Kanejevi zapiski opisujejo Jasper House kot ''tri bedne brunarice''.<ref>{{Cite book |last=Kane |first=Paul |title=Paul Kane's Frontier, including Wanderings of an artist among the Indians of North America. |url=https://archive.org/details/paulkanesfrontie0000kane |publisher=National Gallery of Canada |year=1971 |isbn=9780802017345 |location=Ottawa, Canada |pages=[https://archive.org/details/paulkanesfrontie0000kane/page/n141 87]}}</ref> Od leta 1847 je bila postojanka neaktivna, dokler je podjetje leta 1858 ni ponovno odprlo, glavni dejavnik pa je bil Henry John Moberly. Moberly je trgoval z Louisom Kwarakwantejem, ki ga je tudi vodil. Moberly je imel z Kwarakwantejevo hčerko Suzanne (rojeno leta 1824 v Jasper House) dva sinova: Ewana leta 1859 in Johna leta 1861. Moberly je junija 1861 odstopil iz podjetja in oktobra odpotoval s Suzanne v Lac St. Anne, da bi se poročil. Kmalu zatem sta se razšla, Moberly se je odpravil na vzhod, Suzanne pa se je vrnila na območje Jasperja, da bi vzgajala svoje otroke. Podjetje Hudson's Bay je še naprej dvakrat letno pošiljalo zaposlene v Jasper House, da bi od lokalnega avtohtonega prebivalstva zbirali stalno zalogo krzna, dokler leta 1874 končno za vedno ni zaprlo postaje. Avtohtona ljudstva na tem območju so še naprej dobavljala krzna, vendar so jih zbirali na manj oddaljenih postajah, kot so Edmonton, Lac La Biche in Lesser Slave Lake. Leta 1910 so bili ostanki Jasper Housea uničeni. Leta 1924 je bil razglašen za nacionalno zgodovinsko območje.<ref name=":3">{{Cite web |title=Jasper House National Historic Site of Canada |url=https://www.pc.gc.ca/apps/dfhd/page_nhs_eng.aspx?id=31 |access-date=2025-05-15 |website=www.pc.gc.ca |language=en}}</ref> === Ustanovitev parka Jasper === Gozdni park Jasper je bil ustanovljen z zveznim odlokom sveta 14. septembra 1907.{{sfn|Murphy|2007a|p=71}} Približno 12.950 kvadratnih kilometrov je bilo izdolbenih iz gozdnega rezervata Skalnega gorovja in je pokrivalo območje, ki ga na zahodu omejuje celinska meja, na jugu meja med porečjema Athabasca in Severni Saskatchewan, na severu ravna črta na 53°35′ severne zemljepisne širine in na vzhodu "vznožje vznožja". Meja je bila nekoliko pojasnjena z drugim odlokom sveta leta 1909, vendar ker območje ni bilo raziskano, je jugovzhodni del ostal nejasen še leta.{{Sfn|Murphy|2007a|p=88–91}}<ref>{{Cite web |date=May 18, 1909 |title=Jasper Forest Park, description substituted for that in O.C., 1907/09/14 - Min. Int., 1909/10/01 |url=https://recherche-collection-search.bac-lac.gc.ca/eng/Home/Record?app=ordincou&IdNumber=129816&ecopy=e010710681-v8 |access-date=June 20, 2025 |website=Library and Archives Canada |archive-date=2025-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250816231607/https://recherche-collection-search.bac-lac.gc.ca/eng/Home/Record?app=ordincou&IdNumber=129816&ecopy=e010710681-v8 |url-status=dead }}</ref> Ustanovitev parka so spodbudili načrti za gradnjo dodatnih kanadskih transkontinentalnih železnic, zgrajenih skozi Edmonton, Kanadske severne železnice in Grand Trunk Pacific Railway, ki naj bi prečkale Skalno gorovje pri prelazu Yellowhead. Načrtovano je bilo, da se park Jasper razvije v alpsko letovišče, podobno narodnemu parku Banff, takrat znanemu kot park Skalnega gorovja, z železniško postajo, turističnimi hoteli in servisnim mestom. Namen parka Jasper je bil zavzeti enako mesto ob železnici, kot ga je narodni park Banff že imel ob Kanadski pacifiški železnici. Skupaj so bili gorski parki namenjeni kot nekakšno igrišče v divjini za delavce srednjega razreda, protistrup za slabo počutje sodobnega življenja.<ref>{{Cite news |last=Benham |first=D.J. |date=January 15, 1910 |title=Jasper Park in the Rockies: Canada's New National Playground |work=The Globe (1844-1936) |url= |access-date=}}</ref>{{sfn|Reichwein|2014|pp=6-7}} Vendar pa je bila vizija divjine, na kateri je temeljil razvojni načrt parka Jasper, v nasprotju s prisotnostjo dolgoletnih Metisov v parku, od katerih so mnogi potomci belih in haudenosaunee trgovcev s krznom in lovcev, ki so jih v 19. stoletju zaposlovali North West Company in Hudson's Bay Company.{{sfn|MacLaren|2011|pp=334-335}} Leta 1909 je bilo šest družin Métis, ki so živele v parku Jasper, razglašenih za skvoterje, plačano jim je bilo nadomestilo za izboljšave zemljišča, vključno z zgradbami, jarki in ograjami, ter jim je bilo ukazano, naj zapustijo park.<ref>{{Cite journal |last=Youdelis |first=Megan |date=2016-03-21 |title="They could take you out for coffee and call it consultation!": The colonial antipolitics of Indigenous consultation in Jasper National Park |url=http://dx.doi.org/10.1177/0308518x16640530 |journal=Environment and Planning A: Economy and Space |volume=48 |issue=7 |pages=1374–1392 |doi=10.1177/0308518x16640530 |bibcode=2016EnPlA..48.1374Y |s2cid=147221051 |issn=0308-518X|url-access=subscription }}</ref> Z sprejetjem Zakona o gozdnih rezervatih in parkih Dominiona iz leta 1911 je gozdni park Jasper prešel pod upravo novo ustanovljene podružnice za parke Dominion pri Ministrstvu za notranje zadeve pod vodstvom komisarja za parke Jamesa Harkina, takrat se je ime spremenilo v preprosto park Jasper.{{sfn|MacLaren|2011|p=xxxvi n8}} Minister za notranje zadeve Frank Oliver je razširil celotno velikost gozdnega rezervata, vendar je dramatično zmanjšal parke v njem. Jasper se je zmanjšal na pas 16 kilometrov severno in južno od železnice, ki je tisto leto dosegla park. Turistična destinacija, ki zdaj meri le 2600 km², je bila oropana številnih svojih največjih znamenitosti, kot so jezero Maligne, gora Edith Cavell in ledeniško polje Columbia. Pod Harkinom naj bi kanadski nacionalni parki izpolnjevali dvojno nalogo varstva divjine in gospodarskega razvoja – predvsem kot turistične destinacije.{{sfn|Reichwein|McDermott|2007|p=175}} Zlasti je Oddelek za parke izrecno prepovedal lov v Jasperju in drugih gorskih parkih, s čimer je obsodil stoletno zgodovino lova za samooskrbo Prvih narodov v regiji kot neselektivno pobijanje lokalne divjadi. Kljub prepovedi lova sta park in njegovi turistični objekti postala izhodišče bogatih kanadskih in ameriških športnih lovcev za lovske izlete dlje v Skalno gorovje, onkraj prepovedi, ki so veljale v gorskih parkih in gozdnem rezervatu Skalnega gorovja. [[File:Jasper Park Information Centre.jpg|thumb|Informacijski center parka Jasper, prvotno zgrajen leta 1914 kot upravna stavba in rezidenca nadzornika parka]] === Zgodnji turizem in šport === Ko je Mary Schäffer Warren leta 1908 postala prva naseljenka, ki je obiskala jezero Maligne – ki ga Nakodi poznajo kot Chaba Imne – je to storila po zemljevidu, ki ji ga je dal Samson Beaver, vodnik in lovec Nakode. Leta 1911 je Grand Trunk Pacific (GTP) položil tire skozi park in čez prelaz Yellowhead.<ref>{{Cite web |title=Jasper's History |url=https://www.jasper.travel/discover-jasper/jaspers-story/ |access-date=2021-03-10 |website=Tourism Jasper |language=en}}</ref> Istega leta je GTP okoli železniške postaje podjetja ustanovil mesto Fitzhugh; mesto se je leta 1913 preimenovalo v Jasper. Poti GTP čez prelaz je leta 1913 sledila Canadian Northern (CNoR). Ker sta obe železnici zašli v finančne težave, sta bili nacionalizirani – CNoR leta 1919 in GTP leta 1923 – in sčasoma z odredbo sveta združeni v Kanadsko nacionalno železnico (CNR). Železnici je kasneje sledila cesta, zgrajena med Edmontonom in Jasperjem. Odsek med mestom Jasper in vzhodnimi vrati parka je bil dokončan leta 1928; vendar je provinca Alberta potrebovala še tri leta, da je dokončala preostali del ceste od Edmontona.{{sfn|Reichwein|McDermott|2007|p=184}} Ko je železniška proga GTP leta 1911 zapustila prelaz Yellowhead, je bilo v Jasperju že osem hotelov, vendar so bili v osnovnem stanju in niso izpolnjevali pričakovanj premožne stranke, kateri je GTP oglaševal. Jasper Park Lodge, osrednja točka oglaševalske kampanje GTP za Jasper, se je odprl šele leta 1922, tri leta po stečaju podjetja in le leto dni preden se je železnica združila z nacionalno CNR. Tako kot GTP pred njim je tudi Canadian National v svojem oglaševalskem gradivu pomembno predstavil tako Jasper Park kot tudi hotel. Že od ustanovitve je mesto Jasper in kasneje Jasper Park Lodge služilo kot središče za različne športne dejavnosti na prostem. Že ko je Mary Schäffer Warren postala prva naseljenka, ki je obiskala jezero Maligne, so se v parku pojavljali ponudniki opreme, ki so izposojali opremo in vodili pohodnike in alpiniste. Kanadski alpski klub, ustanovljen leta 1906 in ki ga je v 1920-ih delno sponzoriral CNR, je med letoma 1926 in 1950 v Jasperju organiziral sedem svojih letnih alpskih taborov. Medtem ko je bil lov na območju parka prepovedan, so objekti parka služili kot baza za ponudnike opreme in vodnike, ki so vodili bogate lovce na lovske izlete v gozdne rezervate zunaj meja Jasperja. === Internacijsko taborišče === Leta 1916 je kanadska vlada po precedensu, ki je nastal v parku Skalnega gorovja, odprla internacijski tabor za posameznike, ki so bili označeni za sovražne tujce, predvsem za priseljence iz Nemškega cesarstva, Avstro-Ogrske, vključno z Ukrajinci, ki so predstavljali največje prizadeto prebivalstvo in Osmanskega cesarstva.{{sfn|Waiser|1995|pp=3-4, 24-25}} Internirani moški so bili zaposleni predvsem pri gradnji ceste od mesta Jasper, ob reki Maligne, najprej do jezera Medicine in kasneje do jezera Maligne. Leta 1931 je vlada predsednika vlade R. B. Bennetta kot odgovor na veliko depresijo sprejela Zakon o brezposelnosti in pomoči kmetijstvom, ki je dodelil sredstva za projekte javnih del v narodnih parkih.{{sfn|Sandford|2010|p=136}}{{sfn|Waiser|1995|p=55}} Delavci, mnogi med njimi odpuščeni delavci Kanadske nacionalne železnice, so bili zaposleni pri projektih cest in mostov v parku, za kar so bili plačani od 25 do 30 centov na uro, delali so osem ur na dan do šest dni na teden. Oktobra 1931 se je pod okriljem projekta pomoči začela gradnja ceste med Jasperjem in Banffom, ki je sčasoma postala osnova za cesto Icefields Parkway.{{sfn|Waiser|1995|p=71}} Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bila ponovno ustanovljena internacijska taborišča, ko je bilo tristo japonskih Kanadčanov prisilno poslanih v tri cestna taborišča v Jasperju. Poleg tega je bilo v Jasperju interniranih 160 ugovornikov vesti, mnogi med njimi menoniti iz prerijskih provinc, ki so bili zadolženi za nadgradnjo cest ob jezerih Maligne in Medicine Lake ter za gradnjo ceste od Geikieja do meje z Britansko Kolumbijo.{{sfn|Waiser|1995|pp=146-147}} === Varstvo narave in novejša zgodovina === Leta 1930 je gozdni park Jasper uradno postal narodni park Jasper s sprejetjem Zakona o narodnih parkih. 4. člen zakona je še dodatno poudaril funkcijo parka pri ohranjanju divjine, pri čemer so kanadski narodni parki »posvečeni prebivalcem Kanade v njihovo korist, izobraževanje in uživanje« ter »vzdrževani in uporabljeni tako, da ostanejo neokrnjeni za uživanje prihodnjih generacij«.<ref>{{Cite web |title=Parks Canada History: The National Parks Act, 1930 |url=http://parkscanadahistory.com/publications/national-parks-act-1930.htm |access-date=2022-04-09 |website=parkscanadahistory.com}}</ref> Ironično je, da je zakon glede na svoj mandat ohranjanja naravnih prostorov na novo opredelil tudi meje parka Jasper, pri čemer je iz parka odstranil 518 kvadratnih kilometrov zemlje – vključno z jezerom Brûlé in jezerom Rock – s čimer je izrezano območje odprl za rudarjenje premoga in razvoj hidroelektrarn.{{sfn|Murphy|2007a|pp=104-106}} Leta 1984 so bili Jasper in šest drugih kanadskih parkov Skalnega gorovja – Banff, Kootenay, Yoho, Hamber, Mount Robson in Mount Assiniboine – skupaj razglašeni za območje svetovne dediščine UNESCO zaradi svojih »razgibanih gorskih vrhov, ledenih polj in ledenikov, alpskih travnikov, jezer, slapov, obsežnih kraških jamskih sistemov, termalnih vrelcev in globoko vrezanih kanjonov«.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/decisions/&id_decision=371 |title=Advisory Body Evaluation |publisher=UNESCO |year=1992 |format=PDF |archive-url=https://web.archive.org/web/20060909031205/https://whc.unesco.org/en/decisions/%26id_decision%3D371 |archive-date=September 9, 2006 |url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web |last= |title=Canadian Rocky Mountain Parks |url=https://whc.unesco.org/en/list/304/ |access-date=2021-03-07 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{Cite news |last=Plaskin |first=Robert |date=June 15, 1985 |title=Banff Park celebrating centennial |url=https://books.google.com/books?id=1CI0AAAAIBAJ&dq=unesco+jasper+national+park&pg=PA120&article_id=4579,2408324 |access-date=May 15, 2025 |work=Ottawa Citizen |pages=G8}}</ref> Od leta 1999 je prihod hrošča ameriškega borovega ličarja (''Dendroctonus ponderosae'') vplival na park, saj je bilo do leta 2017 s hroščem okuženih 93.000 hektarjev gozda parka.<ref>{{cite news |author=Heidenreich, Phil |url=https://globalnews.ca/news/4335116/jasper-national-park-mountain-pine-beetle-epidemic-plan/ |title=Mountain pine beetle epidemic sparks wildfire concerns in Jasper |date=July 16, 2018 |work=Global News |access-date=October 10, 2024|archive-date=July 17, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180717045240/https://globalnews.ca/news/4335116/jasper-national-park-mountain-pine-beetle-epidemic-plan/ |url-status=live}}</ref> Leta 2016 je Parks Canada objavil načrt za upravljanje borovega ličarja, ki vključuje predpisano požiganje in odstranjevanje okuženih dreves za zmanjšanje tveganja požara in preprečevanje širjenja hroščev na deželna ozemlja. Leta 2011 je Kraljevo astronomsko društvo Kanade zaradi minimalnega svetlobnega onesnaženja in idealnih pogojev za opazovanje temnega neba razglasilo narodni park Jasper za rezervat temnega neba.<ref>{{cite web |url=https://parks.canada.ca/pn-np/ab/jasper/gestion-management/designation/cieletoile-darksky |title=Jasper National Park's Dark Sky Preserve |access-date=October 10, 2024 |work=Parks Canada |date=3 October 2024 |publisher=Government of Canada |archive-date=October 11, 2024 |archive-url=https://archive.today/20241011013543/https://parks.canada.ca/pn-np/ab/jasper/gestion-management/designation/cieletoile-darksky |url-status=live}}</ref> Leta 2024 je gozdni požar uničil znaten del mesta Jasper in okolice.<ref>{{cite news |author=Heidenreich, Phil |url=https://globalnews.ca/news/10645096/jasper-alberta-wildfires-july-26/ |title=30% of Jasper structures destroyed by wildfire, critical infrastructure saved: Parks Canada |access-date=October 10, 2024 |work=Global News |date=July 26, 2024 |archive-date=July 26, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240726181029/https://globalnews.ca/news/10645096/jasper-alberta-wildfires-july-26/ |url-status=live}}</ref> == Divje živali == [[File:Jasper Dwayne Reilander-4.jpg|thumb|Grizli v gozdnatem območju blizu mesta Jasper]] V parku živi vsaj 50 vrst sesalcev.<ref>Elassar, Alaa (22 November 2020). [https://edition.cnn.com/2020/11/22/americas/canada-warns-moose-lick-cars-trnd/index.html "Canadian officials warn drivers not to let moose lick their cars"]. CNN. Retrieved 23 November 2020.</ref> V parku živijo številne vrste velikih sesalcev, kot so Skalnogorski los, jeleni, mulasti jelen (''Odocoileus hemionus''), kanadska debeloroga ovca (''Ovis canadensis''), snežna koza, Severnoameriška puma (''Puma concolor couguar''), [[ameriški črni medved]] in [[grizli]]ji, pa tudi kanadski ris (''Lynx canadensis''), severozahodni volk (''Canis lupus occidentalis'') in ​​[[kojot]]i. Redki gozdni karibuji še vedno živijo, zlasti v dolini reke Maligne.<ref>William Riley, laura Riley: ''Nature´s Strongholds. The World´s Great Wildlife Reserves.'' Princeton University Press, 2005. ISBN 0-691-12219-9</ref> Živali so včasih precej krotke; zlasti losi se sprehajajo po mestu Jasper in jedo rože na dvoriščih ljudi. == Geografija == [[File:Icefields(2013.07.16)byRyanSchroeder.jpg|thumb|Gora Athabasca v parku]] === Hidrologija === Večino območja parka tvorijo izviri reke Athabasca, ki izvira na skrajni južni točki parka pri neimenovanem jezeru, neuradno znanem kot Columbia Lake, ker ga napaja eden od številnih izlivnih ledenikov Columbia Icefield. Kljub zavajajočemu imenu je znani [[ledenik Athabasca]] pravzaprav izvir reke Sunwapta, pritoka Athabasce, ne pa glavne reke same. Drugi večji pritoki reke Athabasca, ki odvajajo vodo na velikih območjih parka, vključujejo reko Maligne, reko Snake Indian, reko Rocky in reko Miette. Najsevernejše območje parka ločeno odvaja reka Smoky. Reki Smoky in Athabasca sta del porečja reke Mackenzie, največjega rečnega sistema v Kanadi, ki je sam del porečja Arktičnega oceana. Jugovzhodni del parka odteka skozi reko Brazeau, ki je del rečnega sistema Saskatchewan/Nelson, ki se na koncu izliva v Hudsonov zaliv. Park je enako velik kot okrožje za izboljšanje št. 12 province Alberte. == Znamenitosti == [[Slika:Pdphoto canada 1 bg 062104.jpg|thumb|Slap Sunwapta]] [[Slika:Icefields parkway.jpg|thumb|Ledenik Athabasca, del ledenega polja Columbia v narodnem parku Jasper]] [[Slika:AthabascaFalls.JPG|thumb|Slap Athabasca]] *Reka Athabasca – 1231 kilometrov dolga reka, ki teče skozi narodni park *Slapovi Athabasca – Slapovi, izklesani v skalo *Ledenik Athabasca – Ledenik, del ledenega polja Columbia *Ledeno polje Columbia – 325 km² ledeniške površine *Reka Columbia – 1953 kilometrov dolga reka, ki teče skozi narodni park *Jezero Horseshoe – Majhno jezero *Parkovišče Icefields – 231 kilometrov dolga cesta od Jasperja do Banffa skozi osrčje Skalnega gorovja *Jasper – Mesto s skoraj 4000 prebivalci, ki leži na nadmorski višini 1067 m *Kanjon Maligne – Ozek kanjon, globok do 55 metrov, s pohodniškimi potmi *Jezero Maligne – Največje (22 kilometrov dolgo) in najgloblje (97 metrov) jezero v parku, kjer je najbolj znana lokacija za fotografiranje v parku (Spirit Island) *Jezero Medicine – Priljubljeno rekreacijsko jezero ob cesti do jezera Maligne z podzemni iztok *Miette Hot Springs – vroči vrelci, katerih voda se po ceveh dovaja v bazen *Mount Columbia – 3747 m, najvišja točka v parku<ref>{{Internetquelle |url=https://www.peakbagger.com/list.aspx?lid=1837 |titel=Canada National Park High Points |hrsg=Peakbagger.com |abruf=2020-08-28 |sprache=en}}</ref> *Mount Edith Cavell – 3363 m visoka gora jugozahodno od mesta Jasper *Reka North Saskatchewan – 1287 km dolga reka, ki teče skozi narodni park *Pyramid Lake – priljubljeno rekreacijsko jezero v bližini mesta Jasper *Snake Indian River – oddaljena reka na skrajnem severu narodnega parka *Yellowhead Pass – zgodovinsko najdišče in razgledna točka *Whistlers Mountain – 2285 m visoka razgledna točka v bližini mesta Jasper *The Glacier Skywalk, razgledna točka, ki se razteza čez prepad, po vzoru Grand Canyon Skywalka v Arizoni, ki je dostopna za plačilo od maja 2014.<ref>{{Internetquelle| url=https://www.banffjaspercollection.com/attractions/columbia-icefield-skywalk/|abruf=2022-01-09|titel=The Columbia Icefield Skywalk|hrsg=banffjaspercollection.com}}</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Jasper National Park}} {{Wikivoyage}} * [https://parks.canada.ca/pn-np/ab/jasper Uradna spletna stran] * [http://www.jasper.travel Tourism Jasper] [[Kategorija:Narodni parki Kanade]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Kanadi]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1907]] 9lepvp7rcyggni308lus97lca42eafm 0 597565 6689267 6686645 2026-06-14T16:29:54Z Sporti 5955 /* Koledar dirk */ dp 6689267 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Motorsport current event.svg}} '''Sezona Formule 1 2026''' je šestinsedemdeseta sezona [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule]] 1 pod okriljem [[FIA|FIE]]. Začela se je [[8. marec|8. marca]] [[2026]] z dirko za {{Vn|Avstralije|2026}}, končala pa se bo [[6. december|6. decembra]] 2026 z dvaindvajseto dirko sezone za {{Vn|Abu Dabija|2026}}. ==Dirkači in moštva== {{Glava za dirkače in moštva F1|2026}} |- | data-sort-value="Alpine"| {{flagg|cnxa|France}}[[BWT (company)|BWT]] Alpine Formula One Team<ref>{{cite press release|url=https://www.bwt-wam.com/it/azienda/a-proposito-di-bwt/bwt-and-alpine-f1/|title=BWT and Alpine F1 team combine forces in strategic partnership aimed at sustainability drive|publisher=BWT|date=11 February 2022|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220211164813/https://www.bwt-wam.com/it/azienda/a-proposito-di-bwt/bwt-and-alpine-f1/ |archive-date=11 February 2022 |access-date=24 April 2024}}</ref> ! [[Alpine F1 Team|Alpine]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] | [[Alpine A526|A526]]<ref>{{cite news |last1=Forbes |first1=Gonzalo |title=Alpine already working in wind tunnel on 2026 |url=https://www.autohebdof1.com/news/f1/alpine-already-working-in-wind-tunnel-on-2026.html |access-date=25 November 2025 |work=Auto Hebdo |date=8 January 2025}}</ref> | Mercedes<ref name="RenaultShutdown">{{cite news|url=https://www.formula1.com/en/latest/article/alpine-confirm-they-are-to-shut-down-works-engine-programme-at-the-end-of.2Bcubn03U8oaIOMFVggZDl|title=Alpine confirm they are to shut down works engine programme at the end of 2025|work=Formula 1|date=30 September 2024|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240930161623/https://www.formula1.com/en/latest/article/alpine-confirm-they-are-to-shut-down-works-engine-programme-at-the-end-of.2Bcubn03U8oaIOMFVggZDl |archive-date=30 September 2024 |access-date=30 September 2024}}</ref><ref name="AlpineMercedes">{{Cite news|date=12 November 2024|title=Alpine to use Mercedes power units and gearboxes from 2026 |url=https://www.formula1.com/en/latest/article/alpine-to-use-mercedes-power-units-and-gearbox-from-2026.5jzzbQeHx7aPT3hoP5hRtc |work=Formula 1 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241112114125/https://www.formula1.com/en/latest/article/alpine-to-use-mercedes-power-units-and-gearbox-from-2026.5jzzbQeHx7aPT3hoP5hRtc |archive-date=12 November 2024 |access-date=12 November 2024}}</ref> |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|10<br/>43 |{{flagg|cnxa|France}}[[Pierre Gasly]]<br/>{{nowrap|{{flagg|cnxa|Argentina}}[[Franco Colapinto]]}} |- | data-sort-value="Aston Martin"|{{flagg|cnxa|United Kingdom}}Aston Martin [[Saudi Aramco|Aramco]] Formula One Team<ref>{{Cite news|title=Honda to make full-scale F1 return in 2026 as they join forces with Aston Martin|url=https://www.formula1.com/en/latest/article/breaking-honda-to-make-full-scale-f1-return-in-2026-as-they-join-forces-with.WlzHSedIbSrZpXEXdC5QQ |date=24 May 2023 |work=Formula 1 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240411163915/https://www.formula1.com/en/latest/article/breaking-honda-to-make-full-scale-f1-return-in-2026-as-they-join-forces-with.WlzHSedIbSrZpXEXdC5QQ |archive-date=11 April 2024 |access-date=5 July 2024}}</ref> ! [[Aston Martin F1|Aston Martin Aramco]]-[[Honda in Formula One|Honda]] | [[Aston Martin AMR26|AMR26]]<ref>{{cite web |title=Jak Crawford to drive in maiden FP1 at Mexico City Grand Prix |url=https://www.astonmartinf1.com/en-GB/news/announcement/jak-crawford-to-drive-in-maiden-fp1-at-mexico-city-grand-prix |website=Aston Martin F1 |access-date=25 November 2025}}</ref> | [[Honda V6 hybrid Formula One power unit|Honda RA626H]]<ref name="AstonHondaSky">{{cite news |title=Aston Martin confirm Honda as F1 engine partner from 2026 as Japanese manufacturer makes official return to sport |url=https://www.skysports.com/f1/news/12477/12887654/aston-martin-confirm-honda-as-f1-engine-partner-from-2026-as-japanese-manufacturer-makes-official-return-to-sport |access-date=8 February 2024 |work=Sky Sports |date=24 May 2023 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230524092225/https://www.skysports.com/f1/news/12477/12887654/aston-martin-confirm-honda-as-f1-engine-partner-from-2026-as-japanese-manufacturer-makes-official-return-to-sport |archive-date=24 May 2023}}</ref><ref>{{cite news |last=Vinel |first=Ben |date=20 January 2026 |title=Honda launches F1 2026 power unit in new partnership with Aston Martin |url=https://www.motorsport.com/f1/news/honda-f1-2026-aston-martin-power-unit/10791254/ |work=Motorsport |access-date=20 January 2026}}</ref> |{{Pirelli}} | style="text-align:center" |14<br/>18 |{{flagg|cnxa|Spain}}[[Fernando Alonso]]<br/>{{flagg|cnxa|Canada}}[[Lance Stroll]] |- | data-sort-value="Williams"|{{flagg|cnxa|United Kingdom}}[[Atlassian]] Williams F1 Team<ref>{{cite news |last=Mann-Bryans |first=Mark |title=Record title sponsorship for Williams F1 as Atlassian deal announced |url=https://www.autosport.com/f1/news/record-title-sponsorship-for-williams-f1-as-atlassian-deal-announced/10695069/ |access-date=11 February 2025 |work=[[Autosport]] |date=11 February 2025 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250211134608/https://www.autosport.com/f1/news/record-title-sponsorship-for-williams-f1-as-atlassian-deal-announced/10695069 |archive-date=11 February 2025}}</ref><ref>{{cite press release|url=https://www.williamsf1.com/evolution-of-an-icon |title=Evolution of an icon |work=Williams F1 Team |date=3 November 2025 |access-date=3 November 2025}}</ref> ![[Williams Racing|Atlassian Williams]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] | FW48<ref>{{cite web |title=2026 Pre-Season Testing Dates and Calendar Update Confirmed |url=https://www.williamsf1.com/posts/6b16cc71-b1a3-457c-8801-26590ae0bcd3/2026-pre-season-testing-dates-and-calendar-update-confirmed |website=Atlassian Williams Racing |access-date=25 November 2025 |language=en}}</ref> | Mercedes<ref>{{cite news |last=Baldwin |first=Alan |editor-last1=Sarkar |editor-first1=Pritha |title=Williams F1 team to use Mercedes engines until at least 2030 |url=https://www.reuters.com/sports/motor-sports/williams-f1-team-use-mercedes-engines-until-least-2030-2024-01-08/ |access-date=8 February 2024 |work=Reuters |date=8 January 2024}}</ref> |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|23<br/>55 |{{nowrap|{{flagg|cnxa|Thailand}}[[Alexander Albon]]<br/>{{flagicon|ESP}} [[Carlos Sainz Jr.]] |- | data-sort-value="Audi"|{{flagg|cnxa|Germany}}Audi [[Revolut]] F1 Team<ref name="AudiExpands" /><ref>{{cite news |last1=van Denderen |first1=Ludo |title=Bad news for Swiss F1 fans: Audi opts for German national anthem |url=https://www.gpblog.com/en/news/audi-lets-sauber-race-under-german-flag.html |access-date=14 May 2024 |work=GPBlog |date=2 April 2024 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250617061201/https://www.gpblog.com/en/news/audi-lets-sauber-race-under-german-flag.html |archive-date=17 June 2025}}</ref><ref>{{cite news |last=Noble |first=Jon |title= Audi reveals new title sponsor for its F1 debut |url= https://www.the-race.com/formula-1/audi-reveals-new-title-sponsor-for-its-f1-debut/ |work=The Race |date= 30 July 2025 |access-date=30 July 2025 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250730082205/https://www.the-race.com/formula-1/audi-reveals-new-title-sponsor-for-its-f1-debut |archive-date=30 July 2025}}</ref> ! [[Audi in Formula One|Audi]] | [[Audi R26|R26]]<ref>{{Cite web |date=12 November 2025 |title=Audi reveals new concept livery for its F1 debut in 2026 |url=https://www.the-race.com/formula-1/audi-reveals-new-concept-livery-for-its-f1-debut-in-2026/ |access-date=12 November 2025 |website=The Race |language=en}}</ref> | Audi AFR 26 Hybrid<ref name="AudiExpands">{{cite news |title=Audi expands commitment to Formula 1 with 100% takeover of Sauber |url=https://www.formula1.com/en/latest/article/audi-expands-commitment-to-formula-1-with-100-takeover-of-sauber.4g5fNv9jl03sw5btt4LuSw |access-date=7 May 2024 |work=Formula 1 |date=8 March 2024 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240322022125/https://www.formula1.com/en/latest/article/audi-expands-commitment-to-formula-1-with-100-takeover-of-sauber.4g5fNv9jl03sw5btt4LuSw |archive-date=22 March 2024}}</ref> |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|5<br/>27 |{{nowrap|{{flagg|cnxa|Brazil}}[[Gabriel Bortoleto]]}}<br/>{{flagg|cnxa|Germany}}[[Nico Hülkenberg]] |- | data-sort-value="Cadillac"|{{flagg|cnxa|United States}}Cadillac Formula 1 Team<ref name="Cadillac">{{Cite press release |title=Statement on General Motors application to join FIA Formula One World Championship in 2026|url=https://www.formula1.com/en/latest/article/statement-on-general-motors-application-to-join-fia-formula-one-world.69uoRF1uwHwXkr4efkpnhc |access-date=25 November 2024|date=25 November 2024|work=Formula 1|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20241125183206/https://www.formula1.com/en/latest/article/statement-on-general-motors-application-to-join-fia-formula-one-world.69uoRF1uwHwXkr4efkpnhc|archive-date=25 November 2024}}</ref><ref name="Cadillac GM">{{Cite press release |date=25 November 2024 |title=General Motors launches Cadillac Formula 1 Team and power unit |url=https://news.gm.com/home.detail.html/Pages/news/us/en/2024/nov/1125-f1.html |url-status=live |access-date=25 November 2024 |work=General Motors|archive-url=https://web.archive.org/web/20241126112427/https://news.gm.com/home.detail.html/Pages/news/us/en/2024/nov/1125-f1.html|archive-date=26 November 2024}}</ref><ref name="CadillacApproved">{{Cite news |title=Cadillac receive final approval to join F1 grid in 2026 |url=https://www.formula1.com/en/latest/article/cadillac-receive-final-approval-to-join-formula-1-grid-in-2026-as-11th-team.1saxQLtLPc7k9TFl4eNrQN |access-date=7 March 2025 |date=7 March 2025 |work=Formula 1 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250307165811/https://www.formula1.com/en/latest/article/cadillac-receive-final-approval-to-join-formula-1-grid-in-2026-as-11th-team.1saxQLtLPc7k9TFl4eNrQN |archive-date=7 March 2025}}</ref> ! [[Cadillac in Formula One|Cadillac]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | TBA |Ferrari<ref name="Cadillac-Ferrari">{{Cite news|title=Ferrari enters a multi-year agreement with Andretti Formula Racing |url=https://www.ferrari.com/en-EN/corporate/articles/ferrari-enters-a-multi-year-agreement-with-andretti-formula-racing |date=10 December 2024 |access-date=10 December 2024 |work=Ferrari |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241210145151/https://www.ferrari.com/en-EN/corporate/articles/ferrari-enters-a-multi-year-agreement-with-andretti-formula-racing |archive-date=10 December 2024 }}</ref> |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|11<br/>77 |{{Flagicon|MEX}} [[Sergio Pérez]]<br/>{{Flagicon|FIN}} [[Valtteri Bottas]] |- | data-sort-value="Ferrari"|{{flagg|cnxa|Italy}}Scuderia Ferrari [[HP Inc.|HP]]<ref>{{cite press release |title=Ferrari and HP Announce a Title Partnership |url=https://press.hp.com/us/en/press-kits/2024/scuderia-ferrari-hp.html |work=HP |date=24 April 2024 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240718101303/https://www.hp.com/us-en/newsroom/press-kits/2024/scuderia-ferrari-hp.html |archive-date=18 July 2024 |access-date=24 April 2024}}</ref> ! [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Ferrari SF-26|SF-26]]<ref>{{cite news |last=Cleeren |first=Filip |date=9 January 2026 |title=Ferrari reveals name for pivotal 2026 F1 car |url=https://motorsport.com/f1/news/ferrari-reveals-name-of-2026-f1-car/10788955/ |work=Motorsport |access-date=9 January 2026 }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | Ferrari<ref name="TheRaceUntil2026">{{cite news |title=What engine every F1 team is using for 2026 rules |url=https://www.the-race.com/formula-1/2026-f1-team-engines/ |access-date=16 October 2025 |work=The Race |date=26 August 2025 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250920181834/https://www.the-race.com/formula-1/2026-f1-team-engines |archive-date=20 September 2025}}</ref> |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|16<br/>44 |{{flagg|cnxa|Monaco}}[[Charles Leclerc]]<br/>{{flagg|cnxa|United Kingdom}}[[Lewis Hamilton]] |- | data-sort-value="Haas"|{{flagg|cnxa|United States}}[[Toyota Gazoo Racing|TGR]] Haas F1 Team<ref name=":0">{{Cite web |date=4 December 2025 |last=Mitchell-Malm |first=Scott |title=Bigger Toyota deal prompts Haas rebrand for F1 2026 |url=https://www.the-race.com/formula-1/bigger-toyota-deal-prompts-haas-rebrand-for-f1-2026/ |access-date=4 December 2025 |website=The Race |language=en}}</ref> ! [[Haas F1 Team|Haas]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |VF-26<ref name=":0" /> | Ferrari<ref>{{Cite news|title=Haas to stick with Ferrari amid engine crisis|url=http://www.grandprix.com//news/haas-to-stick-with-ferrari-amid-engine-crisis.html|date=30 August 2020|access-date=30 August 2020|work=Grand Prix|archive-date=30 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200830231958/http://www.grandprix.com//news/haas-to-stick-with-ferrari-amid-engine-crisis.html|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news |last=McDonagh |first=Connor |title=Haas extend Ferrari technical partnership until the end of 2028 F1 season |url=https://www.crash.net/f1/news/1052251/1/haas-extend-ferrari-technical-partnership-until-end-2028-f1-season |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240716124119/https://www.crash.net/f1/news/1052251/1/haas-extend-ferrari-technical-partnership-until-end-2028-f1-season |archive-date=16 July 2024 |access-date=16 July 2024 |work=Crash |date=16 July 2024}}</ref> |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|31<br/>87 |{{flagg|cnxa|France}}[[Esteban Ocon]]<br/>{{flagg|cnxa|United Kingdom}}[[Oliver Bearman]] |- | data-sort-value="McLaren"|{{nowrap|{{flagg|cnxa|United Kingdom}}McLaren [[Mastercard]] F1 Team}}<ref>{{Cite news |last=Smith |first=Luke |date=27 August 2025 |title=Why McLaren F1 finally said yes to Mastercard after a decade without a title sponsor |url=https://www.nytimes.com/athletic/6578523/2025/08/27/mclaren-mastercard-f1-title-sponsor/ |url-access=registration |url-status=live |archive-url=https://archive.today/20250827153641/https://www.nytimes.com/athletic/6578523/2025/08/27/mclaren-mastercard-f1-title-sponsor/ |archive-date=27 August 2025 |access-date=27 August 2025 |work=[[The New York Times]] |department=[[The Athletic]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> ! scope="row" nowrap | [[McLaren]]-[[Mercedes AMG High Performance Powertrains|Mercedes]] |[[McLaren MCL40|MCL40]]<ref>{{Cite Instagram |user=mclarenf1 |postid=DTzeD-ICARm |date=22 January 2026 |title=We can't wait to meet you |access-date=22 January 2026}}</ref> | Mercedes<ref>{{Cite web |title=McLaren Formula 1 Team and Mercedes-Benz renew power unit agreement until 2030 |url=https://www.mclaren.com/racing/formula-1/2023/mclaren-formula-1-team-and-mercedes-benz-renew-power-unit-agreement-until-2030/ |access-date=22 December 2025 |website=[[McLaren]] |date=24 November 2023}}</ref> |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|1<br/>81 |{{flagg|cnxa|United Kingdom}}[[Lando Norris]]<br/>{{flagg|cnxa|Australia}}[[Oscar Piastri]] |- | data-sort-value="Mercedes"|{{nowrap|{{flagg|cnxa|Germany}}Mercedes-AMG [[Petronas]] Formula One Team}}<ref>{{cite news |last=Noble |first=Jonathan |title=Mercedes signs early Petronas deal extension ahead of new F1 2026 rules |url=https://us.motorsport.com/f1/news/mercedes-signs-early-petronas-deal-extension-ahead-of-new-f1-2026-rules/10375423/ |access-date=24 April 2024 |work=[[Motorsport.com]] |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220928082507/https://www.motorsport.com/f1/news/mercedes-signs-early-petronas-deal-extension-ahead-of-new-f1-2026-rules/10375422/ |archive-date=28 September 2022 |date=28 September 2022}}</ref> ! [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Mercedes W17|F1 W17]]<ref>{{cite news |last1=Mee |first1=Lydia |title=Mercedes announces W17 livery reveal date and 2026 F1 season launch event |url=https://www.motorsport.com/f1/news/mercedes-announces-w17-livery-reveal-date-and-2026-f1-season-launch-event/10788127/ |access-date=5 January 2026 |work=Motorsport.com}}</ref> | Mercedes<ref name="TheRaceUntil2026"/> |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|12<br/>63 |{{flagicon image|Flag of Italy.svg}} [[Kimi Antonelli]]<br/>{{flagicon image|Flag of the United Kingdom.svg}} [[George Russell (dirkač)|George Russell]] |- | data-sort-value="Racing Bulls"|{{nowrap|{{flagg|cnxa|Italy}}[[Visa Inc.|Visa]] [[Cash App]] Racing Bulls Formula One Team}}<ref>{{cite news|access-date=25 January 2024|date=24 January 2024|title=AlphaTauri's new name for 2024 is confirmed|url=https://www.formula1.com/en/latest/article.alphatauri-rebrand-confirmed-for-2024-season-as-new-team-name-revealed.4xAWHWI66d5L9mFELLGb6J.html|work=Formula 1|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20240319201242/https://www.formula1.com/en/latest/article/alphatauri-rebrand-confirmed-for-2024-season-as-new-team-name-revealed.4xAWHWI66d5L9mFELLGb6J|archive-date=19 March 2024}}</ref> ![[Racing Bulls]]-[[Red Bull Powertrains|Red Bull Ford]] |{{nowrap|VCARB 03<ref>{{cite web |title=Racing Bulls VCARB 03 livery reveal: British teenager Arvid Lindblad hails 'surreal moment' ahead of rookie F1 season |url=https://www.skysports.com/f1/news/12433/13494645/racing-bulls-vcarb-03-livery-reveal-british-teenager-arvid-lindblad-hails-surreal-moment-ahead-of-rookie-f1-season |website=Sky Sports |access-date=16 January 2026 |date=16 January 2026}}</ref>}} | {{nowrap|Red Bull Ford DM01<ref name="FordBull">{{Cite press release |date=3 February 2024 |title=Ford Returns To Formula 1; Strategic Partner To Oracle Red Bull Racing For 2026 Season And Beyond {{!}} Ford Media Center |url=https://media.ford.com/content/fordmedia/fna/us/en/news/2023/01/03/ford-returns-to-formula-1--strategic-partner-to-oracle-red-bull-.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204013314/https://media.ford.com/content/fordmedia/fna/us/en/news/2023/01/03/ford-returns-to-formula-1--strategic-partner-to-oracle-red-bull-.html |archive-date=4 February 2023 |access-date=8 May 2024 |work=Ford |quote=Red Bull Ford will provide the power units for both the Oracle Red Bull Racing and Scuderia AlphaTauri teams from 2026 to at least 2030.}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |title=Mekies expects ‘struggles’ amid Red Bull power unit project |url=https://www.formula1.com/en/latest/article/bear-with-us-in-the-first-months-mekies-expecting-struggles-amid-challenge.6M3NWHmS1Wamy76dcM6sOD |access-date=2026-01-16 |website=www.formula1.com |language=en}}</ref>}} |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|30<br/>41 |{{flagicon image|Flag of New Zealand.svg}} [[Liam Lawson]]<br/>{{flagicon image|Flag of United Kingdom.svg}} [[Arvid Lindblad]] |- | data-sort-value="Red Bull Racing"|{{flagg|cnxa|Austria}}[[Oracle Corporation|Oracle]] Red Bull Racing<ref>{{cite news |date=9 February 2022 |title=Red Bull name tech firm Oracle as title sponsor in $500m deal |url=https://www.espn.com.au/f1/story/_/id/33253423/red-bull-name-tech-firm-oracle-title-sponsor-500m-deal |work=ESPN |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220209233955/https://www.espn.com.au/f1/story/_/id/33253423/red-bull-name-tech-firm-oracle-title-sponsor-500m-deal |archive-date=9 February 2022 |access-date=16 October 2025}}</ref> !{{nowrap|[[Red Bull Racing]]-[[Red Bull Powertrains|Red Bull Ford]]}} |RB22<ref name="Hadjar">{{Cite press release|date=2 December 2025 |title=Our Driver Line-Up For 2026|url=https://www.visacashapprb.com/int-en/2026-driver-live-up-announcement|access-date=2 December 2025 |website=[[Racing Bulls]] |language=en}}</ref> | {{nowrap|Red Bull Ford}} DM01<ref name="FordBull" /><ref name=":1" /> |{{Pirelli}} |style="text-align:center"|3<br/>6 |{{nowrap|{{flagg|cnxa|Netherlands}}[[Max Verstappen]]<br/>{{flagicon image|Flag of France.svg}} [[Isack Hadjar]] |- class="sortbottom" | colspan="8" style="background-color:#EAECF0;text-align:center" |'''Vir:'''<ref>{{cite web|url=https://www.fia.com/events/fia-formula-one-world-championship/season-2026/2026-fia-formula-one-world-championship-entry|date=19 December 2025|title=2026 FIA Formula One World Championship – Entry List|publisher=[[Fédération Internationale de l'Automobile]]|access-date=19 December 2025}}</ref> |} == Koledar dirk == {{Glava za Velike nagrade F1}} |- ! 1 | {{ikonazastave|Australia}} [[Velika nagrada Avstralije|Avstralija]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Albert Park]] | [[8. marec]] | data-sort-value="RUS" nowrap|{{flagg|cxxlo|GBR}} [[George Russell (dirkač)|George Russell]] | nowrap |{{flagg|cxxlo|NED}} [[Max Verstappen]] | nowrap |{{flagg|cxxlo|GBR}} [[George Russell (dirkač)|George Russell]] | {{flagg|cxxlo|GER}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Avstralije 2026|Poročilo]] |- ! 2 | {{ikonazastave|China}} [[Velika nagrada Kitajske|Kitajska]] | [[Shanghai International Circuit|Shanghai]] | [[15. marec]] | data-sort-value="ANT" |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]] | data-sort-value="ANT" |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]] | data-sort-value="ANT" |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]] | data-sort-value="MER" |{{flagg|cxxlo|GER}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Kitajske 2026|Poročilo]] |- ! 3 | {{ikonazastave|Japan}} [[Velika nagrada Japonske|Japonska]] | [[Suzuka Circuit|Suzuka]] | [[29. marec]] | data-sort-value="ANT" |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]] | data-sort-value="ANT" |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]] | data-sort-value="ANT" |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]] | data-sort-value="MER" |{{flagg|cxxlo|GER}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Japonske 2026|Poročilo]] |- ! 4 | {{ikonazastave|USA}} [[Velika nagrada Miamija|Miami]] | [[Miami International Autodrome|Miami]] | [[3. maj]] | data-sort-value="ANT" |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]] | data-sort-value="NOR" |{{flagg|cxxlo|GBR}} [[Lando Norris]] | data-sort-value="ANT" |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]] | data-sort-value="MER" |{{flagg|cxxlo|GER}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Miamija 2026|Poročilo]] |- ! 5 | {{ikonazastave|CAN}} [[Velika nagrada Kanade|Kanada]] | [[Circuit Gilles Villeneuve|Montreal]] | [[24. maj]] | data-sort-value="RUS" nowrap|{{flagg|cxxlo|GBR}} [[George Russell (dirkač)|George Russell]] | data-sort-value="ANT" |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]] | data-sort-value="ANT" |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]] | data-sort-value="MER" |{{flagg|cxxlo|GER}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Kanade 2026|Poročilo]] |- ! 6 | {{ikonazastave|Monako}} [[Velika nagrada Monaka|Monako]] | [[Circuit de Monaco|Monaco]] | [[7. junij]] | data-sort-value="ANT" |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]] | data-sort-value="ANT" |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]] | data-sort-value="ANT" |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Kimi Antonelli]] | data-sort-value="MER" |{{flagg|cxxlo|GER}} [[Mercedes-Benz in Formula One|Mercedes]] | [[Velika nagrada Monaka 2026|Poročilo]] |- ! 7 | {{ikonazastave|Spain}} [[Velika nagrada Barcelone-Katalonija|Barcelona-Katalonija]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[14. junij]] | data-sort-value="RUS" |{{flagg|cxxlo|GBR}} [[George Russell (dirkač)|George Russell]] | data-sort-value="HAM" |{{flagg|cxxlo|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | data-sort-value="HAM" nowrap|{{flagg|cxxlo|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | data-sort-value="FER" |{{flagg|cxxlo|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | [[Velika nagrada Barcelone-Katalonija 2026|Poročilo]] |- ! 8 | {{ikonazastave|AUT}} [[Velika nagrada Avstrije|Avstrija]] | [[Red Bull Ring|Spielberg]] | [[28. junij]] | | | | | [[Velika nagrada Avstrije 2026|Poročilo]] |- ! 9 | {{ikonazastave|UK}} [[Velika nagrada Velike Britanije|V. Britanija]] | [[Silverstone Circuit|Silverstone]] | [[5. julij]] | | | | | [[Velika nagrada Velike Britanije 2026|Poročilo]] |- ! 10 | {{ikonazastave|Belgium}} [[Velika nagrada Belgije|Belgija]] | [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa]] | [[19. julij]] | | | | | [[Velika nagrada Belgije 2026|Poročilo]] |- ! 11 | {{ikonazastave|Hungary}} [[Velika nagrada Madžarske|Madžarska]] | [[Hungaroring]] | [[26. julij]] | | | | | [[Velika nagrada Madžarske 2026|Poročilo]] |- ! 12 | {{ikonazastave|NED}} [[Velika nagrada Nizozemske|Nizozemska]] | [[Circuit Park Zandvoort|Zandvoort]] | [[23. avgust]] | | | | | [[Velika nagrada Nizozemske 2026|Poročilo]] |- ! 13 | {{ikonazastave|Italija}} [[Velika nagrada Italije|Italija]] | [[Autodromo Nazionale Monza|Monza]] | [[6. september]] | | | | | [[Velika nagrada Italije 2026|Poročilo]] |- ! 14 | {{ikonazastave|Španija}} [[Velika nagrada Španije|Španija]] | [[Madring]] | [[13. september]] | | | | | [[Velika nagrada Španije 2026|Poročilo]] |- ! 15 | {{ikonazastave|AZE}} [[Velika nagrada Azerbajdžana|Azerbajdžan]] | [[Mestno dirkališče Baku|Baku]] | [[26. september]] | | | | | [[Velika nagrada Azerbajdžana 2026|Poročilo]] |- ! 16 | {{ikonazastave|Singapore}} [[Velika nagrada Singapurja|Singapur]] | [[Marina Bay Street Circuit|Marina Bay]] | [[11. oktober]] | | | | | [[Velika nagrada Singapurja 2026|Poročilo]] |- ! 17 | {{ikonazastave|USA}} [[Velika nagrada ZDA|ZDA]] | [[Circuit of the Americas|Americas]] | [[25. oktober]] | | | | | [[Velika nagrada ZDA 2026|Poročilo]] |- ! 18 | {{ikonazastave|MEX}} [[Velika nagrada Mehike|Mehike]] | [[Autódromo Hermanos Rodríguez|México]] | [[1. november]] | | | | | [[Velika nagrada Mehike 2026|Poročilo]] |- ! 19 | {{ikonazastave|Brazil}} [[Velika nagrada Sao Paula|Sao Paulo]] | [[Autódromo José Carlos Pace|Interlagos]] | [[8. november]] | | | | | [[Velika nagrada Brazilije 2026|Poročilo]] |- ! 20 | {{ikonazastave|USA}} [[Velika nagrada Las Vegasa|Las Vegas]] | [[Las Vegas Street Circuit|Las Vegas]] | [[21. november]] | | | | | [[Velika nagrada Las Vegasa 2026|Poročilo]] |- ! 21 | {{ikonazastave|Qatar}} [[Velika nagrada Katarja|Katar]] | [[Losail International Circuit|Losail]] | [[29. november]] | | | | | [[Velika nagrada Katarja 2026|Poročilo]] |- ! 22 | {{ikonazastave|United Arab Emirates}} [[Velika nagrada Abu Dabija|Abu Dabi]] | [[Dirkališče Yas Marina|Yas Marina]] | [[6. december]] | | | | | [[Velika nagrada Abu Dabija 2026|Poročilo]] |} == Sklici == {{sklici|2}} {{Moštva Formule 1}} {{Prvenstvo Formule 1}} [[Kategorija:Sezone Formule 1|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] c71e4nlf80b56zy7phv7ufrvnmggqeb 4 599018 6689233 6689131 2026-06-14T15:26:15Z Yerpo 8417 točkovanje Pinky sl 6689233 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. == Rezultati == * '''20 udeležencev''', od tega dva organizatorja * '''433''' novih ali znatno razširjenih '''člankov''' * '''18 člankov''' izmed [[WP:10000|10.000, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * '''34 podatkov''' je bilo [[#Izbrana vsebina|predstavljenih v razdelku »Ste vedeli, da ...?« na glavni strani]] * mednarodna statistika: s [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|541 prispevki]] smo končali na '''10. mestu''' od 30 sodelujočih skupnosti (za to statistiko so šteli prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Lída Baarová]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Jozo Tomasevich]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Denisova jama]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Železniška postaja Reka]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Novi Pazar]] (razširjen) | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] (3076/30) * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] (365/1) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] (1606/15) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] (1451/10) * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] (1448/10) * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] (719/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] (358/1) * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] (284/1) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] (1057/10) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] (736/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (4575/45+3) * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] (razširjen) (2390/20) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] (530/5) * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] (1322/10) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] (2553/25) * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (5351/50+3) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] (304/1) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] (1492/10) * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] (1520/15) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (9981/95+3) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] (494/2) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] (1252/10) * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] (759/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] (1939/15) * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] (747/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) (3051/30) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] (2619/25) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] (1104/10) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] (1222/10) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] (597/5) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] (992/5) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] (1055/10) * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] (493/2) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] (806/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] (1631/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] (1238/10) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] (389/1) * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] (240/1) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] (14273/140) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] (490/2) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] (730/5) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' (1016/10) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] (1230/10) * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] (511/5) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] (405/2) * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Terezijanski urbar]] (454/2) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] (2821/25) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] (1029/10) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] (1631/15) * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] (641/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] (1196/10) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] (2756/25) * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] (2375/20) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] (538/5) * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] (2253/20) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] (856/5) * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] (1029/10) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] (782/5) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] (2719/25) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) (3455/30) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] (659/5) * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] (975/5) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] (1402/10) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] (459/2) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] (912/5) * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Zvezne univerze v Kazanu]] (508/5) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] (443/2) * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] (943/5) * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] (1565/15) * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] (351/1) * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] (1801/15) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) (1979/15) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] (512/5) * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] (860/5) * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] (2328/20) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] (3779/35) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] (369/1) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) (3357/30) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] (3099/30) * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] (470/2) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] (1006/10) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] (2388/20) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] (1363/10) * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Temišvarski ejalet]] (815/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Rumelski ejalet]] (1036/10) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hadži Mustafa Paša]] (912/5) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Ohridski sandžak]] (517/5) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Ajani]] (880/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Bolgarija}} [[Krdžali]] (536/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Grčija}}{{ikonazastave|Ciper}} [[Otoški ejalet]] (677/5) * {{ikonazastave|Turčija}}{{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Ada Kale]] (1953/15) | 1233 |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' (522/5) * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] (372/1) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] (647/5) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] (665/5) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] (444/2) * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] (347/1) * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] (234/1) * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] (480/2) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] (317/1) * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] (385/1) * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] (860/5) * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] (362/1) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] (651/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] (480/2) * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' (374/1) * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' (352/1) * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] (500/5) * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] (691/5) * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] (1116/10) * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) (1352/10) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] (414/2) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] (354/1) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] (10161/100) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] (468/2) * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] (276/1) * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] (716/5) * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] (937/5) * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') (410/2) * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] (443/2) * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] (477/2) * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] (444/2) * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] (575/5) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] (898/5) * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] (1404/10) * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (2630/25+3) * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] (510/5) * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] (469/2) * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) (953/5) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) (1131/10) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' (938/5) * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) (1092/10) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] (506/5) * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] (552/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] (626/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] (639/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) (660/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) (510/5) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Sredozemsko morje]] (razširjeno) [[slika:Wikiglobe-1000-red.svg|13px]] (2087/20+3) | 331 |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] (777/5) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] (294/1) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] (658/5) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (955/5+3) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (1585/15+3) |37 |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Fjord (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Vasil Levski]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Mošeja Hacı Bayram]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Tempelj Avgusta in Rome]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Antično rimsko gledališče v Ankari]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Ankarski grad]] *{{Ikona zastave|Turčija}} *{{Ikona zastave|Armenija}} *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Kibeh]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] *{{ikonazastave|Turčija}} [[Ankara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Beograjska trdnjava]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Dedinje]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Kraljevski dvor]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Terazije]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Cerkev sv. Marka, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Tašmajdan]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Trg republike, Beograd]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Spomenik knezu Mihajlu]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Brankov most]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Most Gazela]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Pupinov most]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] (145/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] (101/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] (383/1) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] (472/2) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] (115/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] (82/0) * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] (257/1) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] (70/0) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] (483/2) * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Inštitut za hrvaški jezik]] (207/1) * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Katoliška tiskovna agencija Škofovske konference Bosne in Hercegovine]] (146/0) | 7 |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] (1914/15) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] (1782/15) | 30 |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) (514/5) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] (251/1) * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] (250/1) * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] (287/1) * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' (174/0) * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] (564/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] (1764/15) * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] (9854/95) * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] (983/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] (2166/20) * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' (3569/35) * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] (740/5) * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] (1547/15) * {{ikona zastave|POL}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|BLR}} [[Sluška konfederacija]] (419/2) * {{ikona zastave|UKR}}{{ikona zastave|BLR}}{{ikona zastave|LIT}}{{ikona zastave|POL}} [[rutenščina]] (7830/75) | 280 |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) (8096/80) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (10833/100+3) * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) (17459/150) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] (2613/25) | 358 |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] (425/2) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] (307/1) * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] (686/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] (518/5) * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] (601/5) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Ilija Mamuzić]] (565/5) | 23 |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] (1887/15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) (1470/10, polovica: 5) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] (1948/15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] (2092/20) * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] (3161/30, polovica: 15) * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] (3612/35, polovica: 18) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] (1628/15, polovica: 7) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] (3195/30, polovica: 15) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] (8098/80, polovica: 40) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Danica Drašković]] (1806/15, polovica: 8) | 158 |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] (122/0) * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] (270/1) | 1 |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] (878/5) | 5 |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] (3643/35+3) | 38 |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] (256/1) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] (170/0) | 1 |- | {{u|Smihael}} | * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zelenogradsk]] (1165/10) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Toržok]] (974/5) * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina]] | 15 |- | {{u|56jhoG}} | * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Harakiri for the Sky]] (461/2) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Psychonaut 4]] (216/1) * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[1914 (glasbena skupina)]] (380/1) * {{ikonazastave|Grčija}} [[1000mods]] (664/5) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Nightstalker]] (454/2) | 11 |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''34 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|knez Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|21/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |28. | ... je '''''[[Atatürkova maska]]''''' <small>(na sliki)</small> v [[İzmir]]ju eden najvišjih reliefnih [[kip]]ov na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |29. | ... je dal slovenski dokumentarni film '''''[[Sarajevo safari (film)|Sarajevo safari]]''''' podlago za preiskave [[vojni zločin|vojnih zločinov]] med [[Obleganje Sarajeva|obleganjem Sarajeva]] v treh državah? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Sporti}} |- |30. | ... je ruski '''[[Zelenogradsk]]''' neuradno znan kot mesto [[domača mačka|mačk]]? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|Smihael}} |- |31. | ... moderna [[beloruščina]] in [[ukrajinščina]] izvirata iz knjižne '''[[rutenščina|rutenščine]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/22. teden 2026|22/2026]] |{{u|XJaM}} |- |32. | ... se ukrajinska [[metal]] skupina '''[[1914 (glasbena skupina)|1914]]''' <small>(na sliki)</small> v svojih delih tematsko posveča predvsem [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|56jhoG}} |- |33. | ... so na mirovnih pogajanjih na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] povsem pozabili na otok '''[[Ada Kale]]''' na [[Donava|Donavi]], ki je nato ''[[de iure - de facto|de iure]]'' ostal [[osmansko cesarstvo|osmanski]] še skoraj pol stoletja? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Octopus}} |- |34. | ... se je nacistični minister za propagando [[Joseph Goebbels]] skoraj odpovedal položaju zaradi češke igralke '''[[Lída Baarová|Líde Baarove]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/23. teden 2026|23/2026]] |{{u|Yerpo}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 299habt09soavs92jrdhy7yn6wzii7v 0 599049 6689506 6652478 2026-06-15T08:07:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689506 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Ile-Alatau | alt_name = {{unbulleted list|{{native name|kk|Іле Алатауы мемлекеттік ұлттық табиғи паркі}}|{{native name|ru|Иле-Алатауский государственный национальный природный парк}}}} | iucn_category = | image = Big Almaty Lake (Bolshaya Almatinka) in June.jpg | image_caption = Pogled na Veliko Almatijsko jezero | location = Trans-Ili Alatau, [[Tjanšan]] | nearest_city = [[Almati]], [[Kazahstan]] | coordinates = {{koord novi|43|5|0|N|77|5|0|E|display=inline, title}} | area = 200.000 ha | established = 1996 | map = Kazahstan | relief = 1 | map_caption = }} Državni '''narodni naravni park Ile-Alatau''' ({{langx|kk|Іле Алатауы мемлекеттік ұлттық табиғи паркі|Ile Alatauy memlekettık ūlttyq tabiği parkı}}, {{Langx|ru|Иле-Алатауский государственный национальный природный парк|Ile-Alatauskij gosudarstvennyj nacionaljnyj prirodnyj park}}) je [[narodni park]] v [[Kazahstan]]u, ustanovljen leta 1996. Park se razprostira na približno 200.000 hektarjih v gorovju [[Trans-Ili Alatau]], južno od [[Almati]]ja, in se razteza med sotesko Turgen na vzhodu in reko Čemolgan na zahodu. Meji na naravni rezervat Almati, ki obsega območje okoli Pik Talgarja (4973 m).<ref name="almaty-kazakhstan">{{cite web |title=Ile-Alatau National Park |url=http://www.almaty-kazakhstan.net/attractions/parks/ile-alatau-national-park/ |access-date=15 February 2014 |publisher=almaty-kazakhstan.net |archive-date=2012-05-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120530043539/http://www.almaty-kazakhstan.net/attractions/parks/ile-alatau-national-park/ |url-status=dead }}</ref><ref name="welcometokazakhstan">{{cite web |title=State National Park "Ile-Alatau" |url=http://welcometokazakhstan.com/en/tours/2011-01-28-06-47-05/statenationalparkqile-alatauq |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140224123011/http://welcometokazakhstan.com/en/tours/2011-01-28-06-47-05/statenationalparkqile-alatauq |archive-date=24 February 2014 |access-date=15 February 2014 |publisher=welcometokazakhstan.com}}</ref> Pokrajina parka vključuje gozdove, alpske travnike, ledenike in jezera, kot je Veliko Almatijsko jezero. Rastlinstvo parka je prav tako raznoliko, z drevesnimi vrstami, kot so marelice, javorji in jablane. Park je dom tudi številnim divjim živalim, z več kot 300 zabeleženimi vrstami ptic in živali.<ref name="Ile-Alatau">{{cite web |title=Ile-Alatau National Park |url=http://www.almaty-kazakhstan.net/attractions/parks/ile-alatau-national-park/ |access-date=9 July 2013 |publisher=Weekenborg Solutions |archive-date=2012-05-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120530043539/http://www.almaty-kazakhstan.net/attractions/parks/ile-alatau-national-park/ |url-status=dead }}</ref> Narodni park Ile-Alatau je znan po svoji biotski raznovrstnosti, z pomembnimi vrstami, kot so [[snežni leopard]], srednjeazijski ris, [[rjavi medved]] Tjanšana, srednjeazijska kuna, sibirski kozorog, [[ser]] in [[planinski orel]]. Prav tako nudi življenjski prostor za več edinstvenih vrst ptic, vključno s himalajsko snežno kokoško, ibisbillom, evrazijsko sovo in evrazijsko triprsto žolno.<ref name="Ile Alatau National Park">{{cite web |title=Species With Materials Recorded in Ile Alatau National Park |url=http://ibc.lynxeds.com/locality/palearctic/kazakhstan/almaty-province/tian-shan/ile-alatau-national-park#species |access-date=9 July 2013}}</ref><ref name="trekkingclub">{{cite web |title=Ile-Alatau national park |url=http://trekkingclub.kz/eng/index.php?p=67 |access-date=15 February 2014 |publisher=trekkingclub.kz}}</ref><ref name="bioexploration">{{cite web |title=Tour Kazakhstan - Hidden Zhetysu Wonderland |url=http://www.bioexploration.org/Tours/kazakhstan-zhetysu-overview.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100309094503/http://www.bioexploration.org/Tours/kazakhstan-zhetysu-overview.html |archive-date=9 March 2010 |access-date=15 February 2014 |publisher=bioexploration.org}}</ref> Poleg tega v parku živijo vrste jelenov, katerih rogovje naj bi imelo zdravilne lastnosti.<ref name="Science and Diplomacy.">{{cite journal |last=Himes |first=Katherine |date=June 30, 2015 |title=Science and Culture Collide: Living and Working as a Science Diplomat in Central Asia |url=http://www.sciencediplomacy.org/letter-field/2015/science-and-culture-collide |url-status=dead |journal=Science and Diplomacy |archive-url=https://web.archive.org/web/20200715182736/https://www.sciencediplomacy.org/letter-field/2015/science-and-culture-collide |archive-date=July 15, 2020 |access-date=July 6, 2015 |quote=Various special types of deer are protected for the specific purpose of harvesting blood from the horn. This blood is then used to create a traditional tincture, purported to cure many ailments—anemia, virility issues, and immune deficiency problems.}}</ref> == Zgodovina == Zgodovina parka se začne z ustanovitvijo Almatskega državnega rezervata v Zailijskem Alatauu leta 1931. Sprva je zasedal površino 15.000 hektarjev v dolini reke Mala Almatinka, leta 1935 pa se je površina povečala na 40.000 hektarjev in nato na 856,7 tisoč hektarjev, nato pa je postal znan kot Alma-Ata in je zajemal celoten greben Zailijski Alatau. Na tem ozemlju so se začele izvajati redne znanstvene raziskave o rastlinski odeji, tipologiji gozdov, pticah in sesalcih.<ref>{{Cite web |title=История создания - ALATA |url=http://www.ile-alatau.kz/istoriya-sozdaniya |access-date=2022-08-18 |website=www.ile-alatau.kz |language=ru |archive-date=2022-08-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220818151249/http://www.ile-alatau.kz/istoriya-sozdaniya |url-status=dead }}</ref> Prva znanstvena utemeljitev organizacije Zailijskega narodnega parka je bila razvita z odredbo Sveta ministrov Kazahstanske SSR 3. januarja 1985 v skladu s programom Akademije znanosti ''Razvoj zavarovanih območij v Kazahstanu''. Znanstvena mentorja sta bila akademika E. V. Gvozdev in B. A. Bykov. Leta 1987 je Oddelek za biosfero in ekologijo Kazahstanskega odbora za Unescov [[Program Človek in biosfera]] pri Akademiji znanosti Kazahstanske SSR v okviru programa ''Razvoj zavarovanih območij v Kazahstanu'' pripravil znanstveno utemeljitev za »Splošno shemo razvoja in lokacije Sklada naravnih rezervatov Kazahstanske SSR do leta 2005«. Ta dokument je predlagal ustanovitev Zailijski državni narodni park na površini 280 tisoč hektarjev. V skladu s to shemo je bila ustanovitev parka načrtovana za leto 1995. Leta 1990 je bila razvita študija izvedljivosti za organizacijo parka. 22. februarja 1996 je bil z vladno resolucijo ustanovljen narodni park Ile-Alatau na ozemlju 202.292 ha.<ref>{{Cite book |title=Иле-Алатауский государственный национальный природный парк |year=2015 |isbn=978-6017059-70-5 |location=Almaty |pages=17–21 |language=ru}}</ref> == Podnebje == Podnebje v narodnem parku je raznoliko in se razlikuje po višinskih podnebnih pasovih. Poletja so topla, zime pa mile zaradi izrazite inverzije temperature zraka. V vznožju je povprečna januarska temperatura -7,4 °C, julija pa 23 °C. Obdobje brez zmrzali traja 181 dni, letno pade 560 mm padavin. V Maloalmatinski soteski (predel Medeu), na nadmorski višini 1530 m, je januarska temperatura -4,3 °C, julija pa 18,1 °C. Obdobje brez zmrzali traja 145 dni, letno pade 843 mm padavin. Na nadmorski višini 3035 m (predel Minžilki), v razmerah večnega snega in ledenikov, je povprečna januarska temperatura -11,3 °C, julija pa 7 °C. Obdobje brez zmrzali traja 53 dni, letno pade 734 mm padavin. V visokogorskem delu Zailijskega Alataua na nadmorski višini 3750 m je podnebje ostro in veliko padavin - 800–1300 mm, predvsem v obliki snega. Toplo obdobje je zelo kratko - povprečna temperatura zraka na ledenikih poleti ne presega 2,8 °C. Snežna odeja se po dolgoročnih opazovanjih v vznožju (850 m) vzpostavi 6. decembra, v srednjem gorovju (1200–2500 m) - mesec dni prej, v visokogorju (3000 m) - 21. oktobra. Spomladi se sneg na različnih višinah in v različnih gorah topi od 10. marca do 22. maja. Število dni s snežno odejo na različnih nadmorskih višinah se giblje od 111 do 236. Višina snežne odeje v vznožju je približno 30 cm, v srednjem in visokogorju pa lahko doseže 100 cm. Zailijski Alatau stoji kot visoka prednja ovira na poti severnih in severozahodnih zračnih mas, ki prenašajo vlago in prosto prodirajo skozi glavne doline globoko v gore, kar povzroča jasno diferenciacijo naravnih krajin na nadmorski višini. Območje parka zajema nizkogorske, sredogorske in visokogorske pokrajine, ki odražajo plastovito strukturo gora.<ref>{{Cite book|title=Иле-Алатауский государственный национальный природный парк|year=2015|isbn=978-6017059-70-5|pages=25–26|language=ru}}</ref> == Rastlinstvo == [[File:Apple tree in mountain.jpg|thumb|cvet jablane]] Flora naravnega parka šteje več kot 1000 vrst, od katerih prevladujoč del predstavlja flora srednjegorskega gozdnega pasu. V listopadnih gozdovih je več kot 500 vrst, v smrekovih gozdovih pa več kot 400 vrst višjih rastlin. 36 vrst je vključenih v Rdečo knjigo. V nižavju rastejo ''Tulipa ostrowskiana'', Albertova perunika, [[Malus sieversii]], Altajski holosemianus; v srednjem delu - [[krvavi mleček]], Semenovljev šopasti šagreen, Alma mater, Semenova kortuza; v visokogorju - Sokolarjev jetrenjak, Tjanšan Siberica, Kumbelov jastreb, ''Schmangauzia asteriata'', ''Saussurea involucrata''. Mahovi, navedeni v Rdeči knjigi, kot sta ''Pachyphysissidens largeifolia'' in ''Orthotrichum striatum'', potrebujejo posebno zaščito. Rdeče našteti ''Crocus alatavicus''najdemo v predelu Kok-Gailau. Od nabora uporabnih rastlin je zelo zanimiva skupina krmnih rastlin (več kot 80 vrst): dlakava kobrezija, ''Carex leavenworthii'', ''krylov leavenworthii'', ''Poa alpina'' in ''Poa pratensis'', Tjanšan Festuca, ''Erinacea anthyllis'', detelja, grah, ''Cinchona officinalis''.<ref name=":0">{{Cite journal |last=Saparbayeva |first=N.A. |title=Роль Иле-Алатауского Государственного Национального Природного Парка в сохранении биоразнообразия полезных растений Казахстана |journal=Экология: рациональное природопользование и безопасность жизнедеятельности |pages=65–67}}</ref> Med taninskim rastlinami so najdragocenejše različne vrste kislice, gorskega graha in rabarbare. Od rastlin, ki vsebujejo eterično olje, so angelika, brin, pelin. Razširjene zdravilne rastline: jelka, rman, lapuh, šipek, lagerstremia, baldrijan, brin, regrat, trpotec itd. Med prehranskimi rastlinami so še posebej dragocene: marelica, jablana, malina, ribez, jagoda, robida, češmin, rakitovec, jerebika, glog, šipek. Številne okrasne rastline: trobentice, tulipani, perunike, drobnozrnati cvetovi, zvončki, encijani, vijolice, različne vrste dreves in grmovnic. == Živalstvo == [[File:Краснокнижные грифы.jpg|thumb|Jastrebi]] Favna [[nevretenčarji|nevretenčarjev]] še ni v celoti raziskana. Vendar pa je do zdaj znanih že več kot 2000 vrst iz 8 razredov. Sestava nekaterih razredov žuželk je bila delno razkrita. Tako je bilo iz reda hroščev raziskanih 252 vrst hroščev, 180 - ''stafilinidov'', 102 - listnih hroščev; iz reda luskavih metuljev - 145 vrst dnevnih moljev; iz reda kožic - 110 vrst čebel, 97 - roječih os, 33 - mravelj in 30 muh ''ihneumon''. Od vse te raznolikosti je v Rdečo knjigo Kazahstana vključenih le 24 vrst, vključno s 3 vrstami mehkužcev (''Bradybena senestrosa'', ''Pseudonapeus shnitkova'' in ''Turcomylax cvetkova''). Druge spadajo v razred žuželk: pikapolonice, [[raznokrili kačji pastirji]], ''Bolivaria brachyptera'' (bogomolka), stepski čmrlj, ''Bombus semenoviellus'', Eršovljev komar, ''bedromilius'', [[metulji]]. Favna vretenčarjev je predstavljena z 245 vrstami. V gorskih rekah in potokih je 8 vrst rib: krapovci, ''Schizothorax'', pisanec, v reki Turgen pa aklimatizirana šarenka. Obstajajo štiri vrste dvoživk, od katerih sta dve (danatinska krastača in srednjeazijska žaba) vključeni v Rdečo knjigo Kazahstana. Od osmih vrst plazilcev so pogosti kuščarji pa tudi kače - navadna in vodna kača, pisane in vzorčaste kače. Redkejše so strupene kače - stepski gad in ščitorepe kače.<ref name="Фауна - ALATA">{{Cite web |title=Фауна - ALATA |url=https://www.ile-alatau.kz/fauna |access-date=2022-08-18 |website=www.ile-alatau.kz |language=ru}}</ref> Raznolikost naravnih razmer določa vrstno bogastvo ptic. V narodnem parku je skupno 178 vrst. Glede na značaj njihovega zadrževanja so razdeljene v tri skupine: gnezditvene - 105 vrst, prezimovalne - 18 vrst, selivske - 55 vrst. V Rdeči knjigi je 11 vrst ([[črna štorklja]], mali orel, [[planinski orel]], jastrebi, črnoglavi sokol, sove, [[sokol selec]]. Sesalcev je 48 vrst. Med tipične gorske sesalce spadajo glodavec Tjanšan, skalna veverica, ''Ochotona erythrotis'', sivi svizec, tjanšanska miš, srebrna gorska voluharica (''Alticola argentatus''), [[kuna belica]], [[snežni leopard]] in kozorog. Poleg vrst, značilnih za gore, so v parku prisotne tudi vrste, značilne za druge ekosisteme: volk, lisica, medved, srnjad, jelen, divja svinja, zajec itd. Skupino vrst z rdečega seznama sestavlja 7 vrst: tjanšanski rjavi medved, snežni leopard, kuna, srednjeazijska rečna vidra,turkestanski ris in indijski ježevec. == Znamenitosti == Na ozemlju parka so gomile iz starejše [[železna doba|železne dobe]] na planoti Assy in v bližini soteske Turgen, sakski grobovi na bregovih reke Isik. Na desnem bregu reke Turgen so našli sledi močnega potresa, ki se je tukaj zgodil pred več kot 10.000 leti. Ta plast ruševin v obliki kamnin bizarnih oblik in različnih barv je pravi naravni spomenik.<ref name="hospitality-kazakhstan.kz">{{Cite web |title=Иле-Алатауский государственный национальный природный парк — HOSPITALITY KAZAKHSTAN Program |url=https://hospitality-kazakhstan.kz/nacionalnye-parki/ile-alatauskij-gosudarstvennyj-nacionalnyj-prirodnyj-park/ |access-date=2022-08-18 |language=ru-RU}}</ref> Naravni spomenik so tudi reliktni mahoviti smrekovi gozdovi Činturgen, kjer so pod pokrovom mahu na globini 30–40 cm ohranjeni otoki [[permafrost]]a z debelino ledu 2–3 m. Masivov permafrosta, ki so na tako nizki nadmorski višini, ne najdemo nikjer drugje v Zailijskem Alatauu. Visokogorska pokrajina, ki spominja na hladno puščavo Notranjega Tjanšana, ki je vzdolž aksialnega dela grebena pri prelazu Prokhodnoy, je edinstvena.<ref name="hospitality-kazakhstan.kz"/> Vrh ''Sedem igel Tujuksu'' je vrh, sestavljen iz sedmih skalnih formacij, oblikovanih kot igle. Težavnostna kategorija je 4a. Park vključuje tudi sotesko reke Kaskelen.<ref>[http://ecotourkz.com/air-tours/kaskelen-gorge/ Ecotourkz.com: Kaskelen Gorge]{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>[https://www.jura.lt/en/news/1403-kazakhstan-is-becoming-top-player-of-central-asian-tourism-industry Jura.lt: "Kazakhstan is becoming top player of Central Asian tourism industry", 27 April 2012]</ref> == Galerija == <gallery mode="packed" widths="156px" heights="156px"> File:Near of observatory - panoramio.jpg|V bližini observatorija File:Watchtower in middle of Big Almaty Lake (3991851837).jpg|Opazovalni stolp v Velikem Almatinskem jezeru File:Большое Алматинское озеро.jpg|Jezero pozimi File:Water pipe with Big Almaty Lake.jpg|Vodovodna cev iz jezera File:Big Almaty Lake (Bolshaya Almatinka), Almaty region, Kazakhstan. October 2007.jpg|Jezero v megli File:Wildflowers along Lednik Bogdanovicha trail.jpg|Divje rože ob poti Bogdanovičevega ledenika </gallery> {{Panorama|image = File:Ile-Alatau National Park, Unnamed Road, Almaty, Kazakhstan - panoramio.jpg|height = 200|caption = {{center|Zimski panoramski pogled na park}}}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Ile-Alatau national park}} * [http://en.ile-alatau.kz/] (http://en.ile-alatau.kz/) * [http://www.almaty-kazakhstan.net/attractions/parks/ile-alatau-national-park/ Ile-Alatau National Park] (www.almaty-kazakhstan.net) [[Kategorija:Narodni parki Kazahstana]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1996]] 31vnmb4ugu3aknhgrd2hamppmaevefi 0 599712 6689168 6665564 2026-06-14T13:05:44Z Yerpo 8417 pp 6689168 wikitext text/x-wiki '''Armenska dama''' ali '''Tama'''<ref name=":0" /> je različica [[Dama (igra)|dame]], ki se igra v [[Armenija|Armeniji]]. Pravila so podobna [[Turška dama|turški dami]], vendar armenska dama omogoča tudi diagonalno premikanje. Igro igrata dva igralca na [[Igra na deski|plošči s polji]]. == Pravila == {{Diagram dame |tright | | | | | | | | | |d|d|d|d|d|d|d|d |d|d|d|d|d|d|d|d | | | | | | | | | | | | | | | | |l|l|l|l|l|l|l|l |l|l|l|l|l|l|l|l | | | | | | | | |Začetni položaj pri armenski dami }} Na [[Igra na deski|plošči]] velikosti 8 × 8 je na vsaki strani v dveh vrstah razvrščenih 16 figur, pri čemer sta prva in zadnja vrstica prazni. Z vidika igralca sta druga in tretja vrstica zapolnjeni s figurami njegove barve, šesta in sedma vrstica pa s figurami nasprotnika. Igralca se pri potezah izmenjujeta, pri čemer vsak opravi po eno potezo na krog. Figure so na začetku le navadne figure. Ko dosežejo nasprotno stran plošče, s promocijo postanejo »dame«. Figura se lahko premika naprej (naravnost ali diagonalno) ali pravokotno vstran na sosednje prazno polje. Dame so močnejše figure, ki se lahko premikajo poljubno daleč v kateri koli smeri (gor, dol, levo, desno ali diagonalno), dokler je pot prosta. Njihovo gibanje je podobno premikanju [[Šah|šahovska]] [[Šah|kraljica]]. Če se figura nahaja neposredno ob nasprotnikovi figuri (levo, desno ali naprej) in je polje takoj za njo prazno, jo lahko igralec zajame tako, da jo preskoči. Navadne figure ne morejo zajemati figur s premikom nazaj ali po diagonali. Dame lahko zajemajo tako, da preskočijo figuro in pristanejo na katerem koli polju za zajeto figuro, če poti ne ovira druga figura. Dame ne morejo zajemati diagonalno. Večkratno zajemanje je dovoljeno in obvezno, kadar je to mogoče, tako za navadne figure kot za dame. Če je po pristanku na prazno polje po zajemu nasprotnikove figure mogoče izvesti še eno zajemanje, ga je treba izvesti takoj. Če obstaja več različnih možnosti za zajemanje, je obvezna tista, pri kateri se zajame največ figur (pri tem se ne razlikuje med damami in navadnimi figurami). Če obstaja več možnosti, ki izpolnjujejo pravilo o največjem številu zajetih figur, lahko igralec sam izbere, katero bo izvedel. Figure se z igralne plošče odstranijo med samim zajemanjem in ne šele na koncu poteze, kar pomeni, da se lahko možnost za zajem »odpre« sredi poteze zaradi predhodnega zajema druge figure. Igra se konča, ko igralec ne more več premikati svojih figur, bodisi zato, ker so te blokirane in ne more izvesti nobene veljavne poteze, bodisi zato, ker so bile vse njegove figure zajete.<ref>{{Cite web|title=Armenian Draughts|url=https://www.mindsports.nl/index.php/on-the-evolution-of-draughts-variants/draughts-variants/503-tama_a|access-date=2020-09-11|website=www.mindsports.nl}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Armenian Checkers|url=https://boardgamegeek.com/boardgame/45755/armenian-checkers|access-date=2020-09-11|website=BoardGameGeek|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Dama|url=http://www.gamerz.net/pbmserv/dama.html|access-date=2020-09-11|website=www.gamerz.net|archive-date=2020-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200809173422/http://www.gamerz.net/pbmserv/dama.html|url-status=dead}}</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == Nekatera spletna mesta napačno navajajo pravila in dovoljujejo tudi diagonalno zajemanje. Pravilne različice so na voljo tukaj: * [http://www.xs4all.nl/~hwiegman/game-rules/armenian.html HCheckers - a computer opponent playing many variants, including the Armenian one] * [http://www.goldtoken.com/games/play?g=4351487;rules=1 Goldtoken] (click on ''rules'') * [http://checkersland.com/index.jsp A free checkers program] [[Kategorija:Igre na deski]] [[Kategorija:Armenska kultura]] [[Kategorija:Abstraktne strateške igre]] 2irlbtgzz2pr0zmrmzc77wtpqe80121 0 599795 6689529 6688224 2026-06-15T09:02:03Z VidicK01 193275 /* Demokrati. Anžeta Logarja */ +2 nadomestni poslanki 6689529 wikitext text/x-wiki Spodaj je '''seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije''', ki so bili [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|na državnozborskih volitvah]] izvoljeni 22. marca 2026. Ustanovno sejo je predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] sklicala za 10. april 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj sledi po volitvah? Stranke previdno o sestanku z Gibanjem Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kaj-sledi-po-volitvah-stranke-previdno-o-sestanku-z-gibanjem-svoboda/777355|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Zakonodaja v prehodnem obdobju med konstitucijsko sejo Državnega zbora ter ustanovno sejo nove vlade omogoča združljivost funkcij poslanca ter ministra, v kolikor je bila oseba, ki že zaseda ministrski naziv, tudi izvoljena v nov Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Deset ministrov bo sedlo v poslanske klopi: kaj jih čaka?|url=https://siol.net/novice/slovenija/deset-ministrov-bo-sedlo-v-poslanske-klopi-kaj-jih-caka-688421|website=siol.net|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Poslanci == === Gibanje Svoboda === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" |+ !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Alenka Bratušek]] |Kranj |Jesenice<br>Kranj 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za infrastrukturo. |- |[[Sandra Gazinkovski]] |Kranj |Kranj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Borut Sajovic]] |Kranj |Tržič |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za obrambo. |- |[[Robert Janev]] |Postojna |Izola |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tamara Kozlovič]] |Postojna |Koper 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Mateja Čalušić]] |Postojna |Koper 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. |- |[[Matej Arčon]] |Postojna |Nova Gorica 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. |- |[[Tamara Vonta]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Klemenc]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Duško Vujanović]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lucija Tacer Perlin]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 3 |10. april 2026 | |Z 29 leti najmlajša poslanka sklica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |[[Lenart Žavbi]] |Ljubljana Center |Ljubljana Moste - Polje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Martin Premk]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Robert Golob]] |Ljubljana Center |Ljubljana Bežigrad 1<br>Domžale 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 predsednik 15. slovenske vlade. |- |[[Tereza Novak]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janja Sluga]] |Celje |Celje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dušan Stojanovič]] |Celje |Slovenj Gradec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Metka Pešl Šater]] |Celje |Ravne na Koroškem |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jana Jerman]] |Novo mesto |Črnomelj |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Klemen Boštjančič]] |Novo mesto |Novo mesto 2<br>Krško |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za finance. |- |[[Nataša Avšič Bogovič]] |Novo mesto |Brežice<br>Hrastnik - Trbovlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Logaj]] |Novo mesto |Litija |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za vzgojo in izobraževanje. |- |[[Teodor Uranič]] |Novo mesto |Zagorje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lena Grgurevič]] |Maribor |Maribor 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lah]] |Maribor |Maribor 6 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Rajbenšu]] |Maribor |Maribor 7 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dejan Süč]] |Ptuj |Lendava |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Sara Žibrat]] |Ptuj |Ljutomer |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matej Grah]] |Ptuj |Murska Sobota 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Slovenska demokratska stranka === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Andrej Kosec]] |Kranj |Kranj 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Žan Mahnič]] |Kranj |Škofja Loka 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Poglajen]] |Kranj |Idrija |10. april 2026 | |S 25 leti najmlajši poslanec sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Danijel Krivec]] |Postojna |Tolmin |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Adrijana Kocjančič]] |Postojna |Ilirska Bistrica |10. april 2026 | |S 63 leti najstarejša poslanka sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Jana Gržinič]] |Postojna |Postojna |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zvone Černač]] |Postojna |Ajdovščina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zoran Mojškerc]] |Ljubljana Center |Logatec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Alenka Jeraj]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleš Hojs]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Levstek]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Janša|<s>Janez Janša</s>]] |Ljubljana Bežigrad |Grosuplje<br>Ivančna Gorica |10. april 2026 |22. maj 2026 |imenovan na mesto predsednika vlade |- |[[Maruša Babnik]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 1 |26. maj 2026 | |nadomestila Janeza Janšo |- |[[Rado Gladek]] |Ljubljana Bežigrad |Domžale 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jelka Godec]] |Celje |Šentjur |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Damjan Muzel]] |Celje |Celje 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Jelen]] |Celje |Mozirje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Manja Lesnik]] |Celje |Velenje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anja Bah Žibert]] |Novo mesto |Novo mesto 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franci Kepa]] |Novo mesto |Trebnje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Jože Olovec]] |Novo mesto |Krško |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lisec]] |Novo mesto |Sevnica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anton Šturbej]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Karmen Furman]] |Maribor |Slovenska Bistrica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Bojan Podkrajšek]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Kosi]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Breznik]] |Ptuj |Lenart |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Lenart]] |Ptuj |Ptuj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Suzana Lep Šimenko|<s>Suzana Lep Šimenko<s/>]] |Ptuj |Ptuj 3 |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovana na mesto ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu |- |[[Luka Simonič]] |Ptuj |Pesnica |9. junij 2026 | |nadomestil Suzano Lep Šimenko |} === Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča === Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka ter FOKUS Marka Lotriča so nastopile v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|skupni koaliciji]], navkljub temu pa so ohranile status samostojnih političnih strank. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj !Stranka ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Marjeta Šmid]] |Kranj |Škofja Loka 1 |FOKUS |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Žakelj]] |Kranj |Škofja Loka 2 |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jernej Vrtovec|<s>Jernej Vrtovec</s>]] |Postojna |Ajdovščina |NSi |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovan na mesto ministra za infrastrukturo in energetiko |- |[[Andrej Černigoj]] |Postojna |Ilirska Bistrica |NSi |9. junij 2026 | |nadomestil Jerneja Vrtovca |- |[[Iva Dimic]] |Ljubljana Center |Logatec |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Cigler Kralj|<s>Janez Cigler Kralj</s>]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |NSi |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovan na mesto ministra za kmetijstvo |- |[[Janez Beja]] |Ljubljana Bežigrad |Domžale 1 |NSi |9. junij 2026 | |nadomestil Janeza Ciglerja Kralja |- |[[Aleksander Reberšek]] |Celje |Žalec 2 |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Srečko Ocvirk]] |Novo mesto |Sevnica |SLS |10. april 2026 | |Do izvolitve župan [[občina Sevnica|občine Sevnica]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> |- |[[Martin Mikolič]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |NSi |10. april 2026 | |Do izvolitve župan [[občina Rogatec|občine Rogatec]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Aleksander Gungl]] |Ptuj |Lenart |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Socialni demokrati === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Meira Hot]] |Postojna |Piran |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Goršek]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Katič]] |Celje |Velenje 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matjaž Han]] |Novo mesto |Laško |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za gospodarstvo. |- |[[Darko Ratajc]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |Do izvolitve župan [[občina Slovenske Konjice|občine Slovenske Konjice]], ob prevzemu poslanskega mandata mu je potekel županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Damijan Zrim|Damijan Bezjak Zrim]] |Ptuj |Murska Sobota 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Demokrati. Anžeta Logarja === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Tea Košir|<s>Tea Košir</s>]] |Kranj |Radovljica 2 |10. april 2026 |10. junij 2026 |imenovana na mesto državne sekretarke |- |[[Elena Zavadlav Ušaj]] |Kranj |Kranj 3 |15. junij 2026 | |nadomestila Teo Košir |- |[[Tadej Ostrc|<s>Tadej Ostrc</s>]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič Rudnik 4 |10. april 2026 |4. junij 2026 |imenovan na mesto ministra za zdravje |- |[[Dejan Zakrajšek]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič Rudnik 1 |9. junij 2026 | |nadomestil Tadeja Ostrca |- |<s>[[Barbara Levstik Šega]]</s> |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 |10. junij 2026 |imenovana na mesto državne sekretarke |- |[[Ana Cajhen]] |Ljubljana Bežigrad |Domžale 2 |15. junij 2026 | |nadomestila Barbaro Levstik Šega |- |[[Robert Potnik]] |Celje |Radlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Križan]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |Z 72 leti najstarejši poslanec sklica in predsednik ustanovne seje DZ 10. aprila 2026.<ref name=":1" /> |- |[[Mojca Žnidarič]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Levica in Vesna === Levica in Vesna sta na volitvah nastopili v [[Koalicija Levice in Vesne|skupni koaliciji]], vendar so poslanske mandate osvojili le kandidati iz stranke Levica. Stranki sta še vedno samostojni politični organizaciji. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Tina Brecelj]] |Kranj |Škofja Loka 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Nataša Sukič]] |Postojna |Koper 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Mesec]] |Ljubljana Center |Ljubljana Center |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. |- |[[Asta Vrečko]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |10. april 2026 | |Do 4. junija 2026 ministrica za kulturo. |- |[[Vladimir Šega]] |Maribor |Maribor 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Resni.ca === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Zoran Stevanović]] |Kranj |Kranj 2 |10. april 2026 | |Na ustanovni seji DZ 10. aprila 2025 izvoljen za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]]. |- |[[Nedeljko Todorović]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste Polje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleksander Štorek]] |Celje |Celje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Katja Kokot]] |Maribor |Maribor 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Boris Mijič]] |Ptuj |Gornja Radgona |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" ! width=90|Poslanec ! width=70|Enota ! width=180|Predstavlja ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Felice Ziza]] |Koper |Italijanska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |Lendava |Madžarska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Seznami poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] rdszrf9pnboz9hmauxgan7f7jjqiuty 100 599804 6689445 6648578 2026-06-15T04:33:00Z Yerpo 8417 +5 6689445 wikitext text/x-wiki {{Portal:Biologija/Ste vedeli/Arhiva}} '''Arhiv''' podatkov iz razdelka »[[Portal:Biologija/Ste vedeli|Ste vedeli?]]« [[Portal:Biologija|Biološkega portala]] za leto [[2026]]. {{-}} Ste vedeli, da ... <!-- Novi vnosi gredo na vrh --> * ... ob '''[[Hiperventilacija|hiperventilaciji]]''' pride manj [[kisik]]a do [[tkivo|tkiv]] kot pri normalnem [[Pljučno dihanje|dihanju]]; * ... '''[[travniške stenice]]''' predstavljajo skoraj tretjino znane raznovrstnosti [[stenice|stenic]]; * ... z izrazom '''[[klepton]]''' označujemo [[Vrsta (biologija)|vrsto]], ki za dokončanje svojega [[Razmnoževalni cikel|razmnoževalnega cikla]] potrebuje [[genom]] drugega [[takson]]a; * ... stopnja [[presnova|presnove]] v mirovanju običajno predstavlja okrog dve tretjini celokupne '''[[energijska poraba|energijske porabe]]''' [[človek]]a; * ... je [[usnjate stenice|usnjata stenica]] vrste '''''[[Anasa tristis]]''''' pomemben [[škodljivec]] v pridelavi [[bučevke|bučevk]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]; * ... so žive '''[[Jalžičeva kongerija|jalžičeve kongerije]]''' <small>(na sliki)</small> znane samo s treh lokalitet v hrvaški [[Lika|Liki]] in iz [[Bela krajina|Bele krajine]];[[slika:Congeria jalzici.jpg|right|100px|Jalžičeva kongerija]] * ... lahko [[socvetje]] '''[[amorfofalus]]a''' zraste več kot tri metre v višino; * ... je '''[[Paleontološko najdišče v Sangiranu|Sangiran]]''' na [[Java|Javi]] eno najpomembnejših [[paleontologija|paleontoloških]] najdišč za preučevanje [[fosil]]nih [[hominidi|hominidov]]? [[Kategorija:Portal:Biologija|Ste vedeli (arhiv 2026)]] a62qm0f3ygd18lu3rqclgosx2ni5469 0 599876 6689210 6649696 2026-06-14T14:55:30Z Yerpo 8417 /* Zunanje povezave */ pp 6689210 wikitext text/x-wiki {{short description|Letališče v Rusiji}} {{Infobox airport | name = Mednarodno letališče Ufa | nativename = {{nativename|ba|Мостай Кәрим Өфө халыҡ-ара аэропорты}} | nativename-a = | image = Ufa International Airport.jpg | image-width = 250 | IATA = UFA | ICAO = UWUU | type = Javno | owner = | operator = JSC "International Airport "Ufa" | city-served = [[Ufa]], [[Baškortostan]], [[Rusija]] | location = | hub = | metric-elev = y | elevation-m = 137 | coordinates = {{coord|54|33|49|N|55|52|49|E|region:RU-BA|display=inline,title}} | website = [http://www.airportufa.ru/en/ www.airportufa.ru] | pushpin_map = Russia Bashkortostan#European Russia#Europe | pushpin_mapsize = 250 | pushpin_map_caption = Lega letališča v Baškortostanu##Lega letališča v Rusiji##Lega letališča v Evropi | pushpin_label = '''UFA''' | pushpin_label_position = top | metric-rwy = y | r1-number = 14R/32L | r1-length-m = 3.761 | r1-surface = Beton | r2-number = 14L/32R | r2-length-m = 2.513 | r2-surface = Beton | stat-year = 2018, 2023 | stat1-header = Potniški promet | stat1-data = 3.222.825 | stat2-header = Potniški promet | stat2-data = 4.794.786[https://www.airportufa.ru/news/2023/aeroport-ufa-podvel-itogi-2023-goda/?ysclid=lx3dg73jcc525362650] | footnotes = Viri: Zvezna agencija za zračni promet Rusije (glej tudi začasne statistične podatke za leto 2018)<ref>{{cite web |url=https://www.favt.ru/dejatelnost-ajeroporty-i-ajerodromy-osnovnie-proizvodstvennie-pokazateli-aeroportov-obyom-perevoz/ |title=Объемы перевозок через аэропорты России |language=ru |trans-title=Transportation volumes at Russian airports |publisher=[[Federal Air Transport Agency]] |website=www.favt.ru |access-date=23 October 2018}}</ref> }} '''Mednarodno letališče Ufa''' ({{langx|ru|Международный аэропорт Уфа}}; {{langx|ba|Өфө халыҡ-ара аэропорты|Öfö xalıq-ara aeroportı}}; {{airport codes|UFA|UWUU|p=n}}) je glavno letališče za mesto [[Ufa]] v [[Baškortostan|Baškortostanu]] v Rusiji. V letu 2025 je letališče oskrbelo 4.929.715 potnikov,<ref>{{cite news |last1=Аглиуллина |first1=Альфия |title=Аэропорт Уфы за год перевез почти 5 млн пассажиров |url=https://www.bashinform.ru/news/economy/2026-01-26/aeroport-ufy-za-god-perevez-pochti-5-mln-passazhirov-4550512 |access-date=26 January 2026 |publisher=Bashinform - News Ufa and Bashkortostan in English |date=26 January 2026}}</ref> s čimer je postalo deseto največje letališče v Rusiji. Je drugo najbolj obremenjeno letališče v [[Privolško federalno okrožje|Privolškem federalnem okrožju]] (za [[Mednarodno letališče Kazan|mednarodnim letališčem Kazan]]) in 18. najbolj obremenjeno letališče v nekdanjih sovjetskih državah. Prav tako se uvršča med 100 najprometnejših letališč v Evropi. Na letališču je imela sedež nekdanja letalska družba [[Bashkirian Airlines]].<ref>[https://web.archive.org/web/20071008234822/http://www.lgkonstanz.de/servlet/PB/show/1201157/urteil_im_flugzeugunglueck_ueberlingen.pdf Bashkirian Airlines v. Federal Republic of Germany] {{in lang|de}}. District Court of Kostanz. Retrieved on September 11, 2011. "BASHKIRIAN AIRLINES vertreten durch d. Generaldirektoren Flughafen d. Stadt UFA, Russische Föderation, 450056 Russland-UFA"</ref> == Zgodovina == [[File:Ufa International Airport in 1989.jpg|thumb|left|Mednarodno letališče Ufa leta 1989]] 11. maja 1924 je bila dokončana gradnja prvega letalskega hangarja v bližini vasi Glumbilino. 15. maja se je v okviru baškirske podružnice AFFVS odprl nov letalski klub. Leta 1933 je bila odprta prva redna letalska linija, ki je obsegala več kot 730 km na relaciji [[Ufa]] – [[Sterlitamak]] – [[Meleuz]] – Mrakovo – [[Bajmak]] – [[Magnitogorsk]] – [[Beloretsk|Beloreck]] – Ufa. Leta 1956 je letališče Ufa začelo izvajati tehnično vzdrževanje letal [[Jakovljev Jak-12]] in helikopterjev [[Mil Mi-1]], ki so takrat bili aktivni na baškirskih letalskih progah. Med letoma 1959 in 1962 je bilo letališče v rekonstrukciji, v okviru katere so bile zgrajene tri hotelske stavbe, skladišča za tovor in gorivo, jedilnica s 100 sedeži ter garaža. Zgrajena je bila nova vzletno-pristajalna steza, oprema za radijski prilet za pristajanje v težkih vremenskih razmerah in nove radarske naprave. Nova steza je omogočala sprejem letal [[Tupoljev Tu-124]], [[Antonov An-10]] in [[Iljušin Il-18]]. Leta 1964 je bil zgrajen in predan v uporabo nov terminal z zmogljivostjo 400 potnikov na uro. Leta 1986 so na letališču poskusili ugrabiti letalo [[Tu-134]]. Leta 2007 je začel delovati prenovljeni terminal letališča. Površina letališkega terminala se je več kot podvojila. V njem se nahajajo številni oddelki, nameščeni so bili štirje teleskopski mostovi, štiri dvigala in tri tekoči stopnice. Terminal lahko sprejme 600 potnikov na uro.<ref>{{cite web |url=http://www.airportufa.ru/en/history/ |title=Ufa International Airport. History. |access-date=2012-11-29 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121130050756/http://www.airportufa.ru/en/history |archive-date=2012-11-30 }}</ref> == Statistika == === Letni promet === {| class="wikitable" style="font-size: 105%" |+ '''Letni potniški promet'''<ref name=":0">{{Cite web|url=http://www.ato.ru/content/stali-izvestny-15-krupneyshih-v-2017-godu-aeroportov-rossii|title=Стали известны 15 крупнейших в 2017 году аэропортов России|date=2018-01-19|website=Авиатранспортное обозрение|language=ru|access-date=2022-04-07}}</ref> ! Leto ! Potnik ! % spremembe |- |2010||1.501.000|| {{steady}} |- |2011||1.688.570|| {{increase}} 11,6% |- |2012||1.918.945|| {{increase}} 13,6% |- |2013||2.218.000|| {{increase}} 15,6% |- |2014||2.380.581|| {{increase}} 7,3% |- |2015||2.313.388|| {{decrease}} 2,8% |- |2016||2.318.434|| {{increase}} 0,2% |- |2017||2.814.330|| {{increase}} 21,4% |- |2018||3,241,000||{{Rast}} 15,1% |- |2019||3,570,000||{{Rast}} 10,0% |} == Letališki prevoz == letališče z mestom [[Ufa]] povezujejo mestne avtobusne linije št. ''101'' in ''110'' ter ''110c''. == Galerija == <gallery> File:Ufa Airport Osokin-1.jpg|Vhod v terminal, 2017. File:Ufa Airport Osokin-2.jpg|Vstopni tunel za letalo (teleskopski most) 2017. File:Inscription in Ufa Airport.jpg|Napis »Izhod v mesto« v [[Baškirščina|baškirskem]], [[ruščina|ruskem]] in [[angleščina|angleškem jeziku]] 1994 - 2017. File:Ufa International Airport (1).jpg|Vzletno-pristajalna steza. File:S7 Airbus A319 Osokin-1.jpg|[[Airbus A320]] ([[S7 Airlines]]) </gallery> ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Ufa International Airport|Mednarodno letališče Ufa}} * [http://www.airportufa.ru/en/ Ufa International Airport] {{in lang|en|ru}} {{authority control}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1924]] [[Kategorija:Letališča v Rusiji]] [[Kategorija:Ufa]] 5hj5mfkb3ujvogvnahbye3nxsuwxge3 0 600220 6689374 6688379 2026-06-14T19:51:27Z Yerpo 8417 nov sortirni ključ za [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]]: " " s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689374 wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' (tudi '''četrta vlada Janeza Janše''') je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janše]], ki je bil z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> Celotna vlada je v Državnem zboru prisegla 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Sestavljanje koalicije == {{Glavni članek|Koalicijska pogajanja za sestavo 16. vlade Republike Slovenije}} Po neuspehu [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pri oblikovanju vlade in odločitvi predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, so SDS, NSi, Demokrati, SLS in FOKUS Marka Lotriča začeli usklajevati oblikovanje nove koalicije.<ref name=":3" /> 22. aprila 2026 je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS s tem »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 29. aprila je bil zakon z 49 glasovi potrjen na plenarni seji Državnega zbora, poleg poslancev SDS in strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} 5. maja so se poslanci DZ seznanli z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja. S tem je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je izrazil pričakovanje podpore stranke Resni.ca, saj da SDS vlade v tretjem krogu ne bi sestavljala.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 14. maja 2026 so kot prvi koalicijsko pogodbo potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja je svet stranke [[Resni.ca]] kljub prvotno drugačnim napovedim<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Resni.ce na koalicijskih pogajanjih ne bo, ločenega sporazuma ne pričakujemo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-resni-ce-na-koalicijskih-pogajanjih-ne-bo-locenega-sporazuma-ne-pricakujemo/780692|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-12|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> odločil, da kot sicer opozicijska stranka prispevajo podpise ter podprejo kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> Glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, na tajnem glasovanju je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. SDS je pripadlo sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokratom pa trije.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili, brez svojega ministrstva je ostala [[Slovenska ljudska stranka]], katere predsednica [[Tina Bregant]] je nad odločitvijo izrazila razočaranje, saj naj bi stranka za ministrski položaj predlagala več kandidatov in ne le Bregantove, katere kandidaturi je nasprotoval Janez Janša.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Kljub temu so v SLS napovedali tvorno koalicijsko sodelovanje; kasneje so prejeli štiri sekretarska mesta na ministrstvih, kar je stranka močno pozdravila.<ref>{{Navedi splet|title=Po oceni SLS vladna ekipa sestavljena iz zelo strokovnih ljudi|url=https://moja-dolenjska.si/po-oceni-sls-vladna-ekipa-sestavljena-iz-zelo-strokovnih-ljudi/|website=Moja Dolenjska|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-12|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre je Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> Ministrsko ekipo je na glasovanju podprlo 49 poslancev, proti jih je glasovalo 30.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Glasu iz vrst koalicije ni oddal Srečko Ocvirk, poslanec SLS, ki v vladi sicer nima ministra; Ocvirk je kasneje pojasnil, da je prepozno opazil tehnične težave pri svoji glasovalni napravi.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec SLS Srečko Ocvirk ni glasoval za vlado. Kaj se je zgodilo?|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-sls-srecko-ocvirk-ni-glasoval-za-vlado-kaj-se-je-zgodilo-693303|website=siol.net|accessdate=2026-06-05|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |'''49''' |30 |0 |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:80%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Nika Dolinar Divjak]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Miha Kuhar]] * [[Matej Kumerdej]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Igor Senčar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Damijan Jaklin]] * [[Tomaž Žagar]] |- |[[Minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Katja Koren]] * [[Štefan Kušar]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Franci Matoz]]''' |[[Slika:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * [[Božo Predalič]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Minister |'''[[Tone Kajzer]]''' |[[Slika:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Stanislav Raščan]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Tadej Ostrc]]''' |[[Slika:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Tea Košir]] * [[Vesna Marinko]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Mojca Erjavec]] * [[Velislav Žvipelj]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Maja Hostnik Kališek]] * [[Peter Papež]] * [[Kristina Šteblaj]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Ministrica |'''[[Polona Rifelj]]''' |[[Slika:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Peter Lovšin (politik)|Peter Lovšin]] |- |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Valentin Hajdinjak]]''' |[[Slika:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Vida Čadonič Špelič]] * [[Erik Kopač]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Ignacija Fridl Jarc]]''' |[[Slika:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Uršula Menih Dokl]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Mihael Zupančič]]''' |[[Slika:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#09105e |[[Demokrati. Anžeta Logarja|<span style="color:white;">'''Demokrati''']] | * [[Gašper Dovžan]] * [[Barbara Levstik Šega]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino]] |Minister |'''[[Borut Rončević]]''' |[[Slika:Borut Rončević ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Rok Strašek]] * [[Mojca Škrinjar]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve]] |Ministrica |'''[[Mateja Ribič]]''' |[[Slika:Mateja Ribič ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#00b5dd |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * [[Andrej Štesl]] |- |[[Minister za kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]] |Ministrica |'''[[Monika Kirbiš Rojs]]''' |[[Slika:Monika Kirbiš Rojs ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#1c62ac |[[FOKUS Marka Lotriča|<span style="color:white;">'''Fokus''']] | * [[Ivan Meglič]] * [[Rok Šimenc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Suzana Lep Šimenko]]''' |[[Slika:Suzana Lep Šimenko ministrski portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#FEF200 |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Helena Jaklitsch]] |- |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] 5g6og431s84gvtkm380gq8k6wa3yhjd 0 600346 6689179 6656237 2026-06-14T13:16:45Z Yerpo 8417 layout 6689179 wikitext text/x-wiki {{Short description|Letališče v Latviji}} {{Infobox airport | name = RIX Riga Airport | nativename = <small>''{{lang|lv|RIX Rīgas lidosta}}''</small> | image = Riga Airport 2016.jpg | image-width = 250 | IATA = RIX | ICAO = EVRA | built = 1973 | type = Javno | owner = [[Vlada Latvije]] | operator = | city-served = [[Riga]], Latvija | location = [[Mārupe|Občina Mārupe]] | hub = * [[airBaltic]] * {{nowrap|[[Norwegian Air Shuttle]]}}<ref>{{cite web | url=https://www.ch-aviation.com/portal/news/127912-norwegian-confirms-riga-latvia-base-for-2q24 | title=Norwegian confirms Riga, Latvia base for 2Q24 | work=ch-aviation }}</ref> * [[SmartLynx Airlines]] * [[Ryanair]] | elevation-f = 36 | elevation-m = 11 | coordinates = {{coord|56|55|25|N|023|58|16|E|region:LV|display=inline,title}} | website = [https://www.riga-airport.com/en riga-airport.com] | pushpin_map = Latvija | pushpin_label_position = | pushpin_label = RIX | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Lega letališča v Latviji | metric-rwy = y | r1-number = 18/36 | r1-length-m = 3.200 | r1-length-f = 10.500 | r1-surface = [[Beton]]/[[Asfalt]] | stat-year = 2024 | stat1-header = Število potnikov | stat1-data = 7.120.000<ref name=AIRBALTIC>{{Cite news|url=https://www.riga-airport.com/en/media/3558/download|title=RIX STATISTICS REPORT 2024|date=August 11, 2025|via=riga-airport.com}}</ref> | stat2-header = Passenger change 23–24 | stat2-data = {{increase}} 7%<ref name=AIRBALTIC /> | footnotes = Source (excluding statistics): [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[European Organisation for the Safety of Air Navigation|EUROCONTROL]] | stat3-header = Aircraft movements | stat3-data = 63,200<ref name=AIRBALTIC /> | stat4-header = Movements change 23–24 | stat4-data = {{increase}} 3%<ref name=AIRBALTIC /> | stat5-header = Cargo (tonnes) | stat5-data = 18,800<ref name=AIRBALTIC /> | stat6-header = Cargo change 23–24 | stat6-data = {{decrease}} -2%<ref name=AIRBALTIC /> }} '''Mednarodno letališče Riga''' ({{langx|lv|RIX Rīgas lidosta}}; {{airport codes|RIX|EVRA|p=n}}) je [[mednarodno letališče]] v [[Riga|Rigi]], glavnem mestu [[Latvija|Latvije]] in največje letališče v [[Baltske države|baltskih državah]] z direktnimi leti na 107 destinacij (podatek iz septembra 2024). Je 12. najbolj prometno letališče v postsovjetskih državah in 77. najbolj prometno letališče v Evropi. Služi kot vozlišče za letalski družbi [[Air Baltic|airBaltic]] in [[RAF-Avia]] ter kot eno od baznih letališč za [[Ryanair]] in [[Norwegian|Norwegian Air Shuttle]]. Latvijski nacionalni prevoznik airBaltic je največji prevoznik, ki opravlja storitve na letališču, sledi pa mu Ryanair. Letališče se nahaja v [[Mārupe|občini Mārupe]] zahodno od Rige, približno 10&nbsp;km od središča mesta. == Zgodovina == Letališče je bilo zgrajeno leta 1973, ker je takratno [[Letališče Spilve]] postalo zastarelo. Je [[delniška družba]] v državni lasti, pri čemer je lastnica vseh delnic [[Vlada Latvije|latvijska vlada]]. Imetnik državnega kapitalskega deleža je latvijsko [[Ministrstvo za promet (Latvija)|Ministrstvo za promet]].<ref>{{cite web|title=Airport at a glance|url=http://www.riga-airport.com/en/main/about-company|website=Riga Airport Website|access-date=25 July 2015|archive-date=24 September 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170924033126/http://www.riga-airport.com/en/main/about-company|url-status=dead}}</ref> Marca 1995 je letalska družba [[Uzbekistan Airways]] uvedla let iz Taškenta v New York s postankom v Rigi.<ref>{{cite news | url=https://www.uzdaily.uz/en/post/31750 | title=Uzbekistan Airways marks 20th anniversary of launch flights to New York | work=UzDaily | date=2015-04-03 | accessdate=12 January 2023}}</ref><ref name="bb1104">{{cite news | url=https://rus.delfi.lv/biznes/bnews/riga-privlekaet-aviakompanii.d?id=9441083 | title=Рига привлекает авиакомпании | work=Biznes & Baltiya | date=2004-11-01 | accessdate=2023-05-13 | author=Novak, Alexey | language=ru}}</ref> Prevoznik je linijo upravljal z letalom [[Airbus A310]].<ref>{{cite journal | id={{ProQuest|224308831}} | title=World airline report: 1994 - Europe | journal=Air Transport World | volume=32 | issue=6 | date=June 1995}}</ref> Zaradi majhnega povpraševanja je letalska družba tri mesece pozneje pot preusmerila prek Amsterdama.<ref name="bb1104" /><ref name="bb904">{{cite news | url=https://rus.delfi.lv/biznes/bnews/uzbeki-otpravyatsya-za-okean-cherez-rigu.d?id=9182611 | title=Узбеки отправятся за океан через Ригу | work=Biznes & Baltiya | date=2004-09-29 | accessdate=2023-05-16 | author=Novak, Alexey | language=ru}}</ref> Prenova in posodobitev letališča sta bili zaključeni leta 2001. Oktobra 2004 je Uzbekistan Airways postanek na svoji liniji za New York prestavil nazaj v Rigo. Na tej progi so uporabljali letala [[Boeing 767]]. K vrnitvi podjetja so pripomogle tesnejše vezi med Uzbekistanom in Latvijo ter odločitev latvijske vlade o znižanju letaliških pristojbin v Rigi.<ref name="bb1104" /><ref name="bb904" /> Leta 2006 in 2016 sta bila odprta nova prizidka severnega terminala. Jeseni 2006 so odprli obrat za vzdrževanje, popravila in remont. Leta 2010 so na letališču odprli prvi namenski terminal za [[poslovno letalstvo]] v baltskih državah.<ref>{{cite web|url=https://www.baltictimes.com/news/articles/25741/|title=Russia invests in Riga Airport|website=[[baltictimes.com]]|language=en|access-date=2017-12-03}}</ref> Letalska družba Uzbekistan Airways je oktobra 2017 ukinila lete na liniji Riga–New York.<ref>{{cite web | url=https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275214/uzbekistan-airways-s18-new-york-riga-service-changes-as-of-11oct17/ | title=Uzbekistan Airways S18 New York / Riga service changes as of 11OCT17 | work=Routesonline | date=12 October 2017 | accessdate=4 June 2021 | author=Liu, Jim | archivedate=2017-10-13 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20171013013357/https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275214/uzbekistan-airways-s18-new-york-riga-service-changes-as-of-11oct17/}}</ref> == Objekti == ===Terminal=== Letališče ima eno dvoetažno potniško terminalsko zgradbo, ki je bila v zadnjih letih večkrat razširjena in posodobljena po sodobnih standardih. Javni del letališča sestavlja glavna dvorana z eno vrsto 36 okenc za prijavo na let ter nekaj trgovinami in varnostnim območjem v zgornjem nadstropju, medtem ko se območje za prihode, prevzem prtljage in nekatera servisna okenca nahajajo v pritličju spodaj.<ref name="officialguide">[http://www.riga-airport.com/en/main/passengers/useful-information/terminal-and-territory-plan riga-airport.com - Terminal and territory plan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200118033913/http://riga-airport.com/en/main/passengers/useful-information/terminal-and-territory-plan |date=18 January 2020 }} retrieved 10 November 2019</ref> === Vzletno-pristajalna steza === Letališče ima eno vzletno-pristajalno stezo v smeri''18/36'', ki je dolga 3.200 m in opremljena in opremljena s sistemom za instrumentalno pristajanje ([[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS CAT II]]). Frekvenca sistema ILS je 110,30.<ref>{{cite web|url=http://www.riga-airport.com/en/main/b2b/aviation/airlines/operational-facilities|title=Operational Facilities|access-date=3 June 2015|archive-date=23 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150423072828/http://www.riga-airport.com/en/main/b2b/aviation/airlines/operational-facilities|url-status=dead}}</ref> === Ostali objekti === Tako letalska družba [[Air Baltic|airBaltic]] kot [[Latvijska agencija za civilno letalstvo]] imata svoja glavna sedeža na mednarodnem letališču v Rigi.<ref>"[http://www.caa.lv/en/contacts Contacts]." [[Latvian Civil Aviation Agency]]. Retrieved on 19 January 2012. "Civil aviation agency Address: Airport "Riga", LV-1053, Latvia"</ref> ==Statistika== [[File:Letie lidojumi RIX (161) (24301691811).jpg|thumb|Check-in dvorana]] [[File:Letie_lidojumi_RIX_(120)_(23755392474).jpg|thumb|Hodnik med pomoli ''B'' in ''C'']] [[File:Aeropuerto_de_Riga_-_panoramio.jpg|thumb|Pogled na pomol ''B'']] [[File:RIX tarmac.jpg|thumb|Pogled na terminal RIX z vzletno-pristajalne ploščadi]] [[File:Letie_lidojumi_RIX_(245)_(24367068016).jpg|thumb|Kontrolni stolp]] === Statistika letov === {| class="wikitable" width=align= |+ '''Najbolj prometne linije iz Rige (2025)'''<ref name="2025_stats">{{cite web |title=Traffic Statistics 2025 |url=https://www.riga-airport.com/en/media/4230/download |publisher=RIX Riga Airport |access-date=15 January 2026}}</ref> |- ! Rang ! Mesto ! Delež celotnega prometa ! Letalske družbe |- | {{0}}1 | {{flagicon|UK}} [[London]] | align=center|6,7% | airBaltic, Ryanair, British Airways, Norwegian Air Shuttle |- | {{0}}2 | {{flagicon|Finland}} [[Helsinki]] | align=center|5,3% | airBaltic, Finnair |- | {{0}}3 | {{flagicon|Norway}} [[Oslo]] | align=center|4,8% | airBaltic, Ryanair, Norwegian Air Shuttle |- | {{0}}4 | {{flagicon|Sweden}} [[Stockholm]] | align=center|4,6% | airBaltic, Ryanair, Norwegian Air Shuttle |- | {{0}}5 | {{flagicon|Estonia}} [[Talin]] | align=center|4,3% | airBaltic |- | {{0}}6 | {{flagicon|Germany}} [[Frankfurt]] | align=center|3,8% | airBaltic, Lufthansa |- | {{0}}7 | {{flagicon|Lithuania}} [[Vilna]] | align=center|3,6% | airBaltic |- | {{0}}8 | {{flagicon|Netherlands}} [[Amsterdam]] | align=center|3,1% | airBaltic |- | {{0}}9 | {{flagicon|Denmark}} [[København]] | align=center|3,0% | airBaltic, Norwegian Air Shuttle |- | 10 | {{flagicon|Turkey}} [[Istanbul]] | align=center|3,0% | airBaltic, Turkish Airlines |} {| class="wikitable" width=align= |+ '''Najbolj prometne države iz Rige (2025)'''<ref name="2025_stats" /> |- ! Rang ! Država ! Delež celotnega prometa |- | {{0}}1 | {{GER}} | align=center|10,5% |- | {{0}}2 | {{UK}} | align=center|10,1% |- | {{0}}3 | {{FIN}} | align=center|{{0}}7,6% |- | {{0}}4 | {{ESP}} | align=center|{{0}}5,5% |- | {{0}}5 | {{TUR}} | align=center|{{0}}5,4% |- | {{0}}6 | {{ITA}} | align=center|{{0}}5,2% |- | {{0}}7 | {{SWE}} | align=center|{{0}}5,1% |- | {{0}}8 | {{NOR}} | align=center|{{0}}5,0% |- | {{0}}9 | {{LIT}} | align=center|{{0}}4,5% |- | 10 | {{EST}} | align=center|{{0}}4,3% |} {| class="wikitable" width="align=" |+'''10 najpogostejših linij iz Rige (stanje julij 2025)'''<ref>{{Cite web |last=Flightradar24 |title=Live Flight Tracker - Real-Time Flight Tracker Map |url=https://www.flightradar24.com/data/airports/rix |access-date=2025-07-29 |website=Flightradar24 |language=en}}</ref> !Rang !Mesto !Leti na teden |- |1 |{{flagicon|Finland}} [[Letališče Helsinki-Vantaa|Helsinki]] |~56 |- |2 |{{flagicon|Estonia}} [[Letališče Talin|Talin]] |~32 |- |3 |{{flagicon|Sweden}} [[Stockholm Arlanda Airport|Stockholm]] |~28 |- |4 |{{flagicon|Lithuania}} [[Letališče Vilna|Vilna]] |~25 |- |5 |{{flagicon|Norway}} [[Letališče Oslo, Gardermoen|Oslo Gardermoen]] |~22 |- |6 |{{flagicon|Netherlands}} [[Letališče Schiphol|Amsterdam]] |~20 |- |7 |{{flagicon|Germany}} [[Letališče Frankfurt|Frankfurt]] |~20 |- |8 |{{flagicon|Poland}} [[Letališče Frédérica Chopina Varšava|Varšava]] |~20 |- |9 |{{flagicon|Denmark}} [[Letališče København|København]] |~18 |- |10 |{{flagicon|Turkey}} [[Letališče Istanbul|Istanbul]] |~16 |} === Največje letalske družbe === {|class="wikitable sortable" style="font-size: 100%" width=align= |+ Največje letalske družbe po številu potnikov (2025) <ref name="2025_stats" /> |- style="background:lightgrey;" ! style="width:30px"| Rank ! style="width:"| Airline ! style="width:"| Alliance ! style="width:30px"| 2025, % |- |1||{{flagicon|Latvia}} [[airBaltic]]||{{nan}}||57% |- |2||{{flagicon|Ireland}} [[Ryanair]]||{{nan}}||23% |- |3||{{flagicon|Norway}} [[Norwegian Air Shuttle]]||{{nan}}||{{0}}5% |- |4||{{flagicon|Germany}} [[Lufthansa]]||[[Star Alliance]]||{{0}}3% |- |5||{{flagicon|Poland}} [[LOT Polish Airlines]]||[[Star Alliance]]||{{0}}2% |- |6||Dugi||{{nan}}||10% |} == Dostopnost letališča == [[File:Bus stop at Riga Airport.jpg|thumb|Avtobusna postaja na letališču Riga]] ===Avtobus=== Avtobusno postajališče na letališču Riga je dostopno z avtobusno linijo 22, ki jo upravlja [[Rīgas Satiksme]] in vozi med središčem Rige in letališčem. Leta 2024 je [[Lux Express]] uvedlo shuttle avtobusno linijo do letališča z mednarodnega avtobusnega terminala v Rigi, vendar so jo leta 2025 zaradi majhnega povpraševanja ukinili. Poleg tega so z letališča na voljo mednarodne avtobusne povezave do mest v [[Estonija|Estoniji]], [[Litva|Litvi]], [[Poljska|Poljski]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. === Taxi === Zaradi pogostih pritožb potnikov nad previsokimi cenami so aprila 2024 uvedli sistem taksi bonov. Ta omogoča nakup vozovnice po fiksni ceni za vožnjo do središča Rige (tako na desnem kot na levem bregu reke), storitev pa opravljajo le prevozniki s posebno licenco.<ref>{{Cite web |date=2024-04-11 |title=Pre-paid vouchers now available for Rīga Airport taxi rides |url=https://eng.lsm.lv/article/economy/transport/11.04.2024-pre-paid-vouchers-now-available-for-riga-airport-taxi-rides.a550027/ |access-date=2024-09-05 |website=[[eng.lsm.lv]] |language=en}}</ref> Poleg teh so potnikom na voljo tudi običajni taksiji in mobilne aplikacije za prevoze. ===Avtomobil=== Do letališča Riga se lahko pripeljete z avtomobilom po avtocesti P133, ki letališče povezuje z [[Evropska pot E22|evropsko cesto E22]]. Letališče ima 3 parkirišča s približno 1500 parkirnimi mesti, ki ponujajo tako kratkoročno kot dolgoročno parkiranje. === Železnica === Železniška postaja na letališču je vključena v projekt [[Rail Baltica]]. Pogodba za projektiranje konstrukcije je bila podpisana 20. marca 2018.<ref>{{cite news |title=Riga Airport rail station contract signed |url=https://eng.lsm.lv/article/economy/transport/riga-airport-rail-station-contract-signed.a272107/ |work=LSM |date=21 March 2018 |access-date=5 July 2018}}</ref> == Incidenti in nesreče == * 17. septembra 2016 je letalo družbe airBaltic [[Bombardier Aerospace|Bombardier]] [[Bombardier Dash 8|Dash 8 Q400 NextGen]] zasilno pristalo brez izvlečenega sprednjega pristajalnega podvozja. Letalo s 63 potniki in 4 člani posadke se je bilo zaradi težav s sprednjim podvozjem prisiljeno vrniti v Rigo. Vzletno-pristajalna steza je bila iz varnostnih razlogov zaprta med 10.26 in 15.55. Sedem dohodnih in štirje odhodni leti so bili odpovedani, 17 letov je bilo preusmerjenih na [[Letališče Talin]] in [[Letališče Kaunas]], drugi leti pa so imeli zamude. Poškodovanih ni bilo.<ref>{{cite news |title=airBaltic flight makes emergency landing at Riga airport |url=http://www.baltic-course.com/eng/good_for_business/?doc=124129 |publisher=The Baltic Course |date=17 September 2016 |access-date=21 September 2016}}</ref><ref>{{cite news |date=17 September 2016 |title=17 flights diverted today due to closed runway at Riga Airport |url=http://www.baltictimes.com/17_flights_diverted_today_due_to_closed_runway_at_riga_airport/ |newspaper=[[The Baltic Times]] |access-date=21 September 2016}}</ref><ref>{{cite news |title=Incidents ar 'airBaltic' lidmašīnu ietekmējis 1341 kompānijas pasažieri |url=http://www.delfi.lv/news/national/politics/incidents-ar-airbaltic-lidmasinu-ietekmejis-1341-kompanijas-pasazieri.d?id=47920679 |publisher=delfi.lv |language=lv |date=17 September 2016 |access-date=21 September 2016}}</ref> * 17. februarja 2017 je čarterski let letalske [[VIM Airlines|družbe VIM Airlines]], namenjeno v [[Ufa|Ufo]] v [[Rusija|Rusiji]], med vzletanjem zdrsnilo s steze. Na letalu je bila [[HC Lada Togliatti|hokejska ekipa Togliatti Lada]], vključno s 40 potniki in 7 člani posadke. Poškodovanih ni bilo. Motor letala je bil poškodovan ob trku v letališko opremo.<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/wiki.php?id=193673|title=Runway excursion Serious incident Boeing 737-524 (WL) VP-BVS, 17 Feb 2017|date=17 February 2017}}</ref> Po incidentu so stezo pregledali in jo za tri ure zaprli. Leti so bili preusmerjeni na letališči v Talinu in Kaunasu, nekateri leti pa so zamujali.{{citation needed|date=November 2019}} * 3. decembra 2021 je zaradi močnega sneženja letalo [[Airbus A220|Airbus A220-300]] (YL-CSE) družbe airBaltic po pristanku v Stockholmu na letu BT102 zdrsnilo z vzletno-pristajalne steze.{{citation needed|date=June 2024}} * 8. marca 2023 je letalo družbe airBaltic na letu iz Pariza med pristajanjem zdrsnilo s steze. Nihče od 89 potnikov ali 7 članov posadke ni bil poškodovan.<ref>{{cite news |title=Plane slid off runway in Rīga; no injuries |url=https://eng.lsm.lv/article/economy/transport/plane-slid-off-runway-in-riga-no-injuries.a499993/ |publisher=lsm.lv |language=en |date=9 March 2023 |access-date=9 March 2023}}</ref> ==Sklici== {{reflist}} ==Glej tudi== * [[Rīgas Satiksme]] (javni prevoz v Rigi) ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Riga International Airport}} *{{Official website|https://www.riga-airport.com/en}} {{in_lang|en|lv}} *[http://bestriga.com/en/page/expanded/type/articles/gpart/5/object/94 RIX Marks the Spot for Expansion] *{{NWS-current|EVRA}} {{authority control}} [[Kategorija:Letališča v Latviji]] [[Kategorija:1973 v gospodarstvu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1973]] ouys8ed1q3synwi504p95bhrkgm3h7h 6689182 6689179 2026-06-14T13:31:13Z Pinky sl 2932 /* Vzletno-pristajalna steza */ slog 6689182 wikitext text/x-wiki {{Short description|Letališče v Latviji}} {{Infobox airport | name = RIX Riga Airport | nativename = <small>''{{lang|lv|RIX Rīgas lidosta}}''</small> | image = Riga Airport 2016.jpg | image-width = 250 | IATA = RIX | ICAO = EVRA | built = 1973 | type = Javno | owner = [[Vlada Latvije]] | operator = | city-served = [[Riga]], Latvija | location = [[Mārupe|Občina Mārupe]] | hub = * [[airBaltic]] * {{nowrap|[[Norwegian Air Shuttle]]}}<ref>{{cite web | url=https://www.ch-aviation.com/portal/news/127912-norwegian-confirms-riga-latvia-base-for-2q24 | title=Norwegian confirms Riga, Latvia base for 2Q24 | work=ch-aviation }}</ref> * [[SmartLynx Airlines]] * [[Ryanair]] | elevation-f = 36 | elevation-m = 11 | coordinates = {{coord|56|55|25|N|023|58|16|E|region:LV|display=inline,title}} | website = [https://www.riga-airport.com/en riga-airport.com] | pushpin_map = Latvija | pushpin_label_position = | pushpin_label = RIX | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_image = | pushpin_map_caption = Lega letališča v Latviji | metric-rwy = y | r1-number = 18/36 | r1-length-m = 3.200 | r1-length-f = 10.500 | r1-surface = [[Beton]]/[[Asfalt]] | stat-year = 2024 | stat1-header = Število potnikov | stat1-data = 7.120.000<ref name=AIRBALTIC>{{Cite news|url=https://www.riga-airport.com/en/media/3558/download|title=RIX STATISTICS REPORT 2024|date=August 11, 2025|via=riga-airport.com}}</ref> | stat2-header = Passenger change 23–24 | stat2-data = {{increase}} 7%<ref name=AIRBALTIC /> | footnotes = Source (excluding statistics): [[Aeronautical Information Publication|AIP]] at [[European Organisation for the Safety of Air Navigation|EUROCONTROL]] | stat3-header = Aircraft movements | stat3-data = 63,200<ref name=AIRBALTIC /> | stat4-header = Movements change 23–24 | stat4-data = {{increase}} 3%<ref name=AIRBALTIC /> | stat5-header = Cargo (tonnes) | stat5-data = 18,800<ref name=AIRBALTIC /> | stat6-header = Cargo change 23–24 | stat6-data = {{decrease}} -2%<ref name=AIRBALTIC /> }} '''Mednarodno letališče Riga''' ({{langx|lv|RIX Rīgas lidosta}}; {{airport codes|RIX|EVRA|p=n}}) je [[mednarodno letališče]] v [[Riga|Rigi]], glavnem mestu [[Latvija|Latvije]] in največje letališče v [[Baltske države|baltskih državah]] z direktnimi leti na 107 destinacij (podatek iz septembra 2024). Je 12. najbolj prometno letališče v postsovjetskih državah in 77. najbolj prometno letališče v Evropi. Služi kot vozlišče za letalski družbi [[Air Baltic|airBaltic]] in [[RAF-Avia]] ter kot eno od baznih letališč za [[Ryanair]] in [[Norwegian|Norwegian Air Shuttle]]. Latvijski nacionalni prevoznik airBaltic je največji prevoznik, ki opravlja storitve na letališču, sledi pa mu Ryanair. Letališče se nahaja v [[Mārupe|občini Mārupe]] zahodno od Rige, približno 10&nbsp;km od središča mesta. == Zgodovina == Letališče je bilo zgrajeno leta 1973, ker je takratno [[Letališče Spilve]] postalo zastarelo. Je [[delniška družba]] v državni lasti, pri čemer je lastnica vseh delnic [[Vlada Latvije|latvijska vlada]]. Imetnik državnega kapitalskega deleža je latvijsko [[Ministrstvo za promet (Latvija)|Ministrstvo za promet]].<ref>{{cite web|title=Airport at a glance|url=http://www.riga-airport.com/en/main/about-company|website=Riga Airport Website|access-date=25 July 2015|archive-date=24 September 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170924033126/http://www.riga-airport.com/en/main/about-company|url-status=dead}}</ref> Marca 1995 je letalska družba [[Uzbekistan Airways]] uvedla let iz Taškenta v New York s postankom v Rigi.<ref>{{cite news | url=https://www.uzdaily.uz/en/post/31750 | title=Uzbekistan Airways marks 20th anniversary of launch flights to New York | work=UzDaily | date=2015-04-03 | accessdate=12 January 2023}}</ref><ref name="bb1104">{{cite news | url=https://rus.delfi.lv/biznes/bnews/riga-privlekaet-aviakompanii.d?id=9441083 | title=Рига привлекает авиакомпании | work=Biznes & Baltiya | date=2004-11-01 | accessdate=2023-05-13 | author=Novak, Alexey | language=ru}}</ref> Prevoznik je linijo upravljal z letalom [[Airbus A310]].<ref>{{cite journal | id={{ProQuest|224308831}} | title=World airline report: 1994 - Europe | journal=Air Transport World | volume=32 | issue=6 | date=June 1995}}</ref> Zaradi majhnega povpraševanja je letalska družba tri mesece pozneje pot preusmerila prek Amsterdama.<ref name="bb1104" /><ref name="bb904">{{cite news | url=https://rus.delfi.lv/biznes/bnews/uzbeki-otpravyatsya-za-okean-cherez-rigu.d?id=9182611 | title=Узбеки отправятся за океан через Ригу | work=Biznes & Baltiya | date=2004-09-29 | accessdate=2023-05-16 | author=Novak, Alexey | language=ru}}</ref> Prenova in posodobitev letališča sta bili zaključeni leta 2001. Oktobra 2004 je Uzbekistan Airways postanek na svoji liniji za New York prestavil nazaj v Rigo. Na tej progi so uporabljali letala [[Boeing 767]]. K vrnitvi podjetja so pripomogle tesnejše vezi med Uzbekistanom in Latvijo ter odločitev latvijske vlade o znižanju letaliških pristojbin v Rigi.<ref name="bb1104" /><ref name="bb904" /> Leta 2006 in 2016 sta bila odprta nova prizidka severnega terminala. Jeseni 2006 so odprli obrat za vzdrževanje, popravila in remont. Leta 2010 so na letališču odprli prvi namenski terminal za [[poslovno letalstvo]] v baltskih državah.<ref>{{cite web|url=https://www.baltictimes.com/news/articles/25741/|title=Russia invests in Riga Airport|website=[[baltictimes.com]]|language=en|access-date=2017-12-03}}</ref> Letalska družba Uzbekistan Airways je oktobra 2017 ukinila lete na liniji Riga–New York.<ref>{{cite web | url=https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275214/uzbekistan-airways-s18-new-york-riga-service-changes-as-of-11oct17/ | title=Uzbekistan Airways S18 New York / Riga service changes as of 11OCT17 | work=Routesonline | date=12 October 2017 | accessdate=4 June 2021 | author=Liu, Jim | archivedate=2017-10-13 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20171013013357/https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275214/uzbekistan-airways-s18-new-york-riga-service-changes-as-of-11oct17/}}</ref> == Objekti == ===Terminal=== Letališče ima eno dvoetažno potniško terminalsko zgradbo, ki je bila v zadnjih letih večkrat razširjena in posodobljena po sodobnih standardih. Javni del letališča sestavlja glavna dvorana z eno vrsto 36 okenc za prijavo na let ter nekaj trgovinami in varnostnim območjem v zgornjem nadstropju, medtem ko se območje za prihode, prevzem prtljage in nekatera servisna okenca nahajajo v pritličju spodaj.<ref name="officialguide">[http://www.riga-airport.com/en/main/passengers/useful-information/terminal-and-territory-plan riga-airport.com - Terminal and territory plan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200118033913/http://riga-airport.com/en/main/passengers/useful-information/terminal-and-territory-plan |date=18 January 2020 }} retrieved 10 November 2019</ref> === Vzletno-pristajalna steza === Letališče ima eno vzletno-pristajalno stezo v smeri''18/36''. Dolga je 3.200 m in opremljena s sistemom za instrumentalno pristajanje ([[Sistem za instrumentalno pristajanje|ILS CAT II]]). Frekvenca sistema ILS je 110,30.<ref>{{cite web|url=http://www.riga-airport.com/en/main/b2b/aviation/airlines/operational-facilities|title=Operational Facilities|access-date=3 June 2015|archive-date=23 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150423072828/http://www.riga-airport.com/en/main/b2b/aviation/airlines/operational-facilities|url-status=dead}}</ref> === Ostali objekti === Glavna sedeža na mednarodnem letališču v Rigi imata letalska družba [[Air Baltic|airBaltic]] in [[Latvijska agencija za civilno letalstvo]].<ref>"[http://www.caa.lv/en/contacts Contacts]." [[Latvian Civil Aviation Agency]]. Retrieved on 19 January 2012. "Civil aviation agency Address: Airport "Riga", LV-1053, Latvia"</ref> ==Statistika== [[File:Letie lidojumi RIX (161) (24301691811).jpg|thumb|Check-in dvorana]] [[File:Letie_lidojumi_RIX_(120)_(23755392474).jpg|thumb|Hodnik med pomoli ''B'' in ''C'']] [[File:Aeropuerto_de_Riga_-_panoramio.jpg|thumb|Pogled na pomol ''B'']] [[File:RIX tarmac.jpg|thumb|Pogled na terminal RIX z vzletno-pristajalne ploščadi]] [[File:Letie_lidojumi_RIX_(245)_(24367068016).jpg|thumb|Kontrolni stolp]] === Statistika letov === {| class="wikitable" width=align= |+ '''Najbolj prometne linije iz Rige (2025)'''<ref name="2025_stats">{{cite web |title=Traffic Statistics 2025 |url=https://www.riga-airport.com/en/media/4230/download |publisher=RIX Riga Airport |access-date=15 January 2026}}</ref> |- ! Rang ! Mesto ! Delež celotnega prometa ! Letalske družbe |- | {{0}}1 | {{flagicon|UK}} [[London]] | align=center|6,7% | airBaltic, Ryanair, British Airways, Norwegian Air Shuttle |- | {{0}}2 | {{flagicon|Finland}} [[Helsinki]] | align=center|5,3% | airBaltic, Finnair |- | {{0}}3 | {{flagicon|Norway}} [[Oslo]] | align=center|4,8% | airBaltic, Ryanair, Norwegian Air Shuttle |- | {{0}}4 | {{flagicon|Sweden}} [[Stockholm]] | align=center|4,6% | airBaltic, Ryanair, Norwegian Air Shuttle |- | {{0}}5 | {{flagicon|Estonia}} [[Talin]] | align=center|4,3% | airBaltic |- | {{0}}6 | {{flagicon|Germany}} [[Frankfurt]] | align=center|3,8% | airBaltic, Lufthansa |- | {{0}}7 | {{flagicon|Lithuania}} [[Vilna]] | align=center|3,6% | airBaltic |- | {{0}}8 | {{flagicon|Netherlands}} [[Amsterdam]] | align=center|3,1% | airBaltic |- | {{0}}9 | {{flagicon|Denmark}} [[København]] | align=center|3,0% | airBaltic, Norwegian Air Shuttle |- | 10 | {{flagicon|Turkey}} [[Istanbul]] | align=center|3,0% | airBaltic, Turkish Airlines |} {| class="wikitable" width=align= |+ '''Najbolj prometne države iz Rige (2025)'''<ref name="2025_stats" /> |- ! Rang ! Država ! Delež celotnega prometa |- | {{0}}1 | {{GER}} | align=center|10,5% |- | {{0}}2 | {{UK}} | align=center|10,1% |- | {{0}}3 | {{FIN}} | align=center|{{0}}7,6% |- | {{0}}4 | {{ESP}} | align=center|{{0}}5,5% |- | {{0}}5 | {{TUR}} | align=center|{{0}}5,4% |- | {{0}}6 | {{ITA}} | align=center|{{0}}5,2% |- | {{0}}7 | {{SWE}} | align=center|{{0}}5,1% |- | {{0}}8 | {{NOR}} | align=center|{{0}}5,0% |- | {{0}}9 | {{LIT}} | align=center|{{0}}4,5% |- | 10 | {{EST}} | align=center|{{0}}4,3% |} {| class="wikitable" width="align=" |+'''10 najpogostejših linij iz Rige (stanje julij 2025)'''<ref>{{Cite web |last=Flightradar24 |title=Live Flight Tracker - Real-Time Flight Tracker Map |url=https://www.flightradar24.com/data/airports/rix |access-date=2025-07-29 |website=Flightradar24 |language=en}}</ref> !Rang !Mesto !Leti na teden |- |1 |{{flagicon|Finland}} [[Letališče Helsinki-Vantaa|Helsinki]] |~56 |- |2 |{{flagicon|Estonia}} [[Letališče Talin|Talin]] |~32 |- |3 |{{flagicon|Sweden}} [[Stockholm Arlanda Airport|Stockholm]] |~28 |- |4 |{{flagicon|Lithuania}} [[Letališče Vilna|Vilna]] |~25 |- |5 |{{flagicon|Norway}} [[Letališče Oslo, Gardermoen|Oslo Gardermoen]] |~22 |- |6 |{{flagicon|Netherlands}} [[Letališče Schiphol|Amsterdam]] |~20 |- |7 |{{flagicon|Germany}} [[Letališče Frankfurt|Frankfurt]] |~20 |- |8 |{{flagicon|Poland}} [[Letališče Frédérica Chopina Varšava|Varšava]] |~20 |- |9 |{{flagicon|Denmark}} [[Letališče København|København]] |~18 |- |10 |{{flagicon|Turkey}} [[Letališče Istanbul|Istanbul]] |~16 |} === Največje letalske družbe === {|class="wikitable sortable" style="font-size: 100%" width=align= |+ Največje letalske družbe po številu potnikov (2025) <ref name="2025_stats" /> |- style="background:lightgrey;" ! style="width:30px"| Rank ! style="width:"| Airline ! style="width:"| Alliance ! style="width:30px"| 2025, % |- |1||{{flagicon|Latvia}} [[airBaltic]]||{{nan}}||57% |- |2||{{flagicon|Ireland}} [[Ryanair]]||{{nan}}||23% |- |3||{{flagicon|Norway}} [[Norwegian Air Shuttle]]||{{nan}}||{{0}}5% |- |4||{{flagicon|Germany}} [[Lufthansa]]||[[Star Alliance]]||{{0}}3% |- |5||{{flagicon|Poland}} [[LOT Polish Airlines]]||[[Star Alliance]]||{{0}}2% |- |6||Dugi||{{nan}}||10% |} == Dostopnost letališča == [[File:Bus stop at Riga Airport.jpg|thumb|Avtobusna postaja na letališču Riga]] ===Avtobus=== Avtobusno postajališče na letališču Riga je dostopno z avtobusno linijo 22, ki jo upravlja [[Rīgas Satiksme]] in vozi med središčem Rige in letališčem. Leta 2024 je [[Lux Express]] uvedlo shuttle avtobusno linijo do letališča z mednarodnega avtobusnega terminala v Rigi, vendar so jo leta 2025 zaradi majhnega povpraševanja ukinili. Poleg tega so z letališča na voljo mednarodne avtobusne povezave do mest v [[Estonija|Estoniji]], [[Litva|Litvi]], [[Poljska|Poljski]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. === Taxi === Zaradi pogostih pritožb potnikov nad previsokimi cenami so aprila 2024 uvedli sistem taksi bonov. Ta omogoča nakup vozovnice po fiksni ceni za vožnjo do središča Rige (tako na desnem kot na levem bregu reke), storitev pa opravljajo le prevozniki s posebno licenco.<ref>{{Cite web |date=2024-04-11 |title=Pre-paid vouchers now available for Rīga Airport taxi rides |url=https://eng.lsm.lv/article/economy/transport/11.04.2024-pre-paid-vouchers-now-available-for-riga-airport-taxi-rides.a550027/ |access-date=2024-09-05 |website=[[eng.lsm.lv]] |language=en}}</ref> Poleg teh so potnikom na voljo tudi običajni taksiji in mobilne aplikacije za prevoze. ===Avtomobil=== Do letališča Riga se lahko pripeljete z avtomobilom po avtocesti P133, ki letališče povezuje z [[Evropska pot E22|evropsko cesto E22]]. Letališče ima 3 parkirišča s približno 1500 parkirnimi mesti, ki ponujajo tako kratkoročno kot dolgoročno parkiranje. === Železnica === Železniška postaja na letališču je vključena v projekt [[Rail Baltica]]. Pogodba za projektiranje konstrukcije je bila podpisana 20. marca 2018.<ref>{{cite news |title=Riga Airport rail station contract signed |url=https://eng.lsm.lv/article/economy/transport/riga-airport-rail-station-contract-signed.a272107/ |work=LSM |date=21 March 2018 |access-date=5 July 2018}}</ref> == Incidenti in nesreče == * 17. septembra 2016 je letalo družbe airBaltic [[Bombardier Aerospace|Bombardier]] [[Bombardier Dash 8|Dash 8 Q400 NextGen]] zasilno pristalo brez izvlečenega sprednjega pristajalnega podvozja. Letalo s 63 potniki in 4 člani posadke se je bilo zaradi težav s sprednjim podvozjem prisiljeno vrniti v Rigo. Vzletno-pristajalna steza je bila iz varnostnih razlogov zaprta med 10.26 in 15.55. Sedem dohodnih in štirje odhodni leti so bili odpovedani, 17 letov je bilo preusmerjenih na [[Letališče Talin]] in [[Letališče Kaunas]], drugi leti pa so imeli zamude. Poškodovanih ni bilo.<ref>{{cite news |title=airBaltic flight makes emergency landing at Riga airport |url=http://www.baltic-course.com/eng/good_for_business/?doc=124129 |publisher=The Baltic Course |date=17 September 2016 |access-date=21 September 2016}}</ref><ref>{{cite news |date=17 September 2016 |title=17 flights diverted today due to closed runway at Riga Airport |url=http://www.baltictimes.com/17_flights_diverted_today_due_to_closed_runway_at_riga_airport/ |newspaper=[[The Baltic Times]] |access-date=21 September 2016}}</ref><ref>{{cite news |title=Incidents ar 'airBaltic' lidmašīnu ietekmējis 1341 kompānijas pasažieri |url=http://www.delfi.lv/news/national/politics/incidents-ar-airbaltic-lidmasinu-ietekmejis-1341-kompanijas-pasazieri.d?id=47920679 |publisher=delfi.lv |language=lv |date=17 September 2016 |access-date=21 September 2016}}</ref> * 17. februarja 2017 je čarterski let letalske [[VIM Airlines|družbe VIM Airlines]], namenjeno v [[Ufa|Ufo]] v [[Rusija|Rusiji]], med vzletanjem zdrsnilo s steze. Na letalu je bila [[HC Lada Togliatti|hokejska ekipa Togliatti Lada]], vključno s 40 potniki in 7 člani posadke. Poškodovanih ni bilo. Motor letala je bil poškodovan ob trku v letališko opremo.<ref>{{Navedi splet|url=https://aviation-safety.net/wikibase/wiki.php?id=193673|title=Runway excursion Serious incident Boeing 737-524 (WL) VP-BVS, 17 Feb 2017|date=17 February 2017}}</ref> Po incidentu so stezo pregledali in jo za tri ure zaprli. Leti so bili preusmerjeni na letališči v Talinu in Kaunasu, nekateri leti pa so zamujali.{{citation needed|date=November 2019}} * 3. decembra 2021 je zaradi močnega sneženja letalo [[Airbus A220|Airbus A220-300]] (YL-CSE) družbe airBaltic po pristanku v Stockholmu na letu BT102 zdrsnilo z vzletno-pristajalne steze.{{citation needed|date=June 2024}} * 8. marca 2023 je letalo družbe airBaltic na letu iz Pariza med pristajanjem zdrsnilo s steze. Nihče od 89 potnikov ali 7 članov posadke ni bil poškodovan.<ref>{{cite news |title=Plane slid off runway in Rīga; no injuries |url=https://eng.lsm.lv/article/economy/transport/plane-slid-off-runway-in-riga-no-injuries.a499993/ |publisher=lsm.lv |language=en |date=9 March 2023 |access-date=9 March 2023}}</ref> ==Sklici== {{reflist}} ==Glej tudi== * [[Rīgas Satiksme]] (javni prevoz v Rigi) ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Riga International Airport}} *{{Official website|https://www.riga-airport.com/en}} {{in_lang|en|lv}} *[http://bestriga.com/en/page/expanded/type/articles/gpart/5/object/94 RIX Marks the Spot for Expansion] *{{NWS-current|EVRA}} {{authority control}} [[Kategorija:Letališča v Latviji]] [[Kategorija:1973 v gospodarstvu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1973]] 9gq3m71vmmusf9ysneflqc5w8ept46z 0 600735 6689571 6688034 2026-06-15T11:37:13Z VidicK01 193275 /* Poslanske skupine */ 6689571 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=10. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=2030|last_election1=22. marec 2026|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1={{legend|#005DA3|Svoboda: 29}} {{legend|#FFF300|SDS: 28}} {{legend|#009AC7|NSi, SLS, FOKUS: 9}} {{legend|#E3000F|SD: 6}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6}} {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5}} {{legend|#DFDFDF|Manjšinska poslanca: 2}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=[[Zoran Stevanović]]|leader1_type=Predsednik|house_type=|new_session=10. april 2026|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}} '''10. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdala predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 22. marca 2026. Ustanovna seja je potekala 10. aprila 2026, na njej so bili potrjeni mandati novoizvoljenih poslancev, ki so za novega predsednika Državnega zbora izvolili [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike za petek sklicala ustanovno sejo DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-za-petek-sklicala-ustanovno-sejo-dz-ja/778721|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Politične stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="4" |Stranka ! Predsednik ! Sedeži |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicija<br> NSi, SLS, FOKUS]] | [[Nova Slovenija]] | [[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|minister}} | rowspan="3 style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#009AC7}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]]<br>{{small|svetnica MOL}} |- ! style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]]<br>{{small|predsednik DS}} |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|6|90|#E3000F}} |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Anže Logar]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- ! style="background:#e6342a" | | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>{{small|poslanka}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|poslanec}} | rowspan="2 style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#9A231C}} |- ! style="background:#00964f" | | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]]<br>{{small|predsednik DZ}} |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Začasni vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Borut Sajovic]] |[[Tamara Kozlovič]]<br>[[Lenart Žavbi]] |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |[[Zvone Černač]]<br>[[Karmen Furman]] |- | style="background:#009AC7" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi, SLS, Fokus''' |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS]] |[[Janez Žakelj]] |[[Aleksander Reberšek]] |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |[[Luka Goršek]] |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''PS Demokrati.''' |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Elena Zavadlav Ušaj]] |[[Mojca Žnidarič]] |- | style="background:#9A231C" | | style="text-align:center;" |'''PS LV''' |[[Poslanska skupina Levica in Vesna]] |[[Asta Vrečko]] |[[Nataša Sukič]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''PS Resni.ca''' |[[Poslanska skupina Resni.ca]] |[[Katja Kokot]] |[[Nedeljko Todorović]] |- | style="background:#DFDFDF" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Felice Ziza]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |} {{noteslist}} == Poslanci == {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} == Zgodovina == 8. aprila 2026 so se pri dosedanji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednici državnega zbora]] [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref>{{Navedi splet|title=Mesto predsednika mandatno-volilne komisije Demokratom, ti predlagajo Tadeja Ostrca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesto-predsednika-mandatno-volilne-komisije-demokratom-ti-predlagajo-tadeja-ostrca/778737|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. L. Š , B.|last=R}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal [[Borut Sajovic]], SDS [[Jelka Godec]], NSi, SLS in FOKUS [[Janez Cigler Kralj]], SD [[Meira Hot]], Demokrate Franc Križan, Levico in Vesno [[Luka Mesec]], Resni.co pa [[Zoran Stevanović]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Presenečenje v parlamentu: Svoboda in SDS s predlogoma nista uspeli, na čelu mandatno-volilne komisije Demokrati in Resnica|url=https://n1info.si/volitve-2026/zacasni-vodje-poslanskih-skupin-na-sestanku-pri-urski-klakocar-zupancic-na-mizi-tudi-dve-razlicici-razreza-delovnih-teles/|website=N1|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Na srečanju so se udeleženci dogovorili o dnevnem redu ustanovne seje in sedežnem redu v veliki dvorani ter določili sestavo mandatno-volilne komisije v novem mandatu. Pri tem je predsedniško mesto v komisiji pripadlo stranki Demokrati, predlagali so [[Tadej Ostrc|Tadeja Ostrca]], mesto podpredsednika pa je pripadlo stranki Resni.ca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=To je kandidat Demokratov za ključno funkcijo v DZ|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-kandidat-demokratov-za-kljucno-funkcijo-v-dz-1891571|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Stranke NSi, Demokrati in Resni.ca so se v začetku aprila povezale v [[tretji blok]], znotraj katerega bodo pripravljali predloge zakonov, ni pa predviden dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] je za mesto predsednika Državnega zbora predlagalo Janeza Ciglerja Kralja, kot možna kandidata sta se omenjala še Franc Križan (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resni.ca), a sta oba tovrstna ugibanja, vsaj začasno, zavrnila.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović zavrnil, da je kandidat za predsednika DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-uradni-pogovori-s-sds-ne-tecejo-688856|website=siol.net|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora je potekala v petek, 10. aprila 2026, vodil pa jo je najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan (Demokrati).<ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2026-04-06|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Zbrane je na začetku nagovorila predsednica DZ v odhajanju [[Urška Klakočar Zupančič]], ki je podala oceno preteklega mandata ter čestitala novoizvoljenim poslancem in jim zaželela uspešno delo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Novi predsednik DZ-ja je Zoran Stevanović, na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-dz-ja-je-zoran-stevanovic-na-tajnem-glasovanju-ga-je-podprlo-48-poslancev/778924|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , B. R. , A. P.|last=J}}</ref> Sledil je še nagovor Franca Križana, ki je sejo vodil, nato pa izvolitev predsednika in podpredsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisije]], to sta postala Tadej Ostrc in Zoran Stevanović, ter potrditev članov komisije. Mandate poslancev je najprej potrdila komisija, nato pa z 62 glasovi podpore še Državni zbor.<ref name=":1" /> Sledila je izbira predsednika DZ. Kandidaturo je kot edina vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Nedeljkom Todorovićem (Resni.ca), sopodpisniki so bili preostali poslanci Resni.ce ter po trije poslanci SDS in NSi, ki so za vodenje Državnega zbora predlagali [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]]. V [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS Svoboda]] so napovedali glasovanje proti predlogu, v [[Poslanska skupina Levica in Vesna|PS Levica in Vesna]] in [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]] pa obstrukcijo glasovanja. Od veljavnih 77 glasovnic je Stevanović prejel 48 glasov in s podporo [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS SDS]] in poslancev [[Tretji blok|Tretjega bloka]] postal 17. predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na prvi izredni seji DZ, ki je potekala 21. aprila 2026, je Državni zbor izbiral še dva od treh podpredsednikov. PS SDS je za položaj predlagala [[Danijel Krivec|Danijela Krivca]], ki je funkcijo že opravljal v preteklem mandatu; poslanci strank Demokrati in Resnica pa so vložili kandidaturo Franca Križana. Oba kandidata sta bila na tajnem glasovanju potrjena s preko 80 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 11. maja 2026 je bila za tretjo podpredsednico s tajnimi volitvami in 74 glasovi podpore izvoljena [[Nataša Avšič Bogovič]], članica Svobode.<ref>{{Navedi splet|title=Za tretjo podpredsednico DZ-ja izvoljena poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-tretjo-podpredsednico-dz-ja-izvoljena-poslanka-svobode-natasa-avsic-bogovic/781864|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-11|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> ==== Volitve predsednika državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |10. april 2026 |11 poslancev |Predsednik DZ |'''[[Zoran Stevanović]]''' |79 | style="background:#9bf796;" |'''48''' |29 |2 |tajno glasovanje |} ==== Volitve podpredsednikov državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |rowspan=2|21. april 2026 |28 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Danijel Krivec]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''84''' |4 |0 |tajno glasovanje |- |11 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Franc Križan]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''86''' |2 |0 |tajno glasovanje |- |11. maj 2026 |29 poslancev |Podpredsednica DZ |'''[[Nataša Avšič Bogovič]]''' |83 |style="background:#9bf796;"|'''74''' |5 |4 |tajno glasovanje |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2026] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|10]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] [[Kategorija:10. državni zbor Republike Slovenije|*]] 9y7vkz7eqe9s34zoakxly2ahanhukww 0 600781 6689530 6688223 2026-06-15T09:04:10Z VidicK01 193275 /* Mandat 2026– */ +2 poslanki 6689530 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na listi stranke [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. == Sestava == === Mandat 2026– === * [[Tea Košir|<s>Tea Košir</s>]] - imenovana na mesto državne sekretarke * [[Tadej Ostrc|<s>Tadej Ostrc</s>]] - imenovan na mesto ministra za zdravje * [[Barbara Levstik Šega|<s>Barbara Levstik Šega</s>]] - imenovana na mesto državne sekretarke * [[Robert Potnik]] * [[Franc Križan]] * [[Mojca Žnidarič]] - ''namestnica vodje'' * [[Dejan Zakrajšek]] - nadomestil Tadeja Ostrca * [[Elena Zavadlav Ušaj]] - nadomestila Teo Košir * [[Ana Cajhen]] - nadomestila Barbaro Levstik Šega {{10DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Demokrati]] [[Kategorija:Demokrati. Anžeta Logarja]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] ryk9mu2pfaapgebz63904rvm5cl7if3 6689572 6689530 2026-06-15T11:40:24Z VidicK01 193275 vodja PS je EZU 6689572 wikitext text/x-wiki '''Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja''' je [[Poslanska skupina Državnega zbora Republike Slovenije|poslanska skupina]], ki jo sestavljajo [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanci]], ki so bili izvoljeni na listi stranke [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. == Sestava == === Mandat 2026– === * [[Tea Košir|<s>Tea Košir</s>]] - imenovana na mesto državne sekretarke * [[Tadej Ostrc|<s>Tadej Ostrc</s>]] - imenovan na mesto ministra za zdravje * [[Barbara Levstik Šega|<s>Barbara Levstik Šega</s>]] - imenovana na mesto državne sekretarke * [[Robert Potnik]] * [[Franc Križan]] * [[Mojca Žnidarič]] - ''namestnica vodje'' * [[Dejan Zakrajšek]] - nadomestil Tadeja Ostrca * [[Elena Zavadlav Ušaj]] - nadomestila Teo Košir; ''vodja poslanske skupine'' * [[Ana Cajhen]] - nadomestila Barbaro Levstik Šega {{10DZRS}} [[Kategorija:Poslanske skupine Državnega zbora Republike Slovenije|Demokrati]] [[Kategorija:Demokrati. Anžeta Logarja]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] l2tyx28mbvs2ag9knd04ff1qrch9alk 0 600848 6689224 6677390 2026-06-14T15:15:01Z Yerpo 8417 layout 6689224 wikitext text/x-wiki {{Short description|Zgodovinski izraz za severno in srednjo Azijo}} {{Distinguish|Tatarstan}} [[File:1806 Cary Map of Tartary or Central Asia - Geographicus - Tartary-cary-1806.jpg|thumb|300px| Zemljevid neodvisne Tartarije (rumene barve) in kitajske Tartarije (vijolične barve) iz leta 1808.<ref>Cary, John, Cary's New Universal Atlas, containing distinct maps of all the principal states and kingdoms throughout the World. From the latest and best authorities extant. London: Printed for J. Cary, Engraver and Map-seller, No. 181, near Norfolk Street, Strand, 1808.</ref>]] '''Tartarija''' ({{langx|la|Tartaria}}; {{langx|fr|Tartarie}}; {{langx|de|Tartarei}}; {{langx|ru|Тартария|Tartarija}}) ali '''Tatarija''' ({{langx|ru|Татария}}) je bil skupni izraz, ki so ga [[Zahodna Evropa|zahodnoevropski]] pisci in [[Kartografija|kartografi]] uporabljali za obsežen del [[Azija|Azije]], v obdobju, ko evropski geografi te regije še niso podrobneje poznali. To območje so omejevali [[Kaspijsko jezero]], [[Uralsko gorovje]], [[Tihi ocean]] ter severne meje [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]], [[Indija|Indije]] in [[Iran|Perzije]]. Aktivno uporabo tega [[Toponomastika|toponima]] (krajevnega imena) lahko zasledimo od 13. do 19. stoletja. V evropskih virih je bila Tartarija najpogostejša oznaka za [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]], vendar ta izraz ni bil neposredno povezan z dejanskimi državami ali etničnimi skupinami tistega časa. Vse do 19. stoletja je bilo znanje Evropejcev o tem območju zelo skopo in nepopolno. V sodobni literaturi se za to regijo običajno uporabljata imeni [[Notranja Azija]] ali [[Osrednja Evrazija]]. Velik del tega območja sestavljajo sušne ravnice, kjer se je nomadsko prebivalstvo v preteklosti preživljalo predvsem z [[Živinoreja|živinorejo]].{{sfn|Connell|2016}} Nevednost uporabe Tartarije kot geografskega imena je privedla do pojava [[psevdozgodovina|psevdozgodovinske]] [[Teorija zarote|teorije zarote]], vključno z idejami o »skriti preteklosti« in »blatnih poplavah«. Te teorije trdijo, da je bila Tartarija (ali »[[Tartarski imperij]]«) izgubljena civilizacija z napredno tehnologijo in kulturo. To zanemarja dobro dokumentirano [[zgodovina Azije|zgodovino Azije]], na katero se ime Tartarija dejansko nanaša.<ref>{{cite web |last=Dunning |first=Brian |date=February 2021 |title=Skeptoid #765: Tartaria and the Mud Flood |url=https://skeptoid.com/episodes/4765 |url-status=live |access-date=16 September 2021 |website=[[Brian Dunning (author)#Skeptoid podcasts|Skeptoid]]|archive-date=16 September 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210916083415/https://skeptoid.com/episodes/4765}}</ref> Danes regija Tartarija obsega območje od osrednjega [[Afganistan|Afganistana]] do severnega [[Kazahstan|Kazahstana]] ter predele v današnji [[Mongolija|Mongoliji]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in [[Ruski Daljni vzhod|Ruskem Daljnem vzhodu]] v »[[Kitajska Tartarija|Kitajski Tartariji]]«. == Geografija in zgodovina == [[File:Giovanni Botero - Tartaria map and description.jpg|thumb|right|Zemljevid in opis Tartarije&nbsp;[[Giovanni Botero]]&nbsp;iz njegovih ''Relationi universali''([[Brescia]], 1599)]] Poznavanje [[Mandžurija|Mandžurije]], [[Sibirija|Sibirije]] in [[Srednja Azija|Srednje Azije]] v Evropi pred 18. stoletjem je bilo pomanjkljivo. Celotno območje so takrat preprosto imenovali »Tartarija«, tamkajšnje prebivalce pa »Tatari«.{{sfn|Elliott|2000|pp=625–626}} V zgodnjem novem veku so Evropejci Tartarijo začeli deliti na manjša območja. Imena so določali glede na vladajočo silo ali geografsko lego: * Sibirija je bila znana kot ''Velika Tartarija'' ali ''Ruska Tartarija'' * [[Krimski kanat]] so imenovali ''Mala Tartarija'' * Mandžurija je predstavljala ''[[Kitajska Tartarija|Kitajsko Tartarijo]]'', * Zahodni del Srednje Azije (preden je postala [[Ruski Turkestan|Ruska Srednja Azija]]) znana kot ''Neodvisna Tartarija.''{{sfn|Elliott|2000|pp=625–626}}{{sfn|Vermeulen|2018|p=88}}{{sfn|Matochkina|2016|p=542}} V 17. stoletju se je pod vplivom katoliških misijonarjev raba pojmov zožila. Beseda ''Tartar'' se je začela uporabljati za [[Mandžurci|Mandžurce]], ''Tartarija'' pa za dežele pod njihovo oblastjo.{{sfn|Dong|2020|pp=82–83}} Evropsko pojmovanje te regije je bilo pogosto negativno in je odražalo zapuščino [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolskih vpadov]], ki so izvirali iz te regije. Sam izraz se je razširil prav zaradi pustošenja [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]]. Dodana črka ''r'' v besedi ''Tartar'' je namigovala na [[Tartar]], peklu podoben svet iz [[Grška mitologija|grške mitologije]].{{sfn|Elliott|2000|pp=625–626}} V 18. stoletju so pisci [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] na Sibirijo oziroma Tartarijo ter njene prebivalce gledali kot na »barbare«, kar je bilo tesno povezano s takratnimi koncepti o [[Civilizacija|civilizaciji]], divjaštvu in [[Rasizem|rasizmu]].{{sfn|Wolff|2006|p=448}} Kljub temu so nekateri Evropejci v Tartariji videli mogoč vir duhovnega znanja, ki naj bi ga v takratni evropski družbi primanjkovalo. [[Teozofija|Teozofski]] pisatelj [[Subba Row|Tallapragada Subba Row]] tako citira [[Emanuel Swedenborg|Emanuela Swedenborga]], ki je svetoval: »Iščite izgubljeno besedo med [[Hierofant|hierofantih]] Tartarije, Kitajske in Tibeta.«<ref>{{Cite book |last=Row |first=Tallapragada Subba |author-link=Tallapragada Subba Row |url=https://en.wikisource.org/wiki/Index:A_Collection_of_Esoteric_Writings.djvu |title=A Collection of Esoteric Writings of T. Subba Row |publisher=The Bombay Theosophical Publication Fund |year=1910 |location=Bombay}}</ref> === Upadanje === Uporaba imena »Tartarija« je začela upadati, ko so evropski geografi regijo podrobneje spoznali, vendar se je izraz v literaturi ohranil vse do poznega 19. stoletja.{{sfn|Matochkina|2016|p=542}} K spremembi so prispevali [[Jezuiti|jezuitski]] misijonarji na Kitajskem, njihovi etnografski zapiski so že v začetku 18. stoletja povzročili, da je ime »Kitajska Tartarija« zamenjala [[Mandžurija]].{{sfn|Elliott|2000|pp=625–626}} V začetku 19. stoletja sta odpravi Jegorja Meyendorffa in [[Alexander von Humboldt|Aleksandra von Humboldta]] v te kraje uveljavili sodobnejši izraz [[Srednja Azija]], pojavili pa so se tudi dodatni termini, kot je [[Notranja Azija]].{{sfn|Matochkina|2016|p=542}} Hkrati je rusko širjenje na vzhod privedlo do tega, da se je za azijski del [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] ustalilo ime ''[[Sibirija]]''.{{sfn|Vermeulen|2018|p=88}} Do 20. stoletja je Tartarija kot oznaka za Sibirijo in Srednjo Azijo skoraj povsem izginila iz uporabe. Izraz je kljub temu ostal zapisan v naslovu knjige [[Peter Fleming|Petra Fleminga]] iz leta 1936 ''[[News from Tartary|Novice iz Tartarije]] (News from Tartary)'' v kateri je avtor opisal svoja potovanja po Srednji Aziji. == Sklici == {{Reflist|20em}} == Viri == {{refbegin}} * {{cite journal |last1=Connell |first1=Charles W. |date=2016 |title=Western Views of the Origin of the 'Tartars': An Example of the Influence of Myth in the Second Half of the Thirteenth Century |url= |journal=The Spiritual Expansion of Medieval Latin Christendom: The Asian Missions |series=The Expansion of Latin Europe, 1000–1500 |location=New York |publisher=[[Routledge]] |editor-last1=Ryan |editor-first1=James D. |pages=103–125 |isbn=978-0754659570}} * {{cite book |first=Shaoxin |last=Dong |chapter=The Tartars in European Missionary Writings of the Seventeenth Century |pages=82–103 |title=Foreign Devils and Philosophers Cultural Encounters between the Chinese, the Dutch, and Other Europeans, 1590–1800 |editor-first=Thijs |editor-last=Weststeijn |location=Leiden |publisher=[[Brill (publishers)|Brill]] |year=2020 |isbn=978-9004418929 |chapter-url=https://brill.com/view/book/edcoll/9789004418929/BP000004.xml}} * {{cite journal |last1=Elliott |first1=Mark C. |title=The Limits of Tartary: Manchuria in Imperial and National Geographies |journal=The Journal of Asian Studies |volume=59 |number=3 |date=August 2000 |pages=603–646 |doi=10.2307/2658945 |jstor=2658945 |s2cid=162684575|url=http://nrs.harvard.edu/urn-3:HUL.InstRepos:32095381 }} * {{cite journal |last1=Matochkina |first1=A. | title=Svetlana Gorshenina. L'invention de l'Asie centrale: Histoire du concept de la Tartarie a' l'Eurasie. (Rayon histoire de la librairie Droz, no. 4.) Geneva: Droz, 2014. pp. 702 |journal=[[American Historical Review]] |date=April 2016 |pages=542–543 |doi=10.1353/imp.2015.0005 |s2cid=176332219}} * {{cite journal |last1=Wolff |first1=Larry |title=The Global Perspective of Enlightened Travelers: Philosophic Geography from Siberia to the Pacific Ocean |url=https://archive.org/details/sim_european-review-of-history_2006-09_13_3/page/436 |journal=[[European Review of History]] |volume=13 |number=3 |date=September 2006 |pages=437–453 |doi=10.1080/13507480600893148 |s2cid=128488228}} * {{cite book |last=Vermeulen |first=Han F. |title=Before Boas: The Genesis of Ethnography and Ethnology in the German Enlightenment |location=Albany, NY |publisher=[[University of Nebraska Press]] |date=2018}} * {{cite book |last=Gorshenina |first=Svetlana |title=L'invention de l'Asie centrale: histoire du concept de la Tartarie à l'Eurasie |publisher=Droz |date=2014 |isbn=978-2600017886 |issn=2235-1353}} * {{cite book |last=Gorshenina |first=Svetlana |script-title=ru:Изобретение концепта Средней / Центральной Азии: между наукой и геополитикой |title=Izobreteniye kontsepta Sredney / Tsentral'noy Azii: mezhdu naukoy i geopolitikoy |language=ru |trans-title=The invention of the concept of Middle / Central Asia: between science and geopolitics |url=https://centralasiaprogram.org/wp-content/uploads/2019/02/svetlana-gorshenina.pdf |publisher=[[George Washington University]] |date=2019 |isbn=978-0-9996214-4-8}} {{refend}} == Glej tudi == * [[Kozaki]] * [[Evrazijska stepa]] * [[Zlata horda]] * [[Krimski kanat]] * [[Tatarska konfederacija]] * [[Tatari]] * [[Tatarstan]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Tartary}} * [http://mapmogul.com/catalog/product_info.php+cPath+54+products_id+530 1704 map of Tartary] * [http://www.davidrumsey.com/maps4540.html 1736 map of Tartary showing Muscovite, Independent, and Chinese Tartary] * [http://vlib.iue.it/carrie/texts/carrie_books/paksoy-6/cae02.html Nationality of Religion? Views of Central Asian Islam] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210226233733/http://vlib.iue.it/carrie/texts/carrie_books/paksoy-6/cae02.html |date=2021-02-26 }} * [https://world_en.en-academic.com/73702/Tatary Tatary – English World dictionary] [[Kategorija:Regije Azije]] [[Kategorija:Geografija Rusije]] [[Kategorija:Geografija Srednje Azije]] [[Kategorija:Vzhodna Azija]] [[Kategorija:Eksonimi]] [[Kategorija:Psevdozgodovina]] qlfe1odncpd0jeri6da27ly7vnsvpcs 0 600890 6689169 6666246 2026-06-14T13:07:07Z Yerpo 8417 vrstni red poglavij 6689169 wikitext text/x-wiki {{Infobox Geopolitical organization |native_name = |conventional_long_name = Evroregija Tirolska&ndash;Južna Tirolska&ndash;Trentino |linking_name = Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |symbol_type = |image_symbol = |symbol_width = <!--default 85px--> |image_map = Eurorregión Tirol-Tirol del Sur-Trentino.png |map_width = 250px |map_caption = Lega Evroregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino |org_type = [[Evroregija]] |membership = {{unbulleted list | [[File:AUT Tirol COA.svg|18px]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]] | [[File:Suedtirol CoA.svg|18px]] [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] | [[File:Trentino CoA shield.svg|18px]] [[Avtonomna pokrajina Trento]] }} |admin_center_type = Uradi |admin_center = [[Bolzano]] in [[Bruselj]] |official_languages = [[nemščina]], [[italijanščina]], [[ladinščina]], [[cimbrijščina ]], [[mohenščina]] |leader_title1 = |leader_name1 = |established = 1998 |area_km2 = 26254 |population_estimate = 1.755.186 |population_estimate_year = 2011 }} '''Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino''' ({{langx|de|Europaregion Tirol-Südtirol-Trentino}}; {{langx|it|Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino}}) je politično-geografsko obmejno območje, ki ga tvorita dve evropski državi, s tremi regionalnimi oblastmi v [[Avstrija|Avstriji]] in [[Italija|Italiji]]: avstrijska [[Zvezna dežela Avstrije|zvezna dežela]] [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska]] (tj. [[Severna Tirolska|Severna]] in [[Vzhodna Tirolska]]) ter italijanski avtonomni [[Pokrajine Italije|pokrajini]] [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] in [[Avtonomna pokrajina Trento]]. ==Opis== Meje evroregije ustrezajo nekdanji [[Grofija Tirolska|knežji grofiji Tirolski]], kronski deželi [[Habsburška monarhija|habsburške monarhije]], ki je stoletja oblikovala življenje v [[Alpe|alpski]] regiji.[[File:Logo Euregio Tirolo-Alto Adige-Trentino su treno SAD.jpg|thumb|[[Logotip]] Evregije Tirolska–Južna Tirolska–Trentino na vlaku SAD v [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] med [[Fortezza|Fortezzo]] in [[Lienz|Lienzom]]]] Italija in Avstrija sta 27. januarja 1993 sklenili sporazum o čezmejnem sodelovanju. Oktobra 1995 je bil v Bruslju odprt skupni predstavniški urad dveh italijanskih avtonomnih pokrajin in avstrijske zvezne dežele. [[Italija]] je temu sprva močno nasprotovala in sprožila spor pred [[ustavno sodišče|ustavnim sodiščem]].<ref name="Euregio">Euregio, ''Tirolo Alto Adige Trentino - Uno sguardo storico''. Trento 2013, ISBN 978-88-907860-2-0, p. 127</ref> Leta 1998 so tri lokalne oblasti podpisale lastno konvencijo o čezmejnem sodelovanju, kar je časovno sovpadalo z odprtjem meja na podlagi [[Schengenski sporazum|schengenskega sporazuma]] iz leta 1985.<ref name="Euregio"/> === EZTS II (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje) === 29. oktobra 2009 je bilo med 14. zasedanjem skupnega deželnega zbora ''[[Dreier Landtag]]'' (skupno zasedanje skupščin obeh avtonomnih pokrajin in tirolskega deželnega zbora)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.consiglio-bz.org/it/seduta-congiunta/ultima_seduta_congiunta_mezzocorona_2009.asp|title=Delibere Dreier Landtag GECT|editor=Consiglio Provinciale di Bolzano|access-date=26. oktober 2009|url-status=dead}}</ref> sprejeta odločitev o začetku dejavnosti za ustanovitev [[EZTS]] (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje), s čimer so se pristojne lokalne vlade zavezale k ustanovitvenim postopkom.<ref>Peter Bußjäger, ''Der Europäische Verbund territorialer Zusammenarbeit (EVTZ)'', op. cit.</ref> Poleg predstavniškega urada pri [[Evropska unija|Evropski uniji]] v [[Bruselj|Bruslju]] je bil po odobritvi EZTS 15. oktobra 2009 odprt tudi urad v [[Bolzano|Bolzanu]]<ref>{{Navedi splet|url=http://wwwext.ansa.it/web/notizie/notiziari/qualitaaltoadige/2009/12/23/visualizza_new.html_1648924409.html|title=Apertura della sede di Bolzano|editor=ANSA|access-date=26. oktober 2009|url-status=dead}}</ref>, ki se nahaja v prostorih raziskovalnega central [[Eurac]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.landtag-bz.org/de/dreier-landtag/archiv-beschluesse.asp?somepubl_action=300&somepubl_image_id=108727|title=Dreier-Landtag|publisher=Südtiroler Landtag}}</ref> Maja 2011 je [[Vlada Italijanske republike|italijanska vlada]] Evroregiji uradno priznala lastno javno in čezmejno pravno osebnost.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europaregion.info/it/611.asp|title=Comunicato stampa sul riconoscimento da parte del governo}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Takoj zatem so tri lokalne vlade z notarskim zapisom, sestavljenim 14. junija 2011 na gradu [[Castel Thun|gradu Castel Thun]], ratificirale ustanovni akt in imenovale [[Luis Durnwalder|Luisa Durnwalderja]] za prvega predsednika.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.europaregion.info/it/622.asp|title=Firma dell'atto fondativo}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Članice regije== [[File:Tirol-Suedtirol-Trentino.svg|thumb|{{legend|#fe7f7f|[[Zvezna dežela Tirolska]], [[Avstrija]]}}{{legend|#f7b77b|[[Avtonomna pokrajina Bolzano]], [[Italija]]}}{{legend|#7b7bf7|[[Avtonomna pokrajina Trento]], [[Italija]]}} Podroben zemljevid evroregije, ki jo tvorita avstrijska zvezna država Tirolska in italijanski avtonomni pokrajini Bolzano in Trento]] Z jezikovnega vidika je prebivalstvo avstrijske Tirolske [[Nemščina|nemško]] govoreče, medtem ko velika večina prebivalcev Trentinskega govori [[Italijanščina|italijansko]]. Na Južnem Tirolskem približno dve tretjini prebivalcev kot materni jezik govori nemščino, ena četrtina pa italijanščino.<ref name="Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol">Oscar Benvenuto (ed.): "[http://www.provinz.bz.it/Astat/downloads/Siz_2008-eng.pdf South Tyrol in Figures 2008", Provincial Statistics Institute of the Autonomous Province of South Tyrol] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160614231554/http://www.provinz.bz.it/Astat/downloads/Siz_2008-eng.pdf |date=2016-06-14 }}, Bozen/Bolzano 2007, p. 15, Table 9</ref> Skupno je v evroregiji 62% prebivalcev nemško govorečih in 37% italijansko govorečih. Približno 1% celotnega prebivalstva evroregije govori [[ladinščina|ladinščino]] kot svoj materni jezik, pri čemer je ta skupina večinoma avtohtona na Južnem Tirolskem, pa tudi na Trentinu in Bellunu. Evroregija v številkah na dan 31. decembra 2006:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.europaregion.info/en/10.asp |title=Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino: facts and numbers |accessdate=2026-04-13 |archive-date=2012-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121215112935/http://www.europaregion.info/en/10.asp |url-status=dead }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Regija ! Površina v km² ! Prebivalstvo (31.12.2011) ! Gostota prebivalstva na km² |- |Tirolska |12.648 |{{0|1.}}710.042 |56,1 |- |Južna Tirolska |{{0|0}}7.400 |{{0|1.}}511.750 |69,2 |- |Trentino |{{0|0}}6.207 |{{0|1.}}533.394 |85,9 |- |'''Skupaj''' |'''26.255''' |'''1.755.186''' |'''66,8''' |- |} == Sodelovanje == Čezmejno sodelovanje med tremi sosedami danes zajema številna področja, vključno s turizmom, prometom, infrastrukturo, socialnimi storitvami in okoljskimi vprašanji na občutljivem območju osrednjih [[Alpe|Alp]]. [[File:Iselsbergpass, Willkommen Tafel in Tirol, Österreich.jpg|thumb|Znak dobrodošlice]] Po zgodovinskem srečanju parlamentov avstrijske Tirolske in Južne Tirolske leta 1971, ki je bilo prvo po 57 letih,so bila skupna zasedanja dvajset let pozneje razširjena še na Trentinsko. V devetdesetih letih 20. stoletja je avstrijska zvezna dežela [[Predarlska]], ki je bila s to regijo v preteklosti tesno povezana, dobila status opazovalke v skupnem deželnem zboru treh pokrajin ({{Jezik|de|Dreier Landtag}}). Zasedanja skupščine so potekala na različnih zgodovinsko pomembnih krajih, kot sta [[Innsbruck]] in nekdanja prestolnica Tirolske, [[Merano]]. == Seznam predsednikov == Predsedovanje traja dve leti, pri čemer se na vodilnem položaju izmenjujejo trije sestavni organi. * 2023 - danes [[Arno Kompatscher]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]])<ref>{{Navedi splet|url=https://news.provincia.bz.it/it/news/superare-i-confini-l-alto-adige-assume-la-presidenza-dell-euregio|title="Superare i confini": l'Alto Adige assume la Presdienza dell'Euregio|language=it|access-date=3. april 2024}}</ref> * 2021 - 2023 [[Maurizio Fugatti]] ([[Avtonomna pokrajina Trento]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ufficiostampa.provincia.tn.it/Comunicati/Presidenza-trentina-dell-Euregio-2021-2023-presentato-il-programma-a-giunta-e-assemblea|title=Presidenza trentina dell'Euregio 2021-2023, presentato il programma a giunta e assemblea|author=Infotn|website=Ufficio Stampa Provincia Autonoma di Trento|language=it|access-date=1. avgust 2022}}</ref> * 2019 - 2021 [[Günther Platter]] ([[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]])<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ansa.it/trentino/notizie/2019/10/12/euregio-la-presidenza-passa-dal-tirolo-allalto-adige_db3d86d4-eef7-4c7c-9158-12225152a6d0.html|title=Euregio, la presidenza passa al Tirolo}}</ref> * 2017 - 2019 [[Arno Kompatscher]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]]) * 2015 - 2017 [[Ugo Rossi]] ([[Avtonomna pokrajina Trento]])<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ansa.it/trentino/notizie/2015/11/18/euregio-ugo-rossi-presidente-gect_01acc576-775c-4b0c-8300-2560b57e1d6b.html|title=Ugo Rossi presidente del GECT}}</ref> * 2013 - 2015 [[Günther Platter]] ([[Tirolska (zvezna dežela)|Zvezna dežela Tirolska]])<ref>{{Navedi splet|url= http://www.regione.taa.it/SchedaInfo.aspx?Id=683|title= Günther Platter nuovo presidente del GECT|editor= Regione autonoma Trentino-Alto Adige/Südtirol|date= 10. oktober 2013|access-date= 30. oktober 2013|archive-date= 1. november 2013|archive-url= https://web.archive.org/web/20131101110624/http://www.regione.taa.it/SchedaInfo.aspx?Id=683|url-status=dead}}</ref> * 2011 - 2013 [[Luis Durnwalder]] ([[Avtonomna pokrajina Bolzano]])<ref name=":0" /> == Sklici == {{reflist}} == Glej tudi == * [[evroregija|Evroregija]] * [[Avtonomna pokrajina Bolzano]] * [[Pokrajina Trento|Avtonomna pokrajina Trento]] * [[Tirolska (zvezna dežela)|Tirolska (Avstrija)]] * [[Tirolska]] * [[Alpska konvencija]] == Zunanje povezave == {{Commons category|Tyrol–South Tyrol–Trentino Euroregion}} * {{in lang|en|de|it|lld}} [https://www.europaregion.info Homepage of Tyrol-South Tyrol-Trentino] {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Tirolska–Južna Tirolska–Trentino Evroregija}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1998]] [[Kategorija:1998 v politiki]] [[Kategorija:Evroregije]] [[Kategorija:Geografija Tirolske (zvezna dežela)]] [[Kategorija:Južna Tirolska]] [[Kategorija:Pokrajina Trento]] qmpvvg8uu1um94feohulbl0yuujn6bg 0 600972 6689320 6687283 2026-06-14T18:08:56Z TadejM 738 ustvarjeno s prevodom razdelka »World War II (1939–1944)« strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1358266715|History of Estonia]]« 6689320 wikitext text/x-wiki [[File:Russa literacy 1897.jpg|thumb|Zaradi javnega izobraževalnega sistema pod švedsko oblastjo sta bili Estonija in Finska po podatkih popisa leta 1897 najbolj pismeni območji [[Ruski imperij|Ruskega imperija]].]]Zgodovina [[Estonija|Estonije]] tvori del [[zgodovina Evrope|zgodovine Evrope]]. Naselitev na območju današnje Estonije je postala mogoča pred 13.000 do 11.000 leti, potem ko se je stopil led zadnje [[ledena doba|poledenitve]], ostanki prvega stalnega prebivalstva v regiji pa segajo 9000 let pr. n. št.<ref>{{Cite news|last=Esselmond|first=Tom|date=26 August 2011|title=Spirituality in Estonia - the world's 'least religious' country|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-14635021}}</ref> Srednjeveško avtohtono prebivalstvo Estonije je bilo med zadnjimi [[pogan]]skimi civilizacijami v Evropi, ki so sprejele [[krščanstvo]] po [[severne križarske vojne|severnih križarskih vojnah]] v 13. stoletju.<ref>{{Cite web|url= https://legacarta.intracen.org/country/est/|title= Country Profile – LegaCarta|access-date= 26 November 2019}}</ref><!--<ref name="culture_and_customs_of_the_baltic_states">Compare: {{Cite book | last1 = O'Connor | first1 = Kevin J. | title = Culture and customs of the Baltic states | url= https://books.google.com/books?id=IpR0-OrrwssC | year = 2006 | publisher = [[Greenwood Press]] | location = Westport, Connecticut | isbn = 978-0-313-33125-1 | page = 4 | quote = "history as a battleground on which larger powers such as Germany, Russia, Sweden and Poland fought their many wars"}}</ref>--> Po križarskem zavzetju območja do 1227 je Estoniji najprej vladal [[kralj Danske]] na severu (do 1345) in nato do 1559 [[država tevtonskega viteškega reda|tevtonski red]] ter cerkvene države [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki je od 1418 do 1562 pokrivalo celotno Estonijo in tvorilo del [[Livonijska konfederacija|Livonijske konfederacije]]. Po letu 1559 je bila Estonija del [[Švedska|Kraljevine Švedske]] do leta 1710, ko je celotno območje v [[velika severna vojna|veliki severni vojni]] v letih od 1700 do 1721 zavzelo [[Rusko carstvo]]. V tem obdobju je [[Baltski Nemci|lokalno nemško govoreče]] plemstvo uživalo precejšnjo avtonomijo in je bila [[nemščina|visoka nemščina]] (pred tem tudi [[nizka nemščina]] in [[latinščina]]) glavni jezik uprave in izobraževanja. [[Estofilija|Estofilno]] obdobje razsvetljenstva (1750–1840) je pripeljalo do [[estonski narodni preporod|estonskega narodnega preporoda]] v 19. stoletju. Po prvi svetovni vojni (1914–1918) in revolucijah leta 1917, s katerimi se je končal [[Ruski imperij]], je bila Estonija februarja 1918 [[Estonska razglasitev neodvisnosti|razglašena za neodvisno demokratično republiko]]. V [[estonska vojna za neodvisnost|estonski vojni za neodvisnost]] (1918–1920) se je novo proglašena država uspešno borila proti sovjetski [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|ruski]] [[boljševizem|boljševiški]] invaziji in februarja 1920 je [[sovjetska Rusija]] z [[Pogodba iz Tartuja|rusko-estonsko mirovno pogodbo]] trajno prepoznala neodvisnost Estonije. Med drugo svetovno vojno (1939–1945) je [[Sovjetska zveza]] junija 1940 okupirala Estonijo in si jo nelegalno priključila. Med [[operacija Barbarossa|operacijo Barbarossa]] je Estonijo leta 1941 okupirala [[nacistična Nemčija]]; sovjetska armada jo je znova okupirala leta 1944. Estonija je znova razglasila neodvisnost avgusta 1991 in se leta 2004 pridružila [[Evropska unija|Evropski uniji]] in [[Nato|Natu]]. == Antična Estonija: prazgodovina == === Mezolitsko obdobje === [[Slika:KundaCultureTools.jpg|sličica|Orodja iz kulture Kunda, Estonski zgodovinski muzej]] Regija je bila poseljena od konca poznopleistocenske poledenitve, približno 9000 pr. n. št. Najzgodnejše sledi človeške naselitve v Estoniji so povezane s kulturo Kunda, katere izvor je vključeval mešanico zahodnih in vzhodnih prednikov lovcev in nabiralcev, pri čemer je bilo več prvih kot drugih.<ref>{{Navedi časopis|last=Jones|first=Eppie R.|last2=Zarina|first2=Gunita|last3=Moiseyev|first3=Vyacheslav|last4=Lightfoot|first4=Emma|last5=Nigst|first5=Philip R.|last6=Manica|first6=Andrea|last7=Pinhasi|first7=Ron|last8=Bradley|first8=Daniel G.|date=February 2017|title=The Neolithic Transition in the Baltic Was Not Driven by Admixture with Early European Farmers|url=https://doi.org/10.1016/j.cub.2016.12.060|journal=Current Biology|volume=27|issue=4|pages=576–582|bibcode=2017CBio...27..576J|doi=10.1016/j.cub.2016.12.060|issn=0960-9822|pmc=5321670|pmid=28162894}}</ref> Ob reki Pärnu se nahaja zgodnje [[Mezolitik|mezolitsko]] naselje Pulli. Datira v začetek 9. tisočletja pr. n. št. Kultura Kunda je dobila ime po najdišču naselbine Lammasmäe v severni Estoniji, ki datira pred leto 8500 pr. n. št.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=24}}</ref> Kostni in kamniti artefakti, podobni tistim, ki so jih našli v Kundi, so bili odkriti tudi drugod v Estoniji, pa tudi v [[Latvija|Latviji]], severni [[Litva|Litvi]] in na južnem [[Finska|Finskem]]. Med minerali sta se za izdelavo rezalnega orodja največ uporabljala [[kremen]] in [[Kamena strela|kvarc]]. === Neolitsko obdobje === Začetek [[Neolitik|neolitika]] zaznamuje [[keramika]] narvske kulture, ki se je v Estoniji pojavila na začetku 5. tisočletja. Najstarejše najdbe izvirajo iz okoli leta 4900 pr. n. št. Prva keramika je bila narejena iz debele gline, pomešane s kamenčki, školjkami ali rastlinami. Keramiko narvskega tipa najdemo skoraj po celotni estonski obali in na otokih. Kamnito in koščeno orodje iz tega obdobja je opazno podobno artefaktom kulture Kunda. [[Slika:CombCeramicPottery.jpg|levo|sličica|Satasta keramika v Estonskem zgodovinskem muzeju]] Približno v začetku 4. tisočletja pred našim štetjem je v Estonijo prispela kultura sataste keramike. Do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil prihod baltofinskih ljudstev, prednikov Estoncev, Fincev in Livoncev, na obale [[Baltsko morje|Baltskega morja]] povezan s kulturo sataste keramike.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=FxBJAQAAMAAJ&dq=the+ancestors+of+the+Estonians%2C+Finns%2C+and+Livonians%2C+on+the+shores+of+the+Baltic+Sea+was+associated+with+the+Comb+Ceramic+Culture.&pg=PA2|title=Background Notes, Estonia, September 1997|date=1997|language=en}}</ref> Vendar takšne povezave arheološko opredeljenih kulturnih entitet z jezikovnimi ni mogoče dokazati in domneva se, da je več najdenih naselij iz tega obdobja bolj verjetno povezano z gospodarskim razcvetom, povezanim s segrevanjem podnebja. Nekateri raziskovalci celo trdijo, da se je v Estoniji in na Finskem od konca zadnje poledenitve morda govoril [[Uralski jeziki|uralski jezik]].<ref name="the_cambridge_history_of_scandinavia">{{Navedi knjigo|last=Helle|first=Knut|title=The Cambridge History of Scandinavia|year=2003|publisher=[[Cambridge University Press]]|location=Cambridge, UK|isbn=0-521-47299-7|url=https://books.google.com/books?id=PFBtfXG6fXAC&pg=PA51|page=51}}</ref> [[Slika:CordWareBoatAxe.jpg|sličica|[[Kultura trakaste keramike|Lončenina in kamnite sekire kulture vrvičaste]] keramike v Estonskem zgodovinskem muzeju]] Pogrebni običaji ljudi s satasto keramiko so vključevali dodatke figur živali, ptic, kač in moških, izrezljanih iz kosti in [[Jantar|jantarja]]. Artefakte iz kulture sataste keramike najdemo od severne Finske do vzhodne [[Prusija|Prusije]] . Začetek poznega neolitika okoli leta 2200 pr. n. št. zaznamuje pojav [[Kultura trakaste keramike|kulture vrvičaste keramike]], keramike z vrvičastim okrasjem in dobro poliranih kamnitih sekir (sekir v obliki čolna). Dokazi o kmetijstvu so zoglenela pšenična zrna na steni posode iz vrvičaste keramike, najdene v naselbini Iru. Osteološke analize kažejo na poskus udomačitve [[Divja svinja|divjega prašiča]].<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=}}</ref> Za posebne pogrebne običaje je bilo značilno, da so pokojnike položili na bok s koleni, pritisnjenimi ob prsi, in eno roko pod glavo. Predmeti, položeni v grobove, so bili narejeni iz kosti udomačenih živali. === Bronasta doba === [[Slika:StoneCistGraves.jpg|sličica|Kamnite cistne grobove iz bronaste dobe v severni Estoniji]] [[Slika:Rebala_kivikalmed_2021.ogv|sličica| Video z dronom kamnitih grobov v obliki cist v Jõelähtmeju v Estoniji]] Začetek [[Bronasta doba|bronaste dobe]] v Estoniji sega približno v leto 1800 pr. n. št. V tem obdobju se je razvila meja med finskimi ljudstvi in [[Balti]]. Začela so se graditi prva utrjena naselja, Asva in Ridala na otoku [[Saaremaa]] ter Iru v severni Estoniji. Razvoj ladjedelništva je olajšal širjenje brona. Spremenili so se pogrebni običaji, nova vrsta grobišča se je razširila iz germanskih na estonska območja, kamniti grobovi v obliki cist in pokopi s kremacijo pa so postali vse bolj pogosti, poleg majhnega števila kamnitih grobov v obliki čolnov.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=26}}</ref> Približno v 7. stoletju pr. n. št. je velik meteorit zadel otok [[Saaremaa]] in ustvaril [[Krater Kaali|kraterje Kaali]] Okoli leta 325 pr. n. št. je grški raziskovalec [[Piteas|Pitej]] verjetno obiskal Estonijo. [[Lennart Meri]] je otok Thule, ki ga je opisal, identificiral kot [[Saaremaa|Saaremaa,]] čeprav ta identifikacija ni splošno sprejeta kot verjetna, saj Saaremaa leži daleč južno od [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]] . === Železna doba === Predrimska železna doba se je v Estoniji začela okoli leta 500 pr. n. št. in je trajala do sredine 1. stoletja n. št. Najstarejši železni predmeti so bili uvoženi, čeprav so železo od 1. stoletja dalje talili iz lokalne močvirske in jezerske rude. Naselbine so bile večinoma na mestih, ki so nudila naravno zaščito. Gradili so trdnjave, čeprav so jih uporabljali le začasno. Pojav kvadratnih keltskih polj, obdanih z ograjenimi prostori, v Estoniji izvira iz predrimske železne dobe. Iz tega obdobja izvira večina kamnov z umetnimi vdolbinami, ki so bili domnevno povezani z magijo, namenjeno povečanju rodovitnosti pridelka. Začela se je razvijati nova vrsta grobov, štirikotne gomile. Pokopne tradicije kažejo jasen začetek družbene stratifikacije. Rimska železna doba v Estoniji je okvirno datirana med 50 in 450 n. št., obdobje, na katero je vplival vpliv [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]]. V materialni kulturi se to odraža v nekaj rimskih kovancih, nekaj nakita in artefaktih. Obilje železnih artefaktov v južni Estoniji govori o tesnejših povezavah celine z južnimi območji, medtem ko so otoki zahodne in severne Estonije s sosedi komunicirali predvsem po morju. Do konca obdobja so se pojavila tri jasno definirana plemenska narečna območja – severna Estonija, južna Estonija in zahodna Estonija vključno z otoki –, pri čemer si je prebivalstvo vsakega oblikovalo lastno razumevanje identitete. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|pp=28–31}}</ref> === Zgodnji srednji vek === [[Slika:Europe_814.svg|sličica|Evropa v 9. stoletju]] Ime »Estonija« se prvič pojavi v obliki Aestii v 1. stoletju našega štetja pri [[Publij Kornelij Tacit|Tacitu]], vendar bi lahko označevalo baltska plemena, ki so živela na tem območju. V skandinavskih [[Saga|sagah]] (9. stoletje) se je izraz začel uporabljati za označevanje Estoncev.<ref name="the_uralic_language_family_facts_myths_and_statistics">{{Navedi knjigo|last=Marcantonio|first=Angela|title=The Uralic Language Family: Facts, myths and statistics|year=2002|publisher=[[Wiley-Blackwell|Blackwell]]|location=Oxford, UK|isbn=0-631-23170-6|url=https://books.google.com/books?id=Cp-tB08yd2EC&pg=PA21|pages=21–23}}</ref> [[Ptolemaj]] v svoji ''Geografiji III'' sredi 2. stoletja našega štetja omenja [[Oselci|Osilijce]] med drugimi prebivalci baltske obale.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=195}}</ref> Po mnenju rimskega zgodovinarja [[Kasiodor|Kasiodorja]] iz 5. stoletja so bili Estonci ljudje, ki jih je Tacit poznal kot ''Aestii''. Obseg njihovega ozemlja v zgodnjem srednjem veku je sporen, narava njihove vere pa ne. Skandinavcem so bili znani kot poznavalci vetrne magije, prav tako kot [[Sami]] (takrat znani kot Finci) na severu.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Jones|Pennick|1995|p=179}}</ref> Kasiodor omenja Estonijo v svoji knjigi V. Pisma 1–2 iz 6. stoletja. <ref name="Cassiodorus">{{Navedi knjigo|last=Cassiodorus|first2=Thomas|last2=Hodgkin|title=The Letters of Cassiodorus: Being a condensed translation of the Variae epistolae of Magnus Aurelius Cassiodorus Senator|year=1886|publisher=[[Oxford University Press|Frowde]]|location=London|page=265|isbn=1-152-37425-7}}</ref> Nekateri zgodovinarji menijo, da so Čudi, omenjeni v zgodnjih ruskih kronikah, začenši s ''[[Zgodovina minulih let|Primarno kroniko]]'', Esti ali Estonci.<ref name="PPFP141">{{Navedi knjigo|last=Abercromby|first=John|title=The pre- and proto-historic Finns, both eastern and western: with the magic songs of the west Finns|year=1898|publisher=[[D. Nutt]]|location=London|page=141|isbn=0-404-53592-5}}</ref> [[Slika:VarbolaByMellin.jpg|levo|sličica|Zemljevid trdnjave Varbola, avtor L. A. Mellin]] V 1. stoletju našega štetja so se v Estoniji začele pojavljati politične in upravne enote. Pojavila sta se dva večja oddelka: županija (''kihelkond'') in okraj (''maakond'' . Županijo je sestavljalo več vasi. Skoraj vse županije so imele vsaj eno trdnjavo. Obrambo lokalnega prostora je vodil najvišji uradnik, županijski starešina. Okraj je bil sestavljen iz več županij, ki jim je prav tako načeloval starešina. Do 13. stoletja so se v Estoniji razvile naslednje večje grofije: Saaremaa (Osilia), Läänemaa (Rotalia ali Maritima), Harjumaa (Harria), Rävala (Revalia), Virumaa (Vironia), Järvamaa (Jervia), Sakala (Saccala) in Ugandi (Ugaunia). <ref name="estonia_and_the_estonians">{{Navedi knjigo|last=Raun|first=Toivo U.|title=Estonia and the Estonians|year=2001|publisher=[[Hoover Institution Press]], Stanford University|location=Stanford, California|isbn=0-8179-2852-9|url=https://books.google.com/books?id=YQ1NRJlUrwkC&pg=PA11|page=11}}</ref> Trdnjava Varbola je bila takrat ena največjih krožnih utrdb in trgovskih središč, zgrajenih v Estoniji, v okrožju Harju ( {{Langx|la|Harria}}). V 11. stoletju so Skandinavci pogosto opisani kot bojevniki proti [[Vikingi|Vikingom]] z vzhodnih obal Baltskega morja. Z vzponom krščanstva je centralizirana oblast v Skandinaviji in Nemčiji sčasoma privedla do [[Severne križarske vojne|baltskih križarskih vojn]]. Vzhodnobaltski svet se je spremenil zaradi vojaških osvajanj: najprej [[Livonci|Livi]], [[Latvijci]] in [[Estonci]], nato pa [[Prusi]] in [[Finci|Finci,]] so doživeli poraz, [[krst]], [[Okupacija|vojaško okupacijo]] in včasih iztrebljenje s strani skupin Nemcev, Dancev in Švedov.<ref name="the_northern_crusades">{{Navedi knjigo|last=Christiansen|first=Eric|title=The Northern Crusades|edition=2nd|year=1997|publisher=[[Penguin Group|Penguin]]|location=London, England|isbn=0-14-026653-4|page=[https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93 93]|url=https://archive.org/details/northerncrusades00eric/page/93}}</ref> == Estonska križarska vojna: srednji vek == [[Slika:Ancient_Estonian_counties.png|levo|sličica|Estonija do 21. septembra 1217]] [[Slika:Danmarks_flag_1219_Lorentzen.jpg|sličica|Dannebrog pada z neba med bitko pri Lindaniseu, 1219]] Estonija je bila eden zadnjih kotičkov srednjeveške Evrope, ki je bil [[Krščanstvo|pokristjanjen]]. Leta 1193 je [[papež Celestin III.]] pozval h križarski vojni proti [[Poganstvo|poganom]] v severni Evropi. [[Severne križarske vojne]] iz severne Nemčije so vzpostavile trdnjavo [[Riga]] (v sodobni Latviji). S pomočjo na novo spreobrnjenih lokalnih plemen [[Livonci|Livov]] in [[Latvijci|Latvijcev]] so križarji leta 1208 začeli vpadati v del današnje Estonije. Estonska plemena so se ostro upirala napadom iz Rige in občasno tudi sama plenila ozemlja, ki so jih nadzorovali križarji. Leta 1217 so nemški križarski red [[livonski bratje meča]] in njihovi nedavno spreobrnjeni zavezniki zmagali v veliki bitki, v kateri je bil ubit estonski poveljnik [[Lembitu]]. == Danska Estonija (1219–1346) == [[Slika:Medieval_Livonia_1260.svg|sličica|[[Livonija]] leta 1260]] Severno Estonijo so osvojili danski križarji pod vodstvom kralja [[Valdemar II. Danski|Waldemarja II.]], ki so leta 1219 prispeli na mesto estonskega mesta Lindanisse<ref>{{Navedi splet|url=https://runeberg.org/salmonsen/2/7/0518.html|title=Salmonsens konversationsleksikon / 2/7|publisher=[[Project Runeberg]]|language=da|accessdate=2009-09-20}}</ref> (danes [[Talin]]) v (latinsko) ''Revelia'' (estonsko) ''Revala'' ali ''Rävala'', sosednje staro estonsko okrožje. Danska vojska je Estonce premagala v bitki pri Lindaniseju. Estonci v Harrii so leta 1343 začeli upor (vstaja v noči svetega Jurija). Posledično je provinco zasedel [[Livonski red]]. Leta 1346 so bile danske posesti v Estoniji (Harria in Vironia) za 10&nbsp;000 mark prodane [[Livonski red|Livonskemu redu]]. === Švedska obalna naselja === Prva pisna omemba [[Estonski Švedi|estonskih Švedov]] izvira iz leta 1294 in se pojavi v zakonih mesta [[Haapsalu]] . Estonski Švedi so ena najstarejših znanih manjšin v Estoniji. Imenovali so jih tudi »obalni Švedi« ( ''Rannarootslased'' v [[Estonščina|estonščini]]) ali glede na območje njihove naselitve Ruhnujski Švedi, Hiiujski Švedi itd. Sami so uporabljali izraz ''aibofolke'' (»otoški ljudje«) in so svojo domovino imenovali ''Aiboland''. Stara območja švedske poselitve v Estoniji so bili otok Ruhnu, otok [[Hiiumaa]], zahodna obala in manjši otoki (Vormsi, Noarootsi, Sutlepa, Riguldi, Osmussaar), severozahodna obala okrožja Harju (Nõva, Vihterpalu, Kurkse, polotok Pakri in otoki Pakri) in otok Naissaar blizu Talina. Mesti s precejšnjim deležem švedskega prebivalstva sta bili [[Haapsalu]] in Talin. V preteklosti so Švedi živeli tudi na obalah Saaremaa, v južnem delu Läänemaa, vzhodnem delu Harjumaa in zahodnem delu Virumaa. == Razdelitev Estonije v livonski vojni == Med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] leta 1561 se je severna Estonija podredila švedski oblasti, južna Estonija pa je v 1580. letih za kratek čas prišla pod oblast [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske republike]]. Leta 1625 je celinska Estonija v celoti prišla pod švedsko oblast. Estonija je bila upravno razdeljena med provinco [[Švedska Estonija|Estonijo]] na severu ter [[Livonija|Livonijo]] v južni Estoniji in severni Latviji, ta delitev pa je trajala do začetka 20. stoletja. [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I., svetorimski cesar,]] je za pomoč zaprosil [[Gustav Vasa|Gustava I. Švedskega]], [[Krona kraljevine Poljske|Poljsko kraljestvo]] pa je prav tako začelo neposredna pogajanja z Gustavom, vendar brez rezultatov, saj je Gustav I. Vasa 29. septembra 1560 umrl. Možnosti za uspeh [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] in njegovih podpornikov so bile še posebej dobre v 1560. in 1570. letih.V prvem primeru sta ga za svojega [[Monarh|suverena]] priznali [[Škofija Ösel–Wiek|škofija Ösel-Wiek]] in [[škofija Kurlandija]], za svojega bodočega vladarja pa oblasti [[Knezoškofija Dorpat|škofije Dorpat]]; na njegovi strani je bila škofija Reval s plemstvom Harrien - Wierland, [[Livonski red]] pa je pogojno priznal njegovo lastništvo kneževine Estonije. Nato je Kettler skupaj z [[Nadškof|nadškofom]] [[Wilhelm van Brandenburg-Ansbach-Kulmbach|Viljemom Brandenburskim]] iz [[Knezonadškofija Riga|riške nadškofije]] in njegovim koadjutorjem [[Krištof, vojvoda Mecklenburga|Krištofom von Mecklenburgom]] Magnusu dal dele [[Kraljevina Livonija|Livonskega kraljestva]], ki jih je zavzel, vendar so mu zavrnili dajanje nadaljnje zemlje. Ko je [[Erik XIV. Švedski]] postal kralj, je hitro ukrepal, da bi se vključil v vojno. Z [[Rusko carstvo|Moskvo]] se je pogajal o trajnem miru in je govoril z [[Buržoazija|meščani]] mesta [[Talin|Reval]]. Ponudil jim je blago, ki naj bi mu ga podredili, in jim grozil. Do 6. junija 1561 so se mu podredili, v nasprotju s Kettlerjevim prepričevanjem meščanov. Kraljev brat Johan se je poročil s poljsko princeso [[Catherine Jagellon|Katarino Jagelonsko]]. Ker je želel v Livoniji pridobiti lastno zemljo, je Poljski posodil denar in nato zahteval gradove, ki so jih zastavili, kot svoje, namesto da bi jih uporabil za pritisk na Poljsko. Po Johanovi vrnitvi na [[Finska|Finsko]] mu je Erik XIV. prepovedal poslovanje s kakršnimi koli tujimi državami brez njegovega soglasja. Kmalu zatem je Erik XIV. začel hitro ukrepati in je izgubil vse zaveznike, ki jih je nameraval pridobiti, bodisi od Magnusa bodisi od [[Riga|riškega]] nadškofa. Magnus je bil razburjen, ker so ga z zvijačo prikrajšali za [[Dediščina|dediščino]] [[Holstein|Holsteina]]. Potem ko je Švedska [[Okupacija|okupirala]] Reval, je [[Friderik II. Danski|danski kralj Friderik II.]] avgusta 1561 sklenil pogodbo z Erikom XIV. Brata sta se močno razhajala in Friderik II. se je 7. avgusta 1562 z Ivanom IV. pogajal o pogodbi, da bi bratu pomagal pridobiti več ozemlja in ustaviti nadaljnje švedsko napredovanje. Eriku XIV. to ni bilo všeč in izbruhnila je [[severna sedemletna vojna]] med [[Svobodno in hanzeatsko mesto Lübeck|svobodnim mestom Lübeck]], Dansko, Poljsko in Švedsko. Friderik II. in Magnus sta izgubljala le ozemlje in trgovino, vendar jima ni šlo dobro. Leta 1568 pa je Erik XIV. znorel in njegovo mesto je zasedel njegov brat Johan III. Johan III. je zasedel švedski prestol in zaradi prijateljstva s Poljsko začel politiko proti Moskvi. Poskušal je pridobiti več ozemlja v Livoniji in uveljaviti moč nad Dansko. Ko so bile vse strani finančno izčrpane, je Friderik II. svojemu zavezniku, kralju [[Sigismund II. Avgust|Poljsko-l]]<nowiki/>l[[Republika obeh narodov|itovske zveze]], sporočil, da je pripravljen na mir. 13. decembra 1570 je bila sklenjena [[Ščečinski mir|Stettinska pogodba]] . Vendar je težje oceniti obseg in jakost podpore, ki jo je Magnus prejel v livonskih mestih. V primerjavi s plemstvom Harrien-Wierland je mestni svet Revala in s tem verjetno večina državljanov kazal veliko bolj zadržan odnos do Danske in livonskega kralja Magnusa. Kljub temu ni razloga za govor o močnih prošvedskih čustvih med prebivalci Revala. Meščani, ki so pobegnili v škofijo Dorpat ali so bili deportirani v Moskvo, so Magnusa pozdravljali kot svojega odrešenika do leta 1571. Analiza kaže, da se je med [[Livonska vojna|livonsko vojno]] med livonskim plemstvom in meščani pojavilo krilo, ki je podpiralo neodvisnost in oblikovalo tako imenovano »Mirovno stranko«. Te sile so zavrnile sovražnosti in sporazum z Moskvo razumele kot priložnost, da se izognejo vojnim grozodejstvom in delitvi Livonije. Zato se je Magnus, ki je zastopal Dansko in kasneje sklenil dogovor z [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]], izkazal za primerno figuro za to frakcijo. [[Slika:Livland_(105417975).jpg|sličica|Livonija, kot je prikazana na zemljevidu Ivana Portancija iz leta 1573]] Mirovna stranka pa je imela svoje oborožene sile – razpršene skupine hišnih čet (''Hofleute'') pod različnim poveljstvom, ki so se združile v akciji šele leta 1565 (bitka pri Pärnuju in [[Siege of Reval (1565)|obleganje Revala (1565)]] ), 1570–1571 ([[obleganje Revala (1570–1571)]]; 30 tednov) in 1574–1576 (najprej na strani Švedske, nato pa je sledila prodaja [[Okrožje Lääne|Wieka]] [[danska monarhija|danski kroni]] in izguba ozemlja v korist [[Moskovska velika kneževina|Moskovčanov]]). Leta 1575, ko je Moskva napadla danske zahteve v Livoniji, je Friderik II. odstopil od tekmovanja, prav tako pa tudi sveti rimski cesar. Po tem je Johan III. opustil prizadevanje za več ozemlja, ker je Moskva pridobila ozemlja, ki jih je nadzorovala Švedska. Naslednji dve leti premirja je izkoristil za ugodnejši položaj. Leta 1578 je nadaljeval boj ne le za Livonijo, ampak za vse ostale dežele zaradi dogovora, ki ga je sklenil z [[Republika obeh narodov|Rzeczpospolito]] . Leta 1578 se je Magnus umaknil v Rečo Pospolito, njegov brat pa se je skoraj odpovedal zemlji v Livoniji. [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan Grozni]] se je leta 1578, ko je zavrnil mirovne predloge svojih sovražnikov, znašel v težkem položaju. [[Krimski kanat]] je opustošil južna moskovska ozemlja in požgal predmestje (posad) Moskve (glej [[Rusko-krimske vojne]] ), suša in epidemije so usodno prizadele gospodarstvo, politika [[Opričnina|opričnine]] je temeljito razdejala vlado, [[Velika litovska kneževina]] pa [[Lublinska unija|se je združila s]] [[Krona kraljevine Poljske|Poljskim kraljestvom]] in dobila energičnega voditelja [[Štefan Báthory|Stefana Batorija]], ki ga je podpiralo [[Osmansko cesarstvo]] (1576). Batory je odgovoril s serijo treh [[Ofenziva|ofenziv]] proti Moskvi, v katerih je poskušal odrezati [[Kraljevina Livonija|Livonsko kraljestvo]] od moskovskih ozemelj. Med prvo ofenzivo leta 1579 je z 22.000 možmi ponovno zavzel [[Polock|Polock]] . Med drugo, leta 1580, je z 29.000 možmi zavzel Velike Luke, leta 1581 pa je s 100.000 možmi začel [[obleganje Pskova]] . Friderik II. je imel za razliko od [[Švedska|Švedske]] in Poljske težave z nadaljevanjem boja proti Moskvi. Leta 1580 je dosegel sporazum z [[Ivan III. Švedski|Ivanom III. Švedskim,]] ki mu je podelil naslove v Livoniji. Vojna je trajala od 1577 do 1582. Moskva je poljsko-litovski nadzor nad [[Vojvodina Livonija|Ducatus Ultradunensis]] priznala šele leta 1582. Po smrti [[Magnus Livonski|Magnusa von Lyfflanda]] leta 1583 je Poljska napadla njegova ozemlja v [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija|vojvodini Kurlandija]], Friderik II. pa se je odločil prodati njegove dedne pravice. Razen otoka [[Saaremaa|Œsel]] je bila [[Danska]] do leta 1585 zunaj Baltika. Leta 1598 je bila [[Vojvodina Livonija|poljska Livonija]] razdeljena na: * Wendensko vojvodstvo ( ''województwo wendeńskie'', [[Cēsis|Kieś]]) * Dorpatsko vojvodstvo ( ''województwo dorpackie'', [[Tartu|Dorpat]]) * Parnavsko vojvodstvo ( ''województwo parnawskie'', Parnawa) == Poljsko-litovska zveza == [[Slika:Swedish_Empire.svg|levo|sličica|252x252_pik|Švedsko cesarstvo, 1560–1815]] Med letoma 1582 in 1583 je južna Estonija ([[Livonija]]) postala del [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske zveze]] . == Estonija v švedskem imperiju (1561–1710) == [[Švedska Estonija|Vojvodina Estonija]] se je leta 1561 postavila pod švedsko oblast, da bi si zagotovila zaščito pred [[Moskovska velika kneževina|Rusijo]] in [[Poljska|Poljsko,]] saj je [[Livonski bratje meča|Livonski red]] izgubil svoj vpliv v baltskih provincah. Teritorialno je predstavljala severni del današnje Estonije. [[Švedska Livonija|Livonijo]] sta leta 1629 v poljsko-švedski vojni osvojili [[Republika obeh narodov|Poljska in Litva]] . Z [[Olivska pogodba|Olivsko pogodbo]] med Poljsko in Švedsko leta 1660 po severnih vojnah se je [[Rodbina Vasa|poljsko-litovski kralj]] odpovedal vsem zahtevam po švedskem prestolu in Livonija je bila formalno odstopljena Švedski. Švedska Livonija predstavlja južni del današnje Estonije in severni del današnje [[Latvija|Latvije]] (regija [[Vidzeme]]). Leta 1631 [[Gustav II. Adolf|je Gustav II. Adolf Švedski]] prisilil plemstvo, da je podeželskim meščanom podelilo večjo avtonomijo. Med njegovo vladavino, leta 1632, sta bila v mestu [[Tartu]] ustanovljena prva tiskarna in univerza. == Estonija v Ruskem imperiju (1710–1917) == [[Slika:Europa1899.JPG|sličica|Evropa v 19. stoletju]] Poraz Švedske proti Rusiji v [[Velika severna vojna|veliki severni vojni]] je leta 1710 povzročil [[Capitulation of Estonia and Livonia|kapitulacijo Estonije in Livonije]], ki je bila potrjena z [[Mir iz Nystada|Nystadsko pogodbo]] leta 1721, nato pa je bila ozemlju, ki je pozneje postalo moderna Estonija, vsiljena ruska oblast. Kljub temu so pravni sistem, [[Luteranstvo|luteranska]] cerkev, lokalne in mestne oblasti ter srednješolsko in visokošolsko izobraževanje do konca 19. stoletja in delno do leta 1918 večinoma delovali v nemškem jeziku. Pod rusko imperialno oblastjo, od 1720-ih let do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], je v Estoniji lokalna baltska nemška manjšina še naprej imela v lasti večino zemlje in podjetij ter prevladovala v vseh mestih. Nemško govoreče prebivalstvo so bili luterani, prav tako kot velika večina estonskega prebivalstva. V 18. stoletju so vplivni [[Moravska cerkev|moravski]] protestantski misijonarji prevedli celotno Biblijo v estonščino. Nekateri Nemci so se pritoževali, imperialna vlada pa je moravce od leta 1743 do 1764 prepovedala. Na Imperialni univerzi v Dorpatu (Tartuju) se je odprla teološka fakulteta z nemškimi profesorji. Lokalno nemško plemstvo je nadzorovalo lokalne cerkve in le redko zaposlovalo estonske diplomante, vendar so ti pustili pečat kot intelektualci in estonski nacionalisti. V štiridesetih letih 19. stoletja je prišlo do prehajanja luteranskih kmetov v [[Ruska pravoslavna cerkev|Rusko pravoslavno cerkev]]. [[Rusko carstvo|Car]] jih je od tega odvračal, ko je spoznal, da izzivajo lokalne oblasti. Nemški značaj luteranskih cerkva je odtujil številne nacionaliste, ki so v svojih subkulturah poudarjali posvetno. [[Pevski zbor|Zborovska društva]] so na primer ponujala posvetno alternativo cerkveni glasbi. [[Slika:Album_von_Dorpat,_TKM_0031H_05,_crop.jpg|levo|sličica|Imperialna univerza v Dorpatu leta 1860, v času njene »zlate dobe«]] Do leta 1819 so bile baltske gubernije prva v Ruskem cesarstvu, v katerih je bilo odpravljeno [[tlačanstvo]], kar je omogočilo vse večjemu številu kmetov najem ali nakup zemlje, hkrati pa sprožilo val notranjih migracij podeželskih Estoncev brez zemlje v rastoča mesta. Te poteze so ustvarile gospodarsko podlago za oživitev estonske nacionalne identitete, saj je bila država ujeta v tok narodnega prebujenja, ki se je sredi 19. stoletja začel širiti po Evropi. Splošno prebivalstvo, pa tudi študenti in profesorji večkulturne Imperialne univerze v Dorpatu, so bili večinoma nezainteresirani za programe rusifikacije, ki jih je v devetdesetih letih 19. stoletja uvedla imperialna ruska centralna vlada. <ref>{{Navedi knjigo|last=Neil Taylor|title=Baltic Cities|url=https://books.google.com/books?id=jNsH-uJkUekC&pg=PA84|year=2008|publisher=[[Bradt Travel Guides]]|pages=84–85|isbn=9781841622477}}</ref> === Estofilsko razsvetljensko obdobje (1750–1840) === <templatestyles src="Module:Hatnote/styles.css"></templatestyles>{{Glavni|Estophilia}}Izobraženi nemški priseljenci in lokalni baltski Nemci v Estoniji, izobraženi na nemških univerzah, so uvedli [[Razsvetljenstvo|razsvetljenske ideje]] racionalnega mišljenja, ideje, ki so širile svobodo mišljenja ter bratstvo in enakost. [[Francoska revolucija]] je »razsvetljenemu« lokalnemu višjemu razredu dala močan motiv za ustvarjanje literature za navadne ljudi. <ref name="EstophileDictionary">{{Navedi knjigo|last=Miljan|first=Toivo|title=Historical Dictionary of Estonia|year=2004|publisher=[[Scarecrow Press]]|location=Lanham, MD|isbn=0-8108-4904-6|url=https://books.google.com/books?id=XKWRct15XfkC&q=estophile&pg=PA313|page=313}}</ref> Odprava tlačanstva leta 1816 v južni Estoniji (takratni guberniji Livoniji) in leta 1819 v severni Estoniji (takratni guberniji Estoniji) s strani [[Aleksander I. Ruski|ruskega cesarja Aleksandra I.]] je sprožila razpravo o prihodnji usodi estonsko govorečega prebivalstva. Čeprav so mnogi baltski Nemci prihodnost Estoncev videli kot združitev z Nemci, so mnogi drugi izobraženi in estofilski Nemci občudovali starodavno kulturo Estoncev in njihovo obdobje svobode pred osvajanji Dancev in Nemcev v 13. stoletju.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Subrenat|2004|p=84}}</ref> Estofilsko razsvetljensko obdobje je pomenilo prehod od verske estonske literature k časopisom, tiskanim v estonščini za širšo javnost. === Narodni preporod === Pojavilo se je kulturno gibanje za uvedbo [[Estonščina|estonščine]] kot učnega jezika v šolah, po letu 1869 so redno potekali vseestonski festivali pesmi in razvila se je nacionalna literatura v estonščini. ''[[Kalevipoeg]]'', estonski nacionalni ep, je bil objavljen leta 1861 v estonščini in nemščini. Leto 1889 je zaznamovalo začetek politike [[rusifikacija|rusifikacije]], ki jo je sponzorirala centralna vlada. Posledica tega je bila, da so bile številne [[Baltska nemščina|baltsko-nemške]] pravne ustanove bodisi ukinjene bodisi so morale delovati v ruščini – dober primer tega je [[Univerza v Tartuju]] . Ko je [[Ruska revolucija (1905)|ruska revolucija leta 1905]] zajela Estonijo, so Estonci zahtevali [[Svoboda tiska|svobodo tiska]] in zborovanja, splošno [[Volilna pravica|volilno pravico]] in nacionalno avtonomijo. Estonski izkupiček je bil minimalen, vendar je napeta stabilnost, ki je prevladovala med letoma 1905 in 1917, Estoncem omogočila, da so uresničili težnje po nacionalni državnosti. == Pot do republike (1917–1920) == [[Slika:Estonian_Declaration_of_Independence.jpg|sličica|274x274_pik|Estonska deklaracija o neodvisnosti]] Estonija se je kot enotna politična entiteta prvič pojavila po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]] v Rusiji leta 1917. Po razpadu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je začasna ruska vlada aprila podelila združeni Estoniji nacionalno avtonomijo. Estonska gubernija na severu (ki ustreza zgodovinski [[Danska Estonija|danski Estoniji]]) je bila združena s severnim delom Livonske gubernije. Organizirane so bile volitve za začasni parlament, ''Maapäev'', na katerih sta del glasov dobili manjševiška in [[Boljševiki|boljševiška]] frakcija Ruske socialdemokratske laburistične stranke. 5. novembra 1917, dva dni pred [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]], je estonski boljševiški voditelj Jaan Anvelt z državnim udarom nasilno odvzel oblast legalno konstituiranemu Maapäevu in Maapäev prisilil v ilegalo. Februarja, po propadu mirovnih pogajanj med sovjetsko Rusijo in [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]], so Nemci zasedli celinsko Estonijo. Boljševiške sile so se umaknile v Rusijo. Med umikom ruske [[Rdeča armada|Rdeče armade]] in prihodom napredujočih nemških čet je Reševalni odbor estonskega narodnega sveta Maapäeva 23. februarja 1918 v Pärnuju izdal estonsko deklaracijo o neodvisnosti.<ref name="EDoI1918">{{Navedi splet|url=http://www.president.ee/en/estonia/|title=Estonian Declaration of Independence|date=24 February 1918|website=www.president.ee|publisher=Estonian National Council|accessdate=2009-09-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090522173844/http://www.president.ee/en/estonia/|archivedate=22 May 2009}}</ref> === Vojna za neodvisnost === [[Slika:EstArmyHighCommnd1920.jpg|sličica|Vrhovno poveljstvo estonske vojske leta 1920]] Po propadu kratkotrajne [[Marionetna država|marionetne vlade]] Združenega baltskega vojvodstva in umiku nemških čet novembra 1918 je oblast znova prevzela estonska začasna vlada. Nekaj dni pozneje je sledila vojaška invazija Rdeče armade, ki je zaznamovala začetek [[Estonska vojna za neodvisnost|estonske vojne za neodvisnost]] (1918–1920). Estonska vojska je do februarja 1919 očistila celotno ozemlje Estonije Rdeče armade. 5.–7. aprila 1919 je bila izvoljena estonska ustavodajna skupščina. Do poletja 1919 je Estonija dosegla svoj največji ozemeljski obseg doslej, saj je Rdečo armado potisnila daleč prek estonskih meja na južni in vzhodni fronti, s pomočjo [[Severozahodna armada (Rusija)|severozahodne armade]] pod estonskim poveljstvom na vzhodu. [[Slika:Estonian_War_of_Independence,_map.JPG|sličica|293x293_pik|Največji ozemeljski obseg Estonije doslej, dosežen med vojno za neodvisnost, je na zemljevidu označen s svetlo modro črto.]] === Zmaga === [[Slika:TallinnWarMemorial2009.JPG|levo|sličica|[[Steber zmage v osamosvojitveni vojni|Steber zmage]] v Talinu]] 2. februarja 1920 sta Republika Estonija in [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruska SFSR]] podpisali Tartujsko pogodbo. Pogodba je določala, da se Rusija za vedno odpoveduje vsem pravicam do ozemlja Estonije. Prva estonska ustava je bila sprejeta 15. junija 1920. Republika Estonija je leta 1921 dosegla mednarodno priznanje in postala članica [[Društvo narodov|Društva narodov]] . == Republika v medvojnem obdobju (1920–1939) == [[Slika:VapsMovement.jpg|sličica|Srečanje gibanja Vaps v Pärnuju, govori Artur Sirk]] Prvo obdobje neodvisnosti je trajalo 22 let, začenši leta 1918. Estonija je izvedla številne gospodarske, socialne in politične reforme, potrebne za prilagoditev svojemu novemu statusu suverene države. Z gospodarskega in socialnega vidika je bila najpomembnejši korak [[Agrarna reforma|zemljiška reforma]] leta 1919. Velika posestva baltskega plemstva so bila v [[Estonska vojna za neodvisnost|estonski vojni za neodvisnost]] prerazporejena med kmete in zlasti med prostovoljce. Glavni estonski trgi so postali [[Skandinavija]], Združeno kraljestvo in zahodna Evropa, nekaj izvoza pa je potekalo tudi v Združene države Amerike in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. V tridesetih letih 20. stoletja se je pojavilo množično protikomunistično in protiparlamentarno gibanje Vaps. <ref name="EBVaps">{{Navedi enciklopedijo|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/623213/Vaps|title=Vaps|year=2009|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|publisher=Encyclopædia Britannica Online|accessdate=2009-09-20}}</ref> Oktobra 1933 je bil [[referendum]] o ustavni reformi, ki ga je sprožilo gibanje Vaps, podprt z 72,7 odstotka glasov.<ref name="EBVaps" /> Zveza je vodila zamenjavo parlamentarnega sistema s [[Predsedniški sistem|predsedniško obliko vladavine]] in postavila temelje za predsedniške volitve aprila 1934, na katerih je pričakovala zmago. Vendar je gibanje Vaps preprečil preventivni državni udar 12. marca 1934, ki ga je izvedel takratni državni vodja Konstantin Päts, ki je vzpostavil svojo avtoritarno oblast, dokler ni leta 1938 začela veljati nova ustava. Parlament med letoma 1934 in 1938 ni zasedal, državi pa je Päts vladal z odloki . Gibanje Vaps je bilo uradno prepovedano in dokončno razpuščeno decembra 1935. 6. maja 1936 so sodili 150 članom zveze, 143 pa jih je bilo obsojenih na dolgotrajne zaporne kazni. Leta 1938 so bili amnestirani in izpuščeni, do takrat pa je zveza izgubila večino svoje ljudske podpore. Medvojno obdobje je bilo obdobje velikega kulturnega napredka.<ref>{{Navedi knjigo|last=Bennich-Björkman|first=L.|url=https://books.google.com/books?id=Mud8DAAAQBAJ&dq=%22Estonia%22+interwar+period+was+one+of+great+cultural+advancement.&pg=PA26|title=Political Culture under Institutional Pressure: How Institutional Change Transforms Early Socialization|date=2007-12-09|publisher=Springer|isbn=978-0-230-60996-9|language=en}}</ref> Ustanovljene so bile estonske jezikovne šole in cvetelo je umetniško življenje vseh vrst. Eno od pomembnejših kulturnih dejanj obdobja neodvisnosti, edinstveno v zahodni Evropi v času njegovega prehoda leta 1925, je bilo zagotovilo kulturne avtonomije manjšinskim skupinam, ki so štele vsaj 3000 oseb, vključno z [[Judje|Judi]]. Zgodovinarji vidijo odsotnost prelivanja krvi po skoraj »700-letni nemški vladavini« kot znak, da je je moralo biti v primerjavi s tem blago. Estonija je vodila politiko [[Nevtralnost|nevtralnosti]], vendar to ni bilo po podpisu [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Molotov-Ribbentrop]] [[Sovjetska zveza|med Sovjetsko zvezo]] in [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]] 23. avgusta 1939 ni bilo pomembno[[Pakt Ribbentrop-Molotov|.]] V sporazumu sta se veliki sili dogovorili, da si bosta razdelili države med njima ([[Poljska|Poljsko]], [[Litva|Litvo]], [[Latvija|Latvijo]], Estonijo in [[Finska|Finsko]]), pri čemer je Estonija pripadla sovjetski »sferi vpliva«. Po invaziji na Poljsko se je zgodil incident <nowiki><i id="mwAwU">Orzeł</i></nowiki>, ko je poljska podmornica ORP <nowiki><i id="mwAwc">Orzeł</i></nowiki> iskala zavetje v [[Talin|Talinu]], a je po sovjetskem napadu na Poljsko 17. septembra pobegnila. Zaradi estonskega pomanjkanja volje in/ali nezmožnosti razorožitve in internacije posadke je Sovjetska zveza Estonijo obtožila, da jim je »pomagala pri pobegu«, in trdila, da Estonija ni nevtralna. 24. septembra 1939 je Sovjetska zveza Estoniji zagrozila z vojno, če ji ne zagotovi vojaških oporišč v državi – ultimat, ki ga je estonska vlada izpolnila. == Druga svetovna vojna (1939–1944) == Po sklenitvi pakta Molotov-Ribbentrop in sovjetski invaziji na Poljsko so se 24. septembra 1939 pred estonskimi pristanišči pojavile vojne ladje [[Sovjetska vojna mornarica|Rdeče mornarice]], sovjetski bombniki pa so začeli grozeče patruljirati nad [[Talin|Talinom]] in bližnjim podeželjem.<ref name="TM091939">{{Navedi revijo|date=9 October 1939|title=RUSSIA: Moscow's Week|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,762664,00.html|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930153222/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,762664,00.html|archive-date=30 September 2007|access-date=2009-09-20}}</ref> Moskva je od Estonije zahtevala, naj privoli v sporazum, ki bi ZSSR omogočil vzpostavitev vojaških oporišč in namestitev 25.000 vojakov na estonskih tleh za čas trajanja evropske vojne.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Smith|Pabriks|Purs|Lane|2002|p=24}}</ref> Estonska vlada je sprejela ultimat in 28. septembra 1939 podpisala ustrezen sporazum. === Vključitev v Sovjetsko zvezo (1940) === Republiko Estonijo je junija 1940 [[Okupacija baltskih držav|okupirala]] Sovjetska zveza. <ref>{{Navedi knjigo|title=The World Book Encyclopedia|year=2003|publisher=[[World Book]]|location=Chicago, IL|isbn=0-7166-0103-6}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.vm.ee/est/kat_533/7728.html|title=Molotovi–Ribbentropi pakt ja selle tagajärjed|date=22 August 2006|publisher=Estonian Ministry of Foreign Affairs|language=et|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070707164549/http://www.vm.ee/est/kat_533/7728.html|archivedate=7 July 2007}}</ref> 12. junija 1940 je bil izdan ukaz o popolni vojaški [[Blokada|blokadi]] Estonije s strani sovjetske [[Baltska flota|Baltske flote]]. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.mil.fi/laitokset/tiedotteet/1282.dsp|title=Kaleva-koneen tuhosta uutta tietoa|date=14 June 2005|website=www.mil.fi|publisher=Finnish Defence Forces|language=fi|accessdate=2009-09-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090821221643/http://www.mil.fi/laitokset/tiedotteet/1282.dsp|archivedate=21 August 2009}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.rusin.fi/publications/warinpetsamo/indexEN.html|title=documents published|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080205065414/http://www.rusin.fi/publications/warinpetsamo/indexEN.html|archivedate=5 February 2008|language=ru}} from the State Archive of the Russian Navy</ref> 14. junija 1940, ko je bila svetovna pozornost usmerjena na padec Pariza v roke [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]] dan prej, je začela veljati sovjetska vojaška blokada Estonije, dva sovjetska bombnika pa sta sestrelila finsko potniško letalo <nowiki><i id="mwAzc">Kaleva,</i></nowiki> ki je letelo iz Talina v [[Helsinki|Helsinke]] in prevažalo tri diplomatske pošiljke iz ameriških veleposlaništev v Talinu, [[Riga|Rigi]] in Helsinkih. V nesreči je umrl uslužbenec ameriškega zunanjega ministrstva Henry W. Antheil Jr.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.afsa.org/fsj/may07/lastflight.pdf|first=Eric A.|last=Johnson|first2=Anna|last2=Hermann|title=The Last Flight from Tallinn|year=2007|publisher=American Foreign Service Association|accessdate=2009-09-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090325013623/http://www.afsa.org/fsj/may07/lastflight.pdf|archivedate=25 March 2009}}</ref> 16. junija 1940 je Sovjetska zveza napadla Estonijo.<ref name="TM006241940">{{Navedi revijo|date=24 June 1940|title=Five Years of Dates|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,764071-2,00.html|magazine=Time|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930095701/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,764071-2,00.html|archive-date=30 September 2007|access-date=2009-09-20}}</ref> [[Vjačeslav Molotov|Molotov]] je baltske države obtožil zarote proti Sovjetski zvezi in Estoniji postavil ultimat za oblikovanje vlade, ki jo bodo odobrili Sovjeti. Estonska vlada se je glede na sovjetsko vojaško premoč tako na mejah kot v državi odločila, da se ne bo upirala, da bi se izognila prelivanju krvi in odprti vojni.<ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Smith|Pabriks|Purs|Lane|2002|p=19}}</ref> Estonija je sprejela ultimat in državnost Estonije je dejansko prenehala obstajati, ko je Rdeča armada 17. junija zapustila svoje vojaške baze v Estoniji. Naslednji dan je v državo vstopilo še približno 90.000 dodatnih vojakov. [[Okupacija|Vojaška okupacija]] Republike Estonije je postala uradna s komunističnim državnim udarom, ki so ga podprle sovjetske enote, čemur so sledile parlamentarne volitve, na katerih so bili prepovedani vsi kandidati razen tistih, ki so podpirali komuniste. Novoizvoljeni parlament je 21. julija 1940 razglasil Estonijo za socialistično republiko in soglasno zahteval, da se Estonija sprejme v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Tiste, ki niso izpolnili »politične dolžnosti« glasovanja za vstop Estonije v ZSSR in ki niso uspeli pridobiti žiga v potnem listu za takšno glasovanje, so bili z dovoljenjem sovjetskih sodišč lahko ustreljeni v tilnik.<ref name="TM191940">{{Navedi revijo|date=19 August 1940|title=Russia: Justice in the Baltic|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,764407,00.html|magazine=Time|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930031407/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,764407,00.html|archive-date=30 September 2007|access-date=2009-09-20}}</ref> Estonija je bila 6. avgusta uradno priključena Sovjetski zvezi in preimenovana v Estonsko sovjetsko socialistično republiko. Leta 1979 je [[Evropski parlament]] obsodil »dejstvo, da je Sovjetska zveza leta 1940 po paktu Molotov/Ribbentrop zasedla te prej neodvisne in nevtralne države in da ta okupacija še vedno traja«, ter si prizadeval s političnimi sredstvi pomagati pri obnovi neodvisnosti Estonije, Latvije in Litve.<ref>{{Navedi časopis|date=13 January 1983|title=Resolution on the situation in Estonia, Latvia, Lithuania|url=http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/8/80/Europarliament13011983.jpg|journal=Official Journal of the European Communities|series=C|publisher=European Parliament|volume=42/78}}</ref> Sovjetske oblasti so takoj po prevzemu nadzora nad Estonijo uvedle režim terorja. V prvem letu sovjetske okupacije (1940–1941) je bilo aretiranih več kot 8000 ljudi, vključno z večino vodilnih politikov in vojaških častnikov v državi. Približno 2200 aretiranih je bilo usmrčenih v Estoniji, večina drugih pa je bila premeščena v [[Gulag|gulage]] v Rusiji, od koder se je le redkim uspelo vrniti živih. 14. junija 1941, ko so se v vseh treh baltskih državah hkrati odvijale množične [[Deportacija|deportacije]], je bilo približno 10.000 estonskih civilistov deportiranih v [[Sibirija|Sibirijo]] in druge oddaljene predele Sovjetske zveze, kjer jih je skoraj polovica pozneje umrla. Od 32.100 estonskih moških, ki so bili po nemški invaziji na Sovjetsko zvezo leta 1941 pod pretvezo mobilizacije v sovjetsko vojsko prisilno preseljeni v Rusijo, jih je skoraj 40 odstotkov umrlo v naslednjem letu v tako imenovanih »delovnih bataljonih« zaradi lakote, mraza in prekomernega dela. Med prvo sovjetsko okupacijo 1940–41 je bilo v [[Sibirija|Sibirijo]] deportiranih približno 500 Judov. Estonska pokopališča in spomeniki so bili uničeni. Med drugim so sovjetske oblasti uničile večino nagrobnikov na vojaškem pokopališču v Talinu iz obdobja med letoma 1918 in 1944, to pokopališče pa je ponovno uporabila [[Rdeča armada]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.britishembassy.gov.uk/servlet/Front?pagename=OpenMarket/Xcelerate/ShowPage&c=Page&cid=1046181016323&a=KArticle&aid=1119525615664|title=Linda Soomre Memorial Plaque|date=30 May 2005|publisher=British Embassy in Tallinn|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080118063339/http://www.britishembassy.gov.uk/servlet/Front?pagename=OpenMarket%2FXcelerate%2FShowPage&c=Page&cid=1046181016323&a=KArticle&aid=1119525615664|archivedate=18 January 2008}}</ref> Med drugimi pokopališči, ki so jih oblasti uničile v sovjetskem obdobju v Estoniji, so tudi baltskonemška pokopališča, ustanovljena leta 1774 (pokopališče Kopli, pokopališče Mõigu), in najstarejše pokopališče v Talinu iz 16. stoletja, pokopališče Kalamaja. Številne države, vključno z Združenimi državami Amerike, niso priznale zasedbe Estonije s strani ZSSR. Te države so priznale estonske diplomate in konzule, ki so v imenu svojih nekdanjih vlad v številnih državah še naprej opravljali svoje naloge. Ti starajoči se diplomati so v tej nenavadni situaciji vzrrajali vse do končne ponovne vzpostavitve neodvisnosti Baltika. Ernst Jaakson, najdlje službujoči tuji diplomatski predstavnik v Združenih državah Amerike, je bil od leta 1934 vicekonzul, od leta 1965 vse do ponovne vzpostavitve estonske neodvisnosti pa generalni konzul, odgovoren za estonsko veleposlaništvo v Združenih državah Amerike. 25. novembra 1991 je predložil poverilna pisma kot estonski veleposlanik v Združenih državah Amerike. === Okupacija Estonije s strani nacistične Nemčije (1941–1944) === <templatestyles src="Module:Hatnote/styles.css"></templatestyles>{{Glavni|Occupation of Estonia by Nazi Germany}} [[Slika:Lentrée_de_larmée_allemande_en_Estonie_en_1941_(7622403826).jpg|sličica|Talin, 28. avgust 1941]] [[Slika:Jüri_Uluots.jpg|sličica|200x200_pik|Jüri Uluots]] Potem ko je [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] 22. junija 1941 napadla [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in je [[Wehrmacht]] julija 1941 dosegel Estonijo, je večina Estoncev Nemce pozdravila z razmeroma odprtimi rokami in upala na ponovno vzpostavitev neodvisnosti. Toda kmalu je postalo jasno, da suverenost ne pride v poštev. Estonija je postala del nemško okupiranega »Ostlanda«. Za notranjo varnost je bila pod vodstvom Ain-Ervina Mereja ustanovljena ''varnostna policija (Sicherheitspolizei)''. Začetno navdušenje, ki je spremljalo osvoboditev izpod sovjetske okupacije, je zaradi tega hitro upadlo in Nemci so imeli omejen uspeh pri novačenju prostovoljcev. [[Nabor]] je bil uveden leta 1942, zaradi česar je približno 3400 mož pobegnilo na Finsko, da bi se borili v finski vojski, namesto da bi se pridružili Nemcem. Iz estonskih prostovoljcev na Finskem je bil oblikovan finski pehotni polk 200 (estonsko: ''soomepoisid''). Ko je bila zmaga zaveznikov nad Nemčijo leta 1944 gotova, je bila edina možnost za rešitev neodvisnosti Estonije preprečiti novo sovjetsko invazijo na Estonijo do nemške kapitulacije. Do januarja 1944 je sovjetska vojska fronto potisnila skoraj vse do nekdanje estonske meje. [[Narva]] je bila evakuirana. Jüri Uluots, zadnji legitimni premier Republike Estonije (po Ustavi Republike Estonije) pred njenim padcem pod Sovjetsko zvezo leta 1940, je imel radijski nagovor, v katerem je vse sposobne moške, rojene med letoma 1904 in 1923, pozval, naj se javijo na služenje vojaškega roka. (Pred tem je Uluots nasprotoval estonski mobilizaciji.) Poziv je pritegnil podporo vse države: v registracijskih centrih se je zglasilo 38.000 prostovoljcev.<ref>{{Navedi knjigo|last=Lande|first=David A.|title=Resistance! Occupied Europe and Its Defiance of Hitler|year=2000|publisher=MBI|location=Osceola, WI|isbn=0-7603-0745-8|page=[https://archive.org/details/resistanceoccupi00land/page/200 200]|url=https://archive.org/details/resistanceoccupi00land/page/200}}</ref> Več tisoč Estoncev, ki so se pridružili finski vojski, se je vrnilo čez [[Finski zaliv]], da bi se pridružili novo ustanovljenim Teritorialnim obrambnim silam, ki so bile dodeljene obrambi Estonije pred sovjetskim napredovanjem. Upali so, da bo Estonija z vključitvijo v takšno vojno lahko pritegnila zahodno podporo za estonsko neodvisnost od ZSSR in tako na koncu uspela doseči neodvisnost.<ref>{{Navedi knjigo|last=Smith|first=Graham|title=The Baltic States: The national self-determination of Estonia, Latvia, and Lithuania|year=1996|publisher=[[St. Martin's Press]]|location=New York|isbn=0-312-16192-1|page=91}}</ref> Začetna formacija prostovoljne SS estonske [[wiktionary:Legion|legije,]] ustanovljene leta 1942, se je sčasoma razširila v polnopravno divizijo [[Waffen-SS]], 20. Waffen grenadirsko divizijo SS . Estonske enote so se vse leto 1944 borile na obrambi linije Narva. Ko so se Nemci 18. septembra 1944 začeli umikati, je Jüri Uluots, zadnji predsednik vlade Estonske republike pred sovjetsko okupacijo, prevzel predsednške odgovornosti (kot je določala ustava) in imenoval novo vlado, hkrati pa si je prizadeval za priznanje [[Zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]]. 22. septembra 1944, ko so se zadnje nemške enote umaknile iz Talina, je mesto ponovno zasedla sovjetska Rdeča armada. Nova estonska vlada je pobegnila v [[Stockholm]] [[Švedska|na Švedskem]] in delovala v izgnanstvu od leta 1944 do leta 1992, ko je Heinrich Mark, predsednik vlade estonske vlade v izgnanstvu, ki je deloval kot predsednik, izročil poverilnice novoizvoljenemu predsedniku [[Lennart Meri|Lennartu Meriju]] . ==== Holokavst v Estoniji ==== <templatestyles src="Module:Hatnote/styles.css"></templatestyles>{{Glavni|The Holocaust in Estonia|History of the Jews in Estonia}}Proces naseljevanja Judov v Estoniji se je začel v 19. stoletju, ko jim je ruski car [[Aleksander II. Ruski|Aleksander II.]] leta 1865 podelil pravico do vstopa v regijo. Ustanovitev Republike Estonije leta 1918 je za Jude pomenila začetek nove dobe. Za ustanovitev Republike Estonije se je borilo približno 200 Judov, od tega 70 prostovoljcev. Estonija je že od prvih dni svojega obstoja kot države kazala strpnost do vseh ljudstev, ki so naseljevala njena ozemlja. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (April 2019)">potreben citat</span>]]'' &#x5D;</sup> Estonska vlada je 12. februarja 1925 sprejela zakon o kulturni avtonomiji manjšinskih ljudstev. Judovska skupnost je hitro pripravila svojo prošnjo za kulturno avtonomijo. Zbrali so statistiko o judovskih državljanih. Skupno jih je bilo 3045, kar je izpolnjevalo minimalno zahtevo 3000. Junija 1926 je bil izvoljen Judovski kulturni svet in razglašena je bila judovska kulturna avtonomija. Judovska kulturna avtonomija je bila velikega interesa za svetovno judovsko skupnost. Judovska nacionalna fundacija je vladi Republike Estonije za ta dosežek podelila zahvalno listino. <ref name="jewishvirtuallibrary">{{Navedi splet|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/vjw/Estonia.html?title=Jews_in_Estonia|title=The Virtual Jewish History Tour: Estonia|website=[[Jewish Virtual Library]]|accessdate=2009-09-20}}</ref> V času sovjetske okupacije leta 1940 je bilo v Estoniji približno 2000 estonskih Judov. Sovjeti so veliko Judov skupaj z drugimi Estonci deportirali v Sibirijo. Ocenjuje se, da je to usodo doživelo 500 Judov. Z invazijo na Baltik je bil namen nacistične vlade, da bi baltske države uporabila kot glavno območje množičnega [[Genocid|genocida]]. Posledično so tja poslali Jude iz držav zunaj Baltika, da bi jih iztrebili. Od približno 4300 Judov v Estoniji pred vojno so jih nacisti ujeli med 1500 in 2000,<ref>{{Navedi splet|url=http://depts.washington.edu/baltic/papers/holocaust.html|title=The Holocaust in the Baltics|last=Miller-Korpi|first=Katy|date=May 1998|publisher=[[University of Washington]]|accessdate=2009-09-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080307033256/http://depts.washington.edu/baltic/papers/holocaust.html|archivedate=7 March 2008}}</ref> in po ocenah je bilo v Estoniji ubitih približno 10.000 Judov, potem ko so bili iz vzhodne Evrope deportirani v taborišča. <ref name="jewishvirtuallibrary">{{Navedi splet|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/vjw/Estonia.html?title=Jews_in_Estonia|title=The Virtual Jewish History Tour: Estonia|website=[[Jewish Virtual Library]]|accessdate=2009-09-20}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="">[https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/vjw/Estonia.html?title=Jews_in_Estonia "The Virtual Jewish History Tour: Estonia"]. ''[[Jewish Virtual Library]]''<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">20 September</span> 2009</span>.</cite></ref> Sedem etničnih Estoncev – Ralf Gerrets, Ain-Ervin Mere, Jaan Viik, Juhan Jüriste, Karl Linnas, Aleksander Laak in Ervin Viks – se je soočilo s sojenji zaradi [[Zločin proti človeštvu|zločinov proti človeštvu]] od ponovne vzpostavitve estonske neodvisnosti in ustanovitve estonske mednarodne komisije za preiskavo zločinov proti človeštvu . <ref>{{Navedi splet|url=http://www.historycommission.ee/|title=Estonian International Commission for Investigation of Crimes Against Humanity|accessdate=2009-09-20|archivedate=1 March 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130301072406/http://www.historycommission.ee/}}</ref> Ob 60. obletnici množičnih usmrtitev, ki so bile izvedene v taboriščih Lagedi, Vaivara <ref>{{Navedi splet|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Holocaust/Vaivara.html|title=Vaivara|website=[[Jewish Virtual Library]]|accessdate=2009-09-20}}</ref> in Klooga (Kalevi-Liiva) septembra 1944, so bila postavljena obeležja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.heritageabroad.gov/projects/estonia1.html|title=Holocaust Markers, Estonia|date=19 February 2009|publisher=United States Commission for the Preservation of America's Heritage Abroad|accessdate=2009-09-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090823093224/http://www.heritageabroad.gov/projects/estonia1.html|archivedate=23 August 2009}}</ref> === Usoda drugih manjšin med drugo svetovno vojno in po njej === Baltski Nemci so se po [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Molotov-Ribbentrop]] avgusta 1939 prostovoljno evakuirali v Nemčijo (v skladu s Hitlerjevim ukazom). Skoraj vsi preostali [[estonski Švedi]] so avgusta 1944 pobegnili iz Aibolanda, pogosto v majhnih čolnih na švedski otok [[Gotland (otok)|Gotland]] . Ruska manjšina se je v povojnem obdobju znatno povečala. ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|History of Estonia}} *[http://www.hoeckmann.de/germany/baltics.htm Zgodovinski zemljevidi Estonije v 16., 17. in 18. stoletju] *[http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Estonia:_Primary_Documents History of Estonia: Primary Documents] [[Kategorija:Zgodovina Estonije| ]] ln8nujdtbmg7h6lmggidgyb12z2t9sw 0 601021 6689557 6680753 2026-06-15T10:01:48Z VidicK01 193275 /* Rezultati */ Anketa Mediana za DELO (junij 2026) 6689557 wikitext text/x-wiki Pred [[Naslednje državnozborske volitve v Sloveniji|naslednjimi državnozborskimi volitvami v Sloveniji]] različne agencije izvajajo '''[[Anketa|javnomnenjske raziskave,]]''' z namenom ocene volilnega namena v [[Slovenija|Sloveniji]]. Rezultati teh anket so predstavljeni v tem članku. Navedene javnomnenjske ankete obsegajo obdobje od [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|prejšnjih parlamentarnih volitev]], ki so potekale 22. marca 2026, do naslednjih parlamentarnih volitev, ki bodo potekale najkasneje spomladi 2030. == Izvajalci == Javnomnenjske raziskave volilnega namena v glavnem redno izvaja pet agencij: * ''Mediana'', ki ločeno izvaja raziskave za: časnik [[Delo (časopis)|Delo]], [[RTV Slovenija]] in televizijski kanal [[POP TV]] s pripadajočim multimedijskim spletnim portalom [[24ur.com]]; * ''Ninamedia'', ki izvaja raziskave "Vox Populi" za časnik [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]; * ''Parsifal SC'', ki izvaja raziskave za [[Nova24TV]]; * ''Raziskovalni center IJEK'', ki izvaja raziskave "Utrip družbe" * ''Valicon'', ki izvaja raziskave za [[Siol.net]]. Agencije, ki zbirajo rezultate raziskav in pripravljajo projekcije sedežev: * ''Odmev'', ki pripravlja mesečne prognoze "Volilna napoved". == Rezultati == {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:14px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' |'''[[Gibanje Svoboda|GS]]'''<br /><small>[[Robert Golob|Golob]]</small> |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]'''<br><small>[[Janez Janša|Janša]]</small> | colspan=3|'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Jernej Vrtovec|Vrtovec]], [[Tina Bregant|Bregant]], [[Marko Lotrič|Lotrič]]}}</small> |'''[[Socialni demokrati|SD]]'''<br><small>[[Matjaž Han|Han]]</small> |'''[[Demokrati|Dem.]]'''<br><small>[[Anže Logar|Logar]]</small> | colspan=2|'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]'''<br><small>[[Asta Vrečko|Vrečko]], [[Uroš Macerl|Macerl]]</small> |'''[[Resni.ca]]'''<br><small>[[Zoran Stevanović|Stevanović]]</small> |'''[[Prerod (stranka)|PVP]]'''<br><small>[[Vladimir Prebilič|Prebilič]]</small> |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''<br><small>[[Jasmin Feratović|Feratović]]</small> |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''<br><small>[[Zmago Jelinčič|Jelinčič]]</small> |'''[[Mi, socialisti!|Mi!]]'''<br><small>[[Miha Kordiš|Kordiš]]</small> |colspan=2|'''[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|SG+Zeleni]]'''<br><small>{{nowrap|[[Vlado Dimovski|Dimovski]], [[Andrej Čuš|Čuš]]}}</small> |colspan=2|'''[[Alternativa za Slovenijo|AZAS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Violeta Tomič|Tomić]]}}</small> | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px" | ! style="background: #1961ac; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #00a65e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Resni.ca}}; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #eb4d2f; width:50px" | ! style="background: #7ed957; width:50px" | ! style="background: #55943f; width:50px" | ! colspan=2 style="background: #ee2932; width:50px" | |- ! colspan="25" |2026 |- |{{nowrap|8.–11. junij}} |Mediana<br>DELO |'''716''' |26,7 | style="background:#fffb90" |26,8 | colspan="3" |11,1 |10,2 |5,1 | colspan="2" |9,1 | style="background:silver" |3,8 | style="background:silver" |1,7 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |/ |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Nova razmerja moči: kdo bi danes prišel v parlament in kdo bi ostal pred vrati |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sds-in-svoboda-izenaceni-z-manjso-podporo-kot-maja|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-15|language=sl}}</ref> |- |4. junij | colspan="24" |[[16. vlada Republike Slovenije|Četrta vlada Janeza Janše]] je izvoljena v Državnem zboru in prične z delom. |- |22. maj | colspan="24" |[[Janez Janša]] je izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika Vlade Republike Slovenije]]. |- |{{nowrap|4.–20. maj}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''611''' |24,4 | style="background:#fffb90" |27,1 | colspan="3" |10,8 |10,2 |4,5 | colspan="2" |7,8 |4,6 | style="background:silver" |3,5 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |3,5 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |1,3 |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, maj 2026|url=https://www.ijek.si/2026/05/25/utrip-druzbe-maj-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-05-25|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|19.–21. maj}} |Mediana<br>POP TV |'''719''' |21,6 | style="background:#fffb90" |23,7 | colspan="3" |7,1 |6,5 | style="background:silver" |3,7 | colspan="2" |5,5 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |1,2 |17,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Padec podpore vodilni trojici in vrnitev Prebiliča med najljubše politike |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/padec-podpore-vodilni-trojici-in-vrnitev-prebilica-med-najljubse-politike.html|website=24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|11.–13. maj}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|25,9}} |25,0 | colspan="3" |10,3{{efn|NSi - 8,3<br>SLS - 2,0}} |8,3 | style="background:silver" |2,9 | colspan="2" |8,7 | style="background:silver" |3,9 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |1,4 | style="background:silver" |1,1 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |2,7 |10,5 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,9}} |<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati bi šli v zgodovino, Levica z največjim skokom|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/demokrati-bi-sli-v-zgodovino-2802618/|website=Dnevnik|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |{{nowrap|8.–12. maj}} |Valicon<br>Siol.net |'''1.527''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|22,9}} |22,6 | colspan="3" |8,0 |7,0 |4,2 | colspan="2" |5,5 |6,8 | style="background:silver" |2,9 |4,3 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |1,2 | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |0,8 |1,7{{efn|Glas upokojencev - 0,8}} |9,7 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,8}} |<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bi bilo drugače, če bi bile volitve še enkrat?|url=https://siol.net/novice/slovenija/kaj-bi-bilo-drugace-ce-bi-bile-volitve-se-enkrat-691359|website=siol.net|accessdate=2026-05-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|5.–7. maj}} |Mediana<br>DELO |'''718''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|30,4}} |29,4 | colspan="3" |11,1 |5,9 |5,6 | colspan="2" |6,5 |4,1 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |3,3 | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |/ |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|1,0}} |<ref>{{Navedi splet|title=Kakšen bi bil izid, če bi volili še enkrat? |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nove-volitve-ne-bi-bistveno-spremenile-razmerij|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-12|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|21.–23. april}} |Mediana<br>POP TV |'''722''' |23,2 | style="background:#fffb90" |24,2 | colspan="3" |8,6 |5,9 |4,1 | colspan="2" |5,7 | style="background:silver" |3,8 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |1,2 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |1,2 |17,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Povolilno javno mnenje: noben blok ne bi dobil večine|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povolilno-javno-mnenje-noben-blok-ne-bi-dobil-vecine.html|website=24ur.com|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–15. april}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|26,1}} |24,8 | colspan="3" |7,7 |6,5 |4,6 | colspan="2" |5,2 | style="background:silver" |3,9 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |3,1 |12,0 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|1,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Vox populi: Razmere med političnimi strankami podobne izidom volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vox-populi-razmere-med-politicnimi-strankami-podobne-izidom-volitev/780000|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |10. april | colspan="24" |[[Zoran Stevanović]] je izvoljen za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]]. |- |{{nowrap|1.–10. april}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''675''' |26,4 | style="background:#fffb90" |28,1 | colspan="3" |10,9 |7,5 |6,2 | colspan="2" |7,7 |5,4 | style="background:silver" |2,6 | style="background:silver" |1,4 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |0,6 | colspan="2" style="background:silver" |0,6 | colspan="2" style="background:silver" |0,6 |0,4 |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, april 2026|url=https://www.ijek.si/2026/04/15/utrip-druzbe-april-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-04-16|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|7.–9. april}} |Mediana<br>DELO |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|28,0}} |27,4 | colspan="3" |10,7 |6,6 |6,8 | colspan="2" |6,5 |5,8 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |2,9 | style="background:silver" |3,5 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |/ |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,6}} |<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj lojalno volilno bazo imata SDS in SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/najbolj-lojalno-volilno-bazo-imata-sds-in-sd|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref> |- ! style="border-top-width:3px |{{nowrap|22. marec}} ! style="border-top-width:3px |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Rezultati|Rezultati volitev]] ! style="border-top-width:3px |1.179.769 ! style="background:#6687e7; border-top-width:3px |{{font color|white|28,7}} ! style="border-top-width:3px |27,9 ! colspan=3 style="border-top-width:3px|9,3 ! style="border-top-width:3px |6,7 ! style="border-top-width:3px |6,7 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|5,7 ! style="border-top-width:3px |5,5 ! style="background:silver; border-top-width:3px |3,1 ! style="background:silver; border-top-width:3px |2,4 ! style="background:silver; border-top-width:3px |2,2 ! style="background:silver; border-top-width:3px |0,5 ! colspan=2 style="background:silver; border-top-width:3px |0,5 ! colspan=2 style="background:silver; border-top-width:3px |0,4 ! style="border-top-width:3px |0,6{{efn|Glas upokojencev - 0,4<br>Zaupanje - 0,3<br>Sloga - 0,0<br>Rešitev - 0,0}} ! style="border-top-width:3px |/ ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" border-top-width:3px |{{font color|white|0,8}} ! style="border-top-width:3px |<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-22|language=sl}}</ref> |- |} === Projekcija sedežev === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 |Organizacija | rowspan=2 |Objava | width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' | width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' | colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' | width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' | width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' | colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' | width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 12. Maj 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|31}} | 30 | colspan=2|11 | 5 | 5 | colspan=2|6 | – |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 27. Apr 2026 | 27 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 7 | 5 | colspan=2|6 | 5 |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vox-populi-razmere-med-politicnimi-strankami-podobne-izidom-volitev/780000 Ninamedia] | 20. Apr 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 28 | colspan=2|9 | 7 | 5 | colspan=2|6 | 4 |- | [https://www.ijek.si/2026/04/15/utrip-druzbe-april-2026/ RC IJEK] | 15. Apr 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 7 | 6 | colspan=2|6 | 5 |- ! style="border-top-width:3px|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Rezultati|Rezultati volitev]] ! style="border-top-width:3px|22. Mar 2026 ! style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} ! style="border-top-width:3px|28 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|9 ! style="border-top-width:3px|6 ! style="border-top-width:3px|6 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|5 ! style="border-top-width:3px|5 |- |} {{small|Dva sedeža pripadata predstavnikoma italijanske in madžarske narodne skupnosti.}} == Opombe == {{noteslist}} == Sklici == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji 2030]] [[Kategorija:Javnomnenjske raziskave v Sloveniji]] 5qu8rh7lw2gg9z59t5bqaebdk1nd8e3 6689561 6689557 2026-06-15T10:33:22Z VidicK01 193275 /* Rezultati */ štejmo le opredeljene, bolj smiselno; posodobitev 6689561 wikitext text/x-wiki Pred [[Naslednje državnozborske volitve v Sloveniji|naslednjimi državnozborskimi volitvami v Sloveniji]] različne agencije izvajajo '''[[Anketa|javnomnenjske raziskave,]]''' z namenom ocene volilnega namena v [[Slovenija|Sloveniji]]. Rezultati teh anket so predstavljeni v tem članku. Navedene javnomnenjske ankete obsegajo obdobje od [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|prejšnjih parlamentarnih volitev]], ki so potekale 22. marca 2026, do naslednjih parlamentarnih volitev, ki bodo potekale najkasneje spomladi 2030. == Izvajalci == Javnomnenjske raziskave volilnega namena v glavnem redno izvaja pet agencij: * ''Mediana'', ki ločeno izvaja raziskave za: časnik [[Delo (časopis)|Delo]], [[RTV Slovenija]] in televizijski kanal [[POP TV]] s pripadajočim multimedijskim spletnim portalom [[24ur.com]]; * ''Ninamedia'', ki izvaja raziskave "Vox Populi" za časnik [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]; * ''Parsifal SC'', ki izvaja raziskave za [[Nova24TV]]; * ''Raziskovalni center IJEK'', ki izvaja raziskave "Utrip družbe" * ''Valicon'', ki izvaja raziskave za [[Siol.net]]. Agencije, ki zbirajo rezultate raziskav in pripravljajo projekcije sedežev: * ''Odmev'', ki pripravlja mesečne prognoze "Volilna napoved". == Rezultati == {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:14px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' |'''[[Gibanje Svoboda|GS]]'''<br /><small>[[Robert Golob|Golob]]</small> |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]'''<br><small>[[Janez Janša|Janša]]</small> | colspan=3|'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Jernej Vrtovec|Vrtovec]], [[Tina Bregant|Bregant]], [[Marko Lotrič|Lotrič]]}}</small> |'''[[Socialni demokrati|SD]]'''<br><small>[[Matjaž Han|Han]]</small> |'''[[Demokrati|Dem.]]'''<br><small>[[Anže Logar|Logar]]</small> | colspan=2|'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]'''<br><small>[[Asta Vrečko|Vrečko]], [[Uroš Macerl|Macerl]]</small> |'''[[Resni.ca]]'''<br><small>[[Zoran Stevanović|Stevanović]]</small> |'''[[Prerod (stranka)|PVP]]'''<br><small>[[Vladimir Prebilič|Prebilič]]</small> |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''<br><small>[[Jasmin Feratović|Feratović]]</small> |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''<br><small>[[Zmago Jelinčič|Jelinčič]]</small> |'''[[Mi, socialisti!|Mi!]]'''<br><small>[[Miha Kordiš|Kordiš]]</small> |colspan=2|'''[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|SG+Zeleni]]'''<br><small>{{nowrap|[[Vlado Dimovski|Dimovski]], [[Andrej Čuš|Čuš]]}}</small> |colspan=2|'''[[Alternativa za Slovenijo|AZAS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Violeta Tomič|Tomić]]}}</small> | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px" | ! style="background: #1961ac; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #00a65e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Resni.ca}}; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #eb4d2f; width:50px" | ! style="background: #7ed957; width:50px" | ! style="background: #55943f; width:50px" | ! colspan=2 style="background: #ee2932; width:50px" | |- ! colspan="25" |2026 |- |{{nowrap|8.–11. junij}} |Mediana<br>DELO |'''716''' |26,7 | style="background:#fffb90" |26,8 | colspan="3" |11,1 |10,2 |5,1 | colspan="2" |9,1 | style="background:silver" |3,8 | style="background:silver" |1,7 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |/ |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Nova razmerja moči: kdo bi danes prišel v parlament in kdo bi ostal pred vrati |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sds-in-svoboda-izenaceni-z-manjso-podporo-kot-maja|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-15|language=sl}}</ref> |- |4. junij | colspan="24" |[[16. vlada Republike Slovenije|Četrta vlada Janeza Janše]] je izvoljena v Državnem zboru in prične z delom. |- |22. maj | colspan="24" |[[Janez Janša]] je izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika Vlade Republike Slovenije]]. |- |{{nowrap|4.–20. maj}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''611''' |24,4 | style="background:#fffb90" |27,1 | colspan="3" |10,8 |10,2 |4,5 | colspan="2" |7,8 |4,6 | style="background:silver" |3,5 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |3,5 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |1,3 |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, maj 2026|url=https://www.ijek.si/2026/05/25/utrip-druzbe-maj-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-05-25|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|19.–21. maj}} |Mediana<br>POP TV |'''719''' |21,6 | style="background:#fffb90" |23,7 | colspan="3" |7,1 |6,5 | style="background:silver" |3,7 | colspan="2" |5,5 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |1,2 |17,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Padec podpore vodilni trojici in vrnitev Prebiliča med najljubše politike |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/padec-podpore-vodilni-trojici-in-vrnitev-prebilica-med-najljubse-politike.html|website=24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|11.–13. maj}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|28,9}} |25,0 | colspan="3" |11,5{{efn|NSi - 9,3<br>SLS - 2,2}} |9,3 | style="background:silver" |3,2 | colspan="2" |9,7 |4,3 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |3,1 |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,9}} |<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati bi šli v zgodovino, Levica z največjim skokom|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/demokrati-bi-sli-v-zgodovino-2802618/|website=Dnevnik|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |{{nowrap|8.–12. maj}} |Valicon<br>Siol.net |'''987''' |25,8 | style="background:#fffb90" |28,0 | colspan="3" |10,6 |8,4 |4,4 | colspan="2" |7,2 |4,9 | style="background:silver" |3,1 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |2,7 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |1,8 |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Kaj bi bilo drugače, če bi bile volitve še enkrat?|url=https://siol.net/novice/slovenija/kaj-bi-bilo-drugace-ce-bi-bile-volitve-se-enkrat-691359|website=siol.net|accessdate=2026-05-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|5.–7. maj}} |Mediana<br>DELO |'''718''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|30,4}} |29,4 | colspan="3" |11,1 |5,9 |5,6 | colspan="2" |6,5 |4,1 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |3,3 | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |/ |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|1,0}} |<ref>{{Navedi splet|title=Kakšen bi bil izid, če bi volili še enkrat? |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nove-volitve-ne-bi-bistveno-spremenile-razmerij|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-12|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|21.–23. april}} |Mediana<br>POP TV |'''722''' |23,2 | style="background:#fffb90" |24,2 | colspan="3" |8,6 |5,9 |4,1 | colspan="2" |5,7 | style="background:silver" |3,8 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |1,2 | style="background:silver" |2,4 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |1,2 |17,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Povolilno javno mnenje: noben blok ne bi dobil večine|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povolilno-javno-mnenje-noben-blok-ne-bi-dobil-vecine.html|website=24ur.com|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–15. april}} |Ninamedia<br>Dnevnik |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|29,3}} |27,9 | colspan="3" |8,7 |7,2 |5,2 | colspan="2" |5,8 |4,4 | style="background:silver" |3,1 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |3,6 |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|1,4}} |<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna vprašanja – april 2026|url=https://ninamedia.si/arhivi/1719|website=Ninamedia|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> |- |10. april | colspan="24" |[[Zoran Stevanović]] je izvoljen za [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]]. |- |{{nowrap|1.–10. april}} |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''675''' |26,4 | style="background:#fffb90" |28,1 | colspan="3" |10,9 |7,5 |6,2 | colspan="2" |7,7 |5,4 | style="background:silver" |2,6 | style="background:silver" |1,4 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |0,6 | colspan="2" style="background:silver" |0,6 | colspan="2" style="background:silver" |0,6 |0,4 |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |1,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, april 2026|url=https://www.ijek.si/2026/04/15/utrip-druzbe-april-2026/|website=ijek.si|accessdate=2026-04-16|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|7.–9. april}} |Mediana<br>DELO |'''700''' | style="background:#6687e7"|{{font color|white|28,0}} |27,4 | colspan="3" |10,7 |6,6 |6,8 | colspan="2" |6,5 |5,8 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |2,9 | style="background:silver" |3,5 | style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ | colspan="2" style="background:silver" |/ |/ |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,6}} |<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj lojalno volilno bazo imata SDS in SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/najbolj-lojalno-volilno-bazo-imata-sds-in-sd|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref> |- ! style="border-top-width:3px |{{nowrap|22. marec}} ! style="border-top-width:3px |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Rezultati|Rezultati volitev]] ! style="border-top-width:3px |1.179.769 ! style="background:#6687e7; border-top-width:3px |{{font color|white|28,7}} ! style="border-top-width:3px |27,9 ! colspan=3 style="border-top-width:3px|9,3 ! style="border-top-width:3px |6,7 ! style="border-top-width:3px |6,7 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|5,7 ! style="border-top-width:3px |5,5 ! style="background:silver; border-top-width:3px |3,1 ! style="background:silver; border-top-width:3px |2,4 ! style="background:silver; border-top-width:3px |2,2 ! style="background:silver; border-top-width:3px |0,5 ! colspan=2 style="background:silver; border-top-width:3px |0,5 ! colspan=2 style="background:silver; border-top-width:3px |0,4 ! style="border-top-width:3px |0,6{{efn|Glas upokojencev - 0,4<br>Zaupanje - 0,3<br>Sloga - 0,0<br>Rešitev - 0,0}} ! style="border-top-width:3px |/ ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" border-top-width:3px |{{font color|white|0,8}} ! style="border-top-width:3px |<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-22|language=sl}}</ref> |- |} === Projekcija sedežev === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 |Organizacija | rowspan=2 |Objava | width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' | width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' | colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' | width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' | width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' | colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' | width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 25. Maj 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 8 | 4 | colspan=2|7 | 5 |- | [https://www.ijek.si/2026/05/25/utrip-druzbe-maj-2026/ RC IJEK] | 25. Maj 2026 | 25 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|11 | 10 | 4 | colspan=2|7 | 4 |- | [https://ninamedia.si/arhivi/1721 Ninamedia] | 18. Maj 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 26 | colspan=2|9 | 9 | – | colspan=2|10 | 5 |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved] | 27. Apr 2026 | 27 | style="background:#fffb90" |28 | colspan=2|10 | 7 | 5 | colspan=2|6 | 5 |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vox-populi-razmere-med-politicnimi-strankami-podobne-izidom-volitev/780000 Ninamedia] | 20. Apr 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 28 | colspan=2|9 | 7 | 5 | colspan=2|6 | 4 |- | [https://www.ijek.si/2026/04/15/utrip-druzbe-april-2026/ RC IJEK] | 15. Apr 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 7 | 6 | colspan=2|6 | 5 |- ! style="border-top-width:3px|[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Rezultati|Rezultati volitev]] ! style="border-top-width:3px|22. Mar 2026 ! style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} ! style="border-top-width:3px|28 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|9 ! style="border-top-width:3px|6 ! style="border-top-width:3px|6 ! colspan=2 style="border-top-width:3px|5 ! style="border-top-width:3px|5 |- |} {{small|Dva sedeža pripadata predstavnikoma italijanske in madžarske narodne skupnosti.}} == Opombe == {{noteslist}} == Sklici == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji 2030]] [[Kategorija:Javnomnenjske raziskave v Sloveniji]] m1ocqqf8h0ep6ghlb27mxx64zc7sqib 0 601223 6689172 6663955 2026-06-14T13:08:40Z Yerpo 8417 layout 6689172 wikitext text/x-wiki {{Short description|Konflikt leta 1848 med prvo italijansko vojno za neodvisnost}} {{Infobox military conflict | conflict = Petero milanskih dni | partof = [[Prva vojna za neodvisnost Italije|prve vojne za neodvisnost Italije]] | image = File:Austriaci in ritirata da Milano attraverso Porta Tosa, data alle fiamme, notte del 22 marzo 1848 (di Carlo Bossoli).jpg | caption = ''Petero dni v Milanu'', avtor [[Carlo Bossoli]] | date = 18–22. marca 1848 | place = [[Milano]], [[Lombardsko-beneško kraljestvo|Lombardija–Benečija]]<br>(danes [[Italija]]) | coordinates = {{coord|45|28|01|N|09|11|24|E|display=inline,title}} | result = Zmaga milanskih upornikov<ref name=ASG>{{cite book |title=Europe reshaped, 1848–1878 |url=https://archive.org/details/europereshaped180000gren_g2e2 |first=John Ashley Soames |last=Grenville |year=2000 |place=Oxford |publisher=Blackwell}}</ref> *Radetzky se umakne iz Milana<ref name=WJS/> | combatant1 = [[File:Flag of Italy with inscription «Italia libera Dio lo vuole».svg|20px]] [[Italijanske vojne za neodvisnost|Milanski oboroženi uporniki]] | combatant2 = [[File:Flag of the Habsburg Monarchy.svg|25px]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] | commander1 = [[Carlo Cattaneo]]<br>[[Gabrio Casati]]<br>[[Luciano Manara]]<br><ref name=WJS>{{cite book |title=The union of Italy, 1815–1895 |url=https://archive.org/details/unionitaly01stilgoog |first=William James|last= Stillman |year=1898 |place=Cambridge |publisher=Cambridge University Press}}</ref><ref name=GIN/><ref name=JLG>{{cite book |title=The revolutionary movement of 1848–9 in Italy, Austria Hungary, and Germany |url=https://archive.org/details/revolutionarymo01maurgoog |first=Charles Edmund |last=Maurice |year=1887 |place=New York |publisher=G. P. Putnum's Sons}}</ref><ref name=ABC>{{cite book |title=Historical abstracts: Volume 42, Issues 3–4 |publisher=American Bibliographical Center |year=1991 |place=Santa Barbara}}</ref> | commander2 = [[Joseph Radetzky von Radetz|Joseph Radetzky]]<br>[[Ludwig von Wohlgemuth]]<br><ref name=WIR/><ref name=AJB/><ref name=JOS>{{cite book |title=Die Zöglinge der Wiener-Neustädter Militär-Akademie |first=Johann |last=Svoboda |year=1870 |place=Wien |publisher=Geitler}}</ref><ref name=JGM>{{cite book |title=Italy and the War of 1859 |url=https://archive.org/details/italyandwar00marggoog |first=Julie |last=de Marguerittes |year=1859 |place=Philadelphia |publisher=G. G. Evans}}</ref> | strength1 = 1.700 barikad<ref name=TCH/><BR>oboroženi s 600–650 kosi strelnega orožja, kamni, steklenicami, koli, sulicami in meči<ref name=TCH/><ref name=PNS>{{cite book |title=1848: the revolutionary tide in Europe |url=https://archive.org/details/1848revolutionar00stea |url-access=registration |first=Peter N. |last=Stearns |year=1974 |place=New York |publisher=W. W. Norton}}</ref> | strength2 = 12.000 vojakov v garniziji<ref name=AJB>{{cite book |title=The political life and letters of Cavour, 1848–1861 |url=https://archive.org/details/politicallifelet0000whyt |first=Arthur James Beresford |last= Whyte |year=1975 |place=Santa Barbara |publisher=Praeger}}</ref><ref name=WHI>{{cite book |title=Politics of the Italian Army, 1861–1918 |url=https://archive.org/details/politicsofitalia0000whit |first=John |last=Whittam |year=1977 |place=London |publisher=Croom Helm}}</ref> | casualties1 = 409–424 ubitih<ref name=GIN>{{cite book |title=Daniele Manin and the Venetian revolution of 1848–49 |url=https://archive.org/details/danielemaninvene0000gins |url-access=registration |first=Paul |last=Ginsborg |year=1979 |isbn=9780521220774 |place=Cambridge |publisher=Cambridge University Press}}</ref><ref name=WIR>{{cite book |title=Der italienische Krieg von 1848 und 1849 |url=https://archive.org/details/deritalienische00rsgoog |first=Wilhelm |last=Rüstow |year=1862 |place=Zürich |publisher=F. Schulthess}}</ref><br><small>vključno s 43 ženskami in otroki</small><br>600+ ranjenih<ref name=WIR/> | casualties2 = 181 ubitih<ref name=RMO>{{cite book |title=Die Kriegerischen Ereignisse in Italien in den Jahren 1848 und 1849 |author1=Wilhelm Meyer-Ott |author2=Wilhelm Rüstow |year=1850 |place=Zürich |publisher=F. Schulthess}}</ref><br><small>vključno s 5 častniki</small><br>235 ranjenih<ref name=WIR/><br><small>vključno s 4 častniki</small><br>150–180 zajetih<ref name=RMO/> | notes = }} '''Petero milanskih dni''' ({{Langx|it|Cinque giornate di Milano}} {{IPA|it|ˈtʃiŋkwe dʒorˈnaːte di miˈlaːno|}}) je bila vstaja in eden ključnih dogodkov v [[Revolucije leta 1848|revolucionarnem letu 1848]], ki je sprožil [[prva italijanska vojna za neodvisnost|prvo italijansko vojno za neodvisnost]]. Upor v [[Milano|Milanu]] se je začel 18. marca. Po petih dneh uličnih bojev so uporniki iz mesta izgnali [[Josef Radetzky|maršala Radetzkyja]] in njegovo [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijsko]] vojsko. == Ozadje == {{Glavni|Italijanske vojne za neodvisnost}} 1. januarja 1848 se je v Milanu začel močan odpor proti [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski]] nadvladi.<ref name=GOO>{{cite book |title=The unification of Italy |url=https://archive.org/details/unificationofita0000gooc |first=John |last=Gooch |year=1986 |place=London |publisher=Routledge}}</ref> Na novoletni dan so začeli bojkotirati igre na srečo in tobačne izdelke. Oba sektorja sta bila državni monopol, ki je prinašal več kot 5 milijonov [[Italijanska lira|lir]].<ref name=TCH>{{cite book |title=The risorgimento: Italy 1815–71 |first=Tim |last=Chapman |year=2008 |place=Penrith |publisher=Humanities-Ebooks}}</ref> Napetosti so vrhunec dosegle 3. januarja, ko je prišlo do krvavih spopadov na ulicah. Jezna množica je žalila avstrijske vojake in vanje metala kamenje.<ref name=GFH>{{cite book |title=Italy in the Making January 1st 1848 to November 16th 1848 |first=George F.-H. |last=Berkeley |year=1940 |place=Cambridge |publisher=Cambridge University Press}}</ref><ref name=GIN/> Vojaki so se nato zbrali v skupine in napadli množico z meči ter bajoneti, pri čemer so ubili pet ljudi, 59 pa ranili. Radetzky je za pet dni umaknil vojake v vojašnice,<ref name=GFH/> s čimer so se nemiri začasno umirili. Protesti so ponovno izbruhnili 18. marca, ko so v mesto prišle novice o [[Dunajska oktobrska revolucija|vstaji na Dunaju]] in padcu [[Klemens von Metternich|Metternicha]].<ref name=TCH/> == Dogodki == [[image:0342 - Milano - Giuseppe Grandi (1843-1894) - Monumento alle 5 giornate, (1895) - Foto Giovanni Dall'Orto.jpg|thumb|Kip ob vznožju spomenika Pet dni v Milanu iz leta 1895, ki ga je postavil Giuseppe Grandi.|levo]] [[File:Donghi 5 giornate 1848.jpg|thumb|right|Milanska barikada med »petimi dnevi«.]] Skoraj sočasno z drugimi ljudskimi vstaji po [[Lombardsko-beneško kraljestvo|Lombardsko-beneškem kraljestvu]] se je 18. marca 1848 uprlo tudi mesto Milano. Ti dogodki so prvič pokazali moč ljudske pobude. Pod vodstvom akterjev gibanja [[Združitev Italije|Risorgiment]]<nowiki/>o je namreč upornikom uspelo odločilno vplivati na politiko kralja [[Karel Albert I. Sardinski|Karla Alberta Sardinskega]]. Avstrijska garnizija v Milanu je bila dobro opremljena, poveljeval pa ji je izkušen general [[Josef Radetzky|Joseph Radetzky von Radetz]]. Kljub temu da je bil star čez 80 let, je bil energičen in nepopustljiv. Radetzky se vstaji ni nameraval vdati. Vendar se je celotno mesto borilo po ulicah, postavljali so barikade, streljali z oken in streh ter pozivali podeželsko prebivalstvo, naj se jim pridruži. Prebivalstvo je podprl nadškof in v boju proti Avstrijcem se je pridružilo vsaj 100 duhovnikov. Na barikade so postavili doprsni kip [[Papež Pij IX.|papeža Pija IX]] .<ref>M. Clark, ''The Italian Risorgimento'', Routledge 2013 p. 53.</ref> Ustanovljena je bila začasna milanska vlada, ki ji je predsedoval {{Jezik|it|[[podestà]]}}, [[Gabrio Casati]], vojnemu svetu pa je načeloval [[Carlo Cattaneo]]. Otroci iz sirotišnic, znani kot »Martinitti« so delovali kot kurirji in prenašali sporočila po vseh delih mesta. Radetzky je spoznal, da se bo v obleganem mestnem središču težko upiral. Bal se je napada piemontske vojske in kmetov s podeželja, zato se je odločil za umik, potem ko je izgubil nadzor nad vrati Porta Tosa (zdaj [[Porta Vittoria]]), ki so jih zavzeli uporniki. Zvečer 22. marca so se Avstrijci umaknili proti Zvečer 22. marca so se Avstrijci umaknili proti »[[Quadrilatero|Quadrilateru]]« (utrjenemu območju, ki so ga omejevala štiri mesta: [[Verona]], [[Legnago]], [[Mantova]] in [[Peschiera del Garda]]), približno 120 km proti vzhodu. S seboj pa so odpeljali več talcev, aretiranih na začetku upora. Medtem je bil preostanek langobardskega in beneškega ozemlja osvobojen. V spomin na te dni se je uradni časopis začasne vlade imenoval preprosto ''Il 22 marzo'' (22. marec),. Izhajati je začel 26. marca v palači Palazzo Marino pod vodstvom [[Carlo Tenca|Carla Tence]].<ref>{{cite book |last=Luseroni |first=Giovanni |title=Giuseppe Mazzini e i Democratici nel Quarantotto Lombardo |url=https://books.google.com/books?id=hI-ICwAAQBAJ&pg=PT130|year=2016 |publisher=Gangemi Editore spa |page=130 |isbn=9788849299229}}</ref> Leta 1895 so na današnjem trgu Porta Vittoria slovesno odkrili Spomenik Petim dnem Milana, delo kiparja [[Giuseppe Grandi|Giuseppeja Grandija]]. Skoraj stoletje pozneje, leta 1943, so upor v [[Neapelj|Neaplju]] proti nacistični okupaciji med drugo svetovno vojno poimenovali ''[[Four Days of Naples|Štirje dnevi Neaplja]]'',, s čimer so se neposredno zgledovali po zgodovinskem milanskem uporu. ==Sklici== {{reflist}} == Bibliografija == * {{cite book|author=Olivari, Stefano and Giulia Brasca|title=Milan 360°: A metropolis to discover, among art, culture, technology and fashion|url=https://books.google.com/books?id=tHrxCQAAQBAJ&pg=PA9|year=2015|publisher=OlliService Multimedia|pages=9–11|isbn=9788899298050}} ====V italijanščini==== *{{in lang|it}} Piero Pieri, ''Storia militare del Risorgimento'' – volume 1 & 2, Einaudi, Torino, 1962 *{{in lang|it}} Carlo Cattaneo, [https://web.archive.org/web/20080609081337/http://www.liberliber.it/biblioteca/c/cattaneo/index.htm ''Dell'insurrezione di Milano nel 1848 e della successiva guerra''], e-text Liber liber/Progetto Manuzio *{{in lang|it}} [[Antonio Scurati]], ''Una storia romantica'', romanzo Bompiani, 2007 *{{in lang|it}} [[Elena Fontanella]], a cura di, ''Giovani ribelli del '48. Memorie del Risorgimento lombardo '', Firenze, Fratelli Alinari, 2011. {{ISBN|978-88-95849-14-0}}. Testi di Aldo A. Mola, Giancarlo Lacchin, Roberto Lauro, Maurizio Griffo, Agostino Giovagnoli, Cecilia Dau Novelli, Romano Bracalini, [[Carlo Cattaneo]], Gianni Oliva, Emanuele Bettini, Matteo Sanfilippo, Giuseppe Poletta, [[Franco Della Peruta]], Fulvio Peirone, Gabriella Bonacchi, Anna Maria Isastia, Elena Fontanella, Andrea Vento, Vittorio Nichilo, [[Giorgio Cosmacini]], Roberto Guerri, Lucia Romaniello, [[Giuseppe Garibaldi]], Gian Paolo Caprettini, Gian Mario Benzing, Roberto Cassanelli. == Glej tudi == * [[Luisa Battistati]] * [[Carlo Cattaneo (writer)|Carlo Cattaneo]] * [[Enrico Dandolo (patriot)|Enrico Dandolo]] * [[Luciano Manara]] * [[Emilio Morosini]] * [[Guerra regia e guerra di popolo]] * [[Italijanske vojne za neodvisnost|Revolucije leta 1848 v italijanskih državah]] * [[Milanska vstaja]] == Zunanje povezave == {{Commons category|Five Days of Milan}} * {{in lang|it}} [https://web.archive.org/web/20160505102436/http://www.liceoberchet.it/ricerche/netday98/milano/5giorfatti.htm "Liceo Berchet di Milano" – a more detailed account of the Five Days] * {{in lang|it}} [https://web.archive.org/web/20160316231938/http://www.scultura-italiana.com/Approfondimenti/Grandi_Monumento_5_giornate.htm Monument to the "Cinque Giornate di Milano"] * {{cite encyclopedia|language=it|title=Milano, Cinque giornate di|url=https://www.treccani.it/enciclopedia/cinque-giornate-di-milano_(Dizionario-di-Storia)|access-date=18 March 2024|encyclopedia=Dizionario di Storia|year=2010|publisher=[[Istituto dell'Enciclopedia Italiana]]}} {{Authority control}} [[Kategorija:Revolucije leta 1848]] [[Kategorija:Milano]] [[Kategorija:1848 v politiki]] [[Kategorija:Avstrijsko cesarstvo]] [[Kategorija:Bitke Avstrije]] [[Kategorija:Bitke Italije]] [[Kategorija:Bitke leta 1848]] [[Kategorija:Lombardija]] [[Kategorija:Risorgimento]] n3g9yq2xn0qfyfmp5cav8zher4q5yih 0 601250 6689186 6661979 2026-06-14T13:41:51Z Yerpo 8417 /* Predsednik */ pp 6689186 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni3|Tisza (razločitev)}} {{short description|Politična stranka na Madžarskem}} {{Infobox political party | name = Stranka za spoštovanje in svobodo | native_name = Tisztelet és Szabadság Párt | native_name_lang = hu | logo = Tisza Logo, 2026.svg{{!}}class=skin-invert | logo_size = 250 | colorcode = {{Political party data|color}} | abbreviation = Tisza | president = [[Péter Magyar]] | leader1_title = Podpredsedniki | leader1_name = {{ubl | [[Márk Radnai]] | [[Zoltán Tarr]] | [[Ágnes Forsthoffer]] }} | leader2_title = Ustanovni predsednik | leader2_name = Attila Szabó<ref>{{Cite news |last=Czinkóczi |first=Sándor |date=2024-04-10 |title=Magyar Péter új pártja elutasította az állami támogatásokat és elvette volna a határon túliak szavazati jogát |url=https://444.hu/2024/04/10/magyar-peter-uj-partja-elutasitotta-az-allami-tamogatasokat-es-elvette-volna-a-hataron-tuliak-szavazati-jogat |access-date=2025-04-17 |work=[[444.hu]] |language=hu}}</ref> | founders = {{ubl | Attila Szabó | Boldizsár Deák }} | foundation = {{start date and age|2020|10|23|df=y}} | ideology = {{ubl|class=nowrap| | [[konservativizem]]<ref name="con">{{bulleted list|{{cite web |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/4/13/who-is-peter-magyar-hungarys-new-leader-who-trounced-viktor-orban |website=[[Al Jazeera]] |date=13 April 2026 |title=Who is Peter Magyar, Hungary’s new leader who trounced Viktor Orban? |first=Priyanka |last=Shankar |quote=Peter Magyar, leader of the pro-European conservative Tisza party, in Budapest during the general election in Hungary.}}|{{cite web |website=[[NPR]] |url=https://www.npr.org/2026/04/13/nx-s1-5783657/peter-magyar-hungary-prime-minister-orban-election |date=13 April 2026 |title=5 things to know about Péter Magyar, Hungary's new prime minister |first=Rachel |last=Treisman |quote=Péter Magyar, leader of the pro-European conservative Tisza Party, speaks at a Monday press conference the day after his landslide election victory.}}|{{cite web |url=https://www.dw.com/en/hungary-election-orban-concedes-painful-defeat-to-magyar/live-76750838 |website=[[Deutsche Welle]] |title=Magyar's Tisza secures two-thirds majority in parliament |date=13 April 2026 |quote=Peter Magyar's conservative Tisza party has won a two-thirds majority in Hungarian parliament, according to near-complete results from Hungary's national electoral bureau. |first1=Emmy |last1=Sasipornkarn |first2=Darko |last2=Janjevic}}|{{cite web |date=12 April 2026 |url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2026/04/12/peter-magyar-says-viktor-orban-has-conceded-victory-in-hungary-election_6752347_4.html |website=[[Le Monde]] |title=Péter Magyar wins two-thirds parliamentary majority in earthquake Hungary election |quote=Supporters of the pro-European conservative TISZA party celebrate during the election night on the banks on the river Danube with the Parliament building in the background, in Budapest after the general election in Hungary, on April 12, 2026.}}|{{cite web |website=[[Euractiv]] |url=https://www.euractiv.com/news/fidesz-splits-emerge-as-prospect-of-defeat-looms-for-orban/ |title=Fidesz splits emerge as prospect of defeat looms for Orbán |location=Budapest |date=10 April 2026 |first1=Bruno |last1=Waterfield |first2=Mátyás |last2=Varga |quote=The split and recriminations are a boost for Péter Magyar, the leader of the opposition conservative Tisza party, and herald a bitter power struggle if Orbán loses.}}|{{cite web |url=https://www.zdf.de/video/magazine/zdfheute-live-102/wahlkampfauftritt-orban-vance-video-100 |website=[[ZDF]] |title=Wie die USA Orbán in Ungarn zum Sieg verhelfen wollen |language=de |trans-title=Kako ZDA načrtujejo pomoč Orbánu pri zagotovitvi zmage na Madžarskem |date=7 April 2026 |quote=Laut Umfragen droht Viktor Orbán, die Wahl am Wochenende gegen Peter Magyar und seine pro-europäische, konservative Tisza-Partei zu verlieren. |trans-quote=According to the polls, Viktor Orbán is in danger of losing this weekend’s election to Peter Magyar and his pro-European, conservative Tisza Party.}}|{{cite web |language=de |website=[[Die Welt]] |url=https://www.welt.de/politik/ausland/article69dbd5f5ff7266ecfa7af331/parlamentswahl-in-ungarn-nach-16-jahren-an-der-macht-tisza-beendet-orbans-aera-und-holt-zweidrittel-mehrheit.html |title=Nach 16 Jahren an der Macht – Tisza beendet Orbáns Ära und holt Zweidrittel-Mehrheit |trans-title=Po 16 letih na oblasti – Tisza končuje Orbánovo obdobje in si zagotavlja dvotretjinsko večino |date=13 April 2026 |quote=Die konservative Tisza-Partei des ungarischen Oppositionsführers Peter Magyar hat nach Auszählung von mehr als 97 Prozent der Stimmen die wichtige Zwei-Drittel-Mehrheit sichern können. With more than 97 per cent of the votes counted, the conservative Tisza Party led by Hungarian opposition leader Peter Magyar has secured the crucial two-thirds majority.}}|{{cite web |website=[[Die Zeit]] |date=17 April 2026 |url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2026-04/viktor-orb-n-erneuerung-partei-ungarn-wahlen-niederlage |title=Viktor Orbán kündigt »vollständige Erneuerung« seiner Partei an |trans-title=Viktor Orbán napoveduje »celovito prenovo« svoje stranke |language=de |quote=Bei der Wahl am Sonntag hatte die konservative Tisza-Partei von Oppositionsführer Peter Magyar eine Zweidrittelmehrheit im Parlament errungen, was dem künftigen Regierungschef grundlegende Reformen ermöglicht. |trans-quote=In Sunday’s election, the conservative Tisza Party led by opposition leader Peter Magyar secured a two-thirds majority in parliament, enabling the future head of government to implement fundamental reforms.}}|{{cite web |language=de |website=[[Deutschlandfunk]] |url=https://www.deutschlandfunk.de/magyar-habe-den-praesidenten-zum-ruecktritt-aufgefordert-100.html |title=Magyar: Habe den Präsidenten zum Rücktritt aufgefordert |date=15 April 2026 |trans-title=Magyar: Predsednika sem pozval k odstopu |quote=Magyars konservative Tisza-Partei hatte bei der Parlamentswahl am Sonntag eine Zweidrittelmehrheit der Sitze gewonnen, was ihr grundlegende Reformen ermöglicht. |trans-quote=Magyar’s conservative Tisza Party won a two-thirds majority of seats in Sunday’s general election, enabling it to implement far-reaching reforms.}}|{{cite web |language=de |website=[[Berliner Morgenpost]] |date=17 April 2026 |url=https://www.morgenpost.de/politik/article411738385/viktor-orban-kuendigt-vollstaendige-erneuerung-seiner-partei-an.html |title=Viktor Orban kündigt „vollständige Erneuerung“ seiner Partei an |trans-title=Viktor Orbán napoveduje »popolno prenovo« svoje stranke |first=Oskar |last=Schulz |quote=Bei der Wahl am Sonntag hatte die konservative Tisza-Partei von Oppositionsführer Peter Magyar eine Zweidrittelmehrheit im Parlament errungen, was dem künftigen Regierungschef grundlegende Reformen ermöglicht. |trans-quote=Na nedeljskih volitvah si je konservativna stranka Tisza pod vodstvom vodje opozicije Pétra Magyarja zagotovila dvotretjinsko večino v parlamentu, kar prihodnjemu predsedniku vlade omogoča izvedbo temeljnih reform.}}}}</ref> | [[populizem]]<ref name="populist">{{bulleted list|{{cite web|url=https://verfassungsblog.de/beating-populism-with-populism/|title=Beating (Authoritarian) Populism with (Democratic) Populism|website=[[Verfassungsblog]]|author=Zoltán Ádám|date=9 April 2026}}|{{Cite web |last=Mátyás |first=Papp Gergely |date=2025-03-09 |title=Milyen szavazókat veszít a gazdasági helyzet miatt a Fidesz, és kiket nyer meg a Tisza? – G7 – Gazdasági sztorik érthetően |url=https://g7.hu/kozelet/20250309/milyen-szavazokat-veszit-a-gazdasagi-helyzet-miatt-a-fidesz-es-kiket-nyer-meg-a-tisza/ |access-date=2025-06-24 |language=hu}}|{{Cite journal |last=Rácz |first=András |year=2024 |title=A Political Landslide in Hungary Challenges Orbán's Regime and the EU |url=https://www.ssoar.info/ssoar/bitstream/handle/document/95333/ssoar-2024-racz-A_Political_Landslide_in_Hungary.pdf?sequence=1&isAllowed=y |journal=DGAP |location=Berlin |publisher=Forschungsinstitut der Deutschen Gesellschaft für Auswärtige Politi |via=SSOAR}}}}</ref> | [[Proevropejstvo|proevropeizem]]<ref name="european">{{bulleted list|{{cite web |url=https://www.swissinfo.ch/eng/eu%27s-eastern-members-see-strong-performances-by-centrist-parties/80188387 |title=EU's eastern members see strong performances by centrist parties |publisher= SWI swissinfo.ch |date=10 June 2024 |author1=Barbara Erling |author2=Gergely Szakacs }}|{{cite web |url=https://www.gisreportsonline.com/r/hungary-magyar/ |title=Peter Magyar's rise is reshaping Hungary's political landscape |publisher=Geopolitical Intelligence Services AG |date=31 March 2025 |author=Krisztina Koenen}}|{{cite web |url=https://www.osw.waw.pl/en/publikacje/osw-commentary/2025-06-05/year-peter-magyar-great-expectations-great-challenges |title=The year of Péter Magyar: great expectations, great challenges |publisher=Centre for Eastern Studies |date= 6 May 2025 |author=Ilona Gizińska}}|{{Cite journal |last1=Baranyai |first1=Artúr |last2=Gyulai |first2=Attila |last3=Papp |first3=Zsófia |title=Hungary: Political Developments and Data in 2024: From Scandal to Shake-Up: The Rise of a New Opposition and the Re-Opening of the Political Competition |url=https://ejpr.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/2047-8852.70011 |journal=European Journal of Political Research (Political Data Yearbook) |publication-date=2025-07-14 |doi=10.1111/2047-8852.70011|url-access=subscription}}}}</ref> }} | headquarters = Dobó István utca 16, 3300 [[Eger]] | position = {{Nowrap|[[Centrizem|sredinska]]<ref name="centre">{{bulleted list|{{Cite journal |last=Kovarek |first=Daniel |date=2025-02-24 |title=Elite defection and opposition realignment in Hungary: Respect and Freedom Party (TISZA) in the 2024 European Parliamentary elections |url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/21599165.2025.2468693 |journal=[[East European Politics]] |volume=41 |issue=2 |pages=263–276 |doi=10.1080/21599165.2025.2468693 |issn=2159-9165 |via=Taylor & Francis|url-access=subscription}}|{{Cite web |date=2024-06-14 |title=President of EPP Weber invites Hungarian newcomer Tisza into fold |url=https://www.euronews.com/my-europe/2024/06/14/president-of-epp-manfred-weber-invites-hungarian-newcomer-tisza-into-fold |access-date=2025-06-24 |website=euronews |language=en}}|{{Cite web |title=TIZA – Vokskabin |url=http://www.vokskabin.hu/ |access-date=2025-06-24 |website=Vokskabin |language=hu}}}}</ref> do [[Desna sredina|desnosredinska]]<ref name="centre-right">{{bulleted list|{{cite journal |url=https://feps-europe.eu/wp-content/uploads/2024/12/From-Posts-to-Polls-1.pdf |title=From posts to polls. Lessons from the 2024 European Elections on strengthening young people's engagement through effective social media strategies |date=December 2024 |author1=Matteo Dressler |author2=Elena Avramovska |author3=Miriam Candelù |author4=Ognjan Denkovski |author5=Neele Eilers |author6=Michael Jennewein |author7=Tobias Spöri |journal=Policy Study |isbn=9782931233542 |publisher=Foundation for European Progressive Studies (FEPS) and Friedrich Ebert Stiftung |page=60 |quote=Hungary’s centre-right Tisza party also gained traction with critical posts aimed at Fidesz.}}|{{cite web|url=https://www.jiia.or.jp/en/column/2024/09/security-fy2024-03.html |title=European Parliament Elections 2024: Eastern European Countries |publisher=The Japan Institute of International Affairs |date=19 September 2024 |author=Manabu Sengoku}}|{{Cite web|url=https://europeelects.eu/hungary/|title=Hungary}}|{{cite news |last= Thorpe |first= Nick |date= 10 June 2024 |title= A night of drama in Europe as EU parliament moves to right |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/c722rq29x7wo |work= BBC News |location= Budapest |access-date= 11 June 2024}}|{{Cite web |date=2024-12-05 |title=How Orbán's challenger turned the tables |url=https://www.politico.eu/article/viktor-orban-fidesz-hungary-challenger-peter-magyar-tisza-party-polls-survey-eu/ |access-date=2025-06-24 |website=POLITICO |language=en-GB}}|{{Cite news |date=2025-06-18 |title=Hungarian opposition party has 15-point-lead ahead of Orban's Fidesz, poll says |url=https://www.reuters.com/world/hungarian-opposition-party-has-15-point-lead-ahead-orbans-fidesz-poll-says-2025-06-18/ |access-date=2025-06-24 |work=Reuters |language=en}}}}</ref>}} | european = | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke]]<ref>{{cite news |date= 18 June 2024 |title= Magyar Péter EP-képviselő lesz, méghozzá a Néppárt frakciójában |url=https://444.hu/2024/06/18/magyar-peter-ep-kepviselo-lesz-meghozza-a-neppart-frakciojaban |work=444.hu}}</ref> | colours = {{ubl | {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} Svetlo modra (običajna) | {{color box|#162369|border=darkgray}} Temno modra (sekundarna) }} | slogan = ''{{lang|hu|Árad a Tisza!}}''<br/>('[[Tisa]] poplavlja!') | seats1_title = [[Državni zbor (Madžarska)|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | website = {{Political party data|website}} | newspaper = Tiszta Hang | country = Madžarska | footnotes = }} '''Stranka za spoštovanje in svobodo''',{{efn|{{Langx|hu|Tisztelet és Szabadság Párt}}, {{IPA|hu|ˈtistɛlɛt ˈeːʃ ˈsɒbɒtʃːaːɡ ˈpaːrt|pron|small=no}}.}} bolj znana z madžarsko kratico '''TISZA''',{{efn|Izgovorjava {{IPAc-en|ˈ|t|iː|s|ə}} {{respell|TEES|ə}}; {{Langx|hu|Tisza Párt}}, {{IPA|hu|ˈtisɒ ˈpaːrt|pron|small=no}}.}} je [[Centrizem|sredinska]]<ref name="centre"/> do [[Desna sredina|desnosredinska]],<ref name="centre-right"/> [[Konservatizem|konservativna]],<ref name="con"/> [[Proevropejstvo|proevropska]],<ref name="european"/> in [[Populizem|populistična]]<ref name="populist"/> politična stranka na [[Madžarska|Madžarskem]]. Čeprav je bila stranka ustanovljena že leta 2020,<ref name="Telex founding">{{Cite web |date=2024-04-10 |title=Kézműves YouTube-videók és 20 pontos program – kétfős sufnipártba szállt be Magyar Péter az EP-választásokra |url=https://telex.hu/belfold/2024/04/10/tisza-part-tisztelet-es-szabadsag-magyar-peter-deak-boldizsar-szabo-attila |access-date=2025-06-25 |website=telex |language=hu}}</ref> se je njen vzpon začel leta 2024 s prihodom nekdanjega člana [[Fidesz|stranke Fidesz]] [[Péter Magyar|Pétra Magyara]].<ref>{{Cite web|url=https://24.hu/belfold/2024/03/15/magyar-peter-partalapitas-zaszlobontas-marcius-15/|title=A mozgósítási versenyt megnyerte Magyar Péter|date=March 15, 2024|website=24.hu|first=Papp|last=Atilla|access-date=May 3, 2024|language=hu}}</ref> Člani njegovega nestrankarskega gibanja so prevzeli večino položajev v stranki in na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 osvojili sedem sedežev.<ref>{{Cite web |date=2024-04-05 |title=Már a kormányközeli Nézőpont Intézet is 13 százalékra méri Magyar Péter leendő pártját |url=https://hvg.hu/itthon/20240405_mar-a-nezopont-is-13-szazalekra-meri-magyar-peter-leendo-partjat |access-date=2025-06-21 |website=hvg.hu |language=hu}}</ref> Magyar stranko uradno vodi od 22. julija 2024. [[Zoltán Tarr]] in [[Andrea Bujdosó]] opravljata funkciji parlamentarnih vodij stranke v Evropskem parlamentu. Stranka je na [[Državnozborske volitve na Madžarskem 2026|državnozborskih volitvah 12. aprila 2026]] osvojila dvotretjinsko večino, kar ji v [[Državni zbor Madžarske|državnem zboru]] omogoča spreminjanje [[Ustava Madžarske|madžarske ustave]], s čimer se je končal 16-letni mandat režima [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] in [[Fidesz|Fidesza]].<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/12/viktor-orban-concedes-defeat-as-opposition-wins-hungarian-election|title=Hungarian opposition ousts Viktor Orbán after 16 years in power|first1=Ashifa|last1=Kassam|first2=Flora|last2=Garamvolgyi|publisher=The Guardian|date=12 April 2026|accessdate=13 April 2026}}</ref> V mednarodnem prostoru stranka deluje znotraj [[Skupina Evropske ljudske stranke|skupine Evropske ljudske stranke]]<ref name="Europe Elects">{{Cite web|url=https://europeelects.eu/hungary/|title=Hungary}}</ref><ref name="BBC">{{cite news |last= Thorpe |first= Nick |date= 10 June 2024 |title= A night of drama in Europe as EU parliament moves to right |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/c722rq29x7wo |work= BBC News |location= Budapest |access-date= 11 June 2024}}</ref> in jo opisujejo kot [[Konservatizem|konservativno]], [[liberalni konservatizem|liberalno konservativno]],<ref name="libcon1">{{cite web |url=https://www.ips-journal.eu/topics/democracy-and-society/this-time-things-are-different-8986/ |title=This time, things are different |quote=In most opinion polls, Fidesz, Viktor Orbán’s party, has fallen hopelessly behind its rival Tisza, a liberal-conservative anti-Fidesz movement. |website =ips-journal.eu |date=4 September 2025 }}</ref> [[Konservativni liberalizem|konservativno liberalno]]<ref name=":2">{{Cite journal |last1=Baranyai |first1=Artúr |last2=Gyulai |first2=Attila |last3=Papp |first3=Zsófia |title=Hungary: Political Developments and Data in 2024: From Scandal to Shake-Up: The Rise of a New Opposition and the Re-Opening of the Political Competition |url=https://ejpr.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/2047-8852.70011 |journal=European Journal of Political Research (Political Data Yearbook) |publication-date=2025-07-14 |doi=10.1111/2047-8852.70011|url-access=subscription }}</ref> in [[Populizem|populističnao]]. Je [[Proevropejstvo|proevropska]] in zagovarja prozahodno zunanjo politiko, ki daje prednost izboljšanju odnosov z [[Evropska unija|Evropsko unijo]] in [[NATO|NATO-m]] ter uvedbi [[Evro|evra]]. Stranka podpira ukrepe za boj proti korupciji in kritizira tako imenovano »mafijsko državo« Viktorja Orbána ter poziva Madžarsko k pridružitvi [[Evropsko javno tožilstvo|Evropskemu javnemu tožilstvu]] in sprejetju ukrepov za neodvisnost sodstva. Predlaga strožji nadzor nad vlado, pri čemer poziva k neposrednim volitvam za [[Predsednik Madžarske|predsednika Madžarske]] in omejitvi funkcije predsednika vlade na največ dva štiriletna mandata. == Vodstvo == === Predsednik === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" !Št. ! colspan="2" |Predsednik !Nastopil funkcijo !Zapustil funkcijo !Mandat |- |1 |Attila Szabó | |23. oktober 2020 |22. julij 2024 |3 leta, 273 dni |- | 2 |[[Péter Magyar]] |[[File:Péter Magyar MEP (2024).jpg|60px]] |22. julij 2024 |Sedanji |{{Starost v letih in dnevih|2024|7|22}} |} ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== {{reflist}} ==Zunanje povezave== * {{official website}} * {{URL|https://tiszteletpart.hu/}}, the party's website before Magyar [[Kategorija:Politične stranke na Madžarskem]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2020]] hwnsybdq4my49ojmbodhxw3deb4t8bn 0 601446 6689174 6664793 2026-06-14T13:09:57Z Yerpo 8417 layout 6689174 wikitext text/x-wiki {{Short description|Ekoregija v Srednji Evropi}} {{Infobox ecoregion |name = Alpski iglasti in mešani gozdovi |image = Herbst am Watzmann.jpg |image_size = |image_alt = |caption = [[Narodni park Berchtesgaden]] |map = Ecoregion PA0501.png |map_size = |map_alt = |map_caption = Alpski iglasti in mešani gozdovi označeni z vijolično barvo |ecozone = [[Palearktika]] |biome = [[Zmerni iglasti gozd]] |animals = |bird_species = |mammal_species = |border1 = [[Mešani gozdovi Dinarskega gorstva]] |border2 = [[Italijanski sklerofilni in pollistopadni gozdovi]] |border3 = [[Sredozemski gozdovi severovzhodne Španije in južne Francije]] |border4 = [[Panonski mešani gozdovi]] |border5 = [[Mešani gozdovi Padske kotline]] |border6 = [[Listnati gozdovi Zahodne Evrope]] |area = 149.872 |country1 = [[Avstrija]] |country2 = [[Francija]] |country3 = [[Nemčija]] |country4 = [[Italija]] |country5 = [[Lihtenštajn]] |country6 = [[Slovenija]] |country7 = [[Švica]] |state = |region_type = |elevation = |geology = |seas = |rivers = |climate = |soil = |conservation = Vulnerable |global200 = [[Evropsko-sredozemski gorski mešani gozd]] |habitat_loss = |habitat_loss_ref = |coordinates = |protected = 40.470 km² (27 |protected_ref = )<ref name =Dinerstein>Eric Dinerstein, David Olson, et al. (2017). An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm, BioScience, Volume 67, Issue 6, June 2017, Pages 534–545; Supplemental material 2 table S1b. [https://doi.org/10.1093/biosci/bix014]</ref> |embedded = }} '''Alpski iglasti in mešani gozdovi''' predstavljajo [[ekoregija|ekoregijo]] [[Zmerni iglasti gozd|zmernih iglastih gozdov]] v srednji Evropi. To območje se razteza vzdolž [[Alpe|Alp]] in obsega del [[Francija|Francije]], [[Italija|Italije]], [[Švica|Švice]], [[Nemčija|Nemčije]], [[Lihtenštajn|Lihtenštajna]], [[Avstrija|Avstrije]] in [[Slovenija|Slovenije]]. Ekoregija obsega celoten višinski pas, od vznožja gora pa vse do najvišjih vrhov, med katerimi izstopa [[Mont Blanc]], ki je s 4.809 m najvišji vrh v Alpah. Ti gozdovi tvorijo naravni prehod med območji s [[Sredozemsko podnebje|sredozemskim podnebjem]] v južni Evropi ter bolj vlažno in zmerno [[Palearktika|evrosibirsko regijo]] zahodne, srednje in severne Evrope.<ref name = wwf>{{WWF ecoregion|name=Alps conifer and mixed forests|id=pa0501}}</ref> ==Rastlinstvo== Višinski razpon ekoregije in njena osrednja lega med evropskimi podnebnimi območji omogočata različne rastlinske združbe in vrste. Ekoregija vključuje 4.500 domorodnih vrst [[Višje rastline|višjih rastlin]], vključno s 400 [[Endemizem|endemičnimi]] vrstami.<ref name=wwf/> Gozdovi na nižjih pobočjih so večinoma listopadna širokolistna drevesa, vključno s hrasti [[Dob (drevo)|dob]] (''Quercus robur),'' [[graden]] (''Quercus petraea)'' in [[Quercus pubescens|puhasti hrast]] (''Quercus pubescens)''. V južnih dolinah, ki mejijo na območja s sredozemskim podnebjem, najdemo širokolistna [[Sklerofil|sklerofilna]] zimzelena drevesa.<ref name=wwf/> Gorski gozdovi so sestavljeni iz mešanice iglavcev, kot so [[navadna smreka]] (''Picea abies''), [[bela jelka]] (''Abies alba'') in [[rušje]] (''Pinus mugo''), ter širokolistna listopadna drevesa, kot so [[navadna bukev]] (''Fagus sylvatica''), [[trepetlika]] (''Populus tremula''), [[navadna breza]] (''Betula pendula'' in [[puhasta breza]] (''Betula pubescens''). V območjih z izrazitejšim celinskim podnebjem [[gorski bor]] (''Pinus mugo)'' nadomestijo [[navadni macesen]] (''Larix decidua''), [[Cemprin|vemperin]] (''Pinus cembra'') in [[rdeči bor]] (''Pinus sylvestris''). Rdeči bor in gorski bor lahko tvorita hibrid [[Pinus × rhaetica]]. [[Črni bor]] (''Pinus nigra'') se pojavlja na nekaterih južnih pobočjih v vzhodnem delu območja. Subalpske in alpske rastlinske združbe, vključno z [[Resava|resavo]] in [[Alpska tundra|alpsko tundro,]] se pojavljajo nad [[Gozdna meja|gozdno mejo]] in vključujejo številne endemične vrste. ==Živalstvo== V Alpah živi 80 vrst sesalcev. Med velike sesalce spadajo [[rjavi medved]] (''Ursus arctos''), [[alpski kozorog]] (''Capra ibex''), [[gams]] (''Rupicapra rupicapra rupicapra''), [[Lynx lynx|ris]] (''Lynx lynx''[[Evrazijski ris|)]], [[volk]] (''Canis lupus''), [[divja svinja]] (''Sus scrofa''), [[Navadni jelen|navadni elen]] (''Cervus elaphus elaphus'') in [[Srna|srnjad]] (''Capreolus capreolus''). Alpe so dom 200 vrstam ptic, vključno z [[Brkati ser|brkatim serom]] (''Gypaetus barbatus''), [[Divji petelin|divjim petelinom]] (''Tetrao urogallus crassirostris'') in [[Belka|belko]] (''Lagopus muta'').<ref name=wwf/> == Zavarovana območja == 40.470&nbsp;km² oziroma 27% ekoregije se nahaja na [[Zavarovano območje|zavarovanih območjih]]. Tretjina nezavarovanega območja je še vedno porasla z gozdom. Zavarovana območja vključujejo [[Narodni park Écrins|narodni park Ecrins]], [[narodni park Mercantour]], [[narodni park Vanoise]] in [[regionalni naravni park Queyras]] v Franciji, [[narodni park Gran Paradiso]] in [[Narodni park Dolomiti|narodni park Dolomiti Bellunesi]] v Italiji, [[regionalni naravni park Gruyère Pays-d'Enhault]] v Švici, [[narodni park Berchtesgaden]] v Nemčiji ter [[narodni park Kalkalpen]] in [[narodni park Gesäuse]] v Avstriji. ==Sklici== {{reflist}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Alps conifer and mixed forests}} * {{WWF ecoregion|name=Alps conifer and mixed forests|id=pa0501}} [[Kategorija:Ekologija Alp]] [[Kategorija:Ekoregije Evrope]] [[Kategorija:Ekoregije Avstrije]] [[Kategorija:Ekoregije Francije]] [[Kategorija:Ekoregije Nemčije]] [[Kategorija:Ekoregije Italije]] [[Kategorija:Ekoregije Slovenije]] [[Kategorija:Ekoregije Švice]] [[Kategorija:Geografija Lihtenštajna]] q68vc0yungr88qh8hthjwy0ru2fzzzr 0 601614 6689431 6689036 2026-06-15T03:28:42Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Matjaž_Han_official_portrait.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No permission since 7 June 2026. Odstranjevanje. 6689431 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name = Naslednje državnozborske volitve v Sloveniji |country = Slovenija |type = parliamentary |ongoing = no |election_date = Do 22. marca 2030 |previous_election = Državnozborske volitve v Sloveniji 2026 |previous_year = 2026 |next_election = |next_year = |seats_for_election = 90 sedežev |majority_seats = 46 |turnout = |opinion_polls = Javnomnenjske raziskave za naslednje državnozborske volitve v Sloveniji <!-- Gibanje Svoboda --> | image1 = [[File:Robert_Golob_official_portrait.png|120x120px]] | leader1 = [[Robert Golob]] | colour1 = 005DA3 | party1 = [[Gibanje Svoboda]] | last_election1 = 28,66 %<br>29 sedežev | popular_vote1 | percentage1 = | seats1 = | seat_change1 = <!-- SDS --> | image2 = | leader2 = [[Janez Janša]] | color2 = FEF200 | party2 = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | last_election2 = 27,88 %<br>28 sedežev | popular_vote2 = | percentage2 = | seats2 = | seat_change2 = <!-- Nova Slovenija --> | image3 = [[File:Koalicija NSi SLS Fokus.png|180px]] | leader3 = [[Jernej Vrtovec]],<br>[[Tina Bregant]], [[Marko Lotrič]] | colour3 = 009AC7 | party3 = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] | last_election3 = 9,26 %<br>9 sedežev | popular_vote3 = | percentage3 = | seats3 = | seat_change3 = <!-- Socialni demokrati--> | image4 = | leader4 = [[Matjaž Han]] | party4 = [[Socialni demokrati]] | colour4 = E3000F | last_election4 = 6,71 %<br>6 sedežev | popular_vote4 = | percentage4 = | seats4 = | seat_change4 = <!-- Demokrati --> | image5 = [[File:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar (cropped2).jpg|120x120px]] | leader5 = [[Anže Logar]] | party5 = [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | colour5 = 09105E | last_election5 = 6,69 %<br>6 sedežev | popular_vote5 = | percentage5 = | seats5 = | seat_change5 = <!-- Levica --> | image6 = [[File:Koalicija Levice in Vesne.png|220px]] | leader6 = [[Asta Vrečko]], [[Luka Mesec]],<br> [[Urša Zgojznik]], [[Uroš Macerl]] | party6 = [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | colour6 = 9A231C | last_election6 = 5,69 %<br>5 sedežev | popular_vote6 = | percentage6 = | seats6 = | seat_change6 = <!-- Resni.ca --> | image7 = [[File:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped3).jpg|120x120px]] | leader7 = [[Zoran Stevanović]] | party7 = [[Resni.ca]] | colour7 = 7C5199 | last_election7 = 5,49 %<br>5 sedežev | popular_vote7 = | percentage7 = | seats7 = | seat_change7 = |map_size = |title = [[Predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]] |before_election = [[Janez Janša]] |before_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |posttitle = Izvoljeni premier |after_election = |after_party = | map_image = | map_caption = }} '''12. volitve v Državni zbor Republike Slovenije''' bodo potekale najkasneje 22. marca 2030. Če ne bodo predčasne, bodo to četrte redne [[Državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborske volitve]] po letih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]], [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] in [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]. == Ozadje == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je zmagalo [[Gibanje Svoboda]], ki je osvojilo 28,66 % glasov in 29 poslanskih mandatov. Na drugo mesto se je uvrstila [[Slovenska demokratska stranka]] s 27,88 % glasov in prejela 28 mandatov. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], sledili pa so še [[Socialni demokrati]] in [[Demokrati. Anžeta Logarja]] s po šestimi mandati, [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] s petimi mandati ter stranka [[Resni.ca]], ki je prav tako osvojila pet poslancev.<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati volitev: katera stranka je zmagala|url=https://n1info.si/volitve-2026/rezultati-volitev-2026-zmagovalec/|website=N1|date=2026-03-22|accessdate=2026-03-22|language=sl-SI}}</ref> V parlament se je tako uvrstilo sedem strank ali list; za primerjavo – na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] je v parlament uspelo priti le petim strankam.<ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> == Datum volitev == === Razpis volitev === V skladu z [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]] in Zakonom o volitvah v državni zbor državnozborske volitve razpiše [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]]. Redne volitve morajo biti razpisane najmanj 60 in največ 135 dni pred iztekom mandata Državnega zbora, glasovanje pa mora potekati najpozneje dva meseca pred iztekom mandata. Ko je odlok objavljen v Uradnem listu, se začnejo formalni volilni postopki, vključno z imenovanjem članov volilnih organov in posodobitvami seznamov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Državni zbor|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=GOV.si|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Prejšnje volitve]] so bile razpisane 6. januarja 2026, predsednica republike je za datum določila 22. marec 2026 in s tem izbrala drugi možni datum.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve bodo marca, po raziskavi bi največ glasov prejela SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/volitve-bodo-marca-po-raziskavi-bi-najvec-glasov-prejela-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2026-04-27|language=sl|last=S.|first=M.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2030 v politiki]] [[Kategorija:2030 v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji]] 6gpqc0yym134khwqxrtq8cjyjanm9ni 6689437 6689431 2026-06-15T03:30:30Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Robert_Golob_official_portrait.png je bila v Zbirki izbrisana, zaradi No permission since 7 June 2026. Odstranjevanje. 6689437 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name = Naslednje državnozborske volitve v Sloveniji |country = Slovenija |type = parliamentary |ongoing = no |election_date = Do 22. marca 2030 |previous_election = Državnozborske volitve v Sloveniji 2026 |previous_year = 2026 |next_election = |next_year = |seats_for_election = 90 sedežev |majority_seats = 46 |turnout = |opinion_polls = Javnomnenjske raziskave za naslednje državnozborske volitve v Sloveniji <!-- Gibanje Svoboda --> | image1 = | leader1 = [[Robert Golob]] | colour1 = 005DA3 | party1 = [[Gibanje Svoboda]] | last_election1 = 28,66 %<br>29 sedežev | popular_vote1 | percentage1 = | seats1 = | seat_change1 = <!-- SDS --> | image2 = | leader2 = [[Janez Janša]] | color2 = FEF200 | party2 = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | last_election2 = 27,88 %<br>28 sedežev | popular_vote2 = | percentage2 = | seats2 = | seat_change2 = <!-- Nova Slovenija --> | image3 = [[File:Koalicija NSi SLS Fokus.png|180px]] | leader3 = [[Jernej Vrtovec]],<br>[[Tina Bregant]], [[Marko Lotrič]] | colour3 = 009AC7 | party3 = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] | last_election3 = 9,26 %<br>9 sedežev | popular_vote3 = | percentage3 = | seats3 = | seat_change3 = <!-- Socialni demokrati--> | image4 = | leader4 = [[Matjaž Han]] | party4 = [[Socialni demokrati]] | colour4 = E3000F | last_election4 = 6,71 %<br>6 sedežev | popular_vote4 = | percentage4 = | seats4 = | seat_change4 = <!-- Demokrati --> | image5 = [[File:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar (cropped2).jpg|120x120px]] | leader5 = [[Anže Logar]] | party5 = [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | colour5 = 09105E | last_election5 = 6,69 %<br>6 sedežev | popular_vote5 = | percentage5 = | seats5 = | seat_change5 = <!-- Levica --> | image6 = [[File:Koalicija Levice in Vesne.png|220px]] | leader6 = [[Asta Vrečko]], [[Luka Mesec]],<br> [[Urša Zgojznik]], [[Uroš Macerl]] | party6 = [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | colour6 = 9A231C | last_election6 = 5,69 %<br>5 sedežev | popular_vote6 = | percentage6 = | seats6 = | seat_change6 = <!-- Resni.ca --> | image7 = [[File:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped3).jpg|120x120px]] | leader7 = [[Zoran Stevanović]] | party7 = [[Resni.ca]] | colour7 = 7C5199 | last_election7 = 5,49 %<br>5 sedežev | popular_vote7 = | percentage7 = | seats7 = | seat_change7 = |map_size = |title = [[Predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]] |before_election = [[Janez Janša]] |before_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |posttitle = Izvoljeni premier |after_election = |after_party = | map_image = | map_caption = }} '''12. volitve v Državni zbor Republike Slovenije''' bodo potekale najkasneje 22. marca 2030. Če ne bodo predčasne, bodo to četrte redne [[Državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborske volitve]] po letih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]], [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] in [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]. == Ozadje == Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je zmagalo [[Gibanje Svoboda]], ki je osvojilo 28,66 % glasov in 29 poslanskih mandatov. Na drugo mesto se je uvrstila [[Slovenska demokratska stranka]] s 27,88 % glasov in prejela 28 mandatov. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], sledili pa so še [[Socialni demokrati]] in [[Demokrati. Anžeta Logarja]] s po šestimi mandati, [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] s petimi mandati ter stranka [[Resni.ca]], ki je prav tako osvojila pet poslancev.<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati volitev: katera stranka je zmagala|url=https://n1info.si/volitve-2026/rezultati-volitev-2026-zmagovalec/|website=N1|date=2026-03-22|accessdate=2026-03-22|language=sl-SI}}</ref> V parlament se je tako uvrstilo sedem strank ali list; za primerjavo – na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] je v parlament uspelo priti le petim strankam.<ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> == Datum volitev == === Razpis volitev === V skladu z [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]] in Zakonom o volitvah v državni zbor državnozborske volitve razpiše [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]]. Redne volitve morajo biti razpisane najmanj 60 in največ 135 dni pred iztekom mandata Državnega zbora, glasovanje pa mora potekati najpozneje dva meseca pred iztekom mandata. Ko je odlok objavljen v Uradnem listu, se začnejo formalni volilni postopki, vključno z imenovanjem članov volilnih organov in posodobitvami seznamov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Državni zbor|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=GOV.si|accessdate=2026-04-27|language=sl}}</ref> [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Prejšnje volitve]] so bile razpisane 6. januarja 2026, predsednica republike je za datum določila 22. marec 2026 in s tem izbrala drugi možni datum.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve bodo marca, po raziskavi bi največ glasov prejela SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/volitve-bodo-marca-po-raziskavi-bi-najvec-glasov-prejela-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2026-04-27|language=sl|last=S.|first=M.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2030 v politiki]] [[Kategorija:2030 v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji]] 670hltmf4pgo1agv43uqi0hxj2tky7d 0 601680 6689452 6688909 2026-06-15T05:12:04Z Stebunik 55592 /* Mladost, šolanje in cerkvene službe */ 6689452 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Vikentij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Vitomir Prodanov | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Vikentije Prodanov.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Vikentij II. (Prodanov) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. julij]] [[1950]] | appointed = | term = | term_start = [[1. julij]] [[1950]] | quashed = | term_end = [[5. julij]] [[1958]] (umrl) | predecessor = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | opposed = | successor = [[German Đorić|German]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[18. november]] [[1929]]<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = [[1936]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[23. avgust]] [[1890]] |birth_place= [[Bačko Petrovo Selo]] ([[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Vitomir Prodanov |death_date= {{dda|1958|07|05|1890|08|23}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] (1936-1939) | [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] (1939-1950)|[[Škofija Žiča|Žički škof]] (1941-1947)| [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] (1947-1951)}} | education = Bogoslovje v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Filozofska fakulteta v Beogradu]]<br>Oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Vikentij Prodanov''' – ali '''patriarh Vikentij''' ({{lang-sr|Патријарх Викентије II/Patrijarh Vikentije II}}, rojen kot '''Vitomir Prodanov''', {{lang-sr|Витомир Проданов/Vitomir Prodanov}}), [[Srbi|srbski]] [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]], * [[23. avgust]] [[1890]], [[Bačko Petrovo Selo]], [[Bačka]], [[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]], † [[5. julij]] [[1958]] [[Beograd]], [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]].<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref>. Bil je 42. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 4. patriarh Združene Srbske pravoslavne cerkve (1950–1958). == Življenjepis == === Mladost, šolanje in cerkvene službe === Vitomir Prodanov se je rodil 23. avgusta 1890 očetu Đorđu (Juriju) Prodanovu in materi Jelki v vasi [[Bačko Petrovo Selo]] v [[Vojvodina|Vojvodini]], v madžarskem delu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Osnovno šolo je končal v domači vasi 1901 z odliko in tudi nadaljnje šolsko gradivo je z lahkoto obvladoval. Po tem se je vpisal na srbsko gimnazijo „Jovan Jovanović-Zmaj“ v [[Novi Sad|Novem Sadu]], kjer je 1909 maturiral. Izobraževanje je nadaljeval na Srbsko-pravoslavni teološki šoli sv. Arsenija v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]], kjer je maturiral leta 1913. Nato se je vrnil v rojstno vas kot učitelj. 1. junija 1917 ga je [[Pravoslavna škofija Temišvar|temišvarski škof]] [[Georgij Letić]] imenoval za konzistorialnega podnotarja za temišvarsko škofijo.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> 18. avgusta 1917 je Prodanov v samostanu Bezdin (v današnji Romuniji) pred arhimandritom Isaakom Došenom napravil meniške zaobljube in prejel ime Vikentij (= Vincencij; {{lang-la|Vincentius}}; {{lang-en|Vincent}}). 12. septembra ga je škof Georgij posvetil v [[diakon]]a. Leta 1919 je bil premeščen na mesto konzistorialnega notarja [[Škofija Novi Sad|Bačke škofije]]. Napredoval je najprej do protodiakona in nato v arhidiakona. Od 1921 do 1932 je bil tajnik izvršnega odbora srbskih samostanov. V tem času je nadaljeval izobraževanje na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti v Beogradu]], kjer je študiral domačo in bizantinsko [[zgodovina|zgodovino]] in diplomiral leta 1929. === Škof === 18. novembra 1929 je bil posvečen v hieromonaha, tj. v redovnika-duhovnika, a 3. decembra je bil povišan v arhimandrita. Leta 1932 je bil Vikentij izvoljen za glavnega tajnika Svetega sinoda SPC. Na tem položaju je ostal do izvolitve za naslovnega škofa v Marči, 4. julija 1932. Posvetil ga je srbski patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]], soposvečevalci pa so bili: bački škofje Irinej, raško-prizrenski škof Serafim, sremski Sava in banjaluški Platon.<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> Vikentij je bil navdušen [[zgodovinar]] in član Društva zgodovinarjev Vojvodine. Bil je skozi štiri leta tudi glavni urednik njihovega glasila „Гласник историског друштва у Новом Саду/Glasnik istoriskog društva u Novom Sadu“ („Glasnik zgodovinskega društva v Novem Sadu“)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-g/page/glasnik-istoriskog-drustva-u-novom-sadu|title= ГЛАСНИК ИСТОРИСКОГ ДРУШТВА У НОВОМ САДУ|publisher= Српска енциклопедија |author= Милан Гулић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref>. Vikentij je ostal pomožni škof do leta 1939, ko je bil izvoljen za Zletovsko-strumiškega škofa. Leta 1940 mu je bila dodeljena tudi naloga upravljanja Ohridsko-bitoljske škofije. Ko so 1941 Nemci in Bolgari zasedli njegovi škofiji, so ga izgnali in je skupaj z večjim številom duhovnikov — ki pa so jih pravoslavni [[Bolgari]] takoj nadomestili s svojimi parohi in monahi — pobegnil v Beograd. Po drugi svetovni vojni mu nova komunistična oblast v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] ni dovolila vrnitve na prejšnji položaj, ker so v povezavo z [[Makedonci]] želeli ustvariti samostojno in svojeglavno [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkev]]. Od leta 1947 do 1950 je bil tako Vikentij — na izrečno željo begunskega, toda še vedno rednega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] — upravitelj [[Škofija Žiča|Žičke škofije]].<ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/07/05/molitveno-secanje-na-patrijarha-srpskog-vikentija/|title=Молитвено сећање на Патријарха српског Викентија|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Vikentij je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Gavrilo Dožić|Gavrila]] – ki je umrl podobno kot njegov predhodnik Varnava v še danes nepojasnjenih okoliščinah. V duhovnem pogledu je bilo njegovo delo v obdobju po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]] hudo ovirano in je potekalo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = left | image1 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image2 = Vikentije Prodanov.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo pod komunizmom cerkveno delovanje skoraj onemogočeno (1950-1958)</center> | image3 = Патриарх Сербский Герман в монастыре Студеница (1986).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Patriarh [[German Đorić|German]] je dobro opazoval in izkoriščal nove možnosti delovanja; bil je naklonjen [[Slovenci|Slovencem]] in [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilskemu]] [[ekumenizem|ekumenizmu]].</center> }} === Delovanje === Njegovo delovanje spada v obdobje, ki za vernike nasploh ni bilo lahko, saj je bilo obdobje načrtne ateizacije, zlasti med mladino. Vikentij je bil izvoljen za srbskega patriarha 14. julija 1950. Vložil je veliko truda v zvezi s pravico do zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja za pravoslavne duhovnike in druge cerkvene uslužbence. Po takratnih diskriminatornih komunističnih zakonih so bili namreč lahko zavarovani le delavci-laiki: duhovniki, kmetje ali drugi zasebniki pa sploh niso mogli biti zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovani. Za primerjavo naj omenimo, da je na tem področju [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliška Cerkev]] v [[Srbija|Srbiji]] bila v velikem zaostanku. [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] je zadevo spravila v red ob koncu [[Gabrijel Bukatko|Bukatkovega]] škofovanja, medtem ko menda [[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninska škofija]] niti do dvajsetih let še ni imela zadeve ustrezno urejene. Iz te primerjave lahko bolje ocenimo pomen njegovega uspešnega delovanja v prid lastnih duhovnikov. Nekateri viri trdijo, da je bil Vikentij prvi srbski patriarh, ki je obiskal Rusijo po skoraj 50 letih.<ref>{{Cite web|url=https://books.google.com/books?id=5-YxAAAAIBAJ&dq=Serbian+Church+in+Ottawa&pg=PA25&article_id=1124,3154876|title = Cleric to Russia |work=Ottawa Citizen |date=27 September 1956}}</ref> To ne drži, kajti zadnji tak obisk izrazitega rusofila je bil desetletje prej. Za časa njegovega patrijarševanja je namreč SPC ohranjala stike z Moskovskim patriarhatom pa tudi s sovjetskim vodstvom in se ni ozirala na dnevno politiko, ki je doživljala prelomno obdobje na robu vojne: #Patrijarh Gavrilo je vodil delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170504132223/http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=2017-05-04 }}{{ref|ru}}</ref> #Vodstvo Srbske pravoslavne Cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom niti med najhujšo informbirojevsko gonjo zoper jugoslovansko neodvisno politiko. Srbski patriarh Gavrilo je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950, kar Titu vsekakor ni ugajalo.<ref name="автоссылка1" /> Trmasto je — podobno, kot njegov predhodnik — tudi Vikentij nasprotoval ustanovitvi ločene in svojeglavne Makedonske pravoslavne Cerkve. Poleg tega pa je bil položaj [[kristjani|kristjanov]] ob njegovem nastopu vse prej kot rožnat. Vse verske skupnosti, zlasti pa katoliška in pravoslavna, so bile brezbožnim oblastem trn v peti in podvržene stalnemu vohunjenju, zapostavljanju ter preganjanju. "Udba je znala pridobivati duhovnike za svoje potrebe, imela je celo sodelavce med škofi", pravi zgodovinar in politik [[Ivan Đurić]]. Znano je na primer, da je bila prva prisluškovalna naprava, ki jo je Brozov režim leta 1953 zahteval od [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], nameščena v telefonsko centralo v patriarhatu SPC in da je bila velika sejna dvorana Svetega sinoda prav tako "pokrita" s prisluškovalnimi napravami.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Nenadna smrt in pogreb === Patriarh Vikentije je umrl 5. julija 1958 v skrivnostnih okoliščinah; podobno kot njegov predhodnik patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]], še prej pa tudi [[Varnava Rosić|Varnava]] — oba neprikrita nasprotnika brezbožnega [[komunizem|komunizma]] — je glede na govorice bil tudi on zastrupljen in sicer kmalu po zasedanju Svetega škofovskega zbora, na katerem so zavrnili predloge za potrditev novoustanovljene samostojne Makedonske pravoslavne Cerkve. Sorazmerno mlad je nenadoma umrl, pravzaprav takoj po srečanju s Titom v Belem dvoru. Sumijo, da ga je zastrupila UDBA, ker ni hotel dati na dnevni red vprašanja o svojeglavnosti Makedonske pravoslavne Crkve. Pokopan je v grobnici metropolita Mihaila v Stolnici sv. Mihaela v Beogradu.<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title=ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов|publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Na patriarškem sedežu ga je nasledil [[German Đorić|German]]. === Domneve o zastrupitvi === Več nenavadnih okoliščin okoli njegove smrti in pogreba je sprožilo govorice o njegovi zastrupitvi: # Po dostopnem arhivskem gradivu in pričevanjih je patriarh Vikentij komunističnim oblastem obljubljal, da jim bo v različnih zadevah šel na roke, nato pa je obljubo požrl, izpolnitev odlašal ali se ji izogibal. # Možno je, da je patriarh 30. maja 1958 v [[Beli dvor|Belem dvoru]] na sprejemu pri [[Josip Broz |Josipu Brozu]] obljubil tudi izpolnitev zahteve po reševanju cerkvenih razmer v Makedoniji s podelitvijo samouprave trem tamkajšnjim škofijam, ki so bile od 1912 odvisne od Beograda. Patriarh pa na prvi tovrstni seji Arhijerejskega sinoda zadeve sploh ni dal na dnevni red in je takoj zatem umrl v nenavadnih okoliščinah v »prisotnosti oblasti« v bolnišnici »Dragiša Mišović« na [[Dedinje|Dedinju]]. # Obdukcije niso opravili; trupla pa niso po kanonskih predpisih prenesli v cerkev za »parastos« in v molitve vernikov, ampak so ga takoj pokopali. Poleg tega pa se niso potrudili za pripravo posebnega groba, ampak so krsto s posmrtnimi ostanki položili kar v že obstoječo grobnico metropolita Mihaila, levo od vhoda v Beograjsko stolnico sv. Mihaela. #Med duhovščino se je šušljalo, da je Udba strani njegovih najljubših knjig premazala s strupom, ki je opravil svoje. #Spletna stran v nadaljevanki "Три мистериозне смрти српских патријарха/Tri misteriozne smrti srpskih patrijarha" ("Tri skrivnostne smrti srbskih patriarhov") sicer omenja [[Varnava Rosić|Varnavo]], Vikentija ter domnevno umorjenega dementnega Lukijana (†1912).<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title= Три мистериозне смрти српских патријарха део 3. Патријарх српски Викентије |publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Spregleda pa še enega patriarha, čigar smrt naj bi tudi povzročila zastrupitev, a to je Vikentijev neposredni predhodnik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]].{{sfn|Јањић|2018|p=124}} === Ocena === Z bogatimi življenjskimi izkušnjami je v težkih časih komunistične vsemogočnosti modro vodil Srbsko Cerkev. V novih razmerah je poskušal urejati odnose med Cerkvijo in državo in sklenil sporazum o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju za duhovnike in cerkvene uradnike. Bil je mož visokega duha, moder in preudaren. Glede vprašanje pravoslavne cerkve v Makedoniji je dajal izjave, da bo vprašanje "ugodno" rešeno, vendar brez konkretnih predlogov. Načelno se je strinjal, da bi morali za tri škofije v [[Ljudska republika Makedonija|Ljudski republiki Makedoniji]] izvoliti škofe s svojega območja, da bi se v pogovoru uporabljala makedonščina, v bogoslužju pa cerkvenoslovanščina. Bil je navdušen za zgodovinsko raziskovanje. Prispeval je k ponovnemu vzponu revij ''Богословље/Bogoslovlje (Bogoslovje), Православни мисионар/Pravoslavni misionar (Pravoslavni misijonar)'' in ''Православна мисао/Pravoslavna misao (Pravoslavna misel)''.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Odlikovanji === * [[File:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден југословенске заставе са лентом/Orden jugoslovanske zastave z lento ([[SFR Jugoslavija|Nova Jugoslavija]]).{{sfn|Јањић|2018|p=603}} * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден Светог Саве (Српска Православна Црква)/Odličje sv. Sava ([[Srbska pravoslavna Cerkev]])<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945-1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=2EURAQAAIAAJ|volume=књ. 1|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=UiFAAQAAIAAJ|volume=књ. 2|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|title=Летопис Српске православне цркве 1946—1958. године: Време патријарха Гаврила (1946—1950) и Викентија (1950—1958)|url=http://books.google.com/books?id=i7lAAQAAIAAJ|volume=књ. 3|year=2002|location=Книн-Београд|publisher=Зора}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Vikentije Prodanov}} {{DEFAULTSORT:Prodanov, Vikentije}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov ВИКЕНТИЈЕ (Проданов) | Српска енциклопедија (Радомир Милошевић)] *[https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов] *[https://24sedam.rs/drustvo/vesti/227649/misteriozna-smrt-srpskog-patrijarha-da-li-je-vikentije-ii-otrovan-zbog-hrabrog-suprotstavljanja-komunistickom-rezimu/vest#goog_rewarded Patrijarh srpski Vikentije II - biografija Da li je Vikentije II otrovan?] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Vicentius_(Prodanov)_of_Serbia Vicentius (Prodanov) of Serbia - OrthodoxWiki] *[https://peoplepill.com/i/patriarch-vikentije-of-serbia Vikentije II, Serbian Patriarch: Patriarch of Serbia (1890 - 1958) | Biography, Facts, Information, Career, Wiki, Life] *[https://alchetron.com/Vikentije-II%2C-Serbian-Patriarch Vikentije II, Serbian Patriarch - Alchetron, the free social encyclopedia] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = - | title = [[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] | years = 1936&ndash;1939 | after = [[Emilijan Marinović]] }} {{succession box | before = [[Simeon Popović]] | title = [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] | years = 1939&ndash;1950 | after = [[Naum Dimovski]] }} {{succession box | before = [[Nikolaj Velimirović]] | title = [[Škofija Žiča|Žički škof]] | years = 1941&ndash;1947 | after = [[Valerijan Stefanović]] }} {{succession box | before = [[Valerijan Pribićević]] | title = [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] | years = 1947&ndash;1951 | after = [[Nikanor Iličić]] }} {{succession box | before = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | title = [[patriarh]] | years = 1950&ndash;1958 | after = [[German Đorić|German]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prodanov, Vikentij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1958]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Vojvodini]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 35nclosmt681ozkcsh7p16rhzvxgngp 6689457 6689452 2026-06-15T05:17:57Z Stebunik 55592 /* Patriarh */ 6689457 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Vikentij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Vitomir Prodanov | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Vikentije Prodanov.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Vikentij II. (Prodanov) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. julij]] [[1950]] | appointed = | term = | term_start = [[1. julij]] [[1950]] | quashed = | term_end = [[5. julij]] [[1958]] (umrl) | predecessor = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | opposed = | successor = [[German Đorić|German]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[18. november]] [[1929]]<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = [[1936]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[23. avgust]] [[1890]] |birth_place= [[Bačko Petrovo Selo]] ([[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Vitomir Prodanov |death_date= {{dda|1958|07|05|1890|08|23}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] (1936-1939) | [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] (1939-1950)|[[Škofija Žiča|Žički škof]] (1941-1947)| [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] (1947-1951)}} | education = Bogoslovje v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Filozofska fakulteta v Beogradu]]<br>Oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Vikentij Prodanov''' – ali '''patriarh Vikentij''' ({{lang-sr|Патријарх Викентије II/Patrijarh Vikentije II}}, rojen kot '''Vitomir Prodanov''', {{lang-sr|Витомир Проданов/Vitomir Prodanov}}), [[Srbi|srbski]] [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]], * [[23. avgust]] [[1890]], [[Bačko Petrovo Selo]], [[Bačka]], [[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]], † [[5. julij]] [[1958]] [[Beograd]], [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]].<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref>. Bil je 42. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 4. patriarh Združene Srbske pravoslavne cerkve (1950–1958). == Življenjepis == === Mladost, šolanje in cerkvene službe === Vitomir Prodanov se je rodil 23. avgusta 1890 očetu Đorđu (Juriju) Prodanovu in materi Jelki v vasi [[Bačko Petrovo Selo]] v [[Vojvodina|Vojvodini]], v madžarskem delu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Osnovno šolo je končal v domači vasi 1901 z odliko in tudi nadaljnje šolsko gradivo je z lahkoto obvladoval. Po tem se je vpisal na srbsko gimnazijo „Jovan Jovanović-Zmaj“ v [[Novi Sad|Novem Sadu]], kjer je 1909 maturiral. Izobraževanje je nadaljeval na Srbsko-pravoslavni teološki šoli sv. Arsenija v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]], kjer je maturiral leta 1913. Nato se je vrnil v rojstno vas kot učitelj. 1. junija 1917 ga je [[Pravoslavna škofija Temišvar|temišvarski škof]] [[Georgij Letić]] imenoval za konzistorialnega podnotarja za temišvarsko škofijo.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> 18. avgusta 1917 je Prodanov v samostanu Bezdin (v današnji Romuniji) pred arhimandritom Isaakom Došenom napravil meniške zaobljube in prejel ime Vikentij (= Vincencij; {{lang-la|Vincentius}}; {{lang-en|Vincent}}). 12. septembra ga je škof Georgij posvetil v [[diakon]]a. Leta 1919 je bil premeščen na mesto konzistorialnega notarja [[Škofija Novi Sad|Bačke škofije]]. Napredoval je najprej do protodiakona in nato v arhidiakona. Od 1921 do 1932 je bil tajnik izvršnega odbora srbskih samostanov. V tem času je nadaljeval izobraževanje na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti v Beogradu]], kjer je študiral domačo in bizantinsko [[zgodovina|zgodovino]] in diplomiral leta 1929. === Škof === 18. novembra 1929 je bil posvečen v hieromonaha, tj. v redovnika-duhovnika, a 3. decembra je bil povišan v arhimandrita. Leta 1932 je bil Vikentij izvoljen za glavnega tajnika Svetega sinoda SPC. Na tem položaju je ostal do izvolitve za naslovnega škofa v Marči, 4. julija 1932. Posvetil ga je srbski patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]], soposvečevalci pa so bili: bački škofje Irinej, raško-prizrenski škof Serafim, sremski Sava in banjaluški Platon.<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> Vikentij je bil navdušen [[zgodovinar]] in član Društva zgodovinarjev Vojvodine. Bil je skozi štiri leta tudi glavni urednik njihovega glasila „Гласник историског друштва у Новом Саду/Glasnik istoriskog društva u Novom Sadu“ („Glasnik zgodovinskega društva v Novem Sadu“)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-g/page/glasnik-istoriskog-drustva-u-novom-sadu|title= ГЛАСНИК ИСТОРИСКОГ ДРУШТВА У НОВОМ САДУ|publisher= Српска енциклопедија |author= Милан Гулић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref>. Vikentij je ostal pomožni škof do leta 1939, ko je bil izvoljen za Zletovsko-strumiškega škofa. Leta 1940 mu je bila dodeljena tudi naloga upravljanja Ohridsko-bitoljske škofije. Ko so 1941 Nemci in Bolgari zasedli njegovi škofiji, so ga izgnali in je skupaj z večjim številom duhovnikov — ki pa so jih pravoslavni [[Bolgari]] takoj nadomestili s svojimi parohi in monahi — pobegnil v Beograd. Po drugi svetovni vojni mu nova komunistična oblast v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] ni dovolila vrnitve na prejšnji položaj, ker so v povezavo z [[Makedonci]] želeli ustvariti samostojno in svojeglavno [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkev]]. Od leta 1947 do 1950 je bil tako Vikentij — na izrečno željo begunskega, toda še vedno rednega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] — upravitelj [[Škofija Žiča|Žičke škofije]].<ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/07/05/molitveno-secanje-na-patrijarha-srpskog-vikentija/|title=Молитвено сећање на Патријарха српског Викентија|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Vikentij je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Gavrilo Dožić|Gavrila]] – ki je umrl podobno kot njegov predhodnik Varnava v še danes nepojasnjenih okoliščinah. V duhovnem pogledu je bilo njegovo delo v obdobju po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]] hudo ovirano in je potekalo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = left | image1 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image2 = Vikentije Prodanov.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo pod komunizmom cerkveno delovanje skoraj onemogočeno (1950-1958)</center> | image3 = Патриарх Сербский Герман в монастыре Студеница (1986).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Patriarh [[German Đorić|German]] je dobro opazoval in izkoriščal nove možnosti delovanja; bil je naklonjen [[Slovenci|Slovencem]] in [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilskemu]] [[ekumenizem|ekumenizmu]].</center> }} === Delovanje === Njegovo delovanje spada v obdobje, ki za vernike nasploh ni bilo lahko, saj je bilo obdobje načrtne ateizacije, zlasti med mladino. Vikentij je bil izvoljen za srbskega patriarha 14. julija 1950. Vložil je veliko truda v zvezi s pravico do zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja za pravoslavne duhovnike in druge cerkvene uslužbence. Po takrat veljavnih zakonih so bili namreč lahko zavarovani le delavci-laiki: duhovniki, kmetje ali drugi zasebniki pa sploh niso mogli biti zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovani. Tako lahko bolje ocenimo pomen njegovega uspešnega delovanja v prid lastnih duhovnikov. Nekateri viri trdijo, da je bil Vikentij prvi srbski patriarh, ki je obiskal Rusijo po skoraj 50 letih.<ref>{{Cite web|url=https://books.google.com/books?id=5-YxAAAAIBAJ&dq=Serbian+Church+in+Ottawa&pg=PA25&article_id=1124,3154876|title = Cleric to Russia |work=Ottawa Citizen |date=27 September 1956}}</ref> To ne drži, kajti zadnji tak obisk izrazitega rusofila je bil desetletje prej. Za časa njegovega patrijarševanja je namreč SPC ohranjala stike z Moskovskim patriarhatom pa tudi s sovjetskim vodstvom in se ni ozirala na dnevno politiko, ki je doživljala prelomno obdobje na robu vojne: #Patrijarh Gavrilo je vodil delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170504132223/http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=2017-05-04 }}{{ref|ru}}</ref> #Vodstvo Srbske pravoslavne Cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom niti med najhujšo informbirojevsko gonjo zoper jugoslovansko neodvisno politiko. Srbski patriarh Gavrilo je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950, kar Titu vsekakor ni ugajalo.<ref name="автоссылка1" /> Podobno, kot njegov predhodnik, je tudi Vikentij nasprotoval ustanovitvi ločene in svojeglavne Makedonske pravoslavne Cerkve. Poleg tega pa je bil položaj [[kristjani|kristjanov]] ob njegovem nastopu vse prej kot rožnat. Vse verske skupnosti, zlasti pa katoliška in pravoslavna, so bile brezbožnim oblastem trn v peti in podvržene stalnemu vohunjenju, zapostavljanju ter preganjanju. "Udba je znala pridobivati duhovnike za svoje potrebe, imela je celo sodelavce med škofi", pravi zgodovinar in politik [[Ivan Đurić]]. Znano je na primer, da je bila prva prisluškovalna naprava, ki jo je Brozov režim leta 1953 zahteval od [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], nameščena v telefonsko centralo v patriarhatu SPC in da je bila velika sejna dvorana Svetega sinoda prav tako "pokrita" s prisluškovalnimi napravami.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Nenadna smrt in pogreb === Patriarh Vikentije je umrl 5. julija 1958 v skrivnostnih okoliščinah; podobno kot njegov predhodnik patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]], še prej pa tudi [[Varnava Rosić|Varnava]] — oba neprikrita nasprotnika brezbožnega [[komunizem|komunizma]] — je glede na govorice bil tudi on zastrupljen in sicer kmalu po zasedanju Svetega škofovskega zbora, na katerem so zavrnili predloge za potrditev novoustanovljene samostojne Makedonske pravoslavne Cerkve. Sorazmerno mlad je nenadoma umrl, pravzaprav takoj po srečanju s Titom v Belem dvoru. Sumijo, da ga je zastrupila UDBA, ker ni hotel dati na dnevni red vprašanja o svojeglavnosti Makedonske pravoslavne Crkve. Pokopan je v grobnici metropolita Mihaila v Stolnici sv. Mihaela v Beogradu.<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title=ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов|publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Na patriarškem sedežu ga je nasledil [[German Đorić|German]]. === Domneve o zastrupitvi === Več nenavadnih okoliščin okoli njegove smrti in pogreba je sprožilo govorice o njegovi zastrupitvi: # Po dostopnem arhivskem gradivu in pričevanjih je patriarh Vikentij komunističnim oblastem obljubljal, da jim bo v različnih zadevah šel na roke, nato pa je obljubo požrl, izpolnitev odlašal ali se ji izogibal. # Možno je, da je patriarh 30. maja 1958 v [[Beli dvor|Belem dvoru]] na sprejemu pri [[Josip Broz |Josipu Brozu]] obljubil tudi izpolnitev zahteve po reševanju cerkvenih razmer v Makedoniji s podelitvijo samouprave trem tamkajšnjim škofijam, ki so bile od 1912 odvisne od Beograda. Patriarh pa na prvi tovrstni seji Arhijerejskega sinoda zadeve sploh ni dal na dnevni red in je takoj zatem umrl v nenavadnih okoliščinah v »prisotnosti oblasti« v bolnišnici »Dragiša Mišović« na [[Dedinje|Dedinju]]. # Obdukcije niso opravili; trupla pa niso po kanonskih predpisih prenesli v cerkev za »parastos« in v molitve vernikov, ampak so ga takoj pokopali. Poleg tega pa se niso potrudili za pripravo posebnega groba, ampak so krsto s posmrtnimi ostanki položili kar v že obstoječo grobnico metropolita Mihaila, levo od vhoda v Beograjsko stolnico sv. Mihaela. #Med duhovščino se je šušljalo, da je Udba strani njegovih najljubših knjig premazala s strupom, ki je opravil svoje. #Spletna stran v nadaljevanki "Три мистериозне смрти српских патријарха/Tri misteriozne smrti srpskih patrijarha" ("Tri skrivnostne smrti srbskih patriarhov") sicer omenja [[Varnava Rosić|Varnavo]], Vikentija ter domnevno umorjenega dementnega Lukijana (†1912).<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title= Три мистериозне смрти српских патријарха део 3. Патријарх српски Викентије |publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Spregleda pa še enega patriarha, čigar smrt naj bi tudi povzročila zastrupitev, a to je Vikentijev neposredni predhodnik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]].{{sfn|Јањић|2018|p=124}} === Ocena === Z bogatimi življenjskimi izkušnjami je v težkih časih komunistične vsemogočnosti modro vodil Srbsko Cerkev. V novih razmerah je poskušal urejati odnose med Cerkvijo in državo in sklenil sporazum o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju za duhovnike in cerkvene uradnike. Bil je mož visokega duha, moder in preudaren. Glede vprašanje pravoslavne cerkve v Makedoniji je dajal izjave, da bo vprašanje "ugodno" rešeno, vendar brez konkretnih predlogov. Načelno se je strinjal, da bi morali za tri škofije v [[Ljudska republika Makedonija|Ljudski republiki Makedoniji]] izvoliti škofe s svojega območja, da bi se v pogovoru uporabljala makedonščina, v bogoslužju pa cerkvenoslovanščina. Bil je navdušen za zgodovinsko raziskovanje. Prispeval je k ponovnemu vzponu revij ''Богословље/Bogoslovlje (Bogoslovje), Православни мисионар/Pravoslavni misionar (Pravoslavni misijonar)'' in ''Православна мисао/Pravoslavna misao (Pravoslavna misel)''.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Odlikovanji === * [[File:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден југословенске заставе са лентом/Orden jugoslovanske zastave z lento ([[SFR Jugoslavija|Nova Jugoslavija]]).{{sfn|Јањић|2018|p=603}} * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден Светог Саве (Српска Православна Црква)/Odličje sv. Sava ([[Srbska pravoslavna Cerkev]])<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945-1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=2EURAQAAIAAJ|volume=књ. 1|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=UiFAAQAAIAAJ|volume=књ. 2|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|title=Летопис Српске православне цркве 1946—1958. године: Време патријарха Гаврила (1946—1950) и Викентија (1950—1958)|url=http://books.google.com/books?id=i7lAAQAAIAAJ|volume=књ. 3|year=2002|location=Книн-Београд|publisher=Зора}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Vikentije Prodanov}} {{DEFAULTSORT:Prodanov, Vikentije}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov ВИКЕНТИЈЕ (Проданов) | Српска енциклопедија (Радомир Милошевић)] *[https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов] *[https://24sedam.rs/drustvo/vesti/227649/misteriozna-smrt-srpskog-patrijarha-da-li-je-vikentije-ii-otrovan-zbog-hrabrog-suprotstavljanja-komunistickom-rezimu/vest#goog_rewarded Patrijarh srpski Vikentije II - biografija Da li je Vikentije II otrovan?] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Vicentius_(Prodanov)_of_Serbia Vicentius (Prodanov) of Serbia - OrthodoxWiki] *[https://peoplepill.com/i/patriarch-vikentije-of-serbia Vikentije II, Serbian Patriarch: Patriarch of Serbia (1890 - 1958) | Biography, Facts, Information, Career, Wiki, Life] *[https://alchetron.com/Vikentije-II%2C-Serbian-Patriarch Vikentije II, Serbian Patriarch - Alchetron, the free social encyclopedia] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = - | title = [[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] | years = 1936&ndash;1939 | after = [[Emilijan Marinović]] }} {{succession box | before = [[Simeon Popović]] | title = [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] | years = 1939&ndash;1950 | after = [[Naum Dimovski]] }} {{succession box | before = [[Nikolaj Velimirović]] | title = [[Škofija Žiča|Žički škof]] | years = 1941&ndash;1947 | after = [[Valerijan Stefanović]] }} {{succession box | before = [[Valerijan Pribićević]] | title = [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] | years = 1947&ndash;1951 | after = [[Nikanor Iličić]] }} {{succession box | before = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | title = [[patriarh]] | years = 1950&ndash;1958 | after = [[German Đorić|German]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prodanov, Vikentij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1958]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Vojvodini]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 1pavb1xcrocl8r2ivj1vq67m1mrq5zv 6689458 6689457 2026-06-15T05:20:16Z Stebunik 55592 /* Patriarh */ 6689458 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Vikentij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Vitomir Prodanov | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Vikentije Prodanov.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Vikentij II. (Prodanov) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[1. julij]] [[1950]] | appointed = | term = | term_start = [[1. julij]] [[1950]] | quashed = | term_end = [[5. julij]] [[1958]] (umrl) | predecessor = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | opposed = | successor = [[German Đorić|German]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[18. november]] [[1929]]<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> | ordained_by = | consecration = [[1936]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[23. avgust]] [[1890]] |birth_place= [[Bačko Petrovo Selo]] ([[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]]<br>danes: [[Srbija]]) | birth_name = Vitomir Prodanov |death_date= {{dda|1958|07|05|1890|08|23}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] (1936-1939) | [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] (1939-1950)|[[Škofija Žiča|Žički škof]] (1941-1947)| [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] (1947-1951)}} | education = Bogoslovje v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Filozofska fakulteta v Beogradu]]<br>Oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Vikentij Prodanov''' – ali '''patriarh Vikentij''' ({{lang-sr|Патријарх Викентије II/Patrijarh Vikentije II}}, rojen kot '''Vitomir Prodanov''', {{lang-sr|Витомир Проданов/Vitomir Prodanov}}), [[Srbi|srbski]] [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]], * [[23. avgust]] [[1890]], [[Bačko Petrovo Selo]], [[Bačka]], [[Vojvodina]], [[Avstro-Ogrska]], † [[5. julij]] [[1958]] [[Beograd]], [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]].<ref>[http://www.spc.rs/Istorijat/history.html Serbian Orthodox Church, history] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }} at spc.rs</ref>. Bil je 42. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 4. patriarh Združene Srbske pravoslavne cerkve (1950–1958). == Življenjepis == === Mladost, šolanje in cerkvene službe === Vitomir Prodanov se je rodil 23. avgusta 1890 očetu Đorđu (Juriju) Prodanovu in materi Jelki v vasi [[Bačko Petrovo Selo]] v [[Vojvodina|Vojvodini]], v madžarskem delu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Osnovno šolo je končal v domači vasi 1901 z odliko in tudi nadaljnje šolsko gradivo je z lahkoto obvladoval. Po tem se je vpisal na srbsko gimnazijo „Jovan Jovanović-Zmaj“ v [[Novi Sad|Novem Sadu]], kjer je 1909 maturiral. Izobraževanje je nadaljeval na Srbsko-pravoslavni teološki šoli sv. Arsenija v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]], kjer je maturiral leta 1913. Nato se je vrnil v rojstno vas kot učitelj. 1. junija 1917 ga je [[Pravoslavna škofija Temišvar|temišvarski škof]] [[Georgij Letić]] imenoval za konzistorialnega podnotarja za temišvarsko škofijo.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> 18. avgusta 1917 je Prodanov v samostanu Bezdin (v današnji Romuniji) pred arhimandritom Isaakom Došenom napravil meniške zaobljube in prejel ime Vikentij (= Vincencij; {{lang-la|Vincentius}}; {{lang-en|Vincent}}). 12. septembra ga je škof Georgij posvetil v [[diakon]]a. Leta 1919 je bil premeščen na mesto konzistorialnega notarja [[Škofija Novi Sad|Bačke škofije]]. Napredoval je najprej do protodiakona in nato v arhidiakona. Od 1921 do 1932 je bil tajnik izvršnega odbora srbskih samostanov. V tem času je nadaljeval izobraževanje na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti v Beogradu]], kjer je študiral domačo in bizantinsko [[zgodovina|zgodovino]] in diplomiral leta 1929. === Škof === 18. novembra 1929 je bil posvečen v hieromonaha, tj. v redovnika-duhovnika, a 3. decembra je bil povišan v arhimandrita. Leta 1932 je bil Vikentij izvoljen za glavnega tajnika Svetega sinoda SPC. Na tem položaju je ostal do izvolitve za naslovnega škofa v Marči, 4. julija 1932. Posvetil ga je srbski patriarh [[Varnava Rosić|Varnava]], soposvečevalci pa so bili: bački škofje Irinej, raško-prizrenski škof Serafim, sremski Sava in banjaluški Platon.<ref>{{cite web|url=https://riznica.kinonija.rs/aktuelno/vesti/molitveno-secanje-na-patri%D1%98arha-vikenti%D1%98a-42-poglavara-srpske-pravoslavne-crkve/|title=Молитвено сећање на патријарха Викентија, 42 поглавара Српске Православне Цркве|publisher=Ризница - Званични сајт Бранислава Илића|author=Бранислав Илић|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> Vikentij je bil navdušen [[zgodovinar]] in član Društva zgodovinarjev Vojvodine. Bil je skozi štiri leta tudi glavni urednik njihovega glasila „Гласник историског друштва у Новом Саду/Glasnik istoriskog društva u Novom Sadu“ („Glasnik zgodovinskega društva v Novem Sadu“)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-g/page/glasnik-istoriskog-drustva-u-novom-sadu|title= ГЛАСНИК ИСТОРИСКОГ ДРУШТВА У НОВОМ САДУ|publisher= Српска енциклопедија |author= Милан Гулић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref>. Vikentij je ostal pomožni škof do leta 1939, ko je bil izvoljen za Zletovsko-strumiškega škofa. Leta 1940 mu je bila dodeljena tudi naloga upravljanja Ohridsko-bitoljske škofije. Ko so 1941 Nemci in Bolgari zasedli njegovi škofiji, so ga izgnali in je skupaj z večjim številom duhovnikov — ki pa so jih pravoslavni [[Bolgari]] takoj nadomestili s svojimi parohi in monahi — pobegnil v Beograd. Po drugi svetovni vojni mu nova komunistična oblast v [[SFR Jugoslavija|Jugoslaviji]] ni dovolila vrnitve na prejšnji položaj, ker so v povezavo z [[Makedonci]] želeli ustvariti samostojno in svojeglavno [[Makedonska pravoslavna cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkev]]. Od leta 1947 do 1950 je bil tako Vikentij — na izrečno željo begunskega, toda še vedno rednega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja]] — upravitelj [[Škofija Žiča|Žičke škofije]].<ref>{{cite web|url=https://mitropolija.com/2025/07/05/molitveno-secanje-na-patrijarha-srpskog-vikentija/|title=Молитвено сећање на Патријарха српског Викентија|publisher=Православна Митрополија црногорско-приморска (Званични сајт)|author=|place=|language=sr|date=5. julij 2025|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Vikentij je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Gavrilo Dožić|Gavrila]] – ki je umrl podobno kot njegov predhodnik Varnava v še danes nepojasnjenih okoliščinah. V duhovnem pogledu je bilo njegovo delo v obdobju po [[Druga svetovna vojna|Drugi svetovni vojni]] hudo ovirano in je potekalo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = left | image1 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image2 = Vikentije Prodanov.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo pod komunizmom cerkveno delovanje skoraj onemogočeno (1950-1958)</center> | image3 = Патриарх Сербский Герман в монастыре Студеница (1986).jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Patriarh [[German Đorić|German]] je dobro opazoval in izkoriščal nove možnosti delovanja; bil je naklonjen [[Slovenci|Slovencem]] in [[Drugi vatikanski koncil|pokoncilskemu]] [[ekumenizem|ekumenizmu]].</center> }} === Delovanje === Njegovo delovanje spada v obdobje, ki za vernike nasploh ni bilo lahko, saj je bilo obdobje načrtne ateizacije, zlasti med mladino. Vikentij je bil izvoljen za srbskega patriarha 14. julija 1950. Vložil je veliko truda v zvezi s pravico do zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja za pravoslavne duhovnike in druge cerkvene uslužbence. Po takrat veljavnih zakonih so bili namreč lahko zavarovani le delavci-laiki: duhovniki, kmetje ali drugi zasebniki pa niso mogli biti zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovani; v tem pogledu lahko razumemo, da je zelo uspešno deloval v prid lastnih duhovnikov. Nekateri viri trdijo, da je bil Vikentij prvi srbski patriarh, ki je obiskal Rusijo po skoraj 50 letih.<ref>{{Cite web|url=https://books.google.com/books?id=5-YxAAAAIBAJ&dq=Serbian+Church+in+Ottawa&pg=PA25&article_id=1124,3154876|title = Cleric to Russia |work=Ottawa Citizen |date=27 September 1956}}</ref> To ne drži, kajti zadnji tak obisk izrazitega rusofila je bil desetletje prej. Za časa njegovega patrijarševanja je namreč SPC ohranjala stike z Moskovskim patriarhatom pa tudi s sovjetskim vodstvom in se ni ozirala na dnevno politiko, ki je doživljala prelomno obdobje na robu vojne: #Patrijarh Gavrilo je vodil delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170504132223/http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=2017-05-04 }}{{ref|ru}}</ref> #Vodstvo Srbske pravoslavne Cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom niti med najhujšo informbirojevsko gonjo zoper jugoslovansko neodvisno politiko. Srbski patriarh Gavrilo je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950, kar Titu vsekakor ni ugajalo.<ref name="автоссылка1" /> Podobno, kot njegov predhodnik, je tudi Vikentij nasprotoval ustanovitvi ločene in svojeglavne Makedonske pravoslavne Cerkve. Poleg tega pa je bil položaj [[kristjani|kristjanov]] ob njegovem nastopu vse prej kot rožnat. Vse verske skupnosti, zlasti pa katoliška in pravoslavna, so bile brezbožnim oblastem trn v peti in podvržene stalnemu vohunjenju, zapostavljanju ter preganjanju. "Udba je znala pridobivati duhovnike za svoje potrebe, imela je celo sodelavce med škofi", pravi zgodovinar in politik [[Ivan Đurić]]. Znano je na primer, da je bila prva prisluškovalna naprava, ki jo je Brozov režim leta 1953 zahteval od [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], nameščena v telefonsko centralo v patriarhatu SPC in da je bila velika sejna dvorana Svetega sinoda prav tako "pokrita" s prisluškovalnimi napravami.<ref>{{cite web|url=https://vidovdan.org/slika-dana/ko-je-bio-srpski-patrijarh-vikentije-koga-je-ubio-tito/|title= Ко је био српски Патријарх Викентије кога је убио Тито?|publisher= Видовдан|author=|place=Beograd|language=sr|date=3. februar 2022|accessdate=27. april 2026}}</ref> == Smrt in spomin == === Nenadna smrt in pogreb === Patriarh Vikentije je umrl 5. julija 1958 v skrivnostnih okoliščinah; podobno kot njegov predhodnik patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]], še prej pa tudi [[Varnava Rosić|Varnava]] — oba neprikrita nasprotnika brezbožnega [[komunizem|komunizma]] — je glede na govorice bil tudi on zastrupljen in sicer kmalu po zasedanju Svetega škofovskega zbora, na katerem so zavrnili predloge za potrditev novoustanovljene samostojne Makedonske pravoslavne Cerkve. Sorazmerno mlad je nenadoma umrl, pravzaprav takoj po srečanju s Titom v Belem dvoru. Sumijo, da ga je zastrupila UDBA, ker ni hotel dati na dnevni red vprašanja o svojeglavnosti Makedonske pravoslavne Crkve. Pokopan je v grobnici metropolita Mihaila v Stolnici sv. Mihaela v Beogradu.<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title=ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов|publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Na patriarškem sedežu ga je nasledil [[German Đorić|German]]. === Domneve o zastrupitvi === Več nenavadnih okoliščin okoli njegove smrti in pogreba je sprožilo govorice o njegovi zastrupitvi: # Po dostopnem arhivskem gradivu in pričevanjih je patriarh Vikentij komunističnim oblastem obljubljal, da jim bo v različnih zadevah šel na roke, nato pa je obljubo požrl, izpolnitev odlašal ali se ji izogibal. # Možno je, da je patriarh 30. maja 1958 v [[Beli dvor|Belem dvoru]] na sprejemu pri [[Josip Broz |Josipu Brozu]] obljubil tudi izpolnitev zahteve po reševanju cerkvenih razmer v Makedoniji s podelitvijo samouprave trem tamkajšnjim škofijam, ki so bile od 1912 odvisne od Beograda. Patriarh pa na prvi tovrstni seji Arhijerejskega sinoda zadeve sploh ni dal na dnevni red in je takoj zatem umrl v nenavadnih okoliščinah v »prisotnosti oblasti« v bolnišnici »Dragiša Mišović« na [[Dedinje|Dedinju]]. # Obdukcije niso opravili; trupla pa niso po kanonskih predpisih prenesli v cerkev za »parastos« in v molitve vernikov, ampak so ga takoj pokopali. Poleg tega pa se niso potrudili za pripravo posebnega groba, ampak so krsto s posmrtnimi ostanki položili kar v že obstoječo grobnico metropolita Mihaila, levo od vhoda v Beograjsko stolnico sv. Mihaela. #Med duhovščino se je šušljalo, da je Udba strani njegovih najljubših knjig premazala s strupom, ki je opravil svoje. #Spletna stran v nadaljevanki "Три мистериозне смрти српских патријарха/Tri misteriozne smrti srpskih patrijarha" ("Tri skrivnostne smrti srbskih patriarhov") sicer omenja [[Varnava Rosić|Varnavo]], Vikentija ter domnevno umorjenega dementnega Lukijana (†1912).<ref>{{cite web|url=https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html|title= Три мистериозне смрти српских патријарха део 3. Патријарх српски Викентије |publisher=Историја за почетнике|author=|place=|language=sr|date=20. september 2018|accessdate=27. april 2026}}</ref> Spregleda pa še enega patriarha, čigar smrt naj bi tudi povzročila zastrupitev, a to je Vikentijev neposredni predhodnik [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]].{{sfn|Јањић|2018|p=124}} === Ocena === Z bogatimi življenjskimi izkušnjami je v težkih časih komunistične vsemogočnosti modro vodil Srbsko Cerkev. V novih razmerah je poskušal urejati odnose med Cerkvijo in državo in sklenil sporazum o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju za duhovnike in cerkvene uradnike. Bil je mož visokega duha, moder in preudaren. Glede vprašanje pravoslavne cerkve v Makedoniji je dajal izjave, da bo vprašanje "ugodno" rešeno, vendar brez konkretnih predlogov. Načelno se je strinjal, da bi morali za tri škofije v [[Ljudska republika Makedonija|Ljudski republiki Makedoniji]] izvoliti škofe s svojega območja, da bi se v pogovoru uporabljala makedonščina, v bogoslužju pa cerkvenoslovanščina. Bil je navdušen za zgodovinsko raziskovanje. Prispeval je k ponovnemu vzponu revij ''Богословље/Bogoslovlje (Bogoslovje), Православни мисионар/Pravoslavni misionar (Pravoslavni misijonar)'' in ''Православна мисао/Pravoslavna misao (Pravoslavna misel)''.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Odlikovanji === * [[File:Orden jugoslovenske zastave1(traka).png|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден југословенске заставе са лентом/Orden jugoslovanske zastave z lento ([[SFR Jugoslavija|Nova Jugoslavija]]).{{sfn|Јањић|2018|p=603}} * [[File:Flag of the Serbian Orthodox Church.svg|70px]]{{nbsp}}{{nbsp}}Орден Светог Саве (Српска Православна Црква)/Odličje sv. Sava ([[Srbska pravoslavna Cerkev]])<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= ВИКЕНТИЈЕ (Проданов)|publisher= Српска енциклопедија |author= Радомир Милошевић|place=Београд|language=sr|date=2025|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945-1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=2EURAQAAIAAJ|volume=књ. 1|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945-1970|url=https://books.google.rs/books?id=UiFAAQAAIAAJ|volume=књ. 2|year=2002|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије}} * {{Cite book|last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|title=Летопис Српске православне цркве 1946—1958. године: Време патријарха Гаврила (1946—1950) и Викентија (1950—1958)|url=http://books.google.com/books?id=i7lAAQAAIAAJ|volume=књ. 3|year=2002|location=Книн-Београд|publisher=Зора}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Vikentije Prodanov}} {{DEFAULTSORT:Prodanov, Vikentije}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov ВИКЕНТИЈЕ (Проданов) | Српска енциклопедија (Радомир Милошевић)] *[https://istorijazapocetnike.blogspot.com/2018/09/3.html ТРИ МИСТЕРИОЗНЕ СМРТИ СРПСКИХ ПАТРИЈАХА део 3. Викентије Проданов] *[https://24sedam.rs/drustvo/vesti/227649/misteriozna-smrt-srpskog-patrijarha-da-li-je-vikentije-ii-otrovan-zbog-hrabrog-suprotstavljanja-komunistickom-rezimu/vest#goog_rewarded Patrijarh srpski Vikentije II - biografija Da li je Vikentije II otrovan?] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Vicentius_(Prodanov)_of_Serbia Vicentius (Prodanov) of Serbia - OrthodoxWiki] *[https://peoplepill.com/i/patriarch-vikentije-of-serbia Vikentije II, Serbian Patriarch: Patriarch of Serbia (1890 - 1958) | Biography, Facts, Information, Career, Wiki, Life] *[https://alchetron.com/Vikentije-II%2C-Serbian-Patriarch Vikentije II, Serbian Patriarch - Alchetron, the free social encyclopedia] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = - | title = [[Marčanska škofija|Marčanski vikar]] | years = 1936&ndash;1939 | after = [[Emilijan Marinović]] }} {{succession box | before = [[Simeon Popović]] | title = [[Škofija Zletovo-Strumica|Zletovsko-strumiški škof]] | years = 1939&ndash;1950 | after = [[Naum Dimovski]] }} {{succession box | before = [[Nikolaj Velimirović]] | title = [[Škofija Žiča|Žički škof]] | years = 1941&ndash;1947 | after = [[Valerijan Stefanović]] }} {{succession box | before = [[Valerijan Pribićević]] | title = [[Škofija Srem|Sremski upravitelj]] | years = 1947&ndash;1951 | after = [[Nikanor Iličić]] }} {{succession box | before = [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] | title = [[patriarh]] | years = 1950&ndash;1958 | after = [[German Đorić|German]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prodanov, Vikentij}} [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1958]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Vojvodini]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] mo3b9w2hp0l3e9ita42h3d4o9kxy1ye 0 602180 6689498 6671957 2026-06-15T07:24:41Z Sporti 5955 2026 6689498 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Małopolski | image = Malopolski wyscig gorski.jpg | image_caption = Dirka leta 2007 | date = različno | region = [[Malopoljsko vojvodstvo]], [[Poljska]] | localnames = Małopolski Wyścig Górski {{in lang|pl}} | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = [[Gazeta Krakowska]] | director = | first = {{start date|1961}} | number = 64 | final = | firstwinner = {{flagathlete|[[Roman Chtiej]]|POL}} | mostwins = {{nowrap|{{flagathlete|[[Zbigniew Piątek]]|POL}} ''(3 zmage)''}} | mostrecent = {{flagathlete|[[Colin Stüssi]]|SUI}} }} '''Dirka po Małopolski''' ({{jezik-pl|Małopolski Wyścig Górski}}) je vsakoletna [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskem vojvodstvu]] na [[Poljska|Poljskem]], ki poteka od leta 1961, z izjemo let 1992 in 1993. Od leta 2005 je del kolesarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.2. Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Zbigniew Piątek]] s tremi zmagami. Edino zmago med slovenskimi kolesarji je dosegel [[Marko Kump]] leta 2015.<ref>{{cite web|url=https://tourofmalopolska.eu/en/history/results-archiwum/|title=Results Archiwum|language=pl|work=Tour of Małopolska|publisher=Małopolski Związek Kolarski|accessdate=23 June 2022}}</ref> == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- |1961 |{{ikonazastave|POL}} [[Roman Chtiej]] |{{ikonazastave|POL}} [[Adam Gęszka]] |{{ikonazastave|POL}} [[Andrzej Piechaczek]] |- |1962 |{{ikonazastave|POL}} [[Antoni Palka]] |{{ikonazastave|POL}} [[Benedykt Baścik]] |{{ikonazastave|POL}} [[Franciszek Surmiński]] |- |1963 |{{ikonazastave|POL}} [[Franciszek Surmiński]] |{{ikonazastave|POL}} [[Jan Magiera]] |{{ikonazastave|POL}} [[Benedykt Baścik]] |- |1964 |{{ikonazastave|POL}} [[Józef Dylik]] |{{ikonazastave|POL}} [[Zygfryd Widera]] |{{ikonazastave|POL}} [[Emil Szpitalny]] |- |1965 |{{ikonazastave|POL}} [[Marian Forma]] |{{ikonazastave|POL}} [[Wladyslaw Kozlowski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Antoni Palka]] |- |1966 |{{ikonazastave|POL}} [[Czeslaw Polewiak]] |{{ikonazastave|POL}} [[Emil Szpitalny]] |{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Świderski]] |- |1967 |{{ikonazastave|POL}} [[Henryk Woźniak]] |{{ikonazastave|POL}} [[Franciszek Surmiński]] |{{ikonazastave|POL}} [[Tadeusz Prasek]] |- |1968 |{{ikonazastave|POL}} [[Marian Forma]] |{{ikonazastave|POL}} [[Antoni Palka]] |{{ikonazastave|POL}} [[Ryszard Zapala]] |- |1969 |{{ikonazastave|POL}} [[Bogdan Langiewicz]] |{{ikonazastave|POL}} [[Marian Nawrot]] |{{ikonazastave|POL}} [[Wiktor Kohut]] |- |1970 |{{ikonazastave|POL}} [[Jan Baćkowski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Jan Bylicki]] |{{ikonazastave|POL}} [[Jan Smyrak]] |- |1971 |{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Krzeszowiec]] |{{ikonazastave|POL}} [[Szczepan Klimczak]] |{{ikonazastave|POL}} [[Wojciech Matusiak]] |- |1972 |{{ikonazastave|POL}} [[Edward Barcik]] |{{ikonazastave|POL}} [[Lucjan Lis]] |{{ikonazastave|POL}} [[Stanisław Szozda]] |- |1973 |{{ikonazastave|POL}} [[Jerzy Rzepka]] |{{ikonazastave|POL}} [[Florian Andrzejewski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Tadeusz Ochot]] |- |1974 |{{ikonazastave|POL}} [[Ryszard Szurkowski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Stanisław Szozda]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Hans-Joachim Hartnick]] |- |1975 |{{ikonazastave|POL}} [[Janusz Kowalski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Edward Barcik]] |{{ikonazastave|POL}} [[Wojciech Matusiak]] |- |1976 |{{ikonazastave|POL}} [[Stanisław Szozda]] |{{ikonazastave|POL}} [[Tadeusz Mytnik]] |{{ikonazastave|POL}} [[Tadeusz Zawada]] |- |1977 |{{ikonazastave|POL}} [[Ryszard Szurkowski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Józef Kołopajło]] |{{ikonazastave|POL}} [[Jan Brzeźny]] |- |1978 |{{ikonazastave|POL}} [[Tadeusz Mytnik]] |{{ikonazastave|POL}} [[Florian Andrzejewski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Bronislaw Ebel]] |- |1979 |{{ikonazastave|POL}} [[Krysztof Sujka]] |{{ikonazastave|POL}} [[Ryszard Szurkowski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Mieczysław Nowicki]] |- |1980 |{{ikonazastave|POL}} [[Roman Cieślak]] |{{ikonazastave|POL}} [[Tadeusz Mytnik]] |{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Szczepkowski]] |- |1981 |{{ikonazastave|POL}} [[Czesław Lang]] |{{ikonazastave|POL}} [[Mieczyslaw Korycki]] |{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Kraśniak]] |- |1982 |{{ikonazastave|POL}} [[Jan Muzyka]] |{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Szczepkowski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Bogdan Wodok]] |- |1983 |{{ikonazastave|POL}} [[Roman Cieślak]] |{{ikonazastave|POL}} [[Pawel Kowalski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Andrzej Oleksiewicz]] |- |1984 |{{ikonazastave|POL}} [[Tadeusz Krawczyk]] |{{ikonazastave|POL}} [[Pawel Bartkowiak]] |{{ikonazastave|POL}} [[Jerzy Jagiela]] |- |1985 |{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Albin]] |{{ikonazastave|POL}} [[Andrzej Sypytkowski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Dariusz Kajzer]] |- |1986 |{{ikonazastave|POL}} [[Pawel Bartkowiak]] |{{ikonazastave|POL}} [[Zenon Jaskuła]] |{{ikonazastave|POL}} [[Andrzej Sypytkowski]] |- |1987 |{{ikonazastave|POL}} [[Andrzej Sypytkowski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Mieczysław Karłowicz]] |{{ikonazastave|DDR}} [[Thilo Fuhrmann]] |- |1988 |{{ikonazastave|POL}} [[Zdzislaw Krudysz]] |{{ikonazastave|POL}} [[Krysztof Sobieraj]] |{{ikonazastave|POL}} [[Marian Goldyn]] |- |1989 |{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Piątek]] |{{ikonazastave|POL}} [[Slawomir Frejowski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Jan Skowronek]] |- |1990 |{{ikonazastave|POL}} [[Andrzej Maćkowski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Spruch]] |{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Piątek]] |- |1991 |{{ikonazastave|POL}} [[Jacek Bodyk]] |{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Piątek]] |{{ikonazastave|POL}} [[Radoslaw Romanik]] |- |1992-93 |colspan=3 align=center|''ni potekala'' |- |1994 |{{ikonazastave|POL}} [[Piotr Przydzial]] |{{ikonazastave|POL}} [[Radoslaw Romanik]] |{{ikonazastave|POL}} [[Krysztof Drozdz]] |- |1995 |{{ikonazastave|POL}} [[Tomasz Brożyna]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Karsten Niemann]] |{{ikonazastave|POL}} [[Radoslaw Romanik]] |- |1996 |{{ikonazastave|POL}} [[Andrzej Mierzejewski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Tomasz Kloczko]] |{{ikonazastave|POL}} [[Grzegorz Gwiazdowski]] |- |1997 |{{ikonazastave|LVA}} [[Dainis Ozols]] |{{ikonazastave|POL}} [[Piotr Chmielewski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Andrzej Sypytkowski]] |- |1998 |{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Piątek]] |{{ikonazastave|POL}} [[Piotr Chmielewski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Radoslaw Romanik]] |- |1999 |{{ikonazastave|POL}} [[Tomasz Brożyna]] |{{ikonazastave|POL}} [[Radoslaw Romanik]] |{{ikonazastave|POL}} [[Piotr Chmielewski]] |- |2000 |{{ikonazastave|POL}} [[Grzegorz Rosoliński]] |{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Niedźwiecki]] |{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Piątek]] |- |2001 |{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Piątek]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Aleksiej Nakazni]] |{{ikonazastave|POL}} [[Piotr Przydzial]] |- |2002 |{{ikonazastave|POL}} [[Radoslaw Romanik]] |{{ikonazastave|POL}} [[Cezary Zamana]] |{{ikonazastave|POL}} [[Zbigniew Piątek]] |- |2003 |{{ikonazastave|POL}} [[Cezary Zamana]] |{{ikonazastave|POL}} [[Bartosz Huzarski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Radoslav Romanik]] |- |2004 |{{ikonazastave|CZE}} [[Ondrej Fadrny]] |{{ikonazastave|POL}} [[Sebastian Skiba]] |{{ikonazastave|POL}} [[Robert Radosz]] |- |2005 |{{ikonazastave|POL}} [[Cezary Zamana]] |{{ikonazastave|POL}} [[Bartosz Huzarski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Radoslav Romanik]] |- |2006 |{{ikonazastave|POL}} [[Marek Rutkiewicz]] |{{ikonazastave|POL}} [[Marek Maciejewski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Marcin Sapa]] |- |2007 |{{ikonazastave|POL}} [[Mateusz Komar]] |{{ikonazastave|POL}} [[Radoslav Romanik]] |{{ikonazastave|POL}} [[Dawid Krupa]] |- |2008 |{{ikonazastave|POL}} [[Marcin Sapa]] |{{ikonazastave|POL}} [[Mariusz Witecki]] |{{ikonazastave|RUS}} [[Sergej Firsanov]] |- |2009 |{{ikonazastave|POL}} [[Artur Detko]] |{{ikonazastave|POL}} [[Jacek Morajko]] |{{ikonazastave|POL}} [[Mateusz Mróz]] |- |2010 |{{ikonazastave|POL}} [[Jacek Morajko]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Bertuola]] |{{ikonazastave|POL}} [[Mateusz Taciak]] |- |2011 |{{ikonazastave|POL}} [[Tomasz Marczyński]] |{{ikonazastave|POL}} [[Marek Rutkiewicz]] |{{ikonazastave|POL}} [[Łukasz Bodnar]] |- |2012 |{{ikonazastave|POL}} [[Marek Rutkiewicz]] |{{ikonazastave|POL}} [[Pawel Cieslik]] |{{ikonazastave|POL}} [[Mariusz Witecki]] |- |2013 |{{ikonazastave|POL}} [[Lukasz Bodnar]] |{{ikonazastave|POL}} [[Pawel Cieslik]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Jiří Hudeček]] |- |2014 |{{ikonazastave|DEU}} [[Maximilian Werda]] |{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Bernas]] |{{ikonazastave|POL}} [[Pawel Cieslik]] |- |2015 |{{ikonazastave|SVN}} [[Marko Kump]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Vitalij Buc]] |{{ikonazastave|DNK}} [[Martin Herbaek Grøn]] |- |2016 |{{ikonazastave|POL}} [[Mateusz Taciak]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Andrij Brataščuk]] |{{ikonazastave|SVN}} [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] |- |2017 |{{ikonazastave|POL}} [[Maciej Paterski]] |{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Bernas]] |{{ikonazastave|DNK}} [[Jonas Gregaard Wilsly]] |- |2018 |{{ikonazastave|PRT}} [[Amaro Antunes]] |{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Cieślik]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Anatolij Budjak]] |- |2019 |{{ikonazastave|POL}} [[Adam Stachowiak]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Anatolij Budjak]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Di Renzo]] |- |2020 |{{ikonazastave|CZE}} [[Vojtěch Řepa]] |{{ikonazastave|NOR}} [[Torstein Træen]] |{{ikonazastave|POL}} [[Piotr Brożyna]] |- |2021 |{{ikonazastave|CZE}} [[Michal Schlegel]] |{{ikonazastave|POL}} [[Paweł Cieślik]] |{{ikonazastave|UKR}} [[Anatolij Budjak]] |- |2022 |{{ikonazastave|DEU}} [[Jonas Rapp]] |{{ikonazastave|AUT}} [[Rainer Kepplinger]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Jakub Otruba]] |- |2023 |{{ikonazastave|HUN}} [[Márton Dina]] |{{ikonazastave|POL}} [[Marcin Budziński (kolesar)|Marcin Budziński]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Adam Ťoupalík]] |- |2024 |{{ikonazastave|AUT}} [[Riccardo Zoidl]] |{{ikonazastave|HUN}} [[Márton Dina]] |{{ikonazastave|DEU}} [[Jonas Rapp]] |- |2025 |{{ikonazastave|ITA}} [[Alexander Konychev]] |{{ikonazastave|FIN}} [[Kasper Borremans]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Tomáš Pridal]] |- |2026 |{{ikonazastave|SUI}} [[Colin Stüssi]] |{{ikonazastave|CZE}} [[Alberto Monti]] |{{ikonazastave|AUT}} [[Riccardo Zoidl]] |- |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarske dirke na Poljskem]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1961]] ht0ca90cqmq10wftecvnfi0zvioawsl 0 602451 6689415 6688910 2026-06-14T22:06:16Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6689415 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. Živi in deluje v Beogradu, kjer je znana kot voditeljica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''Galerija tajni (Galerija skrivnosti),''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref> v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> Prejela je veliko nagrad in priznanj.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v Novem Pazarju kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj Avala Filma; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na Beograjski televiziji; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši poslušala, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom Ivanom Đurićem; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev: :Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe. {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od [[mamilo|mamil]], sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videla v obisku [[psihiater|psihiatra]]. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine tudi ugodno, saj je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, ko je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preseliti k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo je v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Drorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrat tega ni mogla dojeti, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje kovida obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Dela == === Njene knjige === #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Samostojne razstave === #1977. - Beograd, Galerija 73 #1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL #1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700 #1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1998. - Beograd, Galerija Atrium #1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #2005. - Beograd, Galerija ULUS-a #2006. - Beograd, Galerija HAOS #2011. - Beograd, Arte Galerija<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === #1981. - DUBROVNIK - Dubrovniški salon, prva nagrada za risbo #1982. - BEOGRAD - Risba in mala plastika, nagrada Društva likovnih umetnikov Beograda, nagrada za risbo #1982. - PRIJEPOLJE - Mileševo 82., prva nagrada (z Miodragom B. Protićem) Beli anđeo, nagrada za risbo #1982. - CETINJE - Likovni salon, 13. november, nagrada RSIZ za kulturo Črne gore, nagrada za risbo #1984. - SOMBOR - Osmi trienale sodobne jugoslovanske risbe, nagrada Somborske likovne jeseni, nagrada za risbo #1985. - KARLOVAC - Četrti BAJ, nagrada Sklada za napredek likovnih umetnosti Moše Pijade - Beograd, nagrada za akvarel #1987. - KARLOVAC - Peti BAJ, nagrada za akvarel #1987. - ZAGREB - 11. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo #1989. - ZAGREB - 12. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo #1993. – ČAČAK - Memorijal Nadežde Petrović - Velika nagrada, nagrada za slikarstvo #1994. - BEOGRAD, 1. jugoslovanski festival dokumentarnega in kratkega filma - glavna avtorska nagrada za izjemno delo in inovativnost v video filmu Zbogom, iz serije Galerija skrivnosti. #1996. - BAR, 2. mednarodni TV festival - nagrada novinarske žirije za inovativnost in izjemen avtorski prispevek k TV ustvarjalnosti, za oddajo Zeleno, iz serije Galerija skrivnosti. #1998. - BEOGRAD - 29. mednarodni knjižni sejem - nagrada strokovne žirije na področju sodobnega poučevanja - Srebrna tabla in posebna diploma za knjigo Učimo se risati, ki jo je izdal Zavod za učbenike in učna sredstva iz Beograda.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Ivan Đurić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] ald8ou5e215jodrnd2hf2izwyvtgo5q 6689417 6689415 2026-06-14T22:22:25Z Stebunik 55592 /* Bratova smrt */ 6689417 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. Živi in deluje v Beogradu, kjer je znana kot voditeljica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''Galerija tajni (Galerija skrivnosti),''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref> v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> Prejela je veliko nagrad in priznanj.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v Novem Pazarju kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj Avala Filma; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na Beograjski televiziji; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši poslušala, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom Ivanom Đurićem; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "[[demon|hudičevo]] čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev: :Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe. {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od mamil, sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videla v obisku psihiatra. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine tudi ugodno, saj je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, ko je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preseliti k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo je v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Dorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrat tega ni mogla dojeti, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje kovida obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Dela == === Njene knjige === #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Samostojne razstave === #1977. - Beograd, Galerija 73 #1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL #1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700 #1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1998. - Beograd, Galerija Atrium #1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #2005. - Beograd, Galerija ULUS-a #2006. - Beograd, Galerija HAOS #2011. - Beograd, Arte Galerija<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === #1981. - DUBROVNIK - Dubrovniški salon, prva nagrada za risbo #1982. - BEOGRAD - Risba in mala plastika, nagrada Društva likovnih umetnikov Beograda, nagrada za risbo #1982. - PRIJEPOLJE - Mileševo 82., prva nagrada (z Miodragom B. Protićem) Beli anđeo, nagrada za risbo #1982. - CETINJE - Likovni salon, 13. november, nagrada RSIZ za kulturo Črne gore, nagrada za risbo #1984. - SOMBOR - Osmi trienale sodobne jugoslovanske risbe, nagrada Somborske likovne jeseni, nagrada za risbo #1985. - KARLOVAC - Četrti BAJ, nagrada Sklada za napredek likovnih umetnosti Moše Pijade - Beograd, nagrada za akvarel #1987. - KARLOVAC - Peti BAJ, nagrada za akvarel #1987. - ZAGREB - 11. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo #1989. - ZAGREB - 12. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo #1993. – ČAČAK - Memorijal Nadežde Petrović - Velika nagrada, nagrada za slikarstvo #1994. - BEOGRAD, 1. jugoslovanski festival dokumentarnega in kratkega filma - glavna avtorska nagrada za izjemno delo in inovativnost v video filmu Zbogom, iz serije Galerija skrivnosti. #1996. - BAR, 2. mednarodni TV festival - nagrada novinarske žirije za inovativnost in izjemen avtorski prispevek k TV ustvarjalnosti, za oddajo Zeleno, iz serije Galerija skrivnosti. #1998. - BEOGRAD - 29. mednarodni knjižni sejem - nagrada strokovne žirije na področju sodobnega poučevanja - Srebrna tabla in posebna diploma za knjigo Učimo se risati, ki jo je izdal Zavod za učbenike in učna sredstva iz Beograda.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Ivan Đurić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] phmw6oqdp5wi3wt5lv4vf24jyiig2ye 6689418 6689417 2026-06-14T22:25:03Z Stebunik 55592 /* "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem */ 6689418 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infopolje Oseba}} '''Biljana Vilimon''' — tudi '''Willimon''', [[Srbi|srbska]] [[slikar|slikarka]], [[pisatelj]]ica, [[publicist|publicistka]] in TV-[[voditelj]]ica, * [[15. maj]] [[1951]], [[Novi Pazar]]. Živi in deluje v Beogradu, kjer je znana kot voditeljica na [[Beograd|beograjski]] [[televizija|televiziji]]. Javnost jo je spoznala kot sproščeno, skoraj čudaško, vendar odkrito avtorico posebno privlačnih televizijskih vsebin, med katerimi je izstopala oddaja ''Galerija tajni (Galerija skrivnosti),''<ref>{{Citation|title=Dubravka Zubovic, Biljana Vilimon, Galerija Tajni, TV Beograd.mpg|url=https://www.youtube.com/watch?v=MAMcpJ9pVAM|accessdate=2022-08-10|language=sr-Cyrl-RS}}</ref> v zadnjih nekaj letih pa promovira kulturo v oddaji ''Lagumi'' na televiziji [[Studio B]].<ref name=":0">{{Cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila! (FOTO)|website=stil.kurir.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> Prejela je veliko nagrad in priznanj.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Življenjepis == Biljana Vilimon se je rodila 15. maja 1951 v Novem Pazarju kot Biljana Panović; njen oče je bil Dragoljub Panović, ki je med drugim bil tudi ravnatelj Avala Filma; njena mati, ki je prevzela pri vzgoji tudi očetovo vlogo, je bila Stana. Stari starši, ki jih pa ni poznala, ker so prezgodaj umrli, so bili Jovana i Isidor ter Simona in Vilimon (Willimon);<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja |publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> odraščala in študirala pa je v [[Beograd]]u, v čigar središču še zdaj živi v razkošnem stanovanju.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Maturirala je na [[Trinajsta beograjska gimnazija|Trinajsti beograjski gimnaziji]] na [[Banovo brdo|Banovem brdu]] in se vpisala na [[slikarstvo]] na Akademiji uporabnih umetnosti,<ref name=":0" /> kjer je diplomirala slikarstvo (1976) ter magistrirala [[zid]]no slikarstvo, [[vitraž]] in [[mozaik]] (1982) pri [[Rajko Nikolić|Rajku Nikoliću]].<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana|title=ВИЛИМОН (Willimon), Биљана|publisher=Српска енциклопедија|author= Љиљана Н. Стошић/Ljiljana N. Stošić|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Leta 1986 se je Biljana odločila potegniti črto in prenehati z razposajenim življenjem, in to zaradi tragične smrti svojega brata. Takrat je prevzela za priimek ime svojega starega očeta, ki je bil katoliški Poljak. Ko se je ločila od moža Petra Jankovića in začela gledati v življenju tisto bistveno, ni videla drugega izhoda, ko da se obrne na psihiatra ter je pet let obiskovala Inštitut za duševno zdravje na Palmotičevi ulici. Po tem je sledil težak boj z zahrbtno boleznijo.<ref>{{Cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title=SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI|last=V.M|first=D. Đ-|website=Blic.rs|language=sr|access-date=2022-08-10}}</ref> === Služba === Sprejela je povabilo za delo na Beograjski televiziji; to ji je dajalo priložnost, da izrazi svoje talente in da predstavi javnosti tudi svoje slikarske stvaritve. Z uvajanjem vidnih prenovitev in izvirnimi postavitvami je TV-studio, v katerem se je pogovarjala z gosti, spreminjala v zanimiv odrček. Pri tem ni vrtala v ljudi z radovednimi vprašanji, ampak jih je rajši poslušala, kar dandanes niti ni samo po sebi umevno niti ni pogosta pojava. V njenih oddajah so nastopali gostje, ki so imeli nenavadne usode in so bili priče različnih časov.<ref name=":0" /> === Svobodoljubnost === Biljana omenja, kaj jo spodbuja, da se kljub tveganjem opredeljuje za oporečništvo: #Moj stric je "vzdignil" na noge srbsko opozicijo. #Moj oče je bil najbolj goreč podpornik Demokratske stranke in Zorana Đinđića, s katerim se je pogosto srečeval. #Moje jasno politično stališče je bilo izraženo že 9. marca 1991<ref>9. marca 1991 so potekale demonstracije študentov in oporečnikov pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] zoper grožnje jugoslovanskega vrha okrog [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] in [[JLA]], da [[razpad Jugoslavije]] zatre z uporabo vojaške sile.</ref>, ko sem v neposrednem programu pred kamerami RTS pokazala sredinec in s tem nestrinjanje s takratno hujskaško politiko ter bila takoj ob službo. #Pozneje sem kot podpornica Demokratske stranke potovala po vsej Srbiji vse do ponovne izgube službe oktobra 1998, ko je bil taisti Vučić, ki je danes predsednik Srbije, minister za informiranje. #Nisem nekdo, ki si iz tega dela zasluge in ki zbira politične točke. Sem le umetnica in imam samo eno željo, da na oblast pride kaka normalna osebnost, da se naš dan ne bo več začenjal z Vučićevim žalostnim obrazom, ob katerem mi gre na bruhanje.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> V svoji svobodoljubnosti je zelo blizu nazorom tako umorjenega demokratičnega predsednika [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] kot tudi daljnovidnosti njegovega „predhodnika“ in njenega moža – [[zgodovinar]]ja [[Ivan Đurić|Ivana Đurića]]. Po njenem mnenju imajo tudi današnji množični protesti srbskih [[študent]]ov „blokaderjev“ domovinsko pravico; saj že poldrugo leto zahtevajo od vlade preglednost zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška na novosadski železniški postaji]] na nič hudega sluteče "prolaznike" kakor tudi odpravo domnevne [[korupcija|korupcije]]. Brez zadržkov se zgraža nad surovim obračunavanjem z [[opozicija|opozicijo]] ne le prek državnih [[občilo|medijev]], ampak tudi z nasilnimi izgredi [[policija|policijske]] [[država|države]] zoper miroljubne mlade oporečnike.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Biljana%20Vilimon&mid=38C60DB522C1A5509CA538C60DB522C1A5509CA5&ajaxhist=0|title=Verujem u kosmičku pravdu - 15. mart će nam doneti radost|publisher= Insajder Video|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=12. marec 2025|accessdate=11. maj 2026}}</ref> == Zasebno življenje == === Poroka s Petrom Jankovićem === Nekaj časa je hodila s filmskim producentom Petrom Jankovićem in se nato odločila za poroko; ker se nekako nista mogla prav ujeti, se je od njega kljub njegovi vplivnosti, premožnosti in tudi od nje priznani lepoti vedno bolj oddaljevala. Ni pa nikakor hotela ostati sama in je le čakala priložnosti, da se od njega loči, čim najde primernega sopotnika; tako sta se čez nekaj let res ločila, vendar je z njegovo družino ostala še naprej v dobrih odnosih, "kajti od njih se ni ločila".<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Leta 1979 je Biljana s Petrom rodila hčer Aleksandro, [[Grafično oblikovanje|grafično oblikovalko]], ki je oktobra 2009 rodila hčer Dunjo, novembra 2013 pa hčer Zojo.<ref name=":0" /> === "Velika ljubezen" z Ivanom Đurićem === Slikarka Vilemonova je bila poročena tudi z znanim akademikom, zgodovinajem in politikom Ivanom Đurićem; njo so imenovali [[Brigitte Bardot|Brižit Bardo]], a njega [[John F. Kennedy|Srbski Kenedi]].<ref>{{cite web|url=https://happytv.rs/glamur/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi/588953/|title= BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi!|publisher=BSC Happy Portal |author=|place=Београд|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ona sama sicer poudarja, da se nikoli ni imela za pretirano lepo žensko; pa je v vsakdanjih pogovorih vendarle veljala za „femme fatale“ – tj. „usodno žensko“; kar se je pokazalo tudi v Ivanovem primeru. Ko se je zagledala v mladega in čednega profesorja, se je zarotila, da ga bo omrežila, čeprav je bila sorazmerno srečno poročena s slavnim filmskim podjetnikom [[Petar Janković|Petrom Jankovićem]], ki je tudi nekaj dal na svoj zunanji videz. Ni ji pa več zadostovala zunanja lepota, ki je niti Biljana ni tajila. Đurić je bil pravi lepotec in magnet za ženski svet, čigar čarov pa se niti ni branil — tudi v skladu s svojimi svobodomiselnimi nazori, ki so se ujemali z njenimi. Spominjali so se ga kot mladega, lepega in pametnega profesorja. ''"Srbskega Kenedija"'' so ga mediji imenovali zaradi podobne starosti in videza z umorjenim ameriškim predsednikom, medtem ko so njegovo "veliko ljubezen" Biljano imenovali ''"Brižit Bardo"'' — tudi zaradi podobnosti s to znano filmsko igralko.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/654075/ivan-djuric-slobodan-milosevic-jugoslavija-srpski-kenedi|title=ON JE BIO SRPSKI KENEDI: Zamalo je pobedio Slobu i Vuka 1990. godine, a o njemu se MALO ZNA!|publisher=Espreso.co.rs |author=|place=Beograd|language=sr|date=31. oktober 2020|accessdate=8. maj 2026}}</ref> Bil je, kot je govoril [[Miroslav Karaulac]], po splošnem mnenju res "hudičevo čeden".<ref>{{cite web|url=https://sandzacke.rs/metromahala/godisnjica-smrti-ivana-djurica-vizantolog-i-politicki-mislilac-kojeg-srbija-nije-znala-sacuvati/|title=Godišnjica smrti Ivana Đurića: Vizantolog i politički mislilac kojeg Srbija nije znala sačuvati|publisher=Sandžačke vesti.rs|author=|place=|language=sr|date=8. januar 2026|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Njegovo družinsko življenje je bilo — podobno kot njeno — vse prej kot mirno, srečno in urejeno; bilo je celo zelo razburkano in neurejeno, saj je imel več razmerij, iz katerih se je rodilo več otrok; in prav vsak otrok je bil od druge matere. Ivan je imel namreč tri hčere in enega sina, a z Biljano nista imela otrok. V prejšnjem zakonu pa se Biljana ni počutila srečno in ji je prihajala na misel ločitev: :Vedno pogosteje sem razmišljala o odhodu in če sem želela biti z nekom drugim, je moral biti lepši od Petra, kar je bilo skoraj nemogoče. In potem sem v NIN-u naletela na intervju zgodovinarja Ivana Đurića glede njegove knjige »Somrak Bizanca« (1984) in ko sem videla tistega lepega bizantologa, sem pomislila, da lahko samo on zasede Petrovo mesto. Izrezala sem njegovo fotografijo, jo dala v zvezek in pokazala Petru: »Če se kdaj ločiva, bo moj.« Ni ji verjel, da misli resno; vendar je do tega čez nekaj let res prišlo.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> === Bratova smrt === Huje kot si je sploh mogla kdaj predstavljati, pa je posegla v njeno brezskrbno in lahkomiselno življenje slavne zvezde, ki bi zlahka po nasvetu svoje okolice in lastnem nagnjenju postala tudi [[filmski igralec|filmska igralka]], nepričakovana in nenadna smrt njenega brata Zorana. Otroštvo je ona v težkem povojnem času brezskrbno in brez pomanjkanja preživljala v krogu svojih najdražjih, med katerimi ji je v najlepšem spominu ostal brat: :„Komaj se spominjam svojega otroštva. To obdobje večinoma povezujem z bratom in igro z njim. Že kot majhna deklica sem vedela, da bom slavna. Vedno sem se zbujala vesela, nikoli namrščena; imam nekakšno energijo, ki so mi jo očitno dali neki predniki. Odraščala sem obkrožena z mnogimi obrazi. Moj stric je bil [[Ratko Dražević]] (1918-1992)<ref>[http://www.novosti.rs/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:410252-Podrum-Ozne---streliste#.UP-MluRVzi0.facebook Podrum Ozne — strelište | Ostali članci | Novosti.rs]</ref>, ki je s svojim vplivom zaznamoval celotno moje življenje. Takoj po drugi svetovni vojni je bil v Ameriki protiobveščevalni častnik, uradno pa je delal pri "Genexu", po katerem je bil ravnatelj [[Avala Film|Avala Filma]].<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/1757529/udbas-prvi-direktor-avale-izvolite-samo-da-znate-odavde-nijedna-nije-izasla-a-da-nije-bila-jena|title=UDBAŠ PRVI DIREKTOR AVALE: Izvolite, samo da znate, odavde nijedna nije izašla a da nije bila j**ena! |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. april 2015|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Vedno sem bila obkrožena z znanimi ljudmi, še posebej iz sveta umetnosti, zato sem predvidevala, da bom tudi sama v tem krogu.“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990|title= Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića. Slikarka, pisac i vrlo dobro poznato lice sa TV ekrana. BILA JE TO VELIKA BEOGRADSKA LJUBAV: Nju su zvali Brižit, njega srpski Kenedi! Biljani Vilimon vreme ne može ništa, ovako izgleda!|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=10. julij 2023|accessdate=7. maj 2026}}</ref> Ničesar je ni moglo vznemiriti ali vznejevoljiti, saj jo je navdajalo s samozaupanjem njej ljubo delo, kakor tudi ljudje, s katerimi se je srečevala. Iztiriti je niso uspele niti ločitev niti ljubezenske pustolovščine. Tedaj pa jo je ko grom z vedrega neba udarila izguba njej najljubše osebe. {| |- ! Njegova smrt ju je pokosila<ref>{{cite web|url=https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette|title= Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila|publisher=direktno.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Njegova smrt jo je pokosila |- | <blockquote>Od brata Zorana bila sam starija dve godine. Kada je on umro usled konzumiranja narkotika, počela sam da se preispitujem... Najstrašnije kada nekog izgubite jeste to što počnete sebi da postavljate pitanja koja niste postavljali dok je taj neko bio među živima. Stigao me je strah da sam ga svojom željom da budem jedinica, da budem glavna, zapravo sputala... To propadanje je strašno velika tuga, osećanje beznadežnosti. U tom periodu je mene spasio isključivo posao. Osoba sam koja se suočava sa svojim strahovima i dilemama. Nisam neko ko nešto krije pod tepih. Mogu da kažem kako sam najdragocenije stvari o životu naučila baš tada. To mi je kasnije pomoglo da sve nazivam pravim imenom.<br> Jedini spas videla sam u tome da odem kod psihijatra. Nisam znala kako drugačije da pomognem sebi. Moraš sebi da priznaš da nisi najpametniji i najjači. Četiri godine sam kao đak odlazila u Palmotićevu ulicu na razgovore. Nisu bila laka ta suočavanja, ali su mi pomogla da kasnije bolje prihvatam ljubavi, prijateljstva, neprijateljstva i slično. </blockquote> | <blockquote> Bila sem dve leti starejša od svojega brata Zorana. Ko je umrl zaradi odvisnosti od mamil, sem se začela spraševati. Najstrašnejše, ko nekoga izgubiš, je, da si začneš postavljati vprašanja, ki si jih nisi postavljal, ko je bila ta oseba še živa. Popadel me je strah, da sem ga s svojo željo, da bi bila edinka, da bi bila glavna, pravzaprav ovirala. To propadanje je strašno velika žalost, občutek brezupnosti. V tistem obdobju me je rešilo le delo. Sem človek, ki se sooča s svojimi strahovi in dilemami. Nisem nekdo, ki stvari pometa pod preprogo. Lahko rečem, da sem se takrat naučila najdragocenejših stvari o življenju. To mi je kasneje pomagalo, da sem vse poimenovala s pravim imenom.<br> Edino rešitev sem videla v obisku psihiatra. Nisem vedela, kako naj si drugače pomagam. Priznati si moraš, da nisi najpametnejši in najmočnejši. Štiri leta sem kot šolarka hodila na pogovore na Palmotićevo ulico. Ta soočenja niso bila lahka; so pa mi pomagala, da sem bolje sprejela ljubezen, prijateljstvo, sovraštvo in podobno. </blockquote> |} Njena mama Nana je hodila k psihiatru, ker je hotela rešiti v mamilih se utapljajočega ji sina. Biljana si takrat ni mogla predstavljati, da bo kmalu tudi ona sama začela hoditi k isti zdravnici, k [[Zorka Lopičić|Zorki Lopičićevi]], ki ji je potrpežljivo poskušala pomagati v iskanju načina, kako se postaviti v neko razumno oddaljenost tako od mrtvih kot od živih, da se življenje lahko nadaljuje. Najbolj jo je grizla vest glede tega, "koliko je komu pomagala in koliko ne". Materi je dala namreč psihiatrinja za časa Zoranovega življenja za Biljanine pojme neverjeten nasvet: :Odvisnik potegne za seboj celo družino in da zato mora izbirati med njim in nami. Tedaj mi je mati dejala, da se je odločila, da bo odpisala brata in se borila za drugi del družine. To ni doseglo moje zavesti, zvenelo je grozno, kruto. In v trenutku, ko je umrl, sem se resnično zlomila. Nisem se več zavedala, kdo sem, kaj sem; v tistem trenutku nisem imela nobenih želja ali načrtov več. Nisem vedela, kako se spopasti z izgubo, in potem so me ti pogovori zaznamovali za vsa prihodnja leta.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Zoranova smrt je vplivala na družinske okoliščine tudi ugodno, saj je odnos z mamo postal svobodnejši in tesnejši, ko je odšel njen Zoran, na katerega je bila zelo navezana. 1986 je redkokdo umiral zaradi mamil in je zato zlasti očeta okolica ostro obsojala: „Kako da si mu dovolil jemanje mamil; kako da si mu zgradil kafič na [[Kopaonik]]u, da bi se tam zbirali odvisniki!“ Biljani je ostal v spominu le obup, strah in pekoča vest, kar je popolnoma zamrznilo vsa njena čustva, in se je morala celo njena hčerka preseliti k starim staršem, saj v takem stanju ni bila sposobna biti ne mati, ne hči, ne žena. Ko je bil Zoran še živ, ji je ostalo v spominu le to, kako jo je v njihovem stanovanju — takrat so živeli še na Jevrejski na [[Dorćol]]u — proseč za pomoč gledal s svojimi plavimi očmi, da bi mu pomagala rešiti se iz pekla drog. Ona pa takrat tega ni mogla dojeti, saj sta ji bila pomembnejša njen zakon in otrok in je komaj čakala, da Zoran čimprej odide, da ga Aleksandra ne bi našla v takšnem stanju, ko se bo vrnila iz šole. Tega si Biljana ne more niti do danes odpustiti.<ref>{{cite web|url=https://www.hellomagazin.rs/celebrity-news/biljana-vilimon-intervju/|title= Biljana Vilimon o odnosu sa ćerkom Aleksandrom: Samo jednom me je oslovila sa mama, bolan proces samooptuživanja|publisher=hellomagazin.rs|author=Stana Luković|place=Beograd|language=sr|date=2. januar 2026|accessdate=12. maj 2026}}</ref> === Smrtonosna bolezen === Ni pa bila to edina preskušnja: odkrili so ji smrtonosno bolezen. Nekaj let po [[Operacija Zavezniška sila|Natovem bombardiranju]] 1999 je po njenem mnenju prav zaradi radioaktivnega sevanja dobila raka na [[jajčnik]]ih in nato še na [[ščitnica|ščitnici]], ker je s preluknjane in uničene strehe zbirala ostanke šrapnelov.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Temu sta sledili dve operaciji benignega in dve malignega tumorja.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Od takrat njeno ime povezujejo z dejstvom, da je premagala bolezen; ona pa se s tem ne strinja: {| |- ! Pobedila je podmuklu bolest<ref>{{cite web|url=https://stil.kurir.rs/celebrities/vip-prica/93011/biljana-vilmon-biografija-zivotna-prica|title=ŽIVOTNA PRIČA BILJANE VILIMON, SRPSKE BRIŽIT BARDO: Lepotom zavodila, pobedila rak, njegova smrt ju je pokosila!|publisher=stil.kurir.rs|author=Glossy|place=Beograd|language=sr|date=23. oktober 2021|accessdate=7. maj 2026}}</ref> ! Premagala je potuhnjeno bolezen |- | <blockquote> Ne mogu ja da pobedim bolest, pobedila ju je medicina. Da nisam otišla kod doktora na vreme, da taj lekar nije bio vrhunski i da kao pacijent nisam bila poslušna, pitanje je šta bi se desilo... Ja sam radila sve ono što su mi doktori govorili. Prvo, bolest zaista nisam krila, a drugo, nisam ni gazila po tome. Gledam ljude kako non-stop pričaju o bolestima što je neukusno onoliko koliko i ako se to krije i o tome ćuti. <br> Ne kaže se bez razloga da je bolest Božija poseta jer u trenucima kada si bolestan imaš šansu da naučiš nešto i izvučeš pouke o tome kako si sebe trošio. Najbitnije je da se mislima vratiš unazad i vidiš kako si to koristio svoju energiju. </blockquote> | <blockquote> Bolezni ne morem premagati; premagala jo je [[medicina]]. Če ne bi šla pravočasno k zdravniku, če ta zdravnik ne bi bil vrhunski in če ne bi bila kot pacientka ubogljiva, je vprašanje, kaj bi se zgodilo... Naredila sem vse, kar so mi zdravniki rekli. Prvič, bolezni res nisem skrivala, in drugič, niti je nisem pohodila. Vidim ljudi, ki nenehno govorijo o boleznih, kar je prav tako neokusno kot to, da jo skrivajo in molčijo o njej. <br> Ni brez razloga rečeno, da je bolezen Božji obisk; v trenutkih namreč, ko si bolan, imaš priložnost, da se nekaj naučiš in se iz tega poučiš o tem, kako si se zapravil. Najpomembneje je, da se s svojimi mislimi vrneš nazaj in pregledaš, kako si porabljal svojo energijo. </blockquote> |} === Mirno tretje obdobje === Tretje življenjsko obdobje želi preživljati ustvarjalno in dihajoč s polnimi pljuči. Vsak dan prepešači okrog deset kilometrov – najraje po [[Kalemegdan]]u; med sprehodi dobiva navdihe, ki jih pozneje prenaša kot slike na platno ali kot spise na papir. Od dela na televiziji se je poslovila v letu [[covid-19|koronine]] vseokužbe ter ji je tako ostalo več časa za slikanje, pisateljevanje in druženje. Obdobje kovida obdeljuje v romanu ''»Nismo na isti ladji« ("Nismo na istom brodu")'', kjer v šaljivi obliki izraža tudi svoje nestrinjanje z diktatorsko oblastjo in njeno oblastnostjo; na jetra ji gre tudi sedanji srbski presednik [[Aleksandar Vučić|Vučić]], ki ga v knjigi imenuje "Dobročinitelja" in ga duhovito smeši, ker je na vseh svojih položajih surovo preganjal oporečništvo, s katerim se je Biljana strinjala in zato tudi izgubljala službo.<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> Avtobiografija ''»Selfi«'' prinaša na prefinjen način oris njenega življenja, umetniškega delovanja in svetovnega nazora. 2022 pa je izšel njen roman ''»Moje življenje z Begbedejem« ("Moj život sa Begbedeom")'', ki govori o njeni ljubezenski zvezi s francoskim pisateljem [[Frédéric Beigbeder|Frederikom Begbedejem]], ki pa je 15 let mlajši od nje: :"Mlajše moške ljubim samo v romanih. Zasebno ljubim starejše moške. Ampak obstaja težava: pri mojih letih so starejši moški stari po 100 let," je povedala 71-letna umetnica, katere življenje je polno vzponov in padcev.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/zabava/sudbine/biljana-vilimon-o-velikoj-tragediji-zbog-toga-sam-godinama-isla-kod-psihijatra/|title=Biljana Vilimon o velikoj tragediji: Zbog toga sam godinama išla kod psihijatra|publisher=nova.rs|author=Jelena Manojlović|place=Beograd|language=sr|date=28. julij 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> Ne taji sicer, da jo je razburkano morje življenja premetavalo tudi skozi resnične ljubezenske pustolovščine; vsemu temu pa je po bratovi smrti dala slovo in danes živi sama le za svojo družino in umetniško ustvarjanje: s peresom piše knjige, a s čopičem riše slike ter z zdravim načinom življenja zvito skriva svoja leta.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> == Dela == === Njene knjige === #''Crtati je teško, ali…''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1997. #''Učimo da crtamo''. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1998. #''Putovanje u Wiesbaden''. Čigoja štampa, Beograd. #''Willimon u Haosu''. Čigoja štampa, Beograd.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''"Nismo na istom brodu"'' (»Nismo na isti ladji«). Dereta, 2021<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način|publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> #''Selfi''. Vukotić Media, Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.knjizare-vulkan.rs/domace-biografije-memoari-dnevnici-pisma/49250-selfi|title= SELFI - Biljana Vilimon|publisher=VUKOTIĆ MEDIA|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> #''Moj život sa Begbedeom'' (»Moje življenje z Begbedejem«). Beograd 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot|title=MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život...|publisher=novosti.rs|author=С. Видачковић/S. Vidačković|place=Београд|language=sr|date=25. avgust 2022|accessdate=4. maj 2026}}</ref> === Samostojne razstave === #1977. - Beograd, Galerija 73 #1978. - Rim ( Italija) Galleria CIL #1980. - Čikago (SAD), D. Erlien Gallery, Milvoki (SAD), Gallery 700 #1984. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1996. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #1998. - Beograd, Galerija Atrium #1999. - Beograd, Galerija Kulturnog centra Beograda #2005. - Beograd, Galerija ULUS-a #2006. - Beograd, Galerija HAOS #2011. - Beograd, Arte Galerija<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Nagrade in priznanja === #1981. - DUBROVNIK - Dubrovniški salon, prva nagrada za risbo #1982. - BEOGRAD - Risba in mala plastika, nagrada Društva likovnih umetnikov Beograda, nagrada za risbo #1982. - PRIJEPOLJE - Mileševo 82., prva nagrada (z Miodragom B. Protićem) Beli anđeo, nagrada za risbo #1982. - CETINJE - Likovni salon, 13. november, nagrada RSIZ za kulturo Črne gore, nagrada za risbo #1984. - SOMBOR - Osmi trienale sodobne jugoslovanske risbe, nagrada Somborske likovne jeseni, nagrada za risbo #1985. - KARLOVAC - Četrti BAJ, nagrada Sklada za napredek likovnih umetnosti Moše Pijade - Beograd, nagrada za akvarel #1987. - KARLOVAC - Peti BAJ, nagrada za akvarel #1987. - ZAGREB - 11. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo #1989. - ZAGREB - 12. zagrebška razstava jugoslovanskih risb, nagrada za risbo #1993. – ČAČAK - Memorijal Nadežde Petrović - Velika nagrada, nagrada za slikarstvo #1994. - BEOGRAD, 1. jugoslovanski festival dokumentarnega in kratkega filma - glavna avtorska nagrada za izjemno delo in inovativnost v video filmu Zbogom, iz serije Galerija skrivnosti. #1996. - BAR, 2. mednarodni TV festival - nagrada novinarske žirije za inovativnost in izjemen avtorski prispevek k TV ustvarjalnosti, za oddajo Zeleno, iz serije Galerija skrivnosti. #1998. - BEOGRAD - 29. mednarodni knjižni sejem - nagrada strokovne žirije na področju sodobnega poučevanja - Srebrna tabla in posebna diploma za knjigo Učimo se risati, ki jo je izdal Zavod za učbenike in učna sredstva iz Beograda.<ref>{{cite web|url=https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150|title=Biljana Vilimon - Autori|publisher=Aukcijska Kuća Srbinovski|author=Biljana Vilimon|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=11. maj 2026}}</ref> === Ocena === {| |- ! Dali ćete je prepoznati?<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/mozaik/ovo-je-moj-nacin/|title= Intervju – Biljana Willimon: Ovo je moj način |publisher=vreme.com|author=Sonja Ćirić|place=|language=sr|date=28. julij 2021|accessdate=12. maj 2026}}</ref> ! Ali jo boste prepoznali? |- | <blockquote> Biljana Vilimon ostaje primer kako se može uspešno balansirati između javne i privatne sfere, a da se pri tom ne izgubi autentičnost. Njeno ime i dalje odjekuje u razgovorima o umetnosti, kulturi i televiziji, a njena prisutnost na društvenim mrežama podseća nas da je ona, uprkos godinama, i dalje dama sa stilom. Biljana je dokaz da su istinska lepota, elegancija i umetnički duh večni – i da se oni ne menjaju s godinama. </blockquote> | <blockquote> Biljana Vilimon ostaja zgled, kako uspešno uravnotežiti javno in zasebno področje, ne da bi pri tem izgubili pristnost. Njeno ime še vedno odmeva v pogovorih o umetnosti, kulturi in televiziji, njena prisotnost na družbenih omrežjih pa nas spominja, da je kljub svojim letom še vedno dama z okusom. Biljana je dokaz, da so prava lepota, uglajenost in umetniški duh večni – in da se z leti ne spreminjajo. </blockquote> |} === Navedek === {{navedek|''„Moj princip je da pamtim samo lepe stvari.”''<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/zabava/secate-li-se-biljane-vilimon-posecivala-je-institut-za-mentalno-zdravlje-borila-se-sa/xrrr79k|title= SEĆATE LI SE BILJANE VILIMON? Posećivala je institut za mentalno zdravlje, borila se sa opakom bolešću, a umetnica se sad POJAVILA U JAVNOSTI |publisher=blic.rs|author= D.Đ. - V.M.|place=Beograd|language=sr|date=12. december 2019|accessdate=11. maj 2026}}</ref><br>„Moje načelo je, da pomnim le lepe reči.”}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih slikarjev]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Ivan Đurić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vilimon-willimon-biljana ВИЛИМОН (Willimon), Биљана | Српска енциклопедија] *[https://srbinovski-art.com/autor.php?id=1150 Biljana Vilimon — Izložbe i nagrade | Aukcijska Kuća Srbinovski] *[https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/4194392/bila-je-to-velika-beogradska-ljubav-nju-su-zvali-brizit-njega-srpski-kenedi-biljani-vreme-ne-moze-nista-ovako-sad-izgleda-foto#gallery65990 Ljubavna priča Biljane Vilimon i pokojnog Ivana Đurića | Kurir] *[https://glossy.espreso.co.rs/poznati/vesti/36297/zivotna-prica-biljana-willimon-avangardna-buntovnica-i-ekscentri Životna priča: Biljana Willimon - Avangardna buntovnica i ekscentrična žena] *[https://direktno.rs/magazin/zabava/poznati/379517/biljana-vilimon-zivot-lomovi-sudbina-karijera-porodica.html#google_vignette Srpska Brižit Bardo: Njegova smrt me je pokosila | Poznati | Direktno] *[https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1147863/moje-trece-doba-treca-sreca-biljana-vilimon-slikarka-knjizevnica-pisanju-unukama-navikama-zdrav-zivot MOJE TREĆE DOBA JE TREĆA SREĆA: Biljana Vilimon, slikarka i književnica o pisanju, unukama, navikama za zdrav život] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1951]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski slikarji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Televizijski voditelji po narodnosti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] lev2inzscreoxaacmt3e2im0vigato2 0 602523 6689528 6686584 2026-06-15T08:58:18Z Erardo Galbi 166658 6689528 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Roveredo in Piano | official_name = Comune di Roveredo in Piano /<br>Comun di Lavorêt | native_name = {{native name|fur|Lavorêt}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = RoveredoinPiano.gif | shield_alt = | shield_size = px | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|12|37|E|type:city(5,113)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Tornielli, Villote | mayor_party = | mayor = Renzo Liva | area_footnotes = | area_total_km2 = 15,9 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 4876 | population_as_of = 2007 | population_demonym = it. roveredani<br>fur. roveredans | elevation_footnotes = | elevation_m = 99 | twin1 = | twin1_country = | istat = 093036 | saint = [[Sveti Jernej]] | day = 24. avgust | postal_code = 33080 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.roveredoinpiano.pn.it}} | footnotes = }} '''Roveredo in Piano''' ({{Lang-fur|Lavorêt}}, [[Zahodna furlanščina|zahodnofurlansko]] ''Lavoreit'') je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 47 km zahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 6 km severozahodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Roveredo in Piano meji z naslednjimi občinami: [[Aviano]] (''Davian''), [[Fontanafredda]] (''Fontanefrede''), [[Porcia]] (''Purcie''), [[Pordenone]] (''Pordenon'') in [[San Quirino]] (''San Quarin''). Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Tornielli in Villote. == Sklici == {{reflist}} == Zunanje povezave == *[http://www.comune.roveredoinpiano.pn.it Uradno spletno mesto] {{in lang|it}} {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Roveredo In Piano}} [[Kategorija:Roveredo in Piano| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] ed2vysatl2yzs9zwyhea37pm6yof1yp 0 602730 6689223 6689121 2026-06-14T15:14:51Z Stebunik 55592 /* Politična kariera */ 6689223 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih pokomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] q4u2kjzk5hhn6ly20ib51tbfowr62dr 6689321 6689223 2026-06-14T18:18:24Z Stebunik 55592 /* Politična kariera */ 6689321 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa ni bil poziv v redu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 4g5rl5dmx8d5ykomlv5oik8thsq5b7u 6689322 6689321 2026-06-14T18:29:11Z Stebunik 55592 /* Demonstracije 9. marca */ 6689322 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 9mob1rvouw9vtzdlqim9ef27yvl5uzd 6689323 6689322 2026-06-14T18:30:44Z Stebunik 55592 /* V opoziciji in v vladi */ 6689323 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovorom in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 1cbum92gnul34dfb1k4396f5xbusylv 6689326 6689323 2026-06-14T18:38:49Z Stebunik 55592 /* V opoziciji in v vladi */ 6689326 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Da [[Srbi|srbski]] [[četniki]] in druge vojaške skupine le niso med drugo svetovno vojno bili taka nedolžne ovčke in samo žrtve, kot se med njimi celo dobronamerni še danes predstavljajo sebi in svetu, govorijo neizpodbitna dejstva. Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko vodi v hujskanje k novim maščevalnim ukrepom. V javnost je prišlo njihovo ravnanje, ki priča, da tudi oni niso bili brez krivde, zlasti ob beatifikaciji [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v [[Srbija|Srbiji]] javnost skoraj ni opazila in najbrž niti Drašković ne, ker bi sicer zadevo v svoji starosti gotovo omenil morebiti celo v knjižni obliki. Takrat so med drugim njihovo cerkvico in dom na Palah četniki oropali in zažgali, ter je vodili po slabem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi četniki poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] so to bila trupla pobitih muslimanov, pa tudi katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je srbska propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 4s576mwowkey73kh3pui8yifl8xs5aj 6689336 6689326 2026-06-14T18:52:33Z Stebunik 55592 /* Zoper krvoločno bratomorno vojno */ 6689336 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] — ki je bil takrat še najstnik — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o nedolžnosti "svetega srbskega naroda" ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin slovenski pisatelj [[Franc Ksaver Meško|Meško]], ki mu je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne — ampak tudi med Razpadom Jugoslavije; kopreno s takorekoč tabu teme o tovrstnih hudodelstvih je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je med drugim dejal, da je Bosna kot tigrova koža, ki se ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori, kar je v tisti evforiji naletelo na gluha ušesa. Prav z namenom razbijanja večnacionalne republike so iz Srbije potovala tisočera pisma, ki so hujskala k vstaji in so s pomočjo JLA tudi sprožila plaz, ki ga je ustavilo šele Natovo bombardiranje 1995. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 1mucllk75oatj21rugmh3h0um7ue39j 6689345 6689336 2026-06-14T19:03:56Z Stebunik 55592 /* V opoziciji in v vladi */ 6689345 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) — ki je bil takrat še najstnik in je morala njegova mati prati oblačila umorjenih redovnic — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev Drašković ne omenja, ker mu niso niti bile znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o svoji nedolžnosti ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin že omenjeni Meško, ki te po Drini plavajoče žrtve pripisuje ustašom. Njemu kot znanemu pisatelju pa je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne. Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] koo78w7p6lv2lw6adi48p9ygsa8fsow 6689346 6689345 2026-06-14T19:06:50Z Stebunik 55592 /* Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota */ 6689346 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) — ki je bil takrat še najstnik in je morala njegova mati prati oblačila umorjenih redovnic — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev Drašković ne omenja, ker mu niso niti bile znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o svoji nedolžnosti ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin že omenjeni Meško, ki te po Drini plavajoče žrtve pripisuje ustašom. Njemu kot znanemu pisatelju pa je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne. Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju z Miloševićevo<ref>Slobodana Miloševića so zlasti njegovi somišljeniki imenovali "od milja" z njegovim skrajšanim imenom kar "Slobo"</ref> samovlado so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zasramovali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč tokrat javno zavzela za muslimane v Vukovem Gackem, kjer so ene Srbi neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Takratni predsednik SPO je bil takrat tako ranjen, da ni mogel voditi stranke v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na slabše volivne izide.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] tu2axo6710f6pebkgu9nmujdwe7qbec 6689353 6689346 2026-06-14T19:14:48Z Stebunik 55592 /* Atentati pod Slobom */ 6689353 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) — ki je bil takrat še najstnik in je morala njegova mati prati oblačila umorjenih redovnic — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev Drašković ne omenja, ker mu niso niti bile znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o svoji nedolžnosti ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin že omenjeni Meško, ki te po Drini plavajoče žrtve pripisuje ustašom. Njemu kot znanemu pisatelju pa je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne. Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] cibayrvd2arhvet5nqatuhsaj8yk6ex 6689356 6689353 2026-06-14T19:18:15Z Stebunik 55592 /* Pritiski pod "Dobročiniteljem" */ 6689356 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) — ki je bil takrat še najstnik in je morala njegova mati prati oblačila umorjenih redovnic — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev Drašković ne omenja, ker mu niso niti bile znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o svoji nedolžnosti ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin že omenjeni Meško, ki te po Drini plavajoče žrtve pripisuje ustašom. Njemu kot znanemu pisatelju pa je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne. Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v soboto, 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] mefmbr11i27kvxpnmsl80gypof0ap7n 6689360 6689356 2026-06-14T19:23:29Z Stebunik 55592 /* Pritiski pod "Dobročiniteljem" */ 6689360 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) — ki je bil takrat še najstnik in je morala njegova mati prati oblačila umorjenih redovnic — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev Drašković ne omenja, ker mu niso niti bile znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o svoji nedolžnosti ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin že omenjeni Meško, ki te po Drini plavajoče žrtve pripisuje ustašom. Njemu kot znanemu pisatelju pa je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne. Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. V soboto, 23. maja 2026, je potekal v Beogradu zopet množičen protestni shod študentov zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje, kakor tudi Draškovičeva in druge kulturnike ter profesorje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 36ym9zm5kfancin3ohpzbde1g068qec 6689363 6689360 2026-06-14T19:31:28Z Stebunik 55592 /* Po demokratičnih spremembah */ 6689363 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) — ki je bil takrat še najstnik in je morala njegova mati prati oblačila umorjenih redovnic — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev Drašković ne omenja, ker mu niso niti bile znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o svoji nedolžnosti ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin že omenjeni Meško, ki te po Drini plavajoče žrtve pripisuje ustašom. Njemu kot znanemu pisatelju pa je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne. Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. V soboto, 23. maja 2026, je potekal v Beogradu zopet množičen protestni shod študentov zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje, kakor tudi Draškovičeva in druge kulturnike ter profesorje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković po tukajšnjih starodavnih navadah sprjela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] nlha7cunzhbzm7o7znkrjnn1dadt09w 6689365 6689363 2026-06-14T19:35:41Z Stebunik 55592 /* Zasebno življenje */ 6689365 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) — ki je bil takrat še najstnik in je morala njegova mati prati oblačila umorjenih redovnic — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev Drašković ne omenja, ker mu niso niti bile znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o svoji nedolžnosti ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin že omenjeni Meško, ki te po Drini plavajoče žrtve pripisuje ustašom. Njemu kot znanemu pisatelju pa je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne. Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. V soboto, 23. maja 2026, je potekal v Beogradu zopet množičen protestni shod študentov zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje, kakor tudi Draškovičeva in druge kulturnike ter profesorje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo [[Kozarsko kolo]] na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se skromno poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković sprejela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok<ref name="NYTimes" /> ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita z dejstvom, da so podobno usodo morali preživljati tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] in3i4ficm0up09u61fk6m7cdro7h5lc 6689366 6689365 2026-06-14T19:36:52Z Stebunik 55592 /* Največji srbski pisatelj */ 6689366 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) — ki je bil takrat še najstnik in je morala njegova mati prati oblačila umorjenih redovnic — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev Drašković ne omenja, ker mu niso niti bile znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o svoji nedolžnosti ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin že omenjeni Meško, ki te po Drini plavajoče žrtve pripisuje ustašom. Njemu kot znanemu pisatelju pa je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne. Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. V soboto, 23. maja 2026, je potekal v Beogradu zopet množičen protestni shod študentov zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje, kakor tudi Draškovičeva in druge kulturnike ter profesorje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo [[Kozarsko kolo]] na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se skromno poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković sprejela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok<ref name="NYTimes" /> ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita z dejstvom, da so podobno usodo morali preživljati tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je Vuk Drašković največji živeči srbski pisatelj. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] ng3bjdsq4fpi2pxrn43pnm8i529a3dy 6689367 6689366 2026-06-14T19:37:59Z Stebunik 55592 /* Dosledna nedoslednost */ 6689367 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) — ki je bil takrat še najstnik in je morala njegova mati prati oblačila umorjenih redovnic — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev Drašković ne omenja, ker mu niso niti bile znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o svoji nedolžnosti ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin že omenjeni Meško, ki te po Drini plavajoče žrtve pripisuje ustašom. Njemu kot znanemu pisatelju pa je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne. Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. V soboto, 23. maja 2026, je potekal v Beogradu zopet množičen protestni shod študentov zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje, kakor tudi Draškovičeva in druge kulturnike ter profesorje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo [[Kozarsko kolo]] na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se skromno poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković sprejela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok<ref name="NYTimes" /> ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita z dejstvom, da so podobno usodo morali preživljati tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je Vuk Drašković največji živeči srbski pisatelj. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od četniškega ’Noža’ do izdajalca srbstva |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 84am95b70q1wgbuczcb4wr1efjdq817 6689372 6689367 2026-06-14T19:42:53Z Stebunik 55592 /* Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom */ 6689372 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) — ki je bil takrat še najstnik in je morala njegova mati prati oblačila umorjenih redovnic — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev Drašković ne omenja, ker mu niso niti bile znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o svoji nedolžnosti ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin že omenjeni Meško, ki te po Drini plavajoče žrtve pripisuje ustašom. Njemu kot znanemu pisatelju pa je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne. Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. V soboto, 23. maja 2026, je potekal v Beogradu zopet množičen protestni shod študentov zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje, kakor tudi Draškovičeva in druge kulturnike ter profesorje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo [[Kozarsko kolo]] na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se skromno poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković sprejela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok<ref name="NYTimes" /> ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita z dejstvom, da so podobno usodo morali preživljati tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je Vuk Drašković največji živeči srbski pisatelj. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od četniškega ’Noža’ do izdajalca srbstva |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v Srbiji spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril kot takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o Natovih udarih na Srbijo<br>a molčati o Sarajevu in Vukovarju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. Više od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je Miloševićevo Srbijo obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad kosovskimi Albanci.<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] et5h8yoao44z366c7c5o5trz7qltrpm 6689396 6689372 2026-06-14T21:19:19Z Stebunik 55592 /* Mladost, izobrazba, oporečništvo */ 6689396 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobraževanje === Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. === Študentske demonstracije in oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Takratni Titov govor je bil dvoumen: 90 % vstajnikov naj bi bilo v redu, a le 10 % „zapeljanih“. Mnogi študenti so zategadelj njegov govor razumeli kot neposredno podporo, nekateri pa so celo praznovali zmago. Filozof, politik – med drugim poznejši predsednik Državnega zbora in udeleženec demonstracij [[Dragoljub Mićunović]] (1930-2026) ki pravi, da so nameravali študentje zaradi neizpolnjenih zahtev proteste nadaljevati tudi po poletju, vendar zaradi posredovanja [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] pri dušitvi [[Praška pomlad|Praške pomladi]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] to ni bilo mogoče iz strahu pred možno intervencijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Glede jugoslovanskih demonstracij pa on pravi: {| |- ! Studentske demonstracije<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Študentovske demonstracije |- | <blockquote>„Nije tačno da su svi studenti zaigrali kozaračko kolo, to se dogodilo samo na Pravnom fakultetu gde je bio profesor (Miroslav) Pečujlić, koji je drhtao od straha kako su dozvolili da se dese demonstracije i neki studenti, među njima i Vuk Drašković” </blockquote> | <blockquote>»Ni res, da so vsi študenti igrali [[kozarsko kolo]], to se je zgodilo le na Pravni fakulteti, kjer je bil profesor [[ Miroslav Pečujlić]], ki je trepetal od strahu, kako je bilo mogoče, da se pride do demonstracij; med njimi je bil tudi Vuk Drašković«. </blockquote> |} Zgodovinar [[Dragomir Bondžić]] poudarja, da so bile glavne zahteve študentov kmalu pozabljene, medtem ko se je le malo spremenilo v smislu »študentskega standarda in udeležbe pri upravljanju univerze«. Že junija je bila razpuščena podružnica Zveze komunistov na Oddelku za sociologijo in filozofijo, ker so »od tam prihajali najaktivnejši protestniki«. S Filozofske fakultete so zategadelj 1975 izključili osem profesorjev<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>, med njimi tudi Mičunovića: »Za sedem let so mi vzeli potni list, nisem mogel v tujino, 15 let nisem mogel poučevati na univerzi«.<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vukaj tudi vpliv njegove žene. === Služba === Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) — ki je bil takrat še najstnik in je morala njegova mati prati oblačila umorjenih redovnic — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev Drašković ne omenja, ker mu niso niti bile znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o svoji nedolžnosti ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin že omenjeni Meško, ki te po Drini plavajoče žrtve pripisuje ustašom. Njemu kot znanemu pisatelju pa je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne. Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. V soboto, 23. maja 2026, je potekal v Beogradu zopet množičen protestni shod študentov zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje, kakor tudi Draškovičeva in druge kulturnike ter profesorje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo [[Kozarsko kolo]] na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se skromno poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković sprejela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok<ref name="NYTimes" /> ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita z dejstvom, da so podobno usodo morali preživljati tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je Vuk Drašković največji živeči srbski pisatelj. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od četniškega ’Noža’ do izdajalca srbstva |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v Srbiji spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril kot takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o Natovih udarih na Srbijo<br>a molčati o Sarajevu in Vukovarju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. Više od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je Miloševićevo Srbijo obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad kosovskimi Albanci.<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 1gpt4btaudmwxhtfg4p89wi5j3cwcwl 6689397 6689396 2026-06-14T21:25:52Z Stebunik 55592 /* Študentske demonstracije in oporečništvo */ 6689397 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobraževanje === Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. === Študentske demonstracije in oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Takratni Titov govor je bil dvoumen: 90 % vstajnikov naj bi bilo v redu, a le 10 % „zapeljanih“. Mnogi študenti so zategadelj njegov govor razumeli kot neposredno podporo, nekateri pa so celo praznovali zmago. Filozof, politik – med drugim poznejši predsednik Državnega zbora in udeleženec demonstracij [[Dragoljub Mićunović]] (1930-2026) pravi, da so nameravali študentje zaradi neizpolnjenih zahtev proteste nadaljevati tudi po poletju, vendar zaradi posredovanja [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] pri dušitvi [[Praška pomlad|Praške pomladi]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] to ni bilo mogoče in bi zaradi strahu pred možno intervencijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] — kjer so se bili protesti tudi razširili — v tistem času to pomenilo preveliko tveganje. Glede samih demonstracij pa on pravi: {| |- ! Studentske demonstracije<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Študentovske demonstracije |- | <blockquote>„Nije tačno da su svi studenti zaigrali kozaračko kolo, to se dogodilo samo na Pravnom fakultetu gde je bio profesor (Miroslav) Pečujlić, koji je drhtao od straha kako su dozvolili da se dese demonstracije i neki studenti, među njima i Vuk Drašković” </blockquote> | <blockquote>»Ni res, da so vsi študenti igrali [[kozarsko kolo]], to se je zgodilo le na Pravni fakulteti, kjer je bil profesor [[ Miroslav Pečujlić]], ki je trepetal od strahu, kako je bilo mogoče, da se pride do demonstracij; med njimi je bil tudi Vuk Drašković«. </blockquote> |} Zgodovinar [[Dragomir Bondžić]] poudarja, da so bile glavne zahteve študentov kmalu pozabljene, medtem ko se je le malo spremenilo v smislu »študentskega standarda in udeležbe pri upravljanju univerze«. Že junija je bila razpuščena podružnica Zveze komunistov na Oddelku za sociologijo in filozofijo, ker so »od tam prihajali najaktivnejši protestniki«. S Filozofske fakultete so zategadelj 1975 izključili osem profesorjev<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>, med njimi tudi Mičunovića: »Za sedem let so mi vzeli potni list, nisem mogel v tujino, 15 let nisem mogel poučevati na univerzi«.<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vuka tudi močen vpliv njegove žene Danice. === Služba === Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) — ki je bil takrat še najstnik in je morala njegova mati prati oblačila umorjenih redovnic — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev Drašković ne omenja, ker mu niso niti bile znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o svoji nedolžnosti ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin že omenjeni Meško, ki te po Drini plavajoče žrtve pripisuje ustašom. Njemu kot znanemu pisatelju pa je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne. Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. V soboto, 23. maja 2026, je potekal v Beogradu zopet množičen protestni shod študentov zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje, kakor tudi Draškovičeva in druge kulturnike ter profesorje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo [[Kozarsko kolo]] na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se skromno poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković sprejela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok<ref name="NYTimes" /> ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita z dejstvom, da so podobno usodo morali preživljati tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je Vuk Drašković največji živeči srbski pisatelj. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od četniškega ’Noža’ do izdajalca srbstva |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v Srbiji spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril kot takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o Natovih udarih na Srbijo<br>a molčati o Sarajevu in Vukovarju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. Više od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je Miloševićevo Srbijo obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad kosovskimi Albanci.<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] jlkn2umqs2l6busb80j2mdlsgrhms1n 6689398 6689397 2026-06-14T21:28:46Z Stebunik 55592 6689398 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobraževanje === Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. === Študentske demonstracije in oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Takratni Titov govor je bil dvoumen: 90 % vstajnikov naj bi bilo v redu, a le 10 % „zapeljanih“. Mnogi študenti so zategadelj njegov govor razumeli kot neposredno podporo, nekateri pa so celo praznovali zmago. Filozof, politik – med drugim poznejši predsednik Državnega zbora in udeleženec demonstracij [[Dragoljub Mićunović]] (1930-2026) pravi, da so nameravali študentje zaradi neizpolnjenih zahtev proteste nadaljevati tudi po poletju, vendar zaradi posredovanja [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] pri dušitvi [[Praška pomlad|Praške pomladi]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] to ni bilo mogoče in bi zaradi strahu pred možno intervencijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] — kjer so se bili protesti tudi razširili — v tistem času to pomenilo preveliko tveganje. Glede samih demonstracij pa on pravi: {| |- ! Studentske demonstracije<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Študentovske demonstracije |- | <blockquote>„Nije tačno da su svi studenti zaigrali kozaračko kolo, to se dogodilo samo na Pravnom fakultetu gde je bio profesor (Miroslav) Pečujlić, koji je drhtao od straha kako su dozvolili da se dese demonstracije i neki studenti, među njima i Vuk Drašković” </blockquote> | <blockquote>»Ni res, da so vsi študenti igrali [[kozarsko kolo]], to se je zgodilo le na Pravni fakulteti, kjer je bil profesor [[ Miroslav Pečujlić]], ki je trepetal od strahu, kako je bilo mogoče, da se pride do demonstracij; med njimi je bil tudi Vuk Drašković«. </blockquote> |} Zgodovinar [[Dragomir Bondžić]] poudarja, da so bile glavne zahteve študentov kmalu pozabljene, medtem ko se je le malo spremenilo v smislu »študentskega standarda in udeležbe pri upravljanju univerze«. Že junija je bila razpuščena podružnica Zveze komunistov na Oddelku za sociologijo in filozofijo, ker so »od tam prihajali najaktivnejši protestniki«. S Filozofske fakultete so zategadelj 1975 izključili osem profesorjev<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>, med njimi tudi Mičunovića: »Za sedem let so mi vzeli potni list, nisem mogel v tujino, 15 let nisem mogel poučevati na univerzi«.<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vuka tudi močen vpliv njegove žene Danice. === Služba === Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) — ki je bil takrat še najstnik in je morala njegova mati prati oblačila umorjenih redovnic — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev Drašković ne omenja, ker mu niso niti bile znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o svoji nedolžnosti ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin že omenjeni Meško, ki te po Drini plavajoče žrtve pripisuje ustašom. Njemu kot znanemu pisatelju pa je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne. Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. V soboto, 23. maja 2026, je potekal v Beogradu zopet množičen protestni shod študentov zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje, kakor tudi Draškovičeva in druge kulturnike ter profesorje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo [[Kozarsko kolo]] na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se skromno poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković sprejela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok<ref name="NYTimes" /> ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita z dejstvom, da so podobno usodo morali preživljati tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je Vuk Drašković največji živeči srbski pisatelj. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od četniškega ’Noža’ do izdajalca srbstva |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v Srbiji spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril kot takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o Natovih udarih na Srbijo<br>a molčati o Sarajevu in Vukovarju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. Više od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je Miloševićevo Srbijo obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad kosovskimi Albanci.<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 35nnicawhwy5opekkcf9bycvq4gtitx 6689402 6689398 2026-06-14T21:35:58Z Stebunik 55592 /* Zasebno življenje */ 6689402 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobraževanje === Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. === Študentske demonstracije in oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> 1968 je Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Takratni Titov govor je bil dvoumen: 90 % vstajnikov naj bi bilo v redu, a le 10 % „zapeljanih“. Mnogi študenti so zategadelj njegov govor razumeli kot neposredno podporo, nekateri pa so celo praznovali zmago. Filozof, politik – med drugim poznejši predsednik Državnega zbora in udeleženec demonstracij [[Dragoljub Mićunović]] (1930-2026) pravi, da so nameravali študentje zaradi neizpolnjenih zahtev proteste nadaljevati tudi po poletju, vendar zaradi posredovanja [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] pri dušitvi [[Praška pomlad|Praške pomladi]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] to ni bilo mogoče in bi zaradi strahu pred možno intervencijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] — kjer so se bili protesti tudi razširili — v tistem času to pomenilo preveliko tveganje. Glede samih demonstracij pa on pravi: {| |- ! Studentske demonstracije<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Študentovske demonstracije |- | <blockquote>„Nije tačno da su svi studenti zaigrali kozaračko kolo, to se dogodilo samo na Pravnom fakultetu gde je bio profesor (Miroslav) Pečujlić, koji je drhtao od straha kako su dozvolili da se dese demonstracije i neki studenti, među njima i Vuk Drašković” </blockquote> | <blockquote>»Ni res, da so vsi študenti igrali [[kozarsko kolo]], to se je zgodilo le na Pravni fakulteti, kjer je bil profesor [[ Miroslav Pečujlić]], ki je trepetal od strahu, kako je bilo mogoče, da se pride do demonstracij; med njimi je bil tudi Vuk Drašković«. </blockquote> |} Zgodovinar [[Dragomir Bondžić]] poudarja, da so bile glavne zahteve študentov kmalu pozabljene, medtem ko se je le malo spremenilo v smislu »študentskega standarda in udeležbe pri upravljanju univerze«. Že junija je bila razpuščena podružnica Zveze komunistov na Oddelku za sociologijo in filozofijo, ker so »od tam prihajali najaktivnejši protestniki«. S Filozofske fakultete so zategadelj 1975 izključili osem profesorjev<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>, med njimi tudi Mičunovića: »Za sedem let so mi vzeli potni list, nisem mogel v tujino, 15 let nisem mogel poučevati na univerzi«.<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vuka tudi močen vpliv njegove žene Danice. === Služba === Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) — ki je bil takrat še najstnik in je morala njegova mati prati oblačila umorjenih redovnic — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev Drašković ne omenja, ker mu niso niti bile znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o svoji nedolžnosti ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin že omenjeni Meško, ki te po Drini plavajoče žrtve pripisuje ustašom. Njemu kot znanemu pisatelju pa je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne. Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. V soboto, 23. maja 2026, je potekal v Beogradu zopet množičen protestni shod študentov zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje, kakor tudi Draškovičeva in druge kulturnike ter profesorje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z [[Danica Drašković|Danico]] rojeno Bošković. Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo [[Kozarsko kolo]] na tej visoki izobraževalni šoli, čeprav je bilo študentom takrat veliko obljubljenega pa malo udejanjenega. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se skromno poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković sprejela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok<ref name="NYTimes" /> ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita z dejstvom, da so podobno usodo morali preživljati tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je Vuk Drašković največji živeči srbski pisatelj. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od četniškega ’Noža’ do izdajalca srbstva |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v Srbiji spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril kot takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o Natovih udarih na Srbijo<br>a molčati o Sarajevu in Vukovarju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. Više od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je Miloševićevo Srbijo obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad kosovskimi Albanci.<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 1lmrmlb8rj2y3x9gom9ot3c5z87lgaq 6689408 6689402 2026-06-14T21:48:25Z Stebunik 55592 /* Študentske demonstracije in oporečništvo */ 6689408 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobraževanje === Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. === Študentske demonstracije in oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> 1968 je Vuka Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Takratni Titov govor je bil dvoumen: 90 % vstajnikov naj bi bilo v redu, a le 10 % „zapeljanih“. Mnogi študenti so zategadelj njegov govor razumeli kot neposredno podporo, nekateri pa so celo praznovali zmago. Filozof, politik – med drugim poznejši predsednik Državnega zbora in udeleženec demonstracij [[Dragoljub Mićunović]] (1930-2026) pravi, da so nameravali študentje zaradi neizpolnjenih zahtev proteste nadaljevati tudi po poletju, vendar zaradi posredovanja [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] pri dušitvi [[Praška pomlad|Praške pomladi]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] to ni bilo mogoče in bi zaradi strahu pred možno intervencijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] — kjer so se bili protesti tudi razširili — v tistem času to pomenilo preveliko tveganje. Glede samih demonstracij pa on pravi: {| |- ! Studentske demonstracije<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Študentovske demonstracije |- | <blockquote>„Nije tačno da su svi studenti zaigrali kozaračko kolo, to se dogodilo samo na Pravnom fakultetu gde je bio profesor (Miroslav) Pečujlić, koji je drhtao od straha kako su dozvolili da se dese demonstracije i neki studenti, među njima i Vuk Drašković” </blockquote> | <blockquote>»Ni res, da so vsi študenti igrali [[kozarsko kolo]], to se je zgodilo le na Pravni fakulteti, kjer je bil profesor [[ Miroslav Pečujlić]], ki je trepetal od strahu, kako je bilo mogoče, da se pride do demonstracij; med njimi je bil tudi Vuk Drašković«. </blockquote> |} Zgodovinar [[Dragomir Bondžić]] poudarja, da so bile glavne zahteve študentov kmalu pozabljene, medtem ko se je le malo spremenilo v smislu »študentskega standarda in udeležbe pri upravljanju univerze«. Že junija je bila razpuščena podružnica Zveze komunistov na Oddelku za sociologijo in filozofijo, ker so »od tam prihajali najaktivnejši protestniki«. S Filozofske fakultete so zategadelj 1975 izključili osem profesorjev<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>, med njimi tudi Mičunovića: »Za sedem let so mi vzeli potni list, nisem mogel v tujino, 15 let nisem mogel poučevati na univerzi«.<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vuka tudi močen vpliv njegove žene Danice. === Služba === Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) — ki je bil takrat še najstnik in je morala njegova mati prati oblačila umorjenih redovnic — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev Drašković ne omenja, ker mu niso niti bile znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o svoji nedolžnosti ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin že omenjeni Meško, ki te po Drini plavajoče žrtve pripisuje ustašom. Njemu kot znanemu pisatelju pa je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne. Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. V soboto, 23. maja 2026, je potekal v Beogradu zopet množičen protestni shod študentov zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje, kakor tudi Draškovičeva in druge kulturnike ter profesorje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z [[Danica Drašković|Danico]] rojeno Bošković. Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo [[Kozarsko kolo]] na tej visoki izobraževalni šoli, čeprav je bilo študentom takrat veliko obljubljenega pa malo udejanjenega. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se skromno poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković sprejela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok<ref name="NYTimes" /> ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita z dejstvom, da so podobno usodo morali preživljati tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je Vuk Drašković največji živeči srbski pisatelj. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od četniškega ’Noža’ do izdajalca srbstva |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v Srbiji spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril kot takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o Natovih udarih na Srbijo<br>a molčati o Sarajevu in Vukovarju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. Više od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je Miloševićevo Srbijo obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad kosovskimi Albanci.<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] sbjg67e2d6ty9h4jq3xmd6tsq73fskv 6689414 6689408 2026-06-14T22:01:06Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6689414 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobraževanje === Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. === Študentske demonstracije in oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> 1968 je Vuka Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Takratni Titov govor je bil dvoumen: 90 % vstajnikov naj bi bilo v redu, a le 10 % „zapeljanih“. Mnogi študenti so zategadelj njegov govor razumeli kot neposredno podporo, nekateri pa so celo praznovali zmago. Filozof, politik – med drugim poznejši predsednik Državnega zbora in udeleženec demonstracij [[Dragoljub Mićunović]] (1930-2026) pravi, da so nameravali študentje zaradi neizpolnjenih zahtev proteste nadaljevati tudi po poletju, vendar zaradi posredovanja [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] pri dušitvi [[Praška pomlad|Praške pomladi]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] to ni bilo mogoče in bi zaradi strahu pred možno intervencijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] — kjer so se bili protesti tudi razširili — v tistem času to pomenilo preveliko tveganje. Glede samih demonstracij pa on pravi: {| |- ! Studentske demonstracije<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Študentovske demonstracije |- | <blockquote>„Nije tačno da su svi studenti zaigrali kozaračko kolo, to se dogodilo samo na Pravnom fakultetu gde je bio profesor (Miroslav) Pečujlić, koji je drhtao od straha kako su dozvolili da se dese demonstracije i neki studenti, među njima i Vuk Drašković” </blockquote> | <blockquote>»Ni res, da so vsi študenti igrali [[kozarsko kolo]], to se je zgodilo le na Pravni fakulteti, kjer je bil profesor [[ Miroslav Pečujlić]], ki je trepetal od strahu, kako je bilo mogoče, da se pride do demonstracij; med njimi je bil tudi Vuk Drašković«. </blockquote> |} Zgodovinar [[Dragomir Bondžić]] poudarja, da so bile glavne zahteve študentov kmalu pozabljene, medtem ko se je le malo spremenilo v smislu »študentskega standarda in udeležbe pri upravljanju univerze«. Že junija je bila razpuščena podružnica Zveze komunistov na Oddelku za sociologijo in filozofijo, ker so »od tam prihajali najaktivnejši protestniki«. S Filozofske fakultete so zategadelj 1975 izključili osem profesorjev<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>, med njimi tudi Mičunovića: »Za sedem let so mi vzeli potni list, nisem mogel v tujino, 15 let nisem mogel poučevati na univerzi«.<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vuka tudi močen vpliv njegove žene Danice. === Služba === Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) — ki je bil takrat še najstnik in je morala njegova mati prati oblačila umorjenih redovnic — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev Drašković ne omenja, ker mu niso niti bile znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o svoji nedolžnosti ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin že omenjeni Meško, ki te po Drini plavajoče žrtve pripisuje ustašom. Njemu kot znanemu pisatelju pa je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne. Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. V soboto, 23. maja 2026, je potekal v Beogradu zopet množičen protestni shod študentov zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje, kakor tudi Draškovičeva in druge kulturnike ter profesorje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z [[Danica Drašković|Danico]] rojeno Bošković. Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo [[Kozarsko kolo]] na tej visoki izobraževalni šoli, čeprav je bilo študentom takrat veliko obljubljenega pa malo udejanjenega. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se skromno poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković sprejela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok<ref name="NYTimes" /> ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita z dejstvom, da so podobno usodo morali preživljati tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je Vuk Drašković največji živeči srbski pisatelj. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od četniškega ’Noža’ do izdajalca srbstva |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v Srbiji spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril kot takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o Natovih udarih na Srbijo<br>a molčati o Sarajevu in Vukovarju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. Više od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je Miloševićevo Srbijo obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad kosovskimi Albanci.<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] * [[Danica Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] nkzny4442idbx1tlf7nyr6b8fw1rj3k 6689460 6689414 2026-06-15T05:23:29Z Stebunik 55592 /* Pritiski pod "Dobročiniteljem" */ 6689460 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobraževanje === Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. === Študentske demonstracije in oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> 1968 je Vuka Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Takratni Titov govor je bil dvoumen: 90 % vstajnikov naj bi bilo v redu, a le 10 % „zapeljanih“. Mnogi študenti so zategadelj njegov govor razumeli kot neposredno podporo, nekateri pa so celo praznovali zmago. Filozof, politik – med drugim poznejši predsednik Državnega zbora in udeleženec demonstracij [[Dragoljub Mićunović]] (1930-2026) pravi, da so nameravali študentje zaradi neizpolnjenih zahtev proteste nadaljevati tudi po poletju, vendar zaradi posredovanja [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] pri dušitvi [[Praška pomlad|Praške pomladi]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] to ni bilo mogoče in bi zaradi strahu pred možno intervencijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] — kjer so se bili protesti tudi razširili — v tistem času to pomenilo preveliko tveganje. Glede samih demonstracij pa on pravi: {| |- ! Studentske demonstracije<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Študentovske demonstracije |- | <blockquote>„Nije tačno da su svi studenti zaigrali kozaračko kolo, to se dogodilo samo na Pravnom fakultetu gde je bio profesor (Miroslav) Pečujlić, koji je drhtao od straha kako su dozvolili da se dese demonstracije i neki studenti, među njima i Vuk Drašković” </blockquote> | <blockquote>»Ni res, da so vsi študenti igrali [[kozarsko kolo]], to se je zgodilo le na Pravni fakulteti, kjer je bil profesor [[ Miroslav Pečujlić]], ki je trepetal od strahu, kako je bilo mogoče, da se pride do demonstracij; med njimi je bil tudi Vuk Drašković«. </blockquote> |} Zgodovinar [[Dragomir Bondžić]] poudarja, da so bile glavne zahteve študentov kmalu pozabljene, medtem ko se je le malo spremenilo v smislu »študentskega standarda in udeležbe pri upravljanju univerze«. Že junija je bila razpuščena podružnica Zveze komunistov na Oddelku za sociologijo in filozofijo, ker so »od tam prihajali najaktivnejši protestniki«. S Filozofske fakultete so zategadelj 1975 izključili osem profesorjev<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>, med njimi tudi Mičunovića: »Za sedem let so mi vzeli potni list, nisem mogel v tujino, 15 let nisem mogel poučevati na univerzi«.<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vuka tudi močen vpliv njegove žene Danice. === Služba === Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množične blaznosti (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot hipnotizirane v stoletni mit samoogrožanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično. Ne misleč na krščansko dolžnost odpuščanja in sprave in da so trpeli tudi drugi narodi, naj bi po tej logiki imel "nebeski narod" vso pravico in dolžnost do maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak obilno že tudi med drugo svetovno vojno, ko Srbi niso bili samo žrtve, kot trdi tudi dandanes uradna politika v Srbiji (2026). Že na začetku Druge svetovne vojne so se Srbi začeli maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni vpletenosti najbolje priča tudi strašna smrt v Goraždu in beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Takrat so med drugim samostan in cerkvico teh katoliških nun na Palah četniki oropali in zažgali, ter vodili redovnice skupaj z njihovim duhvnikom in pisateljem [[Fran Ksaver Meško|Meškom]] po zimskem vremenu vse do [[Goražde|Goražda]]. Štiri nune, ki so pred pijanimi oficirji poskakale skozi okna vojašnice, so se hudo poškodovale; kljub temu so jih oni na tleh pobili in vrgli njihova trupla v Drino. Tiste dni je bilo v reko vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) — ki je bil takrat še najstnik in je morala njegova mati prati oblačila umorjenih redovnic — so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev Drašković ne omenja, ker mu niso niti bile znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Srbska javnost pa je tako ostala v prepričanju o svoji nedolžnosti ne le med Drugo svetovno vojno, — kot med drugimi tudi takratni sotrpin že omenjeni Meško, ki te po Drini plavajoče žrtve pripisuje ustašom. Njemu kot znanemu pisatelju pa je prav slovenski četnik Milko rešil življenje, nunam pa ne. Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z [[Danica Drašković|Danico]] rojeno Bošković. Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo [[Kozarsko kolo]] na tej visoki izobraževalni šoli, čeprav je bilo študentom takrat veliko obljubljenega pa malo udejanjenega. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se skromno poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković sprejela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok<ref name="NYTimes" /> ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita z dejstvom, da so podobno usodo morali preživljati tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je Vuk Drašković največji živeči srbski pisatelj. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od četniškega ’Noža’ do izdajalca srbstva |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v Srbiji spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril kot takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o Natovih udarih na Srbijo<br>a molčati o Sarajevu in Vukovarju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. Više od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je Miloševićevo Srbijo obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad kosovskimi Albanci.<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] * [[Danica Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] ojrth8k5knz4oihc4079l1oihdmwd9j 6689462 6689460 2026-06-15T05:31:55Z Stebunik 55592 /* Zoper krvoločno bratomorno vojno */ 6689462 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobraževanje === Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. === Študentske demonstracije in oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> 1968 je Vuka Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Takratni Titov govor je bil dvoumen: 90 % vstajnikov naj bi bilo v redu, a le 10 % „zapeljanih“. Mnogi študenti so zategadelj njegov govor razumeli kot neposredno podporo, nekateri pa so celo praznovali zmago. Filozof, politik – med drugim poznejši predsednik Državnega zbora in udeleženec demonstracij [[Dragoljub Mićunović]] (1930-2026) pravi, da so nameravali študentje zaradi neizpolnjenih zahtev proteste nadaljevati tudi po poletju, vendar zaradi posredovanja [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] pri dušitvi [[Praška pomlad|Praške pomladi]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] to ni bilo mogoče in bi zaradi strahu pred možno intervencijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] — kjer so se bili protesti tudi razširili — v tistem času to pomenilo preveliko tveganje. Glede samih demonstracij pa on pravi: {| |- ! Studentske demonstracije<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Študentovske demonstracije |- | <blockquote>„Nije tačno da su svi studenti zaigrali kozaračko kolo, to se dogodilo samo na Pravnom fakultetu gde je bio profesor (Miroslav) Pečujlić, koji je drhtao od straha kako su dozvolili da se dese demonstracije i neki studenti, među njima i Vuk Drašković” </blockquote> | <blockquote>»Ni res, da so vsi študenti igrali [[kozarsko kolo]], to se je zgodilo le na Pravni fakulteti, kjer je bil profesor [[ Miroslav Pečujlić]], ki je trepetal od strahu, kako je bilo mogoče, da se pride do demonstracij; med njimi je bil tudi Vuk Drašković«. </blockquote> |} Zgodovinar [[Dragomir Bondžić]] poudarja, da so bile glavne zahteve študentov kmalu pozabljene, medtem ko se je le malo spremenilo v smislu »študentskega standarda in udeležbe pri upravljanju univerze«. Že junija je bila razpuščena podružnica Zveze komunistov na Oddelku za sociologijo in filozofijo, ker so »od tam prihajali najaktivnejši protestniki«. S Filozofske fakultete so zategadelj 1975 izključili osem profesorjev<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>, med njimi tudi Mičunovića: »Za sedem let so mi vzeli potni list, nisem mogel v tujino, 15 let nisem mogel poučevati na univerzi«.<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vuka tudi močen vpliv njegove žene Danice. === Služba === Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za mir v družbi, pa tudi za zveličanje svoje duše<ref>Nagovor je končal namreč z besedami: "Rekoh i spasoh svoju dušu" ("Rekel sem in zveličal svojo dušo"). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa je ravno njegovo posredovanje ohranilo na oblasti hujskaški režim. Kmalu nato je začel krvavo bratomorno vojno, ki se je odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je oblast množice hujskala z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil še možen dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Dokler je namreč vladal Miloševič, so stalno besnele vojne. Kakršnikoli pa so že bili nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).</ref> — se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak že tudi med drugo svetovno vojno, ko so se razne vojaške in polvojaške srbske skupine začele maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni dejavnosti priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Ob njihovi usmrtitvi 1941 je bilo v reko Drino vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev pa Drašković ne omenja, saj mu po vsem sodeč niso bile niti znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe na srbskem območju ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 pa je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z [[Danica Drašković|Danico]] rojeno Bošković. Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo [[Kozarsko kolo]] na tej visoki izobraževalni šoli, čeprav je bilo študentom takrat veliko obljubljenega pa malo udejanjenega. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se skromno poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković sprejela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok<ref name="NYTimes" /> ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita z dejstvom, da so podobno usodo morali preživljati tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je Vuk Drašković največji živeči srbski pisatelj. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od četniškega ’Noža’ do izdajalca srbstva |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v Srbiji spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril kot takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o Natovih udarih na Srbijo<br>a molčati o Sarajevu in Vukovarju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. Više od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je Miloševićevo Srbijo obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad kosovskimi Albanci.<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] * [[Danica Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 8ryje4hdu192zuin79j9evmg6li10ca 6689485 6689462 2026-06-15T07:05:02Z Stebunik 55592 /* Demonstracije 9. marca */ 6689485 wikitext text/x-wiki {{ton}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja "Srbskega obnovitvenega gibanja" (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik vlade Jugoslavije|podpredsednik Jugoslavije]] v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit pisatelj in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobraževanje === Drašković se je rodil v obmejni vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> na severoseverovzhodu Srbije v vojvodinskem [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v tkim. "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v stotino srbskih uničevalnih taborišč širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri nanovonaseljeni poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito očetnjavo. Tako se je mali Vuk rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo namreč v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" in v čast novega državnega praznika se je mali Vuk rodil 29. novembra. Ko je bil star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel z Daro Drašković še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj [[Slivlja]], kjer je končal osnovno šolo.</ref>. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. === Študentske demonstracije in oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> 1968 je Vuka Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Takratni Titov govor je bil dvoumen: 90 % vstajnikov naj bi bilo v redu, a le 10 % „zapeljanih“. Mnogi študenti so zategadelj njegov govor razumeli kot neposredno podporo, nekateri pa so celo praznovali zmago. Filozof, politik – med drugim poznejši predsednik Državnega zbora in udeleženec demonstracij [[Dragoljub Mićunović]] (1930-2026) pravi, da so nameravali študentje zaradi neizpolnjenih zahtev proteste nadaljevati tudi po poletju, vendar zaradi posredovanja [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] pri dušitvi [[Praška pomlad|Praške pomladi]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] to ni bilo mogoče in bi zaradi strahu pred možno intervencijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] — kjer so se bili protesti tudi razširili — v tistem času to pomenilo preveliko tveganje. Glede samih demonstracij pa on pravi: {| |- ! Studentske demonstracije<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Študentovske demonstracije |- | <blockquote>„Nije tačno da su svi studenti zaigrali kozaračko kolo, to se dogodilo samo na Pravnom fakultetu gde je bio profesor (Miroslav) Pečujlić, koji je drhtao od straha kako su dozvolili da se dese demonstracije i neki studenti, među njima i Vuk Drašković” </blockquote> | <blockquote>»Ni res, da so vsi študenti igrali [[kozarsko kolo]], to se je zgodilo le na Pravni fakulteti, kjer je bil profesor [[ Miroslav Pečujlić]], ki je trepetal od strahu, kako je bilo mogoče, da se pride do demonstracij; med njimi je bil tudi Vuk Drašković«. </blockquote> |} Zgodovinar [[Dragomir Bondžić]] poudarja, da so bile glavne zahteve študentov kmalu pozabljene, medtem ko se je le malo spremenilo v smislu »študentskega standarda in udeležbe pri upravljanju univerze«. Že junija je bila razpuščena podružnica Zveze komunistov na Oddelku za sociologijo in filozofijo, ker so »od tam prihajali najaktivnejši protestniki«. S Filozofske fakultete so zategadelj 1975 izključili osem profesorjev<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>, med njimi tudi Mičunovića: »Za sedem let so mi vzeli potni list, nisem mogel v tujino, 15 let nisem mogel poučevati na univerzi«.<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh; nekateri menijo, da je v oporečniško smer vodil Vuka tudi močen vpliv njegove žene Danice. === Služba === Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o napadu [[Rodezija|Rodezije]] na [[Mozambik]] —, vendar spopada v resnici ni bilo in je prišlo skoraj do diplomatskega spora; takrat je potekala tudi surova Rodezijska [[državljanska vojna]]<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa so naslednjo noč uprizorili pogrom nad muslimani Srbi, ki so pri življenju pustili le enega dečka in ga nato vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo in usodo. Knjiga je sprožila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“ — medtem ko je istočasno razglašala nepomirljivo sovraštvo do "razrednih sovražnikov".<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v knjige, članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Ćosić]], Vuk Drašković in Titov življenjepisec [[Vladimir Dedijer]]. Takšno ogroženost je odseval tudi [[Memorandum SANU]] 1986 s trditvijo, da so Srbi najbolj ogroženi in tako napeto ozračje je ustvarjalo nove spore ter privedlo do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Tisti memorandum omenja tudi Vuk v svoji knjigi "Monah Hokaj" — kjer je do njega odločno odklonilen. V tistem skrivnostnem memorandumu — "ki so ga držali v tajnosti, da bi deloval toliko bolj uničujoče, ko se bo za njegovo vsebino zvedelo" — pa je med drugim zapisano, "da je Jugoslavija srbska grobnica" in da jo je zato za vsako ceno treba razbiti.<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> Partija je kmalu po izidu to Vukovo knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu "Nož" osebno odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni niso ogrožali nikogar; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389; v njem se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih svojih sorojakov ni več pomiloval in je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi njihove zločine, kar pa mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v sedanjem vodstvu države Srbije (po letu 2012) in SPC. To je prižuborelo do vrhunca v romanu ''"Monah Hokaj"'' (''"[[Menih Hawkeye]]"''; Laguna, Beograd 2023). Drašković razlaga, da je menjal svoje poglede z razlogom zaradi spreminjajočih se okoliščin in novih spoznanj. V času „masovnega ludila“ ("množične blaznosti") osemdesetih let ga je grabila „jeza nad ustaši-muslimani, ki so morili nič krive Srbe v Drugi svetovni vojni“ („Nož“); med bratomorno vojno devetdesetih pa se je že „hudoval nad Srbi, ki so v 'njegovem' Gackem in drugod preganjali in morili nedolžne muslimane“ („Ožiljci života“). Vrhunec "etničnega čiščenja" pa je predstavljalo večletno obleganje Sarajeva, kar je opisano prav v tem pretresljivem življenjepisnem romanu ''"Monah Hokaj" („Menih Hawkeye“)''. Pisatelj kot iz rokava stresa celo vrsto nam znanih, še bolj pa nepoznanih imen svetovne književnosti, pri katerih se je učil ter navdihoval v duhovni razgledanosti ter pisanju korenite obsodbe nesmiselnega vojaškega uničevanja človeških stvaritev in življenj. Ta veriga imen samo pri pisanju tega romana kaže na pisateljevo omiko in razgledanost, ki ga je kot zavestnega pravoslavnega [[kristjani|kristjana]] — v nasprotju z nekaterimi njegovimi znanimi sodobniki na književnem, političnem ali cerkvenem območju, ki so bili brez "notranjega kompasa in človekoljubne usmeritve" ter se niso uspeli dvigniti nad dnevno politiko — polagoma vodila k empatiji in solidarnosti z vsemi nedolžnimi žrtvami in k obsodbi kakršnegakoli militarizma — končno pa k zavestnemu prizadevanju za mir, spravo, in sodelovanje; nikoli pa ni prenehal biti velik srbski narodnjak.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref>. {| |- ! Uzori su mu bili<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju - Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Vzorniki so mu bili |- | <blockquote> ''Za ovaj roman su Vas inspirisali Dostojevski, Tolstoj, Saramago. Kako su ovi pisci uticali na Vaš pristup pisanju i istraživanju dubokih društvenih i moralnih pitanja? ''<br> „Inspirisale su me sudbine i postradanje stotina hiljada ljudi u državi u kojoj sam rođen, ljudi koji su, rekao bi Simon Olujić, bili žrtve i plijen „zlih okolnosti“. Uzori su mi i Dostojevski, i Tolstoj, i Saramago, i Njegoš, i Crnjanski, i Margaret Mičel, i Kafka, da ne nabrajam.“ </blockquote> | <blockquote> ''»Za ta roman so vas navdihnili Dostojevski, Tolstoj in Saramago. Kako so ti pisatelji vplivali na vaš pristop k pisanju in raziskovanju globokih družbenih in nravnih vprašanj?«''<br> »Navdihnila me je usoda in trpljenje sto tisoč ljudi v državi, v kateri sem se rodil; ljudi, ki so bili, kot bi rekel Simon Olujić, žrtve in plen "hudih okoliščin". Vzorniki so mi tudi [[Fjodor Dostojevski|Dostojevski]], [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj]], [[José Saramago|Saramago]], [[Petar Petrović Njegoš|Njegoš]], [[Miloš Crnjanski|Crnjanski]], [[Margaret Mitchell|Mitchell]] in [[Franz Kafka|Kafka]]… da ne naštevam.« </blockquote> |} V tem romanu ostrosrelec "Hokaj" — nekdanji profesor zgodovine [[Simon Olujić]] — doma iz vasice z 20 hišami [[Jelenovo]] blizu vasi Draškovićevih prednikov Slivlja a po materi [[Črnogorci|Črnogorec]]<ref>{{cite web|url=https://www.scribd.com/document/789279602/Vuk-Dra%C5%A1kovi%C4%87-Monah-Hokaj|title=Vuk Drašković Monah Hokaj|publisher=scribd.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=3. junij 2026}}</ref> — kateremu je Udba preprečila odhod v "sovražno Ameriko" za predavatelja ter ga prek zapora "prevzgojila" v fanatičnega nacionalista — nezmotljivo strelja izza svojega varnega skalnatega zavetja na "Špičasti steni" (vidikovac "Špičasta stijena") niti ne vedoč ali strelja na muslimane, na pravoslavce ali na katoličane vse do tistega trenutka, ko zve, da je usmrtil tudi svojo nesojeno mu ženo, ko je z vrčem šla po vodo na [[Sebilj česma|Sebilj česmo]] — simbol Sarajeva ter jugoslovanskega "bratstva in enotnosti".<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/beograd/4422402/sebilj-cesma-spaja-tri-grada|title=Sebilj česma spaja tri grada. Simbol neobične arhitekture i dizajna spaja tri grada, Sarajevo, Novi Pazar i Beograd.|publisher=Kurir.rs|author=A. K.|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2024|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://putnikofer.hr/mjesta/sebilj-sarajevo/|title=Sebilj u Sarajevu: Najpoznatiji simbol Baščaršije. Turisti obožavaju ovo mjesto u Sarajevu koje izgledom podsjeća na kiosk, ali to nije: kažu da voda s ove česme ima tajanstvenu moć|publisher=putnikofer.hr|author=Ivana Vašarević|place=Sarajevo|language=hr|date=8. december 2025|accessdate=2. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cesma.ba/cesma-sebilj/|title=Česma Sebilj|publisher=Česma.ba|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=|accessdate=2. junij 2026}}</ref>. Ko je mati padla na tla, se je sin jokajoč zgrudil nanjo, Hokaj pa je neusmiljeno ustrelil še njega. Šele naslednji dan je iz radijskega poročila zvedel, da je umoril svojo ženo Amro in njenega in svojega šestletnega sina Jugoslava, ki se je rodil v njegovi odsotnosti in je zanj zvedel šele sedaj.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=22. maj 2022|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Odgovornost za tragične dogodke med jugoslovansko državljansko vojno ta roman ne vali na Tistega, ki je na samem kraju slepo izvrševal nemoralne ukaze poveljnikov v smislu JLA kot: »mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«<ref>»mrziti na neprijatelja, naređenje izvršenje, izvrši pa se žali«- »sovražnike je teba sovražiti, ukaz je treba (vedno) izvršiti, napravi pa se (potem) pritoži«</ref> ampak krivi Tisto ozadje, ki je ustvarjalo mitsko ozračje, v katerm je stalno ogroženemu srbskemu narodu in njegovim »svetim vojakom« vse dovoljeno. Tisto zajema »veliko srbskih škofov in duhovnikov, udbašev, poveljnikov smrti, veliko akademikov, pesnikov in časnikarjev, ki so ostrostrelca Hokaja kovali v zvezde, ko je ubijal kot najboljši rostrostrelec na sarajevskem razbojništvu«. {| |- ! Njega su okolnosti učinile monstrumom<ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/299312-vuk-draskovic-intervju-brda-pala-a-uzdigle-se-doline|title=Vuk Drašković: intervju — Brda pala, a uzdigle se doline!|publisher=Antena M|author=Siniša Bošković|place=Beograd|language=sr|date=19. september 2023|accessdate=26. maj 2026}}</ref> ! Okoliščine so ga naredile za pošast |- | <blockquote> Snajperista Hokaj, srpsko Oko sokolovo, svoje žrtve rastavljao je od života samo jednim hicem. Nikada nije pucao dva puta u istu „metu“. Kad se osvijestio i pokajao, on u svojoj ispovesti, u optužnici protiv sebe, ne spominje i ne optužuje nikakve „institucije“. Njega su, ubijeđen je, monstrumom i serijskim ubicom učinile „okolnosti“. Književna sijela i guslanja na Palama, crkvena odlikovanja i pohvale, pijane terevenke, skandiranje njegovog imena... Neprimjetno i nimalo voljno, te „okolnosti“ pretvorile su ga u čudovište. </blockquote> | <blockquote> Ostrostrelec Hokaj, srbsko Oko sokolovo, je svoje žrtve ločeval od življenja z enim samim strelom; nikoli ni dvakrat ustrelil iste "tarče". Ko se je ovedel in se pokesal, v svoji izpovedi, v svoji obtožnici proti sebi, ne omenja in ne obtožuje nikakršne "ustanove". Prepričan je, da so ga za pošast in serijskega morilca naredile "okoliščine": književni večeri in guslanja na [[Pale, Bosna in Hercegovina|Palah]], [[SPC|cerkvena]] odlikovanja in hvalopojke, pijane [[orgija|terevenke]], skandiranje njegovega imena ... Neopazno in sploh nehote so ga te "okoliščine" spreminjale v monstruma. </blockquote> |} === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Društvo Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije, pa tudi prizadevanjem za demokratične spremembe.<ref>{{cite web|url=https://www.balkaninfo.rs/emisija/intervju-mirko-jovic-arhiva-tajne-sluzbe-krije-pravu-istinu-o-desavanjima-devedestih-20-2-2023/|title=INTERVJU: Mirko Jović - Arhiva tajne službe krije pravu istinu o dešavanjima devedestih! (20.2.2023)|publisher=Balkaninfo.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=20. februar 2023|accessdate=12. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede pregona Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskovala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> V začetku so bili složni in Drašković je bil celo priča na Šešeljevi poroki.<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/36015/ko-je-vojislav-seselj|title= Ko je Vojislav Šešelj biografija: Bio je saradnik "Službe državne besbjednosti" SDB (popularno UDBa, režima bivše Jugoslavije) - pod kodnim imenom "MAGISTAR"|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo in Bosna|place=|language=sr|date=23. november 2021|accessdate=13. junij 2026}}</ref> Kmalu pa so se začeli Jović, Šešelj in Drašković med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Društvo Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS), ki zagovarja antikomunizem in skrajno desničarsko velesrbstvo ter izrazito sovraštvo do [[Vatikan]]a, Zahoda in [[katolištvo|katolištva]] nasploh ob neomejeni naslonitvi na [[Rusija|Rusijo]], katere [[gubernija]] naj bi Srbija postala; temu stališču sedaj zgolj v besedah oporeka Aleksandar Vučić, Šešeljev "duhovni sin in naslednik", medtem ko "veliki brat" to jemlje resno.<ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/zanimljivosti/zabavnik/3571623-sve-ruske-izdaje-mislimo-da-su-nam-braca-a-ovako-su-se-poneli-prema-nama-u-teskim-trenucima|title= Sve ruske izdaje: Mislimo da su nam braća, a ovako su se poneli prema nama u teškim trenucima |publisher=telegraf.rs|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=17. oktober 2022|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2021/4/18/srbija-ruska-gubernija|title=Srbija – ruska gubernija|publisher=Al Jazeera|author=Dragan Banjac|place=|language=sr|date=18. april 2021|accessdate=14. junij 2026}}</ref><ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvbn.com/4044340/srbija-nije-ruske-gubernija-ili-americka-kolonija-nego-slobodna-zemlja|title=Srbija nije ruske gubernija ili američka kolonija, nego slobodna zemlja |publisher=rtvbn.com|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=28. maj 2023|accessdate=14. junij 2026}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne iredentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941. Kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Zagovarjal je v takratnih političnih in cerkvenih krogih zelo razširjeno, vendar z zgodovinskimi viri nepodprto mnenje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje sodelovalo na prvih povojnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]]. Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto, kar se sme zaradi nemogočih okoliščin računati kot velih uspeh.<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kamor so odhajale množice "prostovoljno" pred končanjem dela in kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Sicer ateist je tokrat Milošević odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel, "da ne bude krvi" ("da ne bo krvi"); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja;<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> zdi pa se, da je ravno njegovo posredovanje — čeprav ni bilo sprejeto ravno z odobravanjem — precej prispevalo k umiritvi protestov.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda na Terazijah se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade, ki pa so se razkropili, še preden jih je patriarhov govor lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], pa tudi vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters|url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref><ref>{{cite web|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}</ref> Drašković je postal sedaj vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave ter osebne dobrodelnosti so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Leta 1990 je ustanovil Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove SPO), ki je bil na čelu vseh protivladnih protestov: "devetega marca 1991, Vidovdanske skupščine 1992, junijskih demonstracij 1993, trimesečnih demonstracij 1996 in 1997, aprilskega shoda 2000 in oktobrske ljudske vstaje 2000 — ki je privedla 5. oktobra do padca Miloševićeve vojno-usmerjene vladavine —, pa tudi mnogih drugih."<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref> Čeprav je bil Drašković nacionalist in je bil udeležen pri hujskanju hrvaških Srbov k uporu zoper domnevno "[[Franjo Tuđman|Tuđmanovo]] hegemonijo nad tamkajšnjimi Srbi"<ref>{{cite web|url=https://hrvatska-povijest.hr/povijesne-kontroverze-franjo-tudman-banovina-hrvatska-herceg-bosna-i-bosanska-posavina/|title=POVIJESNE KONTROVERZE – Franjo Tuđman, Banovina Hrvatska, Herceg-Bosna i Bosanska Posavina|publisher=Hrvatska povijest.hr|author=|place=Zagreb|language=hr|date=26. junij 2024|accessdate=25. maj 2026}}</ref>, se je kot književnik ter razgledan [[akademik]] ter izobraženec z izostrenim čutom za pravičnost vedno bolj nagibal k pogovoru in sožitju ter zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili in skrajnimi desničarji tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> V zvezi s tem je značilna njegova iskrenost: "Nisem želel razpada Jugoslavije, a nisem niti nedolžen"<ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/memoari-vuka-draskovica-nisam-zeleo-smrt-jugoslavije-ali-nisam-ni-nevin/|title=Memoari Vuka Draškovića: Nisam želeo smrt Jugoslavije, ali nisam ni nevin|publisher=Nedeljnik.rs|author=Veljko Lalić|place=|language=sr|date=20. september 2022|accessdate=25. maj 2026}}</ref>. Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo bila v prid srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]] 2004) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka je organizirala paravojaško enoto imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni bila JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil, saj je izgubil nad njimi nadzor.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, ker je obenem z zagovarjanjem miroljubnega reševanja jugoslovanske krizi podpiral tudi nasilne nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in šešljevcev; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so nepristranski opazovalci Draškoviću očitali, da je tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990, ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi in da je BiH kot tigrova koža, ki je ni mogoče trgati; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> Tega pa ni bilo le med razpadanjem Jugoslavije, ampak že tudi med drugo svetovno vojno, ko so se razne vojaške in polvojaške srbske skupine začele maščevati za ustaške poboje; med drugim so samo v [[Kulen Vakuf|Kulen Vakufu]] že 1941 pobili dvatisoč Hrvatov in muslimanov.<ref>{{cite web|url=https://balkans.aljazeera.net/teme/2019/5/5/u-kulen-vakufu-ustanici-1941-godine-pobili-2000-muslimana-i-hrvata|title=U Kulen Vakufu ustanici 1941. godine pobili 2.000 muslimana i Hrvata. Drugi svjetski rat|publisher=Al Jazeera|author=Jasmin Agić|place=Sarajevo|language=bs|date=5. maj 2019|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Zanikanje lastnih zločinov pa kaj lahko spodbuja nove zločine. O njihovi tovrstni dejavnosti priča tudi beatifikacija [[Drinske mučenke|Drinskih mučenk]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], ki je v srbski javnosti minila neopaženo. Ob njihovi usmrtitvi 1941 je bilo v reko Drino vrženih okoli 8.000 ljudi. Po pričevanju domačina duhovnika [[Anto Baković|Anta Bakovića]] (1931-2017) so to bila trupla od Srbov pobitih muslimanov in katoličanov, ki so jih vrgli v mrzlo Drino ter so priplavala do Kalemegdana, kjer jih je propaganda razglašala za ustaške žrtve; teh žrtev pa Drašković ne omenja, saj mu po vsem sodeč niso bile niti znane.<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=Ante Baković|title=''Drinske mučenice''|page=38}}</ref><ref> A. Baković: Drinske mučenice 38-40; poglavja: ''Leševi u šipražju, Kamo ih je Drina odnijela? Leševi ne govore''</ref> Splošno kopreno o podobnih zločinih med Razpadom Jugoslavije pa je začel snemati z zgodovinske pozabe na srbskem območju ravno Vuk Drašković v zrelih letih svojega pisateljevanja. Še v začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem; že v predvolilni kampanji 1990 pa je rotil, da se Bosna ne sme deliti in da je treba reševati sporna vprašanja s pogovori in dogovori. Leta 1993 sta bila Vuk z ženo [[Danica Drašković|Danico Drašković]] po uličnih nemirih v Beogradu zaprta, pretepana in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Šele njuna gladovna stavka in mednarodno ogorčenje so prisilili vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a so se kmalu začeli razhajati.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj je v politiki "volk samotar" ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier [[Momir Bulatović]] pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== V obračunavanju Miloševićevo samovlade z opozicijo so ga dvakrat prijeli: 9. marca 1991 in junija 1993, ko sta bila skupaj z ženo Danico obsojena na dva meseca zapora, kjer so z njima zelo grdo ravnali; njegovo ženo so takrat zmerjali z "[[Alija Izetbegović|Alijino]] vlačugo"; oba sta se namreč javno zavzela zoper "etnično čiščenje", ki so ga Srbi izvajali nad muslimani v Vukovem Gackem, kjer so ene neusmiljeno pomorili, druge pa pregnali z njihovih starodavnih ognjišč. Izpuščena sta bila šele zaradi pritiska mednarodne javnosti in množičnih demonstracij v Srbiji.<ref>{{cite web|url=https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/|title=Vuk Drašković|publisher=Istinomer|author=spo.rs|place=Beograd|language=sr|date=26. avgust 2024|accessdate=16. april 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Na Draškovića je bilo izvedenih tudi več napadov in vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu neosvetljenega tovornjaka in avtomobila v kolono avtomobilov umorili štiri njegove tesne sodelavce, ki so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih — med njimi tudi Veselina Boškovića, brata njegove žene Danice<ref>"Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska" [The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today]. Telegraf (in Serbian). 3 October 2018. Retrieved 22 September 2023.</ref><ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno je bil napaden 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte; morilec ga je tokrat "samo" obstrelil.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref>Bil pa je dovolj ranjen, da ni mogel sodelovati skupaj s svojo stranko v zadnjem boju proti Miloševićevemu režimu.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=26. avgust 2013|archivedate=8. april 2012|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Preganjanja pa ni trpel le Draškovičev zakonski par, ampak tudi mnogi njuni somišljeniki. Zaradi protivojnih dejavnosti, nenehnega nasprotovanja vojni, obsojanja etničnega čiščenja in vojnih zločinov so neznani storilci pomorili številne člane SPO-ja, a več deset tisoč jih je izgubilo službo, kar je seveda posledično porazno vplivalo na število članov in slabše volivne rezultate.<ref>{{cite web|url=https://www.b92.net/tema/69106/|title=Vuk Drašković|publisher=B92|author=Redakcija|place=Beograd|language=sr|date=4. september 2002|accessdate=4. junij 2026}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]]<ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012 so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Padca nadstreška v Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb in posredno ali neposredno podpirajo oporečnike. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše in ga ima za vzrok vseh nesreč v srbski družbi, čeprav Drašković praktično ni imel nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti nujno potrebne pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih decenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente "blokaderje", kot jim imenujejo režimski mediji in v tej oceni skorajda "izrednega stanja" ni osamljen; ne čudi, da tudi njega mediji stalno napadajo in črnijo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. === Po demokratičnih spremembah === [[File:Briefing 29 May 2000.jpg|thumb|200px|right|<center>Nosilci demokratičnih sprememb v letu [[2000]].<br><small>Stojijo od leve na desno: [[Zoran Đinđić]], [[Vojislav Koštunica]], [[Vuk Drašković]] in [[Grigorij Javlinski]]</small>]]</center> Drašković je v tem, da se je pridružil Miloševičevi vladi — kar je pozneje obžalovaje sam označil za "slabo politično potezo" —, preprečil, da bi se njegova stranka (SPO) vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti na politični oder kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile pozneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta tako dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat preprečevala delovanje skrajno desničarskih Šešeljevih radikalcev (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma zunaj nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z [[Danica Drašković|Danico]] rojeno Bošković. Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo [[Kozarsko kolo]] na tej visoki izobraževalni šoli, čeprav je bilo študentom takrat veliko obljubljenega pa malo udejanjenega. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se skromno poročila 10. junija 1973, ko je Danica Bošković sprejela možev priimek.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok<ref name="NYTimes" /> ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita z dejstvom, da so podobno usodo morali preživljati tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„[[Menih Hawkeye]]“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je Vuk Drašković največji živeči srbski pisatelj. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od četniškega ’Noža’ do izdajalca srbstva |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> V tem, da je Vuk velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako njegovi somišljeniki in privrženci, še bolj pa njegovi nasprotniki. Iz tega mnenja ne izvzemajo niti njegove soproge.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v Srbiji spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril kot takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''"Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru"''<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''"Nečastno je govoriti o Natovih udarih na Srbijo<br>a molčati o Sarajevu in Vukovarju"'' |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. Više od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje o 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je dogajalo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je Miloševićevo Srbijo obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad kosovskimi Albanci.<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna vpletenost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovim nerazumljiva, saj sta, kot pravi, (ravno onadva) pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbije? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovem ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} === Razpad Jugoslavije === Drašković z žalostjo ugotavlja, da se je „mogočna država od Alp do Ohrida, od Triglava do Vardarja“ — kjer so že bili "vsi Srbi v eni državi" —razpadla na najbolj surov način v sovaštvu in krvi ter meni, da so za to najbolj odgovorni Srbi, ki so se iz nekdanje žrtve prelevili v sedanje rablje in krvnike, ko so hoteli iz njenih razbitin ustvariti "Dušanovo cesarstvo": {| |- ! Srbi će biti smatrani najodgovornijim<ref>{{cite web|url=https://www.nezavisne.com/novosti/intervju/Vuk-Draskovic-Srbi-su-izgubili-oreol-zrtve/41261|title=Vuk Drašković: Srbi su izgubili oreol žrtve|publisher=Dnevne nezavisne novine|author=Dejan Šajinović|place=Banja Luka|language=sr|date=25. maj 2026|accessdate=25. maj 2026}}</ref> ! Srbe bodo imeli za najodgovornejše |- | <blockquote>"Srbi će kao najveći narod i kao narod koji je stvorio Jugoslaviju biti smatrani najodgovornijim što nisu učinili više da se spriječi raspad Jugoslavije."<br> "Žao mi je bilo Jugoslavije, ali mi je iznad svega bilo žao što se narod žrtva genocida u Drugom svetskom ratu upreže u jedno krvavo kolo u kojem će izgubiti oreol svete žrtve i u mnogo čemu se izjednačiti sa dželatima." </blockquote> | <blockquote>„[[Srbi]], kot največji narod in kot narod, ki je ustvaril [[Jugoslavija|Jugoslavijo]], bodo veljali za najbolj odgovorne, ker niso storili več, da bi preprečili [[razpad Jugoslavije]].“<br> „Žal mi je bilo za Jugoslavijo; predvsem pa mi je bilo žal, da so bili ljudje, ki so bili žrtve [[genocid|ljudomora]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], vpreženi v krvavo [[kolo (ples)|kolo]], v katerem bodo izgubili avreolo svete žrtve in se bodo v marsičem izenačili s krvniki.“ </blockquote> |} == Navedki == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Postao sam meta neprijatelja, a i većine „prijatelja“. Najveći moj greh je što nikoga i nikada nisam obmanjivao i što sam verovao u ljude. Proživljeno iskustvo potvrđuje da je vera u ljude, kako je govorio Seneka, najopasnija vera, i da je koplje prijatelja često otrovnije od koplja neprijatelja.“''<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-v/page/vikentije-prodanov|title= Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci|publisher=Biljana Dimčić|author=Biljana Dimčić|place=Banjaluka|language=sr|date=18. junij 2025|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <br>„ Postal sem tarča sovražnikov, pa tudi večine "prijateljev". Moj največji greh je, da nisem nikoli nikogar varal in da sem verjel v ljudi. Življenjske izkušnje potrjujejo, da je vera v ljudi, kot je rekel Seneka, najnevarnejša vera in da je sulica prijatelja pogosto bolj strupena kot sulica sovražnika.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Svetosavje]] * [[Danica Drašković]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 8jhyxgsn249r3awxavl5nrxzddw6p6u 0 603006 6689459 6687116 2026-06-15T05:21:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689459 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge | image = Tyne Bridge.jpg | name = Most Tyne | caption = Pogled na most Tyne proti hiši Glasshouse v Gatesheadu, spodaj pa je privezana ladja ''Tuxedo Princess'', ki je bila od takrat razstavljena. Na transparentu je oglaševan tek ''Great North Run'' leta 2006. | coordinates = {{Coord|54.9680|-1.6060|region:GB-NET_type:landmark|display=inline,title}} | os_grid_reference = NZ253637 | official_name = | other_name = Novi most Tyne<ref name=nhle /> | locale = Tyneside | carries = {{ubl|cesta A167|Nacionalna kolesarska pot 725}} | crosses = reka [[Tyne]] | owner = {{ubl|mestni svet Newcastle|svet Gatesheada}} | maint = Bridges Joint Committee | preceded = [[Vrtljivi most čez Tyne]] | followed = [[Most tisočletja, Gateshead]] | begin = Avgust 1925 | complete = 25. februar 1928 | open = {{start date and age|1928|10|10|df=y}} | inaugurated = 10. oktober 1928 - [[Jurij V. Britanski]] | below = 26 m | traffic = ok. 70.000 vozil | design = [[ločni most]] | material = jeklo | material2 = Cornish [[granit]] | mainspan = 161,8 m | lanes = 4 | designer = Mott, Hay and Anderson | builder = Dorman Long and Co. | fabricator = | length = 389 m | width = 17 m | mapframe-length_km = 0,4 | extra = {{Infobox designation list | embed = yes | designation1 = NHLE | designation1_type = Grade II* listed building | designation1_date = 13. januar 1983<ref name=nhle /> | designation1_number = 1248569}} }} '''Most Tyne''' je [[ločni most]] čez reko [[Tyne]] v severovzhodni [[Anglija|Angliji]], ki povezuje [[Newcastle upon Tyne]] in Gateshead. Most je zasnovalo inženirsko podjetje Mott, Hay and Anderson,<ref name=TyneBridge201407>{{cite web | last = Elwall |first=Robert |title=Tyne Bridge |publisher=British Architectural Library |url=http://www.architecture.com/Explore/Buildings/TyneBridge.aspx |access-date=14 July 2014}}</ref> ki je kasneje zasnovalo most Forth Road, zgradilo pa ga je podjetje Dorman Long and Co. iz Middlesbrougha.<ref name=DLong201407>{{cite web |title=Dorman Long Historical Information |website=dormanlongtechnology.com |url=http://www.dormanlongtechnology.com/en/Dorman%20Long%20historical%20information.htm |access-date=14 July 2014 }}</ref> Most je uradno odprl 10. oktobra 1928 kralj [[Jurij V. Britanski]] in je od takrat postal prepoznavni simbol Tynesida. Uvršča se kot deseta najvišja stavba mestav Newcastle. == Zgodovina == === Zgodnji mostovi === [[File:High Level and Low Level bridges - Newcastle - 1861.jpg|left|thumb|Kamniti most iz leta 1781 z mostom High Level v ozadju, z ilustracije iz leta 1861]] Najstarejši most čez reko Tyne, ''Pons Aelius'', so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] zgradili na mestu sedanjega vrtljivega mostu okoli leta 122.<ref name=PonsAelius>{{cite web|title=Pons Aelius - 'The Aelian Bridge'|publisher=www.roman-britain.co.uk|url=https://www.roman-britain.co.uk/places/pons_aelius/|access-date=19 April 2026|archive-date=2026-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20260302113019/https://www.roman-britain.co.uk/places/pons_aelius/|url-status=dead}}</ref> V požaru ali poplavi je bila uničena vrsta lesenih mostov, načrti za kamniti most pa so se začeli okoli leta 1250 s podporo lokalnih posestnikov in škofov iz [[Durham, Anglija|Durhama]], [[York]]a in Caithnessa. Kamniti most je bil zgrajen, a ga je leta 1339 poškodovala poplava.<ref>{{Cite web|url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account/pp204-215|title = Public buildings: The Tyne Bridge &#124; British History Online}}</ref> Popravila so se izkazala za draga in so potekala po delih: kot delno kamnit in delno lesen most ni bil v celoti popravljen do 16. stoletja<ref name="mackenzie">{{cite book|last1=Mackenzie |first1=Eneas |title=Public buildings: The Tyne Bridge|pages=204–215|work=Historical Account of Newcastle-Upon-Tyne Including the Borough of Gateshead|publisher=Mackenzie and Dent|location=Newcastle-upon-Tyne|year=1827|url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/newcastle-historical-account/pp204-215 |via=British History Online|access-date=2020-07-24}}</ref> in ga je delno uničila velika poplava novembra 1771.<ref>{{cite news|title=Newcastle|newspaper=Newcastle Courant|date=1771-11-23|page=2}}</ref> Po tem se je začela gradnja novega kamnitega mostu, potem ko je mestni svet vložil peticijo parlamentu. Temeljni kamen na severni strani je 25. aprila 1775 položil sir Matthew White Ridley, temeljni kamen na južni strani pa leta 1776. Dela so bila končana do 13. septembra 1779, ocenjeni stroški pa so znašali med 30.000 in 60.000 funtov.<ref name="mackenzie"/> Ta most je bil porušen leta 1868 in nadomeščen s sedanjim nihajnim mostom, da bi omogočil večjim ladjam plovbo gorvodno do tovarn Williama Armstronga.<ref>{{cite web|url=http://transportheritage.com/find-heritage-locations.html?sobi2Task=sobi2Details&sobi2Id=657 |title=Heritage Locations |publisher=Transport Heritage |date=31 December 1981 |access-date=16 January 2017 }}</ref> Za cestni promet je bil prvič uporabljen 15. junija 1876, za rečni promet pa je bil odprt 17. julija 1876.<ref name=port>{{cite web|url=http://www.portoftyne.co.uk/news/port-of-tyne/celebrating-armstrongs-legacy-with-a-visit-to-the-swing-bridge/|title=Celebrating Armstrong's Legacy with a visit to the Swing Bridge|publisher=Port of Tyne|date=4 March 2010|access-date=14 December 2013}}</ref> Visoki most ob nihajnem mostu je bil zgrajen predvsem kot železniški prehod, imel pa je tudi cestno ploščad, ki je bila odprta leta 1850.<ref name = addyman>John Addyman and Bill Fawcett, ''The High Level Bridge and Newcastle Central Station – 150 years across the Tyne'', North Eastern Railway Association, 1999, {{ISBN|1-873513-28-3}}</ref> Vendar so železniške družbe zaračunavale cestnine za uporabo cestnega prehoda, kar se je nadaljevalo do maja 1937.<ref name = fawcett63>Addyman and Fawcett, page 63</ref> Zamisel o cestnem mostu na visoki ravni, ki bi prenašal promet čez reko Tyne, ne da bi se bilo treba spustiti na gladino reke, se je razpravljala že leta 1860, do leta 1920 pa je zaradi znatnega povečanja cestnega prometa nihajni most postal resno preobremenjen, saj je vsakič, ko je bil zaprt zaradi ladijskega prometa po reki, nastalo ozko grlo. Najbolj prometno leto obratovanja nihajnega mostu je bilo leta 1924, ko se je obrnil 6000-krat.<ref name=live>{{cite news |last=Dickinson |first=Katie |date=16 September 2018 |title=The inside story of how the Swing Bridge was built as it turns 150 this year |url=https://www.chroniclelive.co.uk/news/gallery/inside-story-how-swing-bridge-15158817 |publisher=Chronicle Live |access-date=17 September 2018}}</ref> Ker se je promet predvidoma povečal, je bilo jasno, da je potreben nov prehod.<ref name=historicengland>{{cite web|url=https://historicengland.org.uk/listing/the-list/list-entry/1248569?section=official-list-entry|title=Tyne Bridge|website=Historic England|access-date=20 April 2026}}</ref> == Gradnja == [[File:Tyne Bridge under construction 2Feb1928.jpg|thumb|left|Most v gradnji]] Predlog lokalnega gradbenega inženirja T. M. Websterja iz leta 1921 za most na visoki ravni, ki bi se poravnal z Great North Road, sta leta 1924 sprejeli korporaciji Newcastle in Gateshead z znatno vladno subvencijo za zmanjšanje brezposelnosti na Tynesideu.<ref name=historicengland/> Komisarji za izboljšanje Tyne so zahtevali, da most med gradnjo in po njej ne bo imel rečnih stebrov in da bo imel popolno navigacijsko varnost brez ovir v rečnem strugi, kar je zahtevalo zasnovo mostu z enim razponom in paraboličnim lokom.<ref name=historicengland/><ref name=sHarbNewc>{{cite web |title=Tyne Bridge |website=BBC Inside Out |date=24 September 2014 |url=https://www.bbc.co.uk/insideout/northeast/series3/tyne_bridge_northeasthistory.shtml |access-date=25 April 2016}}</ref> Most so zasnovali Mott, Hay in Anderson, primerljivo z njihovo različico mostu [[Sydneyjski pristaniški most|Sydney Harbour Bridge]].<ref name=TyneBridge201407/><ref name=sHarbNewc/> Ti mostovi so svojo zasnovo izpeljali po mostu Hell Gate v [[New York]]u.<ref name=sHarbNewc/> Dela na ''New Tyne Bridge'' so se začela avgusta 1925, gradbeni izvajalec pa je bil Dorman Long. Konzolno dvigovanje je potekalo postopoma z obeh strani reke z uporabo kablov, zibelk in žerjavov za izgradnjo paraboličnega loka, ki bi nato pod njim obesil cestno ploščad. V ekipi Dorman Long je bila tudi Dorothy Buchanan, prva članica Inštituta gradbenih inženirjev, ki se je pridružila leta 1927; bila je tudi del ekipe za most Sydney Harbour Bridge in most Lambeth Bridge v Londonu.<ref>{{cite web |last=Chapman|first=Tegan|date=10 October 2018|title=Female engineers gather to celebrate the Tyne Bridge turning 90 |url=https://www.ice.org.uk/news-and-insight/latest-ice-news/ice-north-east-celebrates-tyne-bridge-birthday|publisher=Institution of Civil Engineers|access-date=12 October 2018}}</ref> Stolpa mostu Tyne sta bila zgrajena iz kornijskega [[granit]]a in jih je lokalni arhitekt Robert Burns Dick zasnoval kot skladišča s petimi nadstropji.<ref name=TyneBridge201407/> Notranja nadstropja skladišč v stolpih mostu niso bila dokončana, zato skladiščni prostori niso bili nikoli uporabljeni. V severnem stolpu je bilo zgrajeno dvigalo za potnike in blago, ki je omogočalo dostop do pomola; ni več v uporabi.<ref name=BOTT:TTB>{{Cite web |title=The Tyne Bridge |work=Bridges on the Tyne |year=2006 |url=http://www.bridgesonthetyne.co.uk/tynebri.html |access-date=13 November 2011}}</ref> Čeprav je bil v južnem stolpu vključen tudi jašek za dvigalo, dvigalo ni bilo nikoli nameščeno.<ref>{{Cite web|url=https://historicengland.org.uk/listing/the-list/list-entry/1248569|title=Tyne Bridge (Also known as New Tyne Bridge), non Civil Parish - 1248569 &#124; Historic England}}</ref> Most je bil pobarvan zeleno s posebno barvo, ki jo je izdelal J. Dampney iz Tonbridgea, Tingate Co. iz Gatesheada. Iste barve so bile uporabljene za barvanje mostu leta 2000.<ref name="CL:EFYotTB">{{Cite news |last=Butcher |first=Joanne |title=85 years of the Tyne Bridge: Crossing of the great divide |newspaper=Newcastle Chronicle |publisher=Trinity Mirror |access-date=20 October 2016 |date=1 March 2013 |url=http://www.chroniclelive.co.uk/news/local-news/85-years-tyne-bridge-crossing-1724495}}</ref> Pri gradnji mostu so umrli trije moški; Frank McCoy iz Gatesheada, Nathaniel Collins iz South Shieldsa in Norman Muller iz Sunderlanda.<ref name=TyneBridge201407-2>{{cite web |last=Butcher |first=Joanne |title=85 years of the Tyne Bridge |newspaper=Newcastle Chronicle |publisher=Trinity Mirror |date=1 March 2013 |url=http://www.chroniclelive.co.uk/news/local-news/85-years-tyne-bridge-crossing-1724495 |access-date=14 July 2014}}</ref> Most je bil dokončan 25. februarja 1928, uradno pa sta ga 10. oktobra istega leta odprla kralj Jurij V. in kraljica Marija, ki sta bila prva, ki sta cesto uporabila v svojem ''Ascot Landauju''. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo 20.000 šolarjev, ki so imeli prost dan. Movietone News je posnela kraljev govor.<ref name=NewGats2014>{{cite news |last=Butcher |first=Joanne |title=Bridge spans the generations |newspaper=Newcastle Chronicle |publisher=Trinity Mirror |date=26 February 2013 |url=http://www.chroniclelive.co.uk/news/local-news/85-years-tyne-bridge-bridge-1724342 |access-date=24 November 2014}}</ref> == Tehnični podatki == {| class="wikitable" style="margin: 1em auto 1em auto" cellpadding="2" |+ |- | '''Skupna dolžina''' || 389 m |- | '''Dolžina razpona loka''' || 161,8 m |- | '''Višina loka''' || 55 m |- | '''Svetla višina''' || 26 m |- | '''Višina''' || 59 m |- | '''Širina''' || 17,08 m |- | '''Konstrukcijsko jeklo''' || 7122 ton<ref name=tyneBTech>{{cite web | url = https://structurae.net/structures/tyne-bridge | title = Tyne Bridge - Technical Information | website = structurae.net | publisher = International Database for Civil and Structural Engineering | access-date = 22 May 2017 }}</ref> |- | '''Skupno število zakovic''' || 777.124<ref name=GOPH>{{cite book | url = https://books.google.com/books?id=C-WGCgAAQBAJ&pg=PA1928 | title = Gateshead from Old Photographs | date = 15 September 2015 | publisher = Amberley Publishing | isbn = 9781445646817 | access-date = 14 Nov 2018 }}</ref> |} == Zgodovina == Leta 2012 so na mostu postavili največje olimpijske kroge v Združenem kraljestvu. Obroče je izdelalo podjetje Signmaster ED Ltd iz Kelsa, specializirano za komercialno signalizacijo. Obroči so bili veliki več kot 25 x 12 metrov in so tehtali več kot štiri tone. To je bilo v pripravah na Newcastle, ki je gostil olimpijski nogometni turnir in štafeto z olimpijsko baklo, v kateri se je [[Bear Grylls]] po žičnici spustil z vrha loka do pomola Gateshead.<ref>{{cite news |title=Olympic rings launched on Tyne Bridge |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-tyne-18432414 |work=BBC News |publisher=BBC |date=13 June 2012 |access-date=16 June 2012}}</ref> {{external media | float = right | width = 300px | video1 = [https://twitter.com/northumbriana/status/1750606661033607485 Ian Nairn films the Tyne Bridge, 1970.]<ref name=tyneBridge1970>{{Citation| last= Nairn| first= Ian| year= 1970| title= Nairn's Europe: Newcastle - Aarhus| publisher= BBC| publication-place= Newcastle| url= https://genome.ch.bbc.co.uk/schedules/service_bbc_one_london/1970-05-07| access-date= | archive-date= 2025-01-23| archive-url= https://web.archive.org/web/20250123154332/https://genome.ch.bbc.co.uk/schedules/service_bbc_one_london/1970-05-07| url-status= dead}}</ref>}} 28. junija 2012 je v most Tyne udarila velika strela. Osvetlila je ceste, saj je bilo nebo zelo temno. Udar, del nevihte z močnim dežjem – mesečna količina padavin v samo dveh urah – je povzročil poplave na Tynesideu.<ref>{{Cite web |last=Hough |first=Andrew |title=Weather: record 110,000 lightning bolts strike during 'superstorms' |newspaper=Daily Telegraph |location=London |access-date=20 October 2016 |date=29 June 2012 |url=https://www.telegraph.co.uk/news/weather/9365699/Weather-record-110000-lightning-bolts-strike-during-superstorms.html}}</ref> Leta 2015 je bil Newcastle upon Tyne gostitelj svetovnega prvenstva v ragbiju.<ref>{{cite web |url=http://www.rugbyworldcup.com/cities/newcastle/ |title=Host Cities: Newcastle |publisher=Rugby World Cup |date=2015 |access-date=8 December 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20151210212720/http://www.rugbyworldcup.com/cities/newcastle/ |archive-date=10 December 2015 |df=dmy-all }}</ref> Na stadionu St. James's Park, domu nogometnega kluba Newcastle United, so bile odigrane tri tekme. V znak priznanja so na mostu Tyne postavili velik osvetljen napis. Podobno je bil most upodobljen v uradnem napovedniku BBC za svetovno prvenstvo v ragbi ligi 2021 (v povezavi z Newcastlom kot eno od mest gostiteljev). 13. novembra 2017 je bil most Tyne prizorišče finala festivala Freedom on the Tyne, finala festivala Freedom City 2017. Festival je obeležil zgodovino državljanskih pravic Newcastla in 50 let od obiska dr. Martina Luthra Kinga v Newcastlu, kjer je King prejel častni doktorat Univerze v Newcastlu.<ref name=freedomCity2017_1>{{cite news | last = Whetstone | first = David | title = Newcastle's iconic Tyne Bridge is to host the spectacular Freedom on the Tyne finale| newspaper = Newcastle Chronicle | language = en | publisher = Trinity Mirror | date = 4 October 2017 | url = https://www.chroniclelive.co.uk/whats-on/arts-culture-news/newcastles-iconic-tyne-bridge-host-13715946| access-date = 11 July 2018}}</ref><ref name=honDegreeKing>{{cite news | last = Whetstone | first = David | title = Statue of Dr Martin Luther King has been unveiled in Newcastle by his great friend| newspaper = Newcastle Chronicle | publisher = Trinity Mirror | date = 13 November 2017 | url = https://www.chroniclelive.co.uk/whats-on/arts-culture-news/statue-dr-martin-luther-king-13896213| access-date = 11 July 2018}}</ref> Univerza v Newcastlu in Freedom City 2017 sta želela uporabiti most Tyne, da bi simbolično obudila zgodovino mostu Edmunda Pettusa v Selmi v Alabami, kjer je bil King vpleten v enega ključnih trenutkov boja za državljanske pravice leta 1965. Za celodnevni dogodek je bilo zaprtih 24 cest okoli mostu Tyne. Dogodek Osvoboditev Tyne je predstavil številne zgodbe o državljanskih pravicah iz zgodovine. Zadnji dogodek se je vrtel okoli križarske vojne Jarrow, ki je bila opisana kot nepozaben zaključek finala. <gallery mode="packed"> File:Tyne Bridge - Newcastle Upon Tyne - England - 2004-08-14.jpg|Most Tyne, zeleno, pogled z [[Most tisočletja, Gateshead|mostu tisočletja]] File:Tyne Bridge Olympics.jpg|Olimpijski krogi na mostu File:PZarobkiewiczTyneNewcastle 01.jpg|Nočni pogled na most Tyne s severnega nasipa, pogled proti zahodu </gallery> === Vzdrževanje === Most je bil leta 2001 obsežno prenovljen.<ref name=maintenance2022/> Junija 2022 sta Ministrstvo za promet in lokalna vlada financirala ciklično obnovo mostu. Stroški so se med pogajanji povečali z 12 milijonov funtov na 32 milijonov funtov. Dela so se začela 11. septembra 2023 in po ocenah naj bi trajala štiri leta. Sporazum je vključeval popolno prebarvanje zarjavelih jeklenih konstrukcij. Lokalni oblasti iz Newcastla in Gatesheada so prav tako naročile dela za kritična strukturna popravila, vključno s popravili jekla in betona, zamenjavo mostnih spojev, izboljšavami drenaže, hidroizolacijo in obnovo površine ter zaščito parapetov.<ref>{{cite news |date=3 June 2022 |title=Tyne Bridge gets government cash for repainting and repairs |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-tyne-61682747 |website=BBC News}}</ref><ref name=maintenance2022>{{cite news |last=Holland |first=Daniel |date=12 September 2023 |title=Tyne Bridge restoration starts as scaffolding erected |url=https://www.chroniclelive.co.uk/news/north-east-news/tyne-bridge-restoration-begins-engineers-27692349 |work=The Chronicle |location=Newcastle upon Tyne |page=5 |access-date=12 September 2023}} (Print and online versions differ slightly).</ref> Dela na glavni mostni ploščadi so se začela aprila 2024, dokončanje pa je predvideno do stoletnice mostu leta 2028.<ref name="TCI-27Feb2024">{{cite news |title=Esh gets start date for Tyne Bridge restoration |url=https://www.theconstructionindex.co.uk/news/view/esh-gets-start-date-for-tyne-bridge-restoration |access-date=27 February 2024 |work=The Construction Index |date=27 February 2024}}</ref> == Zgodovinska Anglija uvrstila most na seznam II* == 23. avgusta 2018 je bil most uvrščen na seznam II* s strani Zgodovinske Anglije. Ta ocena pomeni, da je most posebej pomembna struktura, in ni le posebnega pomena.<ref name=gradeII*>{{cite web | url = https://www.bbc.co.uk/news/av/uk-england-tyne-45276022 | title = Tyne Bridge upgraded to Grade II* by Historic England | date = 23 August 2018 | website = BBC News | publisher = BBC | access-date = 23 August 2018 | quote = was a "representation of the North East's steely attitude",...; "it fully deserves to be among the 5.8% of structures which are Grade II* listed". }}</ref> Most je nadgradil Oddelek za digitalno kulturo, medije in šport na nasvet Zgodovinske Anglije.<ref name=chronGradeII>{{cite news | last = Henderson | first = Tony | title = We all know the Tyne Bridge symbolises greatness - but there's now proof | newspaper = Newcastle Chronicle | publisher = Trinity Mirror | date = 23 August 2018 | url = https://www.chroniclelive.co.uk/news/north-east-news/know-tyne-bridge-symbolises-greatness-15061652 | access-date = 24 August 2018}}</ref> Most je bil nadgrajen na II.* stopnjo zaradi arhitekturnega in zgodovinskega pomena,<ref name=nhle>{{NHLE |num=1248569 |desc=Tyne Bridge |grade=II* |access-date=2018-09-05}}</ref> kot je opisano tukaj: {{quote|Arhitekturni pomen: Presenetljiva zasnova jeklenega loka, ob svoji konstrukciji znana kot največji jekleni ločni most z enim razponom na Britanskem otočju; Gre za podoben prototip kot tisti, ki je bil pripravljen za pristanišče Sydney v Avstraliji; glavni lok je zasnoval ugledni gradbeni inženir (sir) Ralph Freeman; prototip metode gradnje, ki vključuje progresivno konzolno dvigovanje z uporabo kablov, zibelk in žerjavov, ki je bila prav tako razvita za pristanišče Sydney, a prvič preizkušena v Newcastlu; njegova neoklasicistična in [[art déco]] stolpa, ki sta dobro podrobno definirana; močan simbol značaja in industrijskega ponosa Tynesida; svetovno priznan po svoji dramatični zasnovi.<ref name=LAAuthGradeII/>}} {{quote|Zgodovinski pomen: povezan je z nekaterimi najuglednejšimi gradbenimi inženirji 20. stoletja. Eden od njegovih inženirjev je bil Sir Ralph Freeman, arhitekt nekaterih najimpresivnejših mostov na svetu. Freeman je bil ustanovitelj podjetja Freeman Fox & Partners, priznanih oblikovalcev mostov po vsem svetu.<ref name=LAAuthGradeII>{{cite web | url = https://www.newcastle.gov.uk/news/tyne-bridge-listed-status-upgraded-during-great-exhibition-north-celebrate-its-importance | title = Tyne Bridge listed status upgraded during Great Exhibition Of The North to celebrate its importance | date = 23 August 2018 | website = newcastle.gov.uk | publisher = Newcastle City Council | access-date = 24 August 2018 | archive-date = 2018-08-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180824183445/https://www.newcastle.gov.uk/news/tyne-bridge-listed-status-upgraded-during-great-exhibition-north-celebrate-its-importance | url-status = dead }}</ref>}} == Kolonija galebov == Most in bližnje strukture uporabljajo kot gnezdišče kolonije približno 700 parov triprstih galebov (''Rissa tridactyla''), kar je najdlje v notranjosti kopna.<ref>{{Cite news|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-tyne-52433712|title=Newcastle-Gateshead kittiwakes arrive back on Tyneside|work=BBC News|date=27 April 2020}}</ref> Kolonija je bila predstavljena v oddaji BBC Springwatch leta 2010.<ref>{{cite web | url=https://www.bbc.co.uk/programmes/p007yfpf |title=Tynesiders |work=Springwatch |publisher=[[BBC]] |date=19 May 2010 |access-date=8 December 2015}}</ref> Več skupin, vključno z Društvom za naravoslovje Northumbrie in lokalnimi skladi za prostoživeče živali, je ustanovilo »Partnerstvo galebov Tyne« za zaščito kolonije.<ref>{{cite web |url=http://www.nhsn.ncl.ac.uk/news/cms/tynekittiwakes/ |title=Tyne Kittiwakes Partnership |publisher=Natural History Society of Northumbria |year=2016 |access-date=8 December 2015 |archive-date=2015-12-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151211125209/http://www.nhsn.ncl.ac.uk/news/cms/tynekittiwakes/ |url-status=dead }}</ref> Predlog za gradnjo stolpa kot alternativnega gnezdišča je bil podan leta 2011, novembra 2015 pa je sosednji hotel vložil vlogo za načrtovanje ukrepov za odvračanje ptic.<ref>{{cite web |url=https://publicaccessapplications.newcastle.gov.uk/online-applications/applicationDetails.do?activeTab=summary&keyVal=NXK4MVBSM8N00 |title=Installation of bird netting, angled sill plates and avishock system to tower – Tyne Bridge Tower Lombard Street Newcastle upon Tyne |website=Newcastle City Council |date=9 November 2015 |access-date=8 December 2015 |archive-date=2015-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151210192828/https://publicaccessapplications.newcastle.gov.uk/online-applications/applicationDetails.do?activeTab=summary&keyVal=NXK4MVBSM8N00 |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Tyne Bridge}} * Databases: [http://www.bridgesonthetyne.co.uk Bridges On The Tyne], [https://web.archive.org/web/20120404195418/http://www.engineering-timelines.com/scripts/engineeringItem.asp?id=28 Engineering Timelines], and {{Structurae|id=20001255}} * Articles: [https://www.bbc.co.uk/insideout/northeast/series3/tyne_bridge_northeasthistory.shtml BBC Inside Out - Tyne Bridge] [[Kategorija:Newcastle upon Tyne]] [[Kategorija:Mostovi v Angliji]] [[Kategorija:Ločni mostovi]] [[Kategorija:Kovinski mostovi]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1928]] 33qaxc1pvzc037nt6p54nz3qnwsvbbr 0 603300 6689403 6688911 2026-06-14T21:39:18Z Stebunik 55592 /* Živjenjepis */ 6689403 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka (1990) do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ([[Srpski pokret obnove]] — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena Vuka Draškovića in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije".<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaški tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako plodna in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzela priimek Vuka Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka na Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki; Vuk je takratni napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru v "sveti jezi" razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer res usmerjen protikomunistično ter veliko pretrpel tako od nacistov kot od komunistov, vendar je kljub temu ostal [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]], bil duhovni oče storilcev [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]], podpiral dogodke 27. marca 1941, ki so pripeljali k razbijanje [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], hujskal na [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] zoper enakopravnost [[katoličani|katoličanov]], predvsem pa razglašal nepomirljivi [[antisemitizem]] — kar se naj ne bi strinjalo s tradicionalno podobo [[krščanstvo|krščanskega]] svetnika miru in sprave.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/nikolaj-velimirovic-litije-spc/32425995.html|title= Beogradska litija na čelu sa kontroverznim vladikom Nikolajem |publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Dušan Komarčević|place=|language=sh|date=24. Maj 2023|accessdate=31. maj 2026}}</ref><ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] tkwv1cylf154vq8ads3m6bvytgdv8cs 6689404 6689403 2026-06-14T21:41:58Z Stebunik 55592 6689404 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka (1990) do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ("Srpski pokret obnove" — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena Vuka Draškovića in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije".<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaški tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako plodna in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzela priimek Vuka Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka na Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki; Vuk je takratni napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru v "sveti jezi" razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer res usmerjen protikomunistično ter veliko pretrpel tako od nacistov kot od komunistov, vendar je kljub temu ostal [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]], bil duhovni oče storilcev [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]], podpiral dogodke 27. marca 1941, ki so pripeljali k razbijanje [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], hujskal na [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] zoper enakopravnost [[katoličani|katoličanov]], predvsem pa razglašal nepomirljivi [[antisemitizem]] — kar se naj ne bi strinjalo s tradicionalno podobo [[krščanstvo|krščanskega]] svetnika miru in sprave.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/nikolaj-velimirovic-litije-spc/32425995.html|title= Beogradska litija na čelu sa kontroverznim vladikom Nikolajem |publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Dušan Komarčević|place=|language=sh|date=24. Maj 2023|accessdate=31. maj 2026}}</ref><ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] cnnnc5je10poj29h0gd88logk0afycu 6689407 6689404 2026-06-14T21:46:42Z Stebunik 55592 /* Družina */ 6689407 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka (1990) do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ("Srpski pokret obnove" — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena Vuka Draškovića in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije".<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaški tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako plodna in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Ona je bila namreč mnenja, da je oblast bolj obljubljala kot pa izpolnjevala. Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzela priimek Vuka Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka na Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki; Vuk je takratni napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru v "sveti jezi" razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer res usmerjen protikomunistično ter veliko pretrpel tako od nacistov kot od komunistov, vendar je kljub temu ostal [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]], bil duhovni oče storilcev [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]], podpiral dogodke 27. marca 1941, ki so pripeljali k razbijanje [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], hujskal na [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] zoper enakopravnost [[katoličani|katoličanov]], predvsem pa razglašal nepomirljivi [[antisemitizem]] — kar se naj ne bi strinjalo s tradicionalno podobo [[krščanstvo|krščanskega]] svetnika miru in sprave.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/nikolaj-velimirovic-litije-spc/32425995.html|title= Beogradska litija na čelu sa kontroverznim vladikom Nikolajem |publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Dušan Komarčević|place=|language=sh|date=24. Maj 2023|accessdate=31. maj 2026}}</ref><ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] 46cbiza4ci21w2se644k3q09knrf7sr 6689409 6689407 2026-06-14T21:52:35Z Stebunik 55592 /* Družina */ 6689409 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka (1990) do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ("Srpski pokret obnove" — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena Vuka Draškovića in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije".<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaški tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako plodna in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Ona je bila namreč mnenja, da je oblast obljubljala, ne pa izpolnjevala. 1968 je namreč tudi Vuk Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil sicer navdušen član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Takratni Titov govor je bil dvoumen: 90 % vstajnikov naj bi bilo v redu, a le 10 % „zapeljanih“. Mnogi študenti so zategadelj njegov govor razumeli kot neposredno podporo, nekateri pa so celo praznovali zmago. Filozof, politik – med drugim poznejši predsednik Državnega zbora in udeleženec demonstracij [[Dragoljub Mićunović]] (1930-2026) pravi, da so nameravali študentje zaradi neizpolnjenih zahtev proteste nadaljevati tudi po poletju, vendar zaradi posredovanja [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] pri dušitvi [[Praška pomlad|Praške pomladi]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] to ni bilo mogoče in bi zaradi strahu pred možno intervencijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] — kjer so se bili protesti tudi razširili — v tistem času to pomenilo preveliko tveganje. Glede samih demonstracij pa on pravi: {| |- ! Studentske demonstracije<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Študentovske demonstracije |- | <blockquote>„Nije tačno da su svi studenti zaigrali kozaračko kolo, to se dogodilo samo na Pravnom fakultetu gde je bio profesor (Miroslav) Pečujlić, koji je drhtao od straha kako su dozvolili da se dese demonstracije i neki studenti, među njima i Vuk Drašković” </blockquote> | <blockquote>»Ni res, da so vsi študenti igrali [[kozarsko kolo]], to se je zgodilo le na Pravni fakulteti, kjer je bil profesor [[ Miroslav Pečujlić]], ki je trepetal od strahu, kako je bilo mogoče, da se pride do demonstracij; med njimi je bil tudi Vuk Drašković«. </blockquote> |} Zgodovinar [[Dragomir Bondžić]] poudarja, da so bile glavne zahteve študentov kmalu pozabljene, medtem ko se je le malo spremenilo v smislu »študentskega standarda in udeležbe pri upravljanju univerze«. Že junija je bila razpuščena podružnica Zveze komunistov na Oddelku za sociologijo in filozofijo, ker so »od tam prihajali najaktivnejši protestniki«. S Filozofske fakultete so zategadelj 1975 izključili osem profesorjev<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>, med njimi tudi Mičunovića: »Za sedem let so mi vzeli potni list, nisem mogel v tujino, 15 let nisem mogel poučevati na univerzi«.<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzela priimek Vuka Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka na Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki; Vuk je takratni napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru v "sveti jezi" razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer res usmerjen protikomunistično ter veliko pretrpel tako od nacistov kot od komunistov, vendar je kljub temu ostal [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]], bil duhovni oče storilcev [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]], podpiral dogodke 27. marca 1941, ki so pripeljali k razbijanje [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], hujskal na [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] zoper enakopravnost [[katoličani|katoličanov]], predvsem pa razglašal nepomirljivi [[antisemitizem]] — kar se naj ne bi strinjalo s tradicionalno podobo [[krščanstvo|krščanskega]] svetnika miru in sprave.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/nikolaj-velimirovic-litije-spc/32425995.html|title= Beogradska litija na čelu sa kontroverznim vladikom Nikolajem |publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Dušan Komarčević|place=|language=sh|date=24. Maj 2023|accessdate=31. maj 2026}}</ref><ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] ds8gvgd6pckmx0q721pg4my3j5m91oz 6689411 6689409 2026-06-14T21:55:21Z Stebunik 55592 /* Družina */ 6689411 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka (1990) do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ("Srpski pokret obnove" — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena Vuka Draškovića in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije".<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaški tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako plodna in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Ona je bila namreč mnenja, da je oblast obljubljala, ne pa izpolnjevala. 1968 je namreč tudi Vuk Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil sicer navdušen član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Takratni Titov govor je bil dvoumen: 90 % vstajnikov naj bi bilo v redu, a le 10 % „zapeljanih“. Mnogi študenti so zategadelj njegov govor razumeli kot neposredno podporo, nekateri pa so celo praznovali zmago. Filozof, politik – med drugim poznejši predsednik Državnega zbora in udeleženec demonstracij [[Dragoljub Mićunović]] (1930-2026) pravi, da so nameravali študentje zaradi neizpolnjenih zahtev proteste nadaljevati tudi po poletju, vendar zaradi posredovanja [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] pri dušitvi [[Praška pomlad|Praške pomladi]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] to ni bilo mogoče in bi zaradi strahu pred možno intervencijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] — kjer so se bili protesti tudi razširili — v tistem času to pomenilo preveliko tveganje. Glede samih demonstracij pa on pravi: {| |- ! Studentske demonstracije<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Študentovske demonstracije |- | <blockquote>„Nije tačno da su svi studenti zaigrali kozaračko kolo, to se dogodilo samo na Pravnom fakultetu gde je bio profesor (Miroslav) Pečujlić, koji je drhtao od straha kako su dozvolili da se dese demonstracije i neki studenti, među njima i Vuk Drašković” </blockquote> | <blockquote>»Ni res, da so vsi študenti igrali [[kozarsko kolo]], to se je zgodilo le na Pravni fakulteti, kjer je bil profesor [[Miroslav Pečujlić]], ki je trepetal od strahu, češ kako je bilo mogoče, da je prišlo do demonstracij; med njimi (=demonstranti) je bil tudi Vuk Drašković«. </blockquote> |} Zgodovinar [[Dragomir Bondžić]] poudarja, da so bile glavne zahteve študentov kmalu pozabljene, medtem ko se je le malo spremenilo v smislu »študentskega standarda in udeležbe pri upravljanju univerze«. Že junija je bila razpuščena podružnica Zveze komunistov na Oddelku za sociologijo in filozofijo, ker so »od tam prihajali najaktivnejši protestniki«. S Filozofske fakultete so zategadelj 1975 izključili osem profesorjev<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>, med njimi tudi Mičunovića: »Za sedem let so mi vzeli potni list, nisem mogel v tujino, 15 let nisem mogel poučevati na univerzi«.<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzela priimek Vuka Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka na Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki; Vuk je takratni napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru v "sveti jezi" razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer res usmerjen protikomunistično ter veliko pretrpel tako od nacistov kot od komunistov, vendar je kljub temu ostal [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]], bil duhovni oče storilcev [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]], podpiral dogodke 27. marca 1941, ki so pripeljali k razbijanje [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], hujskal na [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] zoper enakopravnost [[katoličani|katoličanov]], predvsem pa razglašal nepomirljivi [[antisemitizem]] — kar se naj ne bi strinjalo s tradicionalno podobo [[krščanstvo|krščanskega]] svetnika miru in sprave.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/nikolaj-velimirovic-litije-spc/32425995.html|title= Beogradska litija na čelu sa kontroverznim vladikom Nikolajem |publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Dušan Komarčević|place=|language=sh|date=24. Maj 2023|accessdate=31. maj 2026}}</ref><ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] i0hvj9quwunt3kt4w5aqikc84scv9j7 6689412 6689411 2026-06-14T21:58:14Z Stebunik 55592 /* Nezgode */ 6689412 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka (1990) do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ("Srpski pokret obnove" — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena Vuka Draškovića in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije".<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaški tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako plodna in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Ona je bila namreč mnenja, da je oblast obljubljala, ne pa izpolnjevala. 1968 je namreč tudi Vuk Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil sicer navdušen član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Takratni Titov govor je bil dvoumen: 90 % vstajnikov naj bi bilo v redu, a le 10 % „zapeljanih“. Mnogi študenti so zategadelj njegov govor razumeli kot neposredno podporo, nekateri pa so celo praznovali zmago. Filozof, politik – med drugim poznejši predsednik Državnega zbora in udeleženec demonstracij [[Dragoljub Mićunović]] (1930-2026) pravi, da so nameravali študentje zaradi neizpolnjenih zahtev proteste nadaljevati tudi po poletju, vendar zaradi posredovanja [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] pri dušitvi [[Praška pomlad|Praške pomladi]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] to ni bilo mogoče in bi zaradi strahu pred možno intervencijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] — kjer so se bili protesti tudi razširili — v tistem času to pomenilo preveliko tveganje. Glede samih demonstracij pa on pravi: {| |- ! Studentske demonstracije<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Študentovske demonstracije |- | <blockquote>„Nije tačno da su svi studenti zaigrali kozaračko kolo, to se dogodilo samo na Pravnom fakultetu gde je bio profesor (Miroslav) Pečujlić, koji je drhtao od straha kako su dozvolili da se dese demonstracije i neki studenti, među njima i Vuk Drašković” </blockquote> | <blockquote>»Ni res, da so vsi študenti igrali [[kozarsko kolo]], to se je zgodilo le na Pravni fakulteti, kjer je bil profesor [[Miroslav Pečujlić]], ki je trepetal od strahu, češ kako je bilo mogoče, da je prišlo do demonstracij; med njimi (=demonstranti) je bil tudi Vuk Drašković«. </blockquote> |} Zgodovinar [[Dragomir Bondžić]] poudarja, da so bile glavne zahteve študentov kmalu pozabljene, medtem ko se je le malo spremenilo v smislu »študentskega standarda in udeležbe pri upravljanju univerze«. Že junija je bila razpuščena podružnica Zveze komunistov na Oddelku za sociologijo in filozofijo, ker so »od tam prihajali najaktivnejši protestniki«. S Filozofske fakultete so zategadelj 1975 izključili osem profesorjev<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>, med njimi tudi Mičunovića: »Za sedem let so mi vzeli potni list, nisem mogel v tujino, 15 let nisem mogel poučevati na univerzi«.<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzela priimek Vuka Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka na Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki; Vuk je takratni napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru v "sveti jezi" razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer res usmerjen protikomunistično ter veliko pretrpel tako od nacistov kot od komunistov, vendar je kljub temu ostal [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]], bil duhovni oče storilcev [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]], podpiral dogodke 27. marca 1941, ki so pripeljali k razbijanje [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], hujskal med [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] ter razglašal nepomirljivi [[antisemitizem]] — kar se naj ne bi strinjalo s tradicionalno podobo [[krščanstvo|krščanskega]] svetnika miru in sprave.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/nikolaj-velimirovic-litije-spc/32425995.html|title= Beogradska litija na čelu sa kontroverznim vladikom Nikolajem |publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Dušan Komarčević|place=|language=sh|date=24. Maj 2023|accessdate=31. maj 2026}}</ref><ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] 5egthfj8j1kxd1oulgkd4ht4blg4bw1 6689413 6689412 2026-06-14T21:59:49Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6689413 wikitext text/x-wiki {{Ton}}{{Infobox person | name = Danica Drašković | native_name = Даница Драшковић/Danica Drašković | native_name_lang = sr | image = Danica Draskovic (cropped).jpg | alt = Prirejena slika Danice Drašković | caption = Draškovičeva leta 2010 | other_names = Dana | birth_name = Danica Bošković | birth_date = {{Birth date and age|1945|11|14|df=y}} | birth_place = [[Kolašin]], [[Socialistična republika Črna gora|SR Črna gora]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | alma_mater = [[Pravna fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Beogradu|Beograjska univerza]] | party = [[Srpski pokret obnove]] (Srbsko obnovitveno gibanje) | occupation = {{hlist|pravnik|politik|novinar}} | spouse = {{marriage|[[Vuk Drašković]]|1973}} }} '''Danica Drašković''' ({{lang-sr|Даница Драшковић/Danica Drašković}}, *'''Bošković''' [[14. november]] [[1945]] je [[Srbi|srbska]] oziroma [[Črnogorci|črnogorska]] [[pravnik|pravnica]], [[pisatelj|pisateljica]] in [[politik|političarka]] ter žena [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]], ki je ustanovil in bil od začetka (1990) do 2024 predsednik "Srbskega obnovitvenega gibanja" ("Srpski pokret obnove" — SPO) pa tudi srbski minister za zunanje zadeve. == Živjenjepis == Draškovićeva se je rodila v [[Kolašin]]u v [[Socialistična republika Črna gora|Črni gori]], višjo izobrazbo pa prejemala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjskega vseučilišča]]. V politiko se je vključila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot žena Vuka Draškovića in s svojimi časopisnimi stolpci. Od 2009 do 2013 je bila članica upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije]] (NIS), od 2014 do 2025 pa članica predsedništva tega odbora. Ona in nekdanji zrenjaninski župan [[Goran Knežević]] sta bila 20. junija 2025 razrešena s tega položaja; njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji novosadski župan [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smenjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title=Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}</ref> === Mladost in izobrazba === Danica Bošković se je rodila 14. novembra 1945 v Kolašinu v jugoslovanski zvezni republiki [[Črna gora|Črni gori]] kot tretji od deveterih otrok med sedmimi sestrami in dvema bratoma v premožni družini.<ref name=":0">{{Cite web |last=Dimitrijević |first=Nevena |date=13 January 2023 |title=Ko su najuticajnije Crnogorke u Srbiji |trans-title=Who are the most influential Montenegrin women in Serbia? |url=https://zadovoljna.nova.rs/njena-prica/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref><ref name=":1">{{Cite web |last=Skrozza |first=Tamara |date=15 April 2009 |title=Visoke štikle i kratak fitilj |trans-title=High heels and a short wick |url=https://www.vreme.com/vreme/visoke-stikle-i-kratak-fitilj/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Vreme]] |language=sr}}</ref>Njen oče Radomir je bil [[trgovec]] ter sin častnika črnogorske vojske [[Vaso Bošković|Vasa Boškovića]], ki so ga partizani ubili skozi okno družinske hiše v [[Polja|Poljih]] blizu [[Mojkovac|Mojkovca]]. Družina Bošković je bila protikomunistična in je podpirala [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] generala [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]]. Po vojni se je družina preselila v [[Bijelo Polje]], kjer imajo še danes hišo. Očetova [[četniki|četniška]] usmeritev je vpivala na njeno politično usmeritev in tudi na moževo.<ref name=":1" />Ko je maturirala 1963 na [[gimnazija|gimnaziji]] v Bijelem Polju, se je istega leta vpisala na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravno fakulteto Beograjske univerze]], kjer je diplomirala junija 1968 v času študentovskih demonstacij.<ref name=":0" /> === Služba === Po diplomi je delala kot finančna inšpektorka v Službi družbenega knjigovodstva in kot mestna sodnica za prekrške v Mestni skupščini Beograda do leta 1974.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{cite web|url=https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/|title=Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI|publisher=ibalkan.net|author=zadovoljna.rs|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Takrat po mnenju komunistov zaradi oprostitve revežev, ki so bili zaradi preprodajanja na "pijaci" zaprti, ni bila več [[moralnopolitična neoporečnost|moralnopolitično neoporečna]], in so jo z odlokom "vrgli iz službe". To kaže tudi na to, kakšna je bila "neodvisnost sodstva" v Titovi Jugoslaviji.<ref>{{cite web|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog|title=DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog|publisher=espreso.rs|author=twiter|place=|language=sr|date=21. september 2019|accessdate=30. maj 2026}}</ref> Z možem Vukom Draškovićem je do leta 1977 živela v Zambiji, ker je bil Vuk dopisnik tiskovne agencije Tanjug. Menda zaradi objave neke novinarske race so ga iz Afrike odpoklicali. Po vrnitvi v Beograd je delala kot odvetnica.<ref name=":0" /> === Med razpadanjem Jugoslavije === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Draškovićeva je uradno vstopila v politiko po ustanovitvi Srbskega obnovitvenega gibanja (Srpski pokret obnove SPO) marca 1990.<ref name=":1" /><ref name=":2">{{Cite book |last=Thomas |first=Robert |title=Serbia under Milošević: Politics in the 1990s |publisher=[[C. Hurst & Co.]] |year=1998 |isbn=9781850653677 |edition=1 |location=London |oclc=1280730017}}</ref>{{Rp|pages=|page=54}} Njen mož je bil predsednik SPO od njegove ustanovitve do 2024, ko je odstopil.<ref>{{Cite web |last=Kojić |first=Nikola |date=14 March 2023 |title=Najdugovečniji partijski lider u ex-Yu živi u Beogradu i vodi stranku 33 godine |trans-title=The longest-serving party leader in ex-Yu lives in Belgrade and has led the party for 33 years |url=https://n1info.rs/vesti/najdugovecniji-partijski-lider-u-ex-yu-zivi-u-beogradu-i-vodi-stranku-33-godine/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite news |last=Trivić |first=Branka |date=26 September 2012 |title=Autoritarni lideri uništili partije u Srbiji |trans-title=Authoritarian leaders that destroyed parties in Serbia |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/autoritarni-lideri-unistili-partije-u-srbiji/24720969.html |access-date=22 September 2023 |work=[[Radio Free Europe]] |language=sr}}</ref> Čeprav je najbolj znana kot Draškovićeva žena, si je politično podobo ustvarila v zgodnjih devetdesetih letih. Z glasbenico [[Olivera Katarina|Olivero Katarino]] je sodelovala na shodu za pravice žensk, na shodu v Novem Sadu pri uničevanju vojvodinske avtonomije ("jogurtna revolucija") in protestirala pred veleposlaništvom Albanije in Romunije. Sodelovala je tudi pri napadih na pripadnike specialnih enot in policistov na [[Ravna Gora, Vlasotince|Ravni Gori]]. V preostalem delu devetdesetih let se je udeleževala različnih protivladnih protestov.<ref name=":1" /> Čeprav v SPO ni zasedala pomembnih položajev, je Draškovićeva vplivala na ideologijo in delovanje stranke. Navajajo jo kot glavni razlog za razpad koalicije Zajedno (Skupaj) leta 1997, uspešno izglasovanje nezaupnice beograjskemu županu [[Zoran Đinđić|Zoranu Đinđiću]] in odločitev SPO, da se pridruži zvezni vladi, ki jo je vodila Socialistična partija Srbije Slobodana Miloševića.<ref name=":1" /> Oktobra 1999 je bil njen mož tarča atentata na Ibarski avtocesti; atentat je bil izveden po Miloševićevem ukazu; izvedli pa so ga pripadniki "rdečih baretk" ("crvene beretke") in je med drugimi bil umorjen tudi njen brat Velimir (Vesko).<ref name=":1" /><ref name=":3">{{Cite web |date=3 October 2018 |title=Bol za mrtvim mlađim bratom nikad ne prestaje: Dana Drašković sa šest sestara i danas oplakuje svog voljenog Veska |trans-title=The pain for her dead younger brother never ends: Dana Drašković with her six sisters still mourns her beloved Vesko today |url=https://www.telegraf.rs/vesti/hronika/2996325-bol-za-mrtvim-mladjim-bratom-nikad-ne-prestaje-dana-draskovic-sa-sest-sestara-i-danas-oplakuje-svog-voljenog-veska |access-date=22 September 2023 |website=[[Telegraf (website)|Telegraf]] |language=sr}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === SPO je leta 2004 vložil zahtevo za imenovanje Draškovićeve za ravnateljico Inštituta za varnost. V prošnji za to mesto se je Danica zaradi svojega prejšnjega dela kot odvetnica in sodnica opisala kot "strokovnjakinjo na tem področju". Ko se je SPO leta 2004 pridružil vladi [[Vojislav Koštunica|Vojislava Koštunica]], so nekateri domnevali, da je Vukovo diplomatsko moštvo sestavila njegova žena Danica. V javnosti so ugibali, da bo Draškovićeva leta 2008 imenovana za ravnateljico [[Telekom Srbija|Telekoma]] in tudi sama je izjavila, da je "dovolj usposobljena za opravljanje ravnateljske službe", vendar ji je to mesto vedno "ušlo".<ref name=":1" /> Draškovićeva je bila 1. aprila 2009 imenovana za članico upravnega odbora [[Naftna industrija Srbije|Naftne industrije Srbije (NIS)]].<ref name=":1" /><ref>{{Cite web |date=21 April 2009 |title=Danica Drašković u UO NIS |trans-title=Danica Drašković in the UO of NIS |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/83973/%D0%94%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%86%D0%B0-%D0%94%D1%80%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B-%D1%83-%D0%A3%D0%9E-%D0%9D%D0%98%D0%A1 |access-date=22 September 2023 |website=[[Politika]] |language=sr}}</ref> Pojavila so se ugibanja o razlogu za njeno imenovanje.<ref name=":1" /> V upravnem odboru je bila do leta 2013, leta 2014 pa je postala članica upravnega odbora ravnateljev NIS-a.<ref name=":4">{{Cite web |date=3 July 2023 |title=Danica Drašković i desetu godinu zaredom u Odboru direktora NIS |trans-title=Danica Drašković for the tenth year in a row in the Board of Directors of NIS |url=https://n1info.rs/vesti/danica-draskovic-i-desetu-godinu-zaredom-u-odboru-direktora-nis/ |access-date=22 September 2023 |website=[[N1 (TV channel)|N1]] |language=sr}}</ref> Kot članica upravnega odbora NIS-a ima lepo plačo.<ref>{{Cite web|last=Luković |first=D. |date=7 December 2017 |title=Spisak Želja Danice Drašković Mesečno prima 771.000 dinara, a dobre poslove nalazi i za drugarice, rođake, saradnike... |trans-title=Danica Drašković's wishlist, she earns 771,000 dinars a month, and she also finds good jobs for friends, relatives, associates... |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/spisak-zelja-danice-draskovic-mesecno-prima-771000-dinara-a-dobre-poslove-nalazi-i-za/qt033gt |access-date=22 September 2023 |website=[[Blic]] |language=sr}}</ref><ref name=":5">{{Cite web |last=Popović |first=Aleksandra |date=2 July 2021 |title=Sagovornici Danasa: Draškovići se odavno "prodali" režim |trans-title=Danas interlocutors: The Draškovićs "sold out" to the regime a long time ago |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/sagovornici-danasa-draskovici-se-odavno-prodali-rezimu/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Od takrat je bila večkrat ponovno imenovana, nazadnje leta 2023.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Zaradi vestnega dela in primernega zaslužka si je finančno zelo opomogla, kar je spodbujalo nevoščljivost "čaršije".<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Neuništiva: Danica Drašković ponovo u odboru direktora NIS! Za 14 godina inkasirala više od milion evra! |trans-title=Indestructible: Danica Drašković is again on the board of directors of NIS! In 14 years, she collected more than one million euros! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4190140/danica-draskovic-ponovo-u-odboru-direktora-nis |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Latković |first=Nataša |date=30 July 2022 |title=Upoznajte milionere iz vlasti, najveći nije iz SNS |trans-title=Meet the millionaires from the government, the biggest one is not from SNS |url=https://nova.rs/vesti/politika/upoznajte-milionere-iz-vlasti-najveci-nije-iz-sns/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> Vladna ministrica [[Zorana Mihajlović]] je konec leta 2020 neuspešno poskušala vreči Draškovičevo in dva druga člana z njunih položajev. Skupščina NIS-a jih je pozneje ponovno izvolila na dotedanje položaje.<ref name=":4" /> Junija 2025 pa sta bila Danica Drašković in nekdanji župan Zrenjanina [[Goran Knežević]] razrešena s položaja člana upravnega odbora družbe NIS-a. Njuno mesto sta zasedla nekdanja ministrica za varstvo okolja [[Irena Vujović]] in nekdanji župan Novega Sada [[Milan Đurić]].<ref>{{cite web|url=https://vesti-online.com/smjena-danica-draskovic-nije-vise-u-odboru-direktora-nis-a/|title= Smenjena Danica Drašković: Nije više u Odboru direktora NIS-a / Danica Drašković's replacement: She is no longer on the Board of Directors of NIS|publisher=vesti-online|author=Redakcija|place=|language=sr|date=June 20, 2025|accessdate=May 27, 2026}}</ref> ;Publicistka Pisala je mnenjske članke za svoj časopis Danas in s svojimi "osebnimi stališči" večkrat razburjala javnost.<ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=20 July 2023 |title=Legija je srce Srbije: Lični stav Danice Drašković |trans-title=Legija is the heart of Serbia |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/legija-je-srce-srbije-licni-stav-danice-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Drašković |first=Danica |date=15 September 2020 |title=Veličanje državnog terorizma Udbe |trans-title=The glorification of the UDBA's state terrorism |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/velicanje-drzavnog-terorizma-udbe/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> == Politična stališča == === "Močna žena"<ref>"Vrlo ženo - kdo jo najde..." hvali pridno in močno ženo sveto pismo (Prg 31,10s)</ref> === Draškovićeva je bila za razliko od svojega moža vseskozi izrazita protikomunistka in večkrat nezadržana v nastopanju.<ref>{{Cite web |last=Panović |first=Zoran |date=2 April 2009 |title=Ličnost Danas: Danica Drašković |trans-title=Danas personality: Danica Drašković |url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/licnost-danas-danica-draskovic/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref>Zato so ji očitali, da je šla v nekaterih nastopih predaleč, ker se "ni zmenila, kakšne bodo posledice zanjo ali za njenega moža" zaradi skrajnih stališč, ki jih je izražala v svojih stolpcih in od njih ni hotela odstopiti niti za ped: "Svojih stališč in mnenj ne spreminjam niti pod prisilo!" Ko je njen mož pozival k nenasilnemu odporu proti Miloševiću, je Danica dejala, da si "Miloševičevi niso zaslužili nič drugega kot to, da jih ljudstvo razčetveri s konji". Zavračala je nacionalizem Miloševića in Dobrice Ćosića.<ref name=":1" /> Na svoj način — ki se od moževega precej razlikuje — je tako ta "močna [[Črnogorci|Črnogorka]]" prispevala skupaj z [[Mira Marković|Miro Marković]] k nepriljubljenosti ženske na srbskem političnem odru.<ref>{{Cite web |last=Vuković |first=Ana |date=9 October 2009 |title=Mira Marković i Danica Drašković kompromitovale žensko liderstvo |trans-title=Mira Marković and Danica Drašković compromised female leadership |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/mira-markovic-i-danica-draskovic-kompromitovale-zensko-liderstvo/ |access-date=22 September 2023 |website=[[Danas (newspaper)|Danas]] |language=sr}}</ref> Na splošno daje videz, da je ne samo "boljša polovica", ampak "močnejši spol". V tem, da je bil velik njen vpliv na moža, ki je velikokrat spreminjal stališča — včasih pa izražaval hkrati nasprotujoča si mnenja — se strinjajo tako somišljeniki in privrženci, še bolj pa nasprotniki. Njegovi soprogi pa očitajo (preveliko) sposobnost pri pridobivanju zemeljskih dobrin, pa tudi negativen vpliv na nekatere Vukove odločitve. Vsekakor pa Vuk meni, da mu je bila žena v neomajno podporo, on pa njen ne vedno.<ref>{{cite web|url=https://magazin-tabloid.com/casopis/index.php/index.php?id=06&br=299&cl=10|title= Povodom 25 godina haosa koji u Srbiji izaziva bračni par Vuk i Danica Drašković |publisher=magazin-tabloid.com|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Draškovićeva je vladnega ministra in predsednika Gibanja socialistov [[Aleksandar Vulin|Aleksandra Vulina]] opisovala kot fašista in "izvršitelja načrtov Miloševičeve žene Mire Marković"; on ji pa ni ostal dolžan, češ da je s svojim nediplomatskim ravnanjem uničila svojega moža in njegovo stranko.<ref name=":6">{{Cite web |date=30 October 2014 |title=Dana Drašković: Mirin komesar Vulin |trans-title=Dana Drašković: Mira's commissioner Vulin |url=http://www.021.rs/story/Info/Srbija/93957/Dana-Draskovic-Mirin-komesar-Vulin.html |access-date=22 September 2023 |website=021.rs |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Pljušte uvrede, Dana: Vulin je fašista Vulin: Uništila si Vuka i SPO! |trans-title=Insults rain down, Dana: Vulin is a fascist Vulin: You destroyed Vuk and SPO! |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/1602690/pljuste-uvrede-dana-vulin-je-fasista-vulin-unistila-si-vuka-i-spo |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref> === Obsodba vojnega hujskaštva === Močneje od moža je opaziti tudi njeno nestrinjanje s surovim načinom, na kateri je razpadala Jugoslavija; takšno valjenje krivde na zunanje dejavnike ostro zavrača: {| |- ! “Ne priznajemo da smo agresori<br>već prodajemo patriotizam”<ref>{{cite web|url=https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/|title=VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova'|publisher=dnevno.hr|author=S.V.|place=Zagreb|language=hr|date=9. avgust 2020|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! "Ne priznavamo, da smo napadalci,<br>ampak prodajamo domoljubje" |- | <blockquote>“Ratovali smo dosta. Išli smo u Sloveniju, Hrvatsku, Bosnu, pa najzad na Kosovo. I šta smo uradili? Poraženi svuda, istjerani smo iz Slovenije, Hrvatske, iz Bosne i naravno i sa Kosova. Ostavili smo krvave zločinačke tragove za sobom. <br> I šta sad? Već dvanaest godina razvlačimo poraze, ne priznajemo da smo krivi, da smo zločinci, agresori, da smo u tuđe zemlje slali vojsku i kriminalce, ubijali, pljačkali, palili, rušili, silovali. <br> Hoćemo to svijetu prodati kao patriotizam, obranu naroda i teritorija, ali ne ide. Surova istina groblja na tom putu od Knina, Vukovara, Srebrenice, Sarajeva do Kosova, to su tragovi naše sramote koji govore na svim jezicima sveta i jasno opisuju udruženi zločinački poduhvat, baš kako su rekli haški tužitelji. </blockquote> | <blockquote>"Veliko smo se borili. Šli smo v [[Slovenija|Slovenijo]], na [[Hrvaška|Hrvaško]], v [[Bosna|Bosno]] in končno na [[Kosovo]]. In kaj smo storili? Povsod poraženi, izgnani iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in seveda s Kosova. Za seboj smo pustili krvave zločinske sledi.<br> In kaj zdaj? Dvanajst let vlečemo poraze, ne priznavamo, da smo krivi, da smo zločinci, agresorji, da smo vojsko in zločince pošiljali v druge države, ubijali, ropali, požigali, rušili, posiljevali.<br> To želimo prodati svetu kot patriotizem, obrambo ljudi in ozemlja, a ne gre. Kruta resnica o pokopališčih na tej cesti od [[Knin]]a, [[Vukovar]]ja, [[Srebrenica|Srebrenice]], [[Sarajevo|Sarajeva]] do Kosova, to so sledi naše sramote, ki govorijo v vseh jezikih sveta in jasno opisujejo skupni zločinski podvig, prav tako kot so rekli [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|haaški tožilci]]." </blockquote> |} == Zasebno življenje == === Več hkratnih poklicev === Kličejo jo tudi Dana.<ref name=":3" /><ref name=":6" /> Po poklicu je sicer [[pravnik|pravnica]], vendar tudi političarka, časnikarka in pisateljica — seveda še zdaleč ne tako plodna in slavna kot njen mož, ki ga smatrajo mnogi za največjega živečega srbskega pisatelja.<ref name=":0" /><ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Med letoma 1990 in 2014 je prejemala invalidsko pokojnino.<ref name=":4" /> Bila je lastnica založbe „Srpska reč“ (»Srbska beseda«), prek katere je pisala časopisne stolpce in izdala svoje tri knjige.<ref name=":1" /> „Srpsko reč“ in njeno kavarno „Zmaj“ je leta 2024 kupil [[Predrag Ranković]] »Peconi«, poslovnež, tesno povezan z vladajočo Srbsko napredno stranko.<ref>{{Cite news |date=1 June 2024 |title=Peconijev Invej uz Srpsku reč preuzeo i čuveni kafić Danice Drašković |trans-title=Along with Srpska reč, Peconijev's Inway also took over the famous coffee shop of Danica Drašković |url=https://forbes.n1info.rs/biznis/peconijev-invej-uz-srpsku-rec-preuzeo-i-cuveni-kafic-danice-draskovic/ |access-date=27 September 2024 |work=[[Forbes]] |language=sr}}</ref> === Družina === Med študijem na Univerzi v Beogradu je spoznala Vuka Draškovića, s katerim je hodila do študentskih demonstracij leta 1968. Do ločitve je prišlo zaradi Draškovićeve popolne podpore govoru [[Josip Broz|Josipa Broza]].<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Ona je bila namreč mnenja, da je oblast obljubljala, ne pa izpolnjevala. 1968 je namreč tudi Vuk Drašković sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz ZDA in Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil sicer navdušen član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Takratni Titov govor je bil dvoumen: 90 % vstajnikov naj bi bilo v redu, a le 10 % „zapeljanih“. Mnogi študenti so zategadelj njegov govor razumeli kot neposredno podporo, nekateri pa so celo praznovali zmago. Filozof, politik – med drugim poznejši predsednik Državnega zbora in udeleženec demonstracij [[Dragoljub Mićunović]] (1930-2026) pravi, da so nameravali študentje zaradi neizpolnjenih zahtev proteste nadaljevati tudi po poletju, vendar zaradi posredovanja [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] pri dušitvi [[Praška pomlad|Praške pomladi]] na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] to ni bilo mogoče in bi zaradi strahu pred možno intervencijo [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] — kjer so se bili protesti tudi razširili — v tistem času to pomenilo preveliko tveganje. Glede samih demonstracij pa on pravi: {| |- ! Studentske demonstracije<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> ! Študentovske demonstracije |- | <blockquote>„Nije tačno da su svi studenti zaigrali kozaračko kolo, to se dogodilo samo na Pravnom fakultetu gde je bio profesor (Miroslav) Pečujlić, koji je drhtao od straha kako su dozvolili da se dese demonstracije i neki studenti, među njima i Vuk Drašković” </blockquote> | <blockquote>»Ni res, da so vsi študenti igrali [[kozarsko kolo]], to se je zgodilo le na Pravni fakulteti, kjer je bil profesor [[Miroslav Pečujlić]], ki je trepetal od strahu, češ kako je bilo mogoče, da je prišlo do demonstracij; med njimi (=demonstranti) je bil tudi Vuk Drašković«. </blockquote> |} Zgodovinar [[Dragomir Bondžić]] poudarja, da so bile glavne zahteve študentov kmalu pozabljene, medtem ko se je le malo spremenilo v smislu »študentskega standarda in udeležbe pri upravljanju univerze«. Že junija je bila razpuščena podružnica Zveze komunistov na Oddelku za sociologijo in filozofijo, ker so »od tam prihajali najaktivnejši protestniki«. S Filozofske fakultete so zategadelj 1975 izključili osem profesorjev<ref>{{cite web |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>, med njimi tudi Mičunovića: »Za sedem let so mi vzeli potni list, nisem mogel v tujino, 15 let nisem mogel poučevati na univerzi«.<ref>{{cite web|url=https://3okoonline.com/2025/04/18/studentske-demonstracije-1968-godine-u-svetu-i-srbiji-revolucija-u-duhu-i-otpor-starom-poretku/|title= Studentske demonstracije 1968. godine u svetu i Srbiji: Revolucija u duhu i otpor starom poretku|publisher=3okoonline.com|author=Dragan Tovarišić|place=Beograd|language=sr|date=18. april 2025|accessdate=4. november 2025}}</ref> Njuna zveza se je obnovila leta 1973 ob ponovnih demonstracijah; poročila sta se 10. junija 1973 in Danica Bošković je prevzela priimek Vuka Draškovića.<ref>{{Cite web |date=14 November 2022 |title=Svadba bez gostiju, mladenci u farmerkama: Kako je izgledalo venčanje Vuka i Danice Drašković |trans-title=A wedding without guests, newlyweds in jeans: What was the wedding of Vuk and Danica Drašković like |url=https://www.b92.net/zivot/vesti.php?yyyy=2022&mm=11&dd=14&nav_id=2242309 |access-date=22 September 2023 |website=[[B92]] |language=sr}}</ref> Njun zakon je ostal brez otrok.<ref>Erlanger, Steven (23. avgust 1999). »Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic«. The New York Times.</ref> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal"; oba sicer izhajata iz številnih družin: Danica iz družinne z deveterimi otroki, Vuk pa iz družine s šesterimi otroki; tolaži ju dejstvo, da nista edina in da so podobno usodo trpeli tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Danicin brat Veselin Bošković je bil ubit med poskusom atentata na Vuka na Ibarski magistrali skupaj s tremi njegovimi somišljeniki; Vuk je takratni napad preživel brez poškodb.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> === Nezgode === Med prenosom posmrtnih ostankov [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]] leta 1991 po beograjskih ulicah je po burnem prepiru v "sveti jezi" razbila steklenico ob glavo sogovornika, ker je veličal pokojnika, ki je bil sicer res usmerjen protikomunistično ter veliko pretrpel tako od nacistov kot od komunistov, vendar je kljub temu ostal [[Adolf Hitler|Hitlerjev]] oboževalec, ki je enačil [[nacionalsocializem]] in [[svetosavstvo]], bil duhovni oče storilcev [[Sarajevski atentat|Sarajevskega atentata]], podpiral dogodke 27. marca 1941, ki so pripeljali k razbijanje [[Kraljevina Jugoslavija|Stare Jugoslavije]], hujskal med [[konkordatna kriza|konkordatno krizo]] ter razglašal nepomirljivi [[antisemitizem]] — kar se naj ne bi strinjalo s tradicionalno podobo [[krščanstvo|krščanskega]] svetnika miru in sprave.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/nikolaj-velimirovic-litije-spc/32425995.html|title= Beogradska litija na čelu sa kontroverznim vladikom Nikolajem |publisher=Radio Slobodna Evropa|author=Dušan Komarčević|place=|language=sh|date=24. Maj 2023|accessdate=31. maj 2026}}</ref><ref name=":1" /> Po shodu SPO poleti 1993 so zakonca Danico in Vuka Drašković oblasti preteple in zaprle ter sta bila v zaporu 38 dni.<ref name=":1" />Senat beograjskega okrožnega sodišča je leta 2002 določil, da mora srbska vlada Draškovićevima plačati 1.250.000 dinarjev odškodnine zaradi poškodb, ki sta jih takrat pretrpela.<ref name=":1" /> V letih 2013, 2019 in 2021 je bila Danica udeležena v prometnih nesrečah.<ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala saobraćajku! |trans-title=Danica Drašković had a traffic accident! |url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1157209/cukanje-danica-draskovic-imala-saobracajku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |date=22 September 2023 |title=Danica Drašković imala udes u centru Beograda: Slupala novu "mečku"! |trans-title=Danica Drašković had an accident in the centre of Belgrade: She wrecked her new car! |url=https://www.kurir.rs/crna-hronika/3222759/danica-draskovic-imala-udes-u-centru-beograda-slupala-novu-mecku |access-date=22 September 2023 |website=[[Kurir]] |language=sr}}</ref><ref>{{Cite web |last=Radonjić |first=Marko |date=24 September 2021 |title=Danica Drašković izazvala saobraćajku na Banovom brdu, udarila četiri vozila |trans-title=Danica Drašković caused a traffic accident on Banovo brdo, hitting four vehicles |url=https://nova.rs/vesti/hronika/danica-draskovic-izazvala-saobracajku-na-banovom-brdu-udarila-cetiri-vozila/ |access-date=22 September 2023 |website=[[NOVA portal]] |language=sr}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Vuk Drašković]] * [[Svetosavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book |title=Neću da ćutim |publisher=Srpska reč |year=2002 |isbn=9788649100466 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=I Will Not Be Silent |oclc=53894554}} * {{Cite book |title=Pisanje u vetar |publisher=Srpska reč |year=2009 |isbn=9788649100619 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=Writing In the Wind |oclc=705718676}} * {{Cite book |title=Obešena žena |publisher=Srpska reč |year=2018 |isbn=9788649100879 |edition=1 |location=Beograd |language=sr |trans-title=The Hanged Woman |oclc=1138948789}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} === Spleti === ;{{ikona sr}} *[https://www.ibalkan.net/2023/01/14/ko-su-najuticajnije-crnogorke-u-srbiji/ Ko su najuticajnije CRNOGORKE U SRBIJI - IBALKAN] *[https://www.espreso.co.rs/vesti/politika/442975/danica-draskovic-je-prvi-sudija-u-jugoslaviji-koji-je-smenjen-1974-godine-sve-se-odigralo-munjevito-ovo-je-razlog DANICA DRAŠKOVIĆ JE PRVI SUDIJA U JUGOSLAVIJI KOJI JE SMENJEN 1974. GODINE Sve se odigralo munjevito, ovo je razlog] *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] ;{{ikona hr}} *[https://www.dnevno.hr/vijesti/regija/vuk-draskovic-ne-moze-usutkati-suprugu-palili-smo-rusili-i-silovali-ostavili-smo-krvavi-trag-od-vukovara-do-kosova-1515955/ VUK DRAŠKOVIĆ NE MOŽE UŠUTKATI SUPRUGU! 'Palili smo, rušili i silovali. Ostavili smo krvavi trag od Vukovara do Kosova' - Dnevno.hr] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://bpz.ba/iz-rukopisa-zene-danica-draskovic-supruga-vuka-draskovica/ Iz rukopisa …DANICA DRAŠKOVIĆ, SUPRUGA VUKA DRAŠKOVIĆA] ;{{ikona en}} *[https://everything.explained.today/%5C/Danica_Dra%C5%A1kovi%C4%87/ Danica Drašković Explained] === Videi === *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Vuk Drašković novi roman: ''Monah Hokaj'' | Kurir] *[https://biljanadimcic.com/vuk-draskovic-za-nova-rs-zlocini-se-ovde-promovisu-u-vrline-zlocinci-u-branioce-nacije-a-meni-su-grobovi-i-u-porodici-i-u-stranci/ Vuk Drašković za Nova.rs: Zločini se ovde u Vučićevoj Srbiji promovišu u vrline, zločinci u branioce nacije, a meni su grobovi i u porodici i u stranci | Biljana Dimčić] *[https://www.kurir.rs/zabava/kultura/4232710/vuk-draskovic-novi-roman Bonus video: "PUTINOV GOVOR PODSEĆA NA HITLEROV IZ 1938!" Vuk Drašković za Kurir TV: Jasno je ko ovde nastupa s NACISTIČKIH POZICIJA Izvor: Kurir TV] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1945]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Črnogorci]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ženske]] 03k3b70yn2qqdy2dvnsp789lu7n9fi8 0 603355 6689173 6682621 2026-06-14T13:08:50Z Erardo Galbi 166658 6689173 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Buttrio | official_name = Comune di Buttrio / Comun di Buri | native_name = {{native name|fur|Buri}} | image_skyline = Fountain_in_Buttrio,_Friuli-Venezia_Giulia_-_panoramio.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Fontana in vojni spomenik | image_shield = Buttrio-Stemma.jpg | shield_alt = | image_map = Map of comune of Buttrio (province of Udine, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = Buttrio v Pokrajini Videm | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|1|N|13|20|E|type:city(3,897)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Camino, Caminetto, Vicinale | mayor_party = državljanska lista »Giovinburi« | mayor = Eliano Bassi | area_footnotes = | area_total_km2 = 17,75 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3924 | population_as_of = 30. junij 2025 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. buttriesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 79 | twin1 = | twin1_country = | saint = Marijino vnebovzetje | day = 15. avgust | postal_code = 33042 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.comune.buttrio.ud.it/}} | footnotes = }} '''Buttrio''' ({{langx|fur|Buri}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 10 km jugovzhodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 47 km severozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Leta 2004 je imela 3.898 prebivalcev in površino 17,8 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Buttrio meji z naslednjimi občinami: [[Manzano]] (''Manzan''), [[Pavia di Udine]] (''Pavie''), [[Pradamano]] (''Pradaman'') in [[Premarjag]]. Občina Buttrio je sestavljena iz naslednjih naselij: Camino, (''Cjamin''), Caminetto (''Cjaminet'') in Vicinale (''Visinâl''). == Geografija == === Ozemlje === Buttrio leži na ravnini ob vznožju hriba, 146 metrov nadmorske višine. V davnih časih je morje preplavilo [[Furlanska nižina|Furlansko ravnino]], obala pa je segala skoraj do današnjih Julijskih predalp. Na dnu te lagune je v tisočletjih potekal počasen proces sedimentacije, ki je povzročil nastanek mogočnih formacij, ki so se z umikom morja dvignile iz vode. Ti eocenski nanosi se danes kažejo kot izmenične plasti laporja in peščenjaka z zelo značilnim videzom. Sestava tal jih naredi primerne za vinogradništvo. V teku stoletij je profil pobočij oblikovalo delo generacij vinarjev. Buttrio ima idealno geografsko lego za vinogradništvo in je znan po svojih vinih, saj Julijske Alpe v ozadju ščitijo trte pred hladnimi severnimi vetrovi, [[Jadransko morje]] pa v ospredju zagotavlja ugodno in stalno prezračevanje.<ref>[https://www.buri.it/ Fiera regionale dei vini] buri.it</ref> == Zgodovina == Občina je bila ustanovljena leta 1811, 11. avgusta 1866 pa je bila priključena Italiji.<ref name=":0">{{Cite book|author=Giuseppe Piccini|title=Buttrio|year=1976|publisher=Arti Grafiche Friulane|location=Udine}}</ref> Med prvo svetovno vojno je bilo mesto v zaledju, kjer so zgradili številne poljske bolnišnice. Po umiku iz [[Kobarid|Kobarida]] je bilo zasedeno, mnogi njegovi prebivalci pa so bili deportirani. Preden je začel veljati premirje, je italijanska vojska poskušala ponovno osvojiti večino izgubljenih ozemelj. Uspelo ji je ponovno zavzeti več mest v [[Karnijske Alpe|Karnijskih]] in [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]], med drugim Buttrio, Manzano in [[Krmin]].<ref>{{Cite web|url=https://www.collaborazionepastoralebuttrio.it/storia/|title=Collaborazione pastorale Buttrio|access-date=30 October 2023}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.turismofvg.it/buttrio|title=Io sono Friuli Venezia Giulia- Buttrio|access-date=30 October 2023}}</ref><ref>{{Cite book|author=Mauro Pascolini|title=Buttrio: una comunità tra ruralità e innovazione|year=2003|publisher=Forum|location=Udine}}</ref> Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je v Buttriu deloval »Collegio dei Mutilatini«, ki je dvanajst let gostil okoli sto fantov in deklet, ki so bili v prvih letih po koncu druge svetovne vojne poškodovani ali pohabljeni zaradi eksplozij vojnih ostankov.<ref name=":3">{{Cite web|url=http://www.realtaindustriale.it/novembre23.htm|title=Realtà Industriale Novembre 2023|access-date=31 October 2023}}</ref><ref>{{Cite book|author=Roberto Tirelli|title=I "mutilatini" e il collegio friulano di Buttrio: la storia poco conosciuta delle ultime vittime della guerra|year=2010|publisher=Associazione nazionale vittime civili di guerra|location=Udine}}</ref> == Spomeniki in znamenitosti == === Cerkve === *Župnijska cerkev sv. Marije Vnebovzete: to je župnija v Buttriu, v Pokrajini in Nadškofiji Videm;<ref>[https://www.diocesiudine.it/wd-annuario-enti/cp-di-buttrio-1699/buttrio-258/ Buttrio] diocesiudine.it</ref> spada v dekanijo vzhodne Furlanije. *Cerkev sv. Štefana Prvomučenca: zgrajena je bila na ruševinah rimske naselbine, kar se odraža tudi v njenem imenu. Cerkev, ki stoji v bližini cerkve sv. Marije Vnebovzete, je bila zgrajena ok. srede 14. stoletja in posvečena maja 1366. === Vile === [[File:Villa Morpurgo.jpg|left|thumb|Vila Morpurgo]] *Vila Morpurgo: gre za nedavno obnovljeno utrjeno vilo. Izvirna stavba sega v konec 10. stoletja in je služila kot obrambni in opazovalni dvorec. Bila je podeljena [[Goriški grofje|goriškim grofom]], ki so jo nato zaupali gospodom iz Buttria. Celoten kompleks je pod zaščito Urada za varstvo kulturne dediščine.<ref>{{Cite web|url=https://www.castellodibuttrio.it/en/accommodations/castle-and-park/|title=Castello di Buttrio|website=castellodibuttrio.it|access-date=10 November 2023}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.scoprifvg.it/site/castello-morpurgo/|title=Castello Morpurgo|website=scoprifvg.it|language=it|access-date=10 November 2023}}</ref> *Vila Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli [[File:Villa-Dragoni-Danieli-Buttrio.jpg|alt=Villa Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli|left|thumb|Vila Bartolini-Caimo-Dragoni-Florio-Danieli]] Do te rezidence, ki jo je v 17. stoletju zgradila družina Bartolini, vodi aleja, obdana s cipresami. Zgradba izvira iz 17. stoletja in jo sestavlja velika graščina, katere osrednji del obdajata dva stolpa kvadratnega tlorisa. Dvojno stopnišče zaključuje čudoviti osrednji del fasade, ki močno spominja na klasično arhitekturo. Notranjost sta s čudovitimi alegoričnimi prizori okrasila Francesco Chiarottini in Giambattista Canal. Dolga leta je služila kot prizorišče regionalnega vinskega sejma Buttrio, dokler ni postala na voljo zgornja Vila Florio. Kompleks je kasneje kupila družina Danieli. Prav ta družina je skrbno obnovila freske in stavbo vrnila v njeno nekdanjo funkcionalno stanje, danes pa je stavba popolnoma prenovljena.<ref>{{Cite web|url=https://patrimonioculturale.regione.fvg.it/architettura/?s_id=446578|title= Villa Bartolini, Caimo-Dragoni, Florio, Danieli|website=patrimonioculturale.regione.fvg.it|language=it|access-date=10 November 2023}}</ref> *Vila Toppo-Florio: zgradila jo je v prvi polovici 18. stoletja družina Toppo. V naslednjem stoletju, ko je posest prevzela družina Florio, so jo razširili. Pomembnost vile je tudi posledica obsežnega parka, ki ji pripada in se spušča s hriba na ravnino ob cesti, ki vodi v Manzano. Vila in park tvorita neločljivo celoto, ki je bila skozi čas ohranjena na vzoren način.<ref>{{Cite web|url=https://sistemabuttrio.com/en/experiences/villa-di-toppo-florio/|title=Villa di Toppo-Florio|website=sistemabuttrio.com|access-date=21 September 2024}}</ref> == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|1986 |1881|2008 |1901|2240 |1911|2245 |1921|2610 |1931|2538 |1936|2527 |1951|2623 |1961|2972 |1971|2939 |1981|3646 |1991|3696 |2001|3788 |2011|4039 |2021|3678 | source=Data from ISTAT }} === Etnična sestava === Na dan 31. decembra 2024 je v občini prebivalo 420 tujcev, kar je 10,3 % prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://demo.istat.it/app/?i=P03&a=2024&l=en|title= Foreign citizens: resident population by sex and demographic balance on 31st December 2024|accessdate=13 July 2025}}</ref> Največja tuja skupnost je [[Romunija|romunska]], ki predstavlja 36,3 % vseh tujcev v državi, sledita pa ji [[Ukrajina]] in [[Albanija]]. == Jezik == V Buttriu prebivalstvo poleg italijanščine govori tudi furlanščino. V skladu z Resolucijo št. 2680 z dne 3. avgusta 2001, ki jo je izdal Deželni svet Furlanije - Julijske krajine, je občina vključena v ozemeljsko zaščito furlanščine za namene Zakona 482/99, Deželnega zakona 15/96 in Deželnega zakona 29/2007.<ref>{{cite web|access-date=13 July 2025 |title=Official Toponymy |url=https://arlef.it/en/resources/official-toponymy/ |website=[[Regional Agency for Friulian Language|arlef.it]]}}<!-- auto-translated from Italian by Module:CS1 translator --></ref> Furlanščina, ki se govori v Buttriu, je ena od variant srednje-vzhodne furlanščine.<ref>[https://arlef.it/app/uploads/page/comuni_friulanofoni-divisi-per-provincia_agg-03_2021.pdf List of the Friulian-speaking municipalities] arlef.it</ref> == Gospodarstvo == === Kmetijstvo === Območje občine spada v tri DOC-območja (italijanska razvrstitev kakovosti vina za vina s kontroliranim poreklom, sorto grozdja in tipom): hribovit del pripada območju »Colli Orientali del Friuli« (Vzhodni griči Furlanije), medtem ko ravninski del pripada območju »Grave del Friuli« in je vključen tudi v območje »Prosecco«. Poleg tega je Buttrio član nacionalnega združenja »Città del Vino« (Mesta vina). Vina, proizvedena v Buttriu, ki so na splošno odlične kakovosti, vključujejo bela ([[rumena rebula]], [[furlanski tokaj]], [[bela klevna]], [[sivi pinot]], [[muškatni silvanec]]) in rdeča ([[merlot]], [[cabernet franc]] in [[cabernet sauvignon]], [[modri pinot]], [[refosco dal peduncolo rosso]]).<ref>[https://sistemabuttrio.com/en/the-territory/viticulture/ viticulture] sistemabuttrio.com</ref> Trenutno na območju deluje več kot 20 specializiranih vinarij, ki se upravljajo v skladu z modernimi merili. === Industrija === Podjetje Danieli & C. Officine Meccaniche S.p.A., znano preprosto kot [[Danieli]], je multinacionalka s sedežem in glavnim obratom v Buttriu. Je svetovni vodilni proizvajalec opreme za proizvodnjo jekla, zlasti na področju dolgih izdelkov, kjer ima več kot 90-odstotni svetovni tržni delež. Podjetje sta leta 1914 ustanovila Mario in Timo Danieli.<ref>{{Cite book|title=Mario Robiony, Nati per la meccanica: l'avventura imprenditoriale di Mario e Luigi Danieli|location=Udine|publisher= Forum|year=2012}}</ref> V preteklih letih je Danieli sprejel strategijo prehoda s proizvodnje strojev za proizvodnjo jekla na dobavo obratov na ključ.<ref>[https://www.areastudimediobanca.com/en/product/danieli-c-officine-meccaniche-1983-2019 Danieli & C - Officine Meccaniche (1983-2019)] areastudimediobanca.com</ref> == Znane osebnosti == * Andrea Comparetti, fizik in znanstvenik * Marco Racaniello, klavirist in skladatelj * Giulio Tami, filmski ustvarjalec, direktor fotografije in montažer * Giovanni Battista Beltrame, agronom == Pobratena mesta == *{{flagicon|AUT}} [[Čajna]], [[Avstrija]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.comune.buttrio.ud.it/ Uradno spletno mesto] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Buttrio}} [[Kategorija:Buttrio| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] a7norvnb30792cfkakt8ojt4qm0s9uk 2 603517 6689187 6684327 2026-06-14T14:01:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dopis 6689187 wikitext text/x-wiki {{Babilon|sl|en-2|fr-1|}} == O meni == Sem uporabnik iz Osrednjeslovenske, po rodu iz vseh koncev Slovenije. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to zgodovina, geografija, glasba, demografija, slavistika… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Z veseljem razložim svoj popravek, če vprašate na pogovorni strani. Če imate kakšno vprašanje zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable" |+ |[[Hrvaška]] |[[Srbija]] |- |[[Italija]] |[[Bosna in Hercegovina]] |- |[[Avstrija]] |[[Severna Makedonija]] |- |[[Madžarska]] |[[Bolgarija]] |- |[[Nemčija]] |[[Grčija]] |- |[[Francija]] |[[Turčija]] |- |[[Španija]] |[[Češka]] |- |[[Nizozemska]] |[[Slovaška]] |- |[[Luksemburg]] |[[Belgija]] |- |[[Vatikan]] |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]] |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. Dramilo, Valentin Vodnik a2r5knfi52qkflqdjjodc0hqdb2xas8 100 603651 6689466 6688621 2026-06-15T06:11:02Z ~2026-35089-01 261655 Odstranil sem neupravičen poudarek 6689466 wikitext text/x-wiki [[File:2026 FIFA World Cup ensign (PD version).png|130px|right|Logotip svetovnega prvenstva v nogometu]] *Začelo se je '''[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]]''' <small>(na sliki logotip)</small>. *V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena '''[[16. vlada Republike Slovenije]]''' pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]]. *[[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila epidemijo '''[[ebola|ebole]]''' v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. *Sprejet je bil '''''[[Interventni zakon za razvoj Slovenije|Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije]]''''', opozicijske stranke pa so napovedale zakonodajni [[referendum]]. *Potniki na križarki MV ''Hondius'' so morali v [[karantena|karanteno]] zaradi izbruha smrtno nevarnega '''[[hantavirus]]a'''. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Ted Turner]] ({{abbr|87|umrl 6. maja}}), ameriški medijski mogotec; [[Branko Marušič]] ({{abbr|88|umrl v začetku maja}}), slovenski zgodovinar; [[Oscar Schmidt]] ({{abbr|68|umrl 17. aprila}}), brazilski košarkar; [[Drago Šoštarič]] ({{abbr|83|umrl 13. aprila}}), slovenski telovadec; [[Ana Jud]] ({{abbr|47}}), slovenska novinarka; [[Anton Bebler]] ({{abbr|89|umrl 5. aprila}}), slovenski diplomat jpw8hif4yelyqg8pintrk2t8b6qcxpk 6689467 6689466 2026-06-15T06:12:47Z ~2026-35089-01 261655 Dogovor o koncu vojne v Iranu 6689467 wikitext text/x-wiki [[File:2026 FIFA World Cup ensign (PD version).png|130px|right|Logotip svetovnega prvenstva v nogometu]] * [[Iran]] in [[ZDA]] sta sklenili '''dogovor o koncu [[Vojna v Iranu (2026)|vojne]]'''. *Začelo se je '''[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]]''' <small>(na sliki logotip)</small>. *V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena '''[[16. vlada Republike Slovenije]]''' pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]]. *[[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila epidemijo '''[[ebola|ebole]]''' v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. *Sprejet je bil '''''[[Interventni zakon za razvoj Slovenije|Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije]]''''', opozicijske stranke pa so napovedale zakonodajni [[referendum]]. *Potniki na križarki MV ''Hondius'' so morali v [[karantena|karanteno]] zaradi izbruha smrtno nevarnega '''[[hantavirus]]a'''. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Ted Turner]] ({{abbr|87|umrl 6. maja}}), ameriški medijski mogotec; [[Branko Marušič]] ({{abbr|88|umrl v začetku maja}}), slovenski zgodovinar; [[Oscar Schmidt]] ({{abbr|68|umrl 17. aprila}}), brazilski košarkar; [[Drago Šoštarič]] ({{abbr|83|umrl 13. aprila}}), slovenski telovadec; [[Ana Jud]] ({{abbr|47}}), slovenska novinarka; [[Anton Bebler]] ({{abbr|89|umrl 5. aprila}}), slovenski diplomat s7y5ass1gamqsxz5mtl1taohicr58l8 0 603952 6689373 6687926 2026-06-14T19:47:21Z Yerpo 8417 rektgr 6689373 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bolzaneto Polcevera 03.jpg|sličica|Polcevera na sotočju s Secco.]] '''Polcevera''' je 19 kilometrov dolga reka, ki poteka v [[Italija|italijanski]] deželi [[Ligurija]]. Reka je poimenovana po Pontedecimu, kjer leži sotočje rek [[Torrente Riccò]] (levi pritok) in [[Torrente Verde]] (desni pritok). Med Pontedecimom in [[Ligursko morje|Ligurskim morjem]] je Polcevera dolga 11 kilometrov, njena skupna dolžina, vključno s Torrente Verde, pa je 19 kilometrov. Od Pontedecima se Polcevera teče proti jugu in se pri Bolzanetu zliva s pomembnim levim pritokom [[Torrente Secca]]. Izliva se v Ligursko morje med Sampierdareno in Cornigliano, dvema četrtima Genove.[[Slika:Ponte Morandi.jpg|sličica|[[Most Morandi|Viadukt Polcevera]], ki je potekal nad reko Polcevero in bil poimenovan po njej.]] Po reki Polcevera je bil uradno poimenovan [[Most Morandi|viadukt Polcevera]], neuradno imenovan most Morandi, ki je prečkal reko in se je avgusta 2018 med neurjem [[Zrušitev mostu Morandi|delno porušil]]. Danes nad reko poteka [[Most sv. Jurija, Genova|nov most sv. Jurija]], ki je nadomestil porušeni most Morandi. == Glej tudi == * [[Seznam rek v Italiji]] {{Škrbina-reka}} [[Kategorija:Reke v Italiji]] [[Kategorija:Ligurija]] efmz8uy9jcxjaao37twynbexcchlnef 0 604021 6689465 6688732 2026-06-15T06:07:16Z Octopus 13285 /* Osvojitev Transoksanije */ Transoksanija 6689465 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Osman ibn Ibrahim]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} '''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''<ref>"Qara-khanids", ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&nbsp;578.</ref> ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.<ref name="iranica" /> Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].<ref name="encyclo">{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Grousset|2004|p=168}} Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} ==Imena== Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}} Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} * Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'. * [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanijski Turki' ali samo 'Turki'.<ref>Maħmūd al-Kaśġari. (1982) "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86</ref> Slednjega je uporabljal tudi za turška ljudstva na splošno.<ref>Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI "The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî"] str. 506</ref>{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi neturške [[Kumoši]]je (''qāy''), [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].<ref>al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84</ref><ref>Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56</ref>}} * Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.<ref>{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}</ref> * V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).<ref name="iranica"/> * Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.<ref>{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley & Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref> ==Zgodovina== ===Izvor=== {{glavni|Karluki|Karluški kaganat}} [[Slika:Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG|thumb|250px|''[[Anikovski krožnik]]'' je ulit srebrn krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki oblegajo Jeriho. Krožnik so izdelali verjetno [[Sogdija|sogdijski]] umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES"/> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 8. stoletja.<ref>{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref>]] Karahanidski kanat je nastal iz plemenske zveze, ki so jo nekje v 9. stoletju ustanovili Karluki, Jagmi, Čigili, Tuhsi in druga ljudstva, ki so živela v [[Transoksanija|Transoksaniji]], zahodnem [[Tjanšan]]u (današnji [[Kirgizistan]]) in zahodnem [[Šindžjang]]u okoli [[Kašgar]]ja.{{sfn|Soucek|2000}} Arabski zgodovinar [[al-Masudi]] iz 10. stoletja je omenil dva ''"kagana kaganov"'' karluške horde:<ref>Al-Masudi [https://archive.org/details/historicalencycl00masrich Meadows of Gold and Mines of Gems] vol. 1, str. 311–312. Prev. Aloys Spreger</ref> Sanaha<ref>P. B. Golden. "Irano-Turcica: The Khazar sacral kingship revisited". V ''Acta Orientalia Hungarica'' 60:2 (2007): 165, 172, op. 33</ref> in Afrasiaba,<ref>Boris Zhivkov, (2010), ''Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries'', str. 46.</ref> ki ga je karahanidski učenjak iz 11. stoletja [[Mahmud al-Kašgari]] enačil s turškim kraljem Alp Er Tungo, legendarnim prednikom vladajoče karahanidske dinastije.<ref>Maħmūd al-Kašğari. "Dīwān Luğāt al-Turk". Prev. In ur. Robert Dankoff in James Kelly. In Sources of Oriental Languages and Literature. (1982) Part I, str. 92 and Part II. str. 225, 337</ref> Karahanidski vladarji so si lastili naziv kagan, kar kaže, da so morda izhajali iz klana Ašina.<ref>Carter V. Findley, (2004), ''The Turks in World History'', str. 75</ref> Plemenski izvor [[Bilge Kul Kadir Kan]]a, prvega karahanidskega kana, še vedno ni znan. Če je resnično izhajal iz vladajoče dinastije Karluškega kanata,<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ "Karluk Yabghu State (756–940)"] ''Qazaqstan Tarihy''</ref> je bil iz plemena Ašina. Lahko bi bil tudi Čigil.<ref>Kochnev, Boris Dmitrievich (2006). ''Numizmaticheskai︠a︡ istorii︠a︡ Karakhanidskogo kaganata'', 991–1209. Nastich, V. N. Moskva: Sofii︠a︡.</ref> ====Zgodnja zgodovina==== Karluki so bili nomadsko ljudstvo iz zahodnega [[Altaj]]a, ki se je preselilo v Žetisu. Leta 742 so bili del zavezništva, ki so ga vodili [[Basmili]] in [[Ujgurski kaganat]], in se uprli [[Gokturki|Gokturkom]]. Upor je privedel do propada [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] (682–744). {{sfn|Beckwith|2009|p=142}} V prerazporeditvi oblasti, ki je sledila, so bili Karluki povzdignjeni iz plemena, ki ga je vodil [[elteber]], v pleme, ki ga je vodil [[jabgu]]. Jabgu je bil eden najvišjih turških dostojanstvenikov in s tem tudi član klana Ašina, kateremu je bila ''"od neba podeljena"'' pravica do vladanja. Karluki in [[Ujguri]] so se kasneje povezali proti Basmilom in v dveh letih strmoglavili basmilskega kagana. Ujgurski jabgu je postal kagan, vodja Karlukov pa jabgu. Takšna ureditev je trajala manj kot eno leto. Sovražnosti med Ujguri in Karluki so Karluke prisilile k selitvi proti zahodu v [[Turgeški kaganat]].{{sfn|Golden|1990|p=349}} [[Slika:Anikova, two horsemen (grey background).jpg|thumb|left|Oborožena konjenika z Anikovskega krožnika, Žetisu, okoli leta 800<ref name="GK37">{{cite book |last1=Karamian |first1=Gholamreza |last2=Maksymiuk |first2=Katarzyna |title=Crowns, hats, turbans and helmets: the headgear in Iranian history |date=2017 |publisher=Institute of history and international relations, Faculty of Humanities, Siedlce University Department of archaeology and history, central Tehran branch, Tehran Azad University |location=Siedlce Tehran |isbn=978-83-62447-19-0 |page=251, Fig. 37 |url=https://www.researchgate.net/figure/Silver-gilt-plate-showing-a-siege-found-in-Siberia-and-thought-to-have-be-made-in_fig153_323545452}}</ref>]] Do leta 766 so Karluki podredili Turgeše in ustanovili svojo prestolnico v Sujabu na reki Ču. Karluška plemenska zveza je do takrat vključevala plemeni Čigil in Tukši, ki sta bili morda turgeški. Konec 8. stoletja, približno 15 let potem, ko so se naselili v regiji Žetisu, so se Karluki spreobrnili v [[krščanstvo]], natančneje v Cerkev vzhoda.<ref name="ES"/> Cerkev Vzhoda je takrat prvič pokristjanila kakšno tako veliko vzhodno ljudstvo.<ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |page=3 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf}}</ref> V karluški prestolnici Sujab so našli ostanke [[Nestorijanstvo|nestorijanske]] cerkve, v regiji Žetisu pa stotine nagrobnikov s sirskimi napisi.<ref>{{cite journal |last1=Tang |first1=Li |title=Christian Communities in Medieval Central Asia: Syriac and Syro-Turkic Inscriptions from Zhetysu and the Chuy Valley (9th - 14th Centuries) |journal=Silk Road Traces: Studies on Syriac Christianity in China and Central Asia |date=1 January 2022 |pages=210–211 |url=https://www.academia.edu/88021440}}</ref> Do sredine 9. stoletja je karluška plemenska zveza po uničenju Ujgurskega kaganata s strani Starih Kirgizov prevzela oblast nad svetimi ozemlji Zahodnih Turkov. Potem ko je bil prejšnji kagan ubit v uporu, sta nadzor nad svetimi ozemlji in njihova povezanost s klanom Ašina omogočila, da je kaganat prešel na Karluke skupaj z prevlado nad stepami.{{sfn|Golden|1990|p=350–351}} V 9. stoletju so južni [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] vladali [[Samanidska dinastija|Samanidi]], medtem ko so v Srednjeazijski stepi prevladovali turški nomadi, kot so [[Pečenegi]], Oguški Turki in Karluki. Območje Karlukov je segalo na sever do [[Irtiš]]a in Kimensko-Kipčaške plemenske zveze in taborišči, ki so segala do rek Či in Ili, kjer sta živeli plemeni Čigil in Tukši, ter na vzhod do [[Ferganska dolina|Ferganske doline]] in še dlje. Območje južno in vzhodno od Karlukov so naseljevali Jagmi.{{sfn|Golden|1990|p=348}} Zdi se, da je bilo središče Karlukov v 9. in 10. stoletju [[Balasagun]] na reki Ču. Konec 9. stoletja so Samanidi vkorakali v stepe in zavzeli Taraz, enega od sedežev karluškega kagana, in veliko cerkev preuredili v mošejo. ===Nastanek Karahanidskega kanata (840)=== [[Slika:Mausoleum of Satuq Bughra Khan (detail, B&W), Artush (Hercule Louis Catenacci, 1816-1884).jpg|thumb|250px|Grobnica sultana Satuk Bugra Kana (vladal 920-955), prvega muslimanskega kana Karahanidov, v Artušu, [[Šindžjang]]]] V 9. stoletju se je Karluška plemenska zveza, vključno s tremi glavnimi plemeni Bulaki (Mouluo 謀落 / Moula 謀剌), Tašliki (Tašili 踏實力) in Sebeki (Suofu 娑匐), združila s Čigili, Čaruki, Barskani, Kaladži, Azkiši in Tuhsi<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ Karluk Yabghu State (756–940)] in ''Qazagstan Tarihy''</ref> in Jagmi in ustanovila prvi Karluško-Karahanidski kaganat. Zdi se, da so Čigili tvorili jedro karahanidske vojske. Datum ustanovitve in ime prvega kana nista znana. Po eni od rekonstrukcij je bil prvi vladar [[Bilge Kul Kadir Kan]].{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Vladarji Karahanidov so verjetno prihajali iz plemen Čigil in Jagma. Vzhodni kagan je nosil naziv arslan kara kagan (arslan – lev je bil totem Čigilov), zahodni kagan pa naziv bugra kara kagan (bugra - kamela je bil totem Jagmov). Imena živali so bila reden element turških nazivov Karahanidov: Arslan (lev), Bugra (kamela), Toghan (sokol), Böri (volk) in Togrul ali Togril (ujeda).{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Pod kagani so bili štirje vladarji z nazivi arslan ilig, bugra ilig, arslan tegin in bugra tegin.{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Nazivi članov dinastije so se spreminjali glede na spremembo njihovega položaja v dinastični hierarhiji. ===Spreobrnitev v islam (ok. 934)=== Sredi 10. stoletja so se Karahanidi spreobrnili v [[islam]] in sprejeli muslimanska imena in častne nazive, vendar so ohranili turške vladarske nazive, kot so kan, kagan, ilek (ilig) in tegin.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<ref>{{cite web |url = http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |title = Asia Research Institute Working Paper Series No.44 A History of Uighur Religious Conversions (5th-16th Centuries) by Li Tang |access-date=2008-01-19 |archive-url = https://wayback.archive-it.org/all/20080119170546/http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |archive-date=2008-01-19 |url-status=dead }}</ref> Kasneje so sprejeli arabska naziva sultan in sultan sultanov (''sultān al-salātīn''). Po besedah osmanskega zgodovinarja Munadžim-bašija se je prvi od kanov spreobrnil Satuk Bugra Kan. Po spreobrnitvi je dobil [[Fatva|fatvo]], ki mu je omogočila, da je ubil svojega domnevno še vedno poganskega očeta in nato osvojil Kašgar.{{sfn|Golden|1990|p=357}} Leta 960 je po besedah muslimanskih zgodovinarjev [[Ibn Miskavajh]]a in [[Ibn al-Asir]]ja prišlo do množične spreobrnitve Turkov v islam. Posredni dokazi kažejo, da so to bili Karahanidi.{{sfn|Golden|1990|p=357}} ===Osvojitev Transoksanije=== [[Slika:The Kara-Khanid ruler Ilig Khan on horse submitting to Mahmud of Ghazni riding an elephant, Persian painting, 1306-14.jpg|thumb|300px|Karahanid [[Ilig Kan Nasr]] (levo) se leta 1017–1018 sooča z [[Mahmud Gaznijski|Mahmudom Gaznijskim]] (na slonu); ''[[Džami al-tavarih]]'' (Edinburgh Or Ms 20)]] [[Hasan ibn Sulejman]] (ali Harun), vnuk Satuk Bugra Kana, je konec 10. stoletja napadel [[Samanidska dinastija|Samanide]]. Med letoma 990 in 992 je zavzel mesto Sajram, [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], Ilak, Samarkand in samanidsko prestolnico Buharo, <ref name="Frye156-157">''The Samanids'', Richard Nelson Frye, '''The Cambridge History of Iran''', Vol. 4, ed. R. N. Frye, (Cambridge University Press, 1999), str. 156–157</ref> potem pa je leta 992 umrl zaradi bolezni<ref name="Frye156-157" /> in Samanidi so se vrnili v Buharo. Hasanov bratranec [[Ali Arslan Kan]] je nadaljeval pohod proti Samanidom. Do leta 999 je Alijev sin Nasr zavzel Taškent, Samarkand in Buharo.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Samanidsko ozemlje je bilo razdeljeno med Gaznavide, ki so dobili Horasan in Afganistan, ter Karahanide, ki so dobili Transoksanijo. Meja med rivalskima imperijema je postala reka [[Amu Darja]]. [[Slika:Ilak Khan Tughan (detail) putting the heathens to flight, from the Arabic copy of Rashid al-Din’s Jāmi al-tavārikh, dated 714 (1314–15). Edinburgh University Library Or. ms. 20, fol. 133b.jpg|thumb|left|200px| Ahmed (Ilak Khan Tughan) v bitki leta 1314-1315; Džami al-tavārikh<ref>{{cite journal |last1=Blair |first1=Sheila |title=Illustrating History: Rashid al-Din and hisCompendium of Chronicles |journal=Iranian Studies |date=2017 |volume=50 |issue=6 |page=8 |doi=10.1080/00210862.2016.1268376 |url=https://www.academia.edu/32365632/Illustrating_History_Rashid_al_Din_and_his_Compendium_of_Chronicles |issn=0021-0862}}</ref>]] Karahanidska država je bila razdeljena na [[Apanaža|apanaže]], kot je bilo običajno pri turških in mongolskih nomadih. Apanaže so bile povezane s štirimi glavnimi urbanimi središči: Balasagunom v Žetisuju, takrat glavnim mestom karahanidske države, Kašgarjem v Šindžjangu, Uzgenom v Ferganski dolini in Samarkandom v Transoksaniji. Prvotni posesti dinastije - Žetisu in Kašgar ter njihovi kani so ohranili implicitno prednost pred tistimi, ki so vladali v Transoksaniji in Fergani.{{sfn|Soucek|2000}} Štirje Alijevi sinovi (Ahmed, Nasr, Mansur in Mohamed) so imeli vsak svojo neodvisno apanažo znotraj karahanidske države. Nasr, osvajalec Transoksanije, je imel v posesti veliko osrednje območje Transoksanije s Samarkandom in Buharo, Fergansko dolino (Uzgen) in druga ozemlja. Po njegovi smrti je bila njegova apanaža razdeljena. Ahmed je dobil Žetisu in Taškent in je po Alijevi smrti postal vodja dinastije. Brata Ahmed in Nasr sta vodila različno politiko do Gaznavidov na jugu. Ahmed je poskušal skleniti zavezništvo z Mahmudom Gaznijskim, Nasr pa se je neuspešno poskušal razširiti na njihovo ozemlje.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} [[Slika:Kara-Khanid Khanate.png|thumb|300px|Karahanidski kanat okoli leta 1006, ko je dosegel svoj največji obseg]] Ahmeda je nasledil Mansur, po Mansurjevi smrti pa je začela prevladovati Hasan Bugra Kanova veja Karahanidov. Hasanova sinova Mohamed Togan Kan II. in Jusuf Kadir Kan, ki je imel v posesti Kašgar, sta postala vodja dinastije. Družini sta sčasoma razdelili Karahanidski kanat na dva dela. V letih 1017–1018 so Karahanidi odbili napad velike množice nomadskih turških plemen, kar je bilo v muslimanskih virih opisano kot velika zmaga.{{sfn|Golden|1990|p=363}} Približno v istem času je karahanidski vladar Ilig Kan dosegel sporazum z Mahmudom Gaznijskim, v katerem sta se strinjala z delitvijo nekdanjega samanidskega ozemlja vzdolž reke Amu Darje.<ref name="Bos106">{{cite book |last1=Bosworth |first1=C. E. |title=History of Civilizations of Central Asia |date= 1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |page=106 |url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA99 |language=en|quote=}}</ref> ===Osvojitev zahodne Tarimske kotline=== ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 840. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 1210. letih]] [[Kategorija:Bivše konfederacije]] 0stiyl7wfdl1on20918n28vlotrkvwf 6689482 6689465 2026-06-15T06:52:36Z Octopus 13285 /* Osvojitev Transoksanije */ urejanje 6689482 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Osman ibn Ibrahim]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} '''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''<ref>"Qara-khanids", ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&nbsp;578.</ref> ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.<ref name="iranica" /> Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].<ref name="encyclo">{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Grousset|2004|p=168}} Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} ==Imena== Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}} Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} * Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'. * [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanijski Turki' ali samo 'Turki'.<ref>Maħmūd al-Kaśġari. (1982) "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86</ref> Slednjega je uporabljal tudi za turška ljudstva na splošno.<ref>Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI "The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî"] str. 506</ref>{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi neturške [[Kumoši]]je (''qāy''), [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].<ref>al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84</ref><ref>Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56</ref>}} * Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.<ref>{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}</ref> * V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).<ref name="iranica"/> * Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.<ref>{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley & Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref> ==Zgodovina== ===Izvor=== {{glavni|Karluki|Karluški kaganat}} [[Slika:Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG|thumb|250px|''[[Anikovski krožnik]]'' je ulit srebrn krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki oblegajo Jeriho. Krožnik so izdelali verjetno [[Sogdija|sogdijski]] umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES"/> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 8. stoletja.<ref>{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref>]] Karahanidski kanat je nastal iz plemenske zveze, ki so jo nekje v 9. stoletju ustanovili Karluki, Jagmi, Čigili, Tuhsi in druga ljudstva, ki so živela v [[Transoksanija|Transoksaniji]], zahodnem [[Tjanšan]]u (današnji [[Kirgizistan]]) in zahodnem [[Šindžjang]]u okoli [[Kašgar]]ja.{{sfn|Soucek|2000}} Arabski zgodovinar [[al-Masudi]] iz 10. stoletja je omenil dva ''"kagana kaganov"'' karluške horde:<ref>Al-Masudi [https://archive.org/details/historicalencycl00masrich Meadows of Gold and Mines of Gems] vol. 1, str. 311–312. Prev. Aloys Spreger</ref> Sanaha<ref>P. B. Golden. "Irano-Turcica: The Khazar sacral kingship revisited". V ''Acta Orientalia Hungarica'' 60:2 (2007): 165, 172, op. 33</ref> in Afrasiaba,<ref>Boris Zhivkov, (2010), ''Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries'', str. 46.</ref> ki ga je karahanidski učenjak iz 11. stoletja [[Mahmud al-Kašgari]] enačil s turškim kraljem Alp Er Tungo, legendarnim prednikom vladajoče karahanidske dinastije.<ref>Maħmūd al-Kašğari. "Dīwān Luğāt al-Turk". Prev. In ur. Robert Dankoff in James Kelly. In Sources of Oriental Languages and Literature. (1982) Part I, str. 92 and Part II. str. 225, 337</ref> Karahanidski vladarji so si lastili naziv kagan, kar kaže, da so morda izhajali iz klana Ašina.<ref>Carter V. Findley, (2004), ''The Turks in World History'', str. 75</ref> Plemenski izvor [[Bilge Kul Kadir Kan]]a, prvega karahanidskega kana, še vedno ni znan. Če je resnično izhajal iz vladajoče dinastije Karluškega kanata,<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ "Karluk Yabghu State (756–940)"] ''Qazaqstan Tarihy''</ref> je bil iz plemena Ašina. Lahko bi bil tudi Čigil.<ref>Kochnev, Boris Dmitrievich (2006). ''Numizmaticheskai︠a︡ istorii︠a︡ Karakhanidskogo kaganata'', 991–1209. Nastich, V. N. Moskva: Sofii︠a︡.</ref> ====Zgodnja zgodovina==== Karluki so bili nomadsko ljudstvo iz zahodnega [[Altaj]]a, ki se je preselilo v Žetisu. Leta 742 so bili del zavezništva, ki so ga vodili [[Basmili]] in [[Ujgurski kaganat]], in se uprli [[Gokturki|Gokturkom]]. Upor je privedel do propada [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] (682–744). {{sfn|Beckwith|2009|p=142}} V prerazporeditvi oblasti, ki je sledila, so bili Karluki povzdignjeni iz plemena, ki ga je vodil [[elteber]], v pleme, ki ga je vodil [[jabgu]]. Jabgu je bil eden najvišjih turških dostojanstvenikov in s tem tudi član klana Ašina, kateremu je bila ''"od neba podeljena"'' pravica do vladanja. Karluki in [[Ujguri]] so se kasneje povezali proti Basmilom in v dveh letih strmoglavili basmilskega kagana. Ujgurski jabgu je postal kagan, vodja Karlukov pa jabgu. Takšna ureditev je trajala manj kot eno leto. Sovražnosti med Ujguri in Karluki so Karluke prisilile k selitvi proti zahodu v [[Turgeški kaganat]].{{sfn|Golden|1990|p=349}} [[Slika:Anikova, two horsemen (grey background).jpg|thumb|left|Oborožena konjenika z Anikovskega krožnika, Žetisu, okoli leta 800<ref name="GK37">{{cite book |last1=Karamian |first1=Gholamreza |last2=Maksymiuk |first2=Katarzyna |title=Crowns, hats, turbans and helmets: the headgear in Iranian history |date=2017 |publisher=Institute of history and international relations, Faculty of Humanities, Siedlce University Department of archaeology and history, central Tehran branch, Tehran Azad University |location=Siedlce Tehran |isbn=978-83-62447-19-0 |page=251, Fig. 37 |url=https://www.researchgate.net/figure/Silver-gilt-plate-showing-a-siege-found-in-Siberia-and-thought-to-have-be-made-in_fig153_323545452}}</ref>]] Do leta 766 so Karluki podredili Turgeše in ustanovili svojo prestolnico v Sujabu na reki Ču. Karluška plemenska zveza je do takrat vključevala plemeni Čigil in Tukši, ki sta bili morda turgeški. Konec 8. stoletja, približno 15 let potem, ko so se naselili v regiji Žetisu, so se Karluki spreobrnili v [[krščanstvo]], natančneje v Cerkev vzhoda.<ref name="ES"/> Cerkev Vzhoda je takrat prvič pokristjanila kakšno tako veliko vzhodno ljudstvo.<ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |page=3 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf}}</ref> V karluški prestolnici Sujab so našli ostanke [[Nestorijanstvo|nestorijanske]] cerkve, v regiji Žetisu pa stotine nagrobnikov s sirskimi napisi.<ref>{{cite journal |last1=Tang |first1=Li |title=Christian Communities in Medieval Central Asia: Syriac and Syro-Turkic Inscriptions from Zhetysu and the Chuy Valley (9th - 14th Centuries) |journal=Silk Road Traces: Studies on Syriac Christianity in China and Central Asia |date=1 January 2022 |pages=210–211 |url=https://www.academia.edu/88021440}}</ref> Do sredine 9. stoletja je karluška plemenska zveza po uničenju Ujgurskega kaganata s strani Starih Kirgizov prevzela oblast nad svetimi ozemlji Zahodnih Turkov. Potem ko je bil prejšnji kagan ubit v uporu, sta nadzor nad svetimi ozemlji in njihova povezanost s klanom Ašina omogočila, da je kaganat prešel na Karluke skupaj z prevlado nad stepami.{{sfn|Golden|1990|p=350–351}} V 9. stoletju so južni [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] vladali [[Samanidska dinastija|Samanidi]], medtem ko so v Srednjeazijski stepi prevladovali turški nomadi, kot so [[Pečenegi]], Oguški Turki in Karluki. Območje Karlukov je segalo na sever do [[Irtiš]]a in Kimensko-Kipčaške plemenske zveze in taborišči, ki so segala do rek Či in Ili, kjer sta živeli plemeni Čigil in Tukši, ter na vzhod do [[Ferganska dolina|Ferganske doline]] in še dlje. Območje južno in vzhodno od Karlukov so naseljevali Jagmi.{{sfn|Golden|1990|p=348}} Zdi se, da je bilo središče Karlukov v 9. in 10. stoletju [[Balasagun]] na reki Ču. Konec 9. stoletja so Samanidi vkorakali v stepe in zavzeli Taraz, enega od sedežev karluškega kagana, in veliko cerkev preuredili v mošejo. ===Nastanek Karahanidskega kanata (840)=== [[Slika:Mausoleum of Satuq Bughra Khan (detail, B&W), Artush (Hercule Louis Catenacci, 1816-1884).jpg|thumb|250px|Grobnica sultana Satuk Bugra Kana (vladal 920-955), prvega muslimanskega kana Karahanidov, v Artušu, [[Šindžjang]]]] V 9. stoletju se je Karluška plemenska zveza, vključno s tremi glavnimi plemeni Bulaki (Mouluo 謀落 / Moula 謀剌), Tašliki (Tašili 踏實力) in Sebeki (Suofu 娑匐), združila s Čigili, Čaruki, Barskani, Kaladži, Azkiši in Tuhsi<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ Karluk Yabghu State (756–940)] in ''Qazagstan Tarihy''</ref> in Jagmi in ustanovila prvi Karluško-Karahanidski kaganat. Zdi se, da so Čigili tvorili jedro karahanidske vojske. Datum ustanovitve in ime prvega kana nista znana. Po eni od rekonstrukcij je bil prvi vladar [[Bilge Kul Kadir Kan]].{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Vladarji Karahanidov so verjetno prihajali iz plemen Čigil in Jagma. Vzhodni kagan je nosil naziv arslan kara kagan (arslan – lev je bil totem Čigilov), zahodni kagan pa naziv bugra kara kagan (bugra - kamela je bil totem Jagmov). Imena živali so bila reden element turških nazivov Karahanidov: Arslan (lev), Bugra (kamela), Toghan (sokol), Böri (volk) in Togrul ali Togril (ujeda).{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Pod kagani so bili štirje vladarji z nazivi arslan ilig, bugra ilig, arslan tegin in bugra tegin.{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Nazivi članov dinastije so se spreminjali glede na spremembo njihovega položaja v dinastični hierarhiji. ===Spreobrnitev v islam (ok. 934)=== Sredi 10. stoletja so se Karahanidi spreobrnili v [[islam]] in sprejeli muslimanska imena in častne nazive, vendar so ohranili turške vladarske nazive, kot so kan, kagan, ilek (ilig) in tegin.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<ref>{{cite web |url = http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |title = Asia Research Institute Working Paper Series No.44 A History of Uighur Religious Conversions (5th-16th Centuries) by Li Tang |access-date=2008-01-19 |archive-url = https://wayback.archive-it.org/all/20080119170546/http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |archive-date=2008-01-19 |url-status=dead }}</ref> Kasneje so sprejeli arabska naziva sultan in sultan sultanov (''sultān al-salātīn''). Po besedah osmanskega zgodovinarja Munadžim-bašija se je prvi od kanov spreobrnil Satuk Bugra Kan. Po spreobrnitvi je dobil [[Fatva|fatvo]], ki mu je omogočila, da je ubil svojega domnevno še vedno poganskega očeta in nato osvojil Kašgar.{{sfn|Golden|1990|p=357}} Leta 960 je po besedah muslimanskih zgodovinarjev [[Ibn Miskavajh]]a in [[Ibn al-Asir]]ja prišlo do množične spreobrnitve Turkov v islam. Posredni dokazi kažejo, da so to bili Karahanidi.{{sfn|Golden|1990|p=357}} ===Osvojitev Transoksanije=== [[Slika:The Kara-Khanid ruler Ilig Khan on horse submitting to Mahmud of Ghazni riding an elephant, Persian painting, 1306-14.jpg|thumb|300px|Karahanid [[Ilig Kan Nasr]] (levo) se sooča z [[Mahmud Gaznijski|Mahmudom Gaznijskim]] (na slonu); ''[[Džami al-tavarih]]'' (Edinburgh Or Ms 20)]] [[Hasan ibn Sulejman]] (ali Harun), vnuk Satuk Bugra Kana, je konec 10. stoletja napadel [[Samanidska dinastija|Samanide]]. Med letoma 990 in 992 je zavzel mesto Sajram, [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], Ilak, Samarkand in samanidsko prestolnico Buharo, <ref name="Frye156-157">''The Samanids'', Richard Nelson Frye, '''The Cambridge History of Iran''', Vol. 4, ed. R. N. Frye, (Cambridge University Press, 1999), str. 156–157</ref> potem pa je leta 992 umrl zaradi bolezni<ref name="Frye156-157" /> in Samanidi so se vrnili v Buharo. Hasanov bratranec [[Ali Arslan Kan]] je nadaljeval pohod proti Samanidom. Do leta 999 je Alijev sin Nasr zavzel Taškent, Samarkand in Buharo.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Samanidsko ozemlje je bilo razdeljeno med Gaznavide, ki so dobili Horasan in Afganistan, ter Karahanide, ki so dobili Transoksanijo. Meja med rivalskima imperijema je postala reka [[Amu Darja]]. [[Slika:Ilak Khan Tughan (detail) putting the heathens to flight, from the Arabic copy of Rashid al-Din’s Jāmi al-tavārikh, dated 714 (1314–15). Edinburgh University Library Or. ms. 20, fol. 133b.jpg|thumb|left|200px| Ahmed (Ilak Khan Tughan) v bitki leta 1314-1315; Džami al-tavārikh<ref>{{cite journal |last1=Blair |first1=Sheila |title=Illustrating History: Rashid al-Din and hisCompendium of Chronicles |journal=Iranian Studies |date=2017 |volume=50 |issue=6 |page=8 |doi=10.1080/00210862.2016.1268376 |url=https://www.academia.edu/32365632/Illustrating_History_Rashid_al_Din_and_his_Compendium_of_Chronicles |issn=0021-0862}}</ref>]] Karahanidska država je bila razdeljena na [[Apanaža|apanaže]], kot je bilo običajno pri turških in mongolskih nomadih. Apanaže so bile povezane s štirimi glavnimi urbanimi središči: Balasagunom v Žetisuju, takrat glavnim mestom karahanidske države, Kašgarjem v Šindžjangu, Uzgenom v Ferganski dolini in Samarkandom v Transoksaniji. Prvotni posesti dinastije - Žetisu in Kašgar ter njihovi kani so ohranili implicitno prednost pred tistimi, ki so vladali v Transoksaniji in Fergani.{{sfn|Soucek|2000}} Štirje Alijevi sinovi (Ahmed, Nasr, Mansur in Mohamed) so imeli vsak svojo neodvisno apanažo znotraj karahanidske države. Nasr, osvajalec Transoksanije, je imel v posesti veliko osrednje območje Transoksanije s Samarkandom in Buharo, Fergansko dolino (Uzgen) in druga ozemlja. Po njegovi smrti je bila njegova apanaža razdeljena. Ahmed je dobil Žetisu in Taškent in je po Alijevi smrti postal vodja dinastije. Brata Ahmed in Nasr sta vodila različno politiko do Gaznavidov na jugu. Ahmed je poskušal skleniti zavezništvo z Mahmudom Gaznijskim, Nasr pa se je neuspešno poskušal razširiti na njihovo ozemlje.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} [[Slika:Kara-Khanid Khanate.png|thumb|300px|Karahanidski kanat okoli leta 1006, ko je dosegel svoj največji obseg]] Ahmeda je nasledil Mansur, po Mansurjevi smrti pa je začela prevladovati Hasan Bugra Kanova veja Karahanidov. Hasanova sinova Mohamed Togan Kan II. in Jusuf Kadir Kan, ki je imel v posesti Kašgar, sta postala vodja dinastije. Družini sta sčasoma razdelili Karahanidski kanat na dva dela. V letih 1017–1018 so Karahanidi odbili napad velike množice nomadskih turških plemen, kar je bilo v muslimanskih virih opisano kot velika zmaga.{{sfn|Golden|1990|p=363}} Približno v istem času je karahanidski vladar Ilig Kan dosegel sporazum z Mahmudom Gaznijskim, v katerem sta se strinjala z delitvijo nekdanjega samanidskega ozemlja vzdolž reke Amu Darje.<ref name="Bos106">{{cite book |last1=Bosworth |first1=C. E. |title=History of Civilizations of Central Asia |date= 1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |page=106 |url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA99 |language=en|quote=}}</ref> ===Osvojitev zahodne Tarimske kotline=== ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 840. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 1210. letih]] [[Kategorija:Bivše konfederacije]] nzi0s6ozto8mcsp7106t87m9kva5bom 6689484 6689482 2026-06-15T06:55:56Z Octopus 13285 /* Osvojitev Transoksanije */ urejanje 6689484 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Osman ibn Ibrahim]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} '''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''<ref>"Qara-khanids", ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&nbsp;578.</ref> ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.<ref name="iranica" /> Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].<ref name="encyclo">{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Grousset|2004|p=168}} Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} ==Imena== Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}} Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} * Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'. * [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanijski Turki' ali samo 'Turki'.<ref>Maħmūd al-Kaśġari. (1982) "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86</ref> Slednjega je uporabljal tudi za turška ljudstva na splošno.<ref>Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI "The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî"] str. 506</ref>{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi neturške [[Kumoši]]je (''qāy''), [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].<ref>al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84</ref><ref>Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56</ref>}} * Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.<ref>{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}</ref> * V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).<ref name="iranica"/> * Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.<ref>{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley & Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref> ==Zgodovina== ===Izvor=== {{glavni|Karluki|Karluški kaganat}} [[Slika:Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG|thumb|250px|''[[Anikovski krožnik]]'' je ulit srebrn krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki oblegajo Jeriho. Krožnik so izdelali verjetno [[Sogdija|sogdijski]] umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES"/> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 8. stoletja.<ref>{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref>]] Karahanidski kanat je nastal iz plemenske zveze, ki so jo nekje v 9. stoletju ustanovili Karluki, Jagmi, Čigili, Tuhsi in druga ljudstva, ki so živela v [[Transoksanija|Transoksaniji]], zahodnem [[Tjanšan]]u (današnji [[Kirgizistan]]) in zahodnem [[Šindžjang]]u okoli [[Kašgar]]ja.{{sfn|Soucek|2000}} Arabski zgodovinar [[al-Masudi]] iz 10. stoletja je omenil dva ''"kagana kaganov"'' karluške horde:<ref>Al-Masudi [https://archive.org/details/historicalencycl00masrich Meadows of Gold and Mines of Gems] vol. 1, str. 311–312. Prev. Aloys Spreger</ref> Sanaha<ref>P. B. Golden. "Irano-Turcica: The Khazar sacral kingship revisited". V ''Acta Orientalia Hungarica'' 60:2 (2007): 165, 172, op. 33</ref> in Afrasiaba,<ref>Boris Zhivkov, (2010), ''Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries'', str. 46.</ref> ki ga je karahanidski učenjak iz 11. stoletja [[Mahmud al-Kašgari]] enačil s turškim kraljem Alp Er Tungo, legendarnim prednikom vladajoče karahanidske dinastije.<ref>Maħmūd al-Kašğari. "Dīwān Luğāt al-Turk". Prev. In ur. Robert Dankoff in James Kelly. In Sources of Oriental Languages and Literature. (1982) Part I, str. 92 and Part II. str. 225, 337</ref> Karahanidski vladarji so si lastili naziv kagan, kar kaže, da so morda izhajali iz klana Ašina.<ref>Carter V. Findley, (2004), ''The Turks in World History'', str. 75</ref> Plemenski izvor [[Bilge Kul Kadir Kan]]a, prvega karahanidskega kana, še vedno ni znan. Če je resnično izhajal iz vladajoče dinastije Karluškega kanata,<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ "Karluk Yabghu State (756–940)"] ''Qazaqstan Tarihy''</ref> je bil iz plemena Ašina. Lahko bi bil tudi Čigil.<ref>Kochnev, Boris Dmitrievich (2006). ''Numizmaticheskai︠a︡ istorii︠a︡ Karakhanidskogo kaganata'', 991–1209. Nastich, V. N. Moskva: Sofii︠a︡.</ref> ====Zgodnja zgodovina==== Karluki so bili nomadsko ljudstvo iz zahodnega [[Altaj]]a, ki se je preselilo v Žetisu. Leta 742 so bili del zavezništva, ki so ga vodili [[Basmili]] in [[Ujgurski kaganat]], in se uprli [[Gokturki|Gokturkom]]. Upor je privedel do propada [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] (682–744). {{sfn|Beckwith|2009|p=142}} V prerazporeditvi oblasti, ki je sledila, so bili Karluki povzdignjeni iz plemena, ki ga je vodil [[elteber]], v pleme, ki ga je vodil [[jabgu]]. Jabgu je bil eden najvišjih turških dostojanstvenikov in s tem tudi član klana Ašina, kateremu je bila ''"od neba podeljena"'' pravica do vladanja. Karluki in [[Ujguri]] so se kasneje povezali proti Basmilom in v dveh letih strmoglavili basmilskega kagana. Ujgurski jabgu je postal kagan, vodja Karlukov pa jabgu. Takšna ureditev je trajala manj kot eno leto. Sovražnosti med Ujguri in Karluki so Karluke prisilile k selitvi proti zahodu v [[Turgeški kaganat]].{{sfn|Golden|1990|p=349}} [[Slika:Anikova, two horsemen (grey background).jpg|thumb|left|Oborožena konjenika z Anikovskega krožnika, Žetisu, okoli leta 800<ref name="GK37">{{cite book |last1=Karamian |first1=Gholamreza |last2=Maksymiuk |first2=Katarzyna |title=Crowns, hats, turbans and helmets: the headgear in Iranian history |date=2017 |publisher=Institute of history and international relations, Faculty of Humanities, Siedlce University Department of archaeology and history, central Tehran branch, Tehran Azad University |location=Siedlce Tehran |isbn=978-83-62447-19-0 |page=251, Fig. 37 |url=https://www.researchgate.net/figure/Silver-gilt-plate-showing-a-siege-found-in-Siberia-and-thought-to-have-be-made-in_fig153_323545452}}</ref>]] Do leta 766 so Karluki podredili Turgeše in ustanovili svojo prestolnico v Sujabu na reki Ču. Karluška plemenska zveza je do takrat vključevala plemeni Čigil in Tukši, ki sta bili morda turgeški. Konec 8. stoletja, približno 15 let potem, ko so se naselili v regiji Žetisu, so se Karluki spreobrnili v [[krščanstvo]], natančneje v Cerkev vzhoda.<ref name="ES"/> Cerkev Vzhoda je takrat prvič pokristjanila kakšno tako veliko vzhodno ljudstvo.<ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |page=3 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf}}</ref> V karluški prestolnici Sujab so našli ostanke [[Nestorijanstvo|nestorijanske]] cerkve, v regiji Žetisu pa stotine nagrobnikov s sirskimi napisi.<ref>{{cite journal |last1=Tang |first1=Li |title=Christian Communities in Medieval Central Asia: Syriac and Syro-Turkic Inscriptions from Zhetysu and the Chuy Valley (9th - 14th Centuries) |journal=Silk Road Traces: Studies on Syriac Christianity in China and Central Asia |date=1 January 2022 |pages=210–211 |url=https://www.academia.edu/88021440}}</ref> Do sredine 9. stoletja je karluška plemenska zveza po uničenju Ujgurskega kaganata s strani Starih Kirgizov prevzela oblast nad svetimi ozemlji Zahodnih Turkov. Potem ko je bil prejšnji kagan ubit v uporu, sta nadzor nad svetimi ozemlji in njihova povezanost s klanom Ašina omogočila, da je kaganat prešel na Karluke skupaj z prevlado nad stepami.{{sfn|Golden|1990|p=350–351}} V 9. stoletju so južni [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] vladali [[Samanidska dinastija|Samanidi]], medtem ko so v Srednjeazijski stepi prevladovali turški nomadi, kot so [[Pečenegi]], Oguški Turki in Karluki. Območje Karlukov je segalo na sever do [[Irtiš]]a in Kimensko-Kipčaške plemenske zveze in taborišči, ki so segala do rek Či in Ili, kjer sta živeli plemeni Čigil in Tukši, ter na vzhod do [[Ferganska dolina|Ferganske doline]] in še dlje. Območje južno in vzhodno od Karlukov so naseljevali Jagmi.{{sfn|Golden|1990|p=348}} Zdi se, da je bilo središče Karlukov v 9. in 10. stoletju [[Balasagun]] na reki Ču. Konec 9. stoletja so Samanidi vkorakali v stepe in zavzeli Taraz, enega od sedežev karluškega kagana, in veliko cerkev preuredili v mošejo. ===Nastanek Karahanidskega kanata (840)=== [[Slika:Mausoleum of Satuq Bughra Khan (detail, B&W), Artush (Hercule Louis Catenacci, 1816-1884).jpg|thumb|250px|Grobnica sultana Satuk Bugra Kana (vladal 920-955), prvega muslimanskega kana Karahanidov, v Artušu, [[Šindžjang]]]] V 9. stoletju se je Karluška plemenska zveza, vključno s tremi glavnimi plemeni Bulaki (Mouluo 謀落 / Moula 謀剌), Tašliki (Tašili 踏實力) in Sebeki (Suofu 娑匐), združila s Čigili, Čaruki, Barskani, Kaladži, Azkiši in Tuhsi<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ Karluk Yabghu State (756–940)] in ''Qazagstan Tarihy''</ref> in Jagmi in ustanovila prvi Karluško-Karahanidski kaganat. Zdi se, da so Čigili tvorili jedro karahanidske vojske. Datum ustanovitve in ime prvega kana nista znana. Po eni od rekonstrukcij je bil prvi vladar [[Bilge Kul Kadir Kan]].{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Vladarji Karahanidov so verjetno prihajali iz plemen Čigil in Jagma. Vzhodni kagan je nosil naziv arslan kara kagan (arslan – lev je bil totem Čigilov), zahodni kagan pa naziv bugra kara kagan (bugra - kamela je bil totem Jagmov). Imena živali so bila reden element turških nazivov Karahanidov: Arslan (lev), Bugra (kamela), Toghan (sokol), Böri (volk) in Togrul ali Togril (ujeda).{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Pod kagani so bili štirje vladarji z nazivi arslan ilig, bugra ilig, arslan tegin in bugra tegin.{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Nazivi članov dinastije so se spreminjali glede na spremembo njihovega položaja v dinastični hierarhiji. ===Spreobrnitev v islam (ok. 934)=== Sredi 10. stoletja so se Karahanidi spreobrnili v [[islam]] in sprejeli muslimanska imena in častne nazive, vendar so ohranili turške vladarske nazive, kot so kan, kagan, ilek (ilig) in tegin.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<ref>{{cite web |url = http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |title = Asia Research Institute Working Paper Series No.44 A History of Uighur Religious Conversions (5th-16th Centuries) by Li Tang |access-date=2008-01-19 |archive-url = https://wayback.archive-it.org/all/20080119170546/http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |archive-date=2008-01-19 |url-status=dead }}</ref> Kasneje so sprejeli arabska naziva sultan in sultan sultanov (''sultān al-salātīn''). Po besedah osmanskega zgodovinarja Munadžim-bašija se je prvi od kanov spreobrnil Satuk Bugra Kan. Po spreobrnitvi je dobil [[Fatva|fatvo]], ki mu je omogočila, da je ubil svojega domnevno še vedno poganskega očeta in nato osvojil Kašgar.{{sfn|Golden|1990|p=357}} Leta 960 je po besedah muslimanskih zgodovinarjev [[Ibn Miskavajh]]a in [[Ibn al-Asir]]ja prišlo do množične spreobrnitve Turkov v islam. Posredni dokazi kažejo, da so to bili Karahanidi.{{sfn|Golden|1990|p=357}} ===Osvojitev Transoksanije=== [[Slika:The Kara-Khanid ruler Ilig Khan on horse submitting to Mahmud of Ghazni riding an elephant, Persian painting, 1306-14.jpg|thumb|300px|Karahanid [[Ilig Kan Nasr]] (levo) se sooča z [[Mahmud Gaznijski|Mahmudom Gaznijskim]] (na slonu); ''[[Džami al-tavarih]]'' (Edinburgh Or Ms 20)]] Hasan ibn Sulejman (ali [[Harun Bugra kan]]), vnuk Satuk Bugra Kana, je konec 10. stoletja napadel [[Samanidska dinastija|Samanide]]. Med letoma 990 in 992 je zavzel mesto Sajram, [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], Ilak, Samarkand in samanidsko prestolnico Buharo, <ref name="Frye156-157">''The Samanids'', Richard Nelson Frye, '''The Cambridge History of Iran''', Vol. 4, ed. R. N. Frye, (Cambridge University Press, 1999), str. 156–157</ref> potem pa je leta 992 umrl zaradi bolezni<ref name="Frye156-157" /> in Samanidi so se vrnili v Buharo. Hasanov bratranec [[Ali Arslan Kan]] je nadaljeval pohod proti Samanidom. Do leta 999 je Alijev sin Nasr zavzel Taškent, Samarkand in Buharo.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Samanidsko ozemlje je bilo razdeljeno med Gaznavide, ki so dobili Horasan in Afganistan, ter Karahanide, ki so dobili Transoksanijo. Meja med rivalskima imperijema je postala reka [[Amu Darja]]. [[Slika:Ilak Khan Tughan (detail) putting the heathens to flight, from the Arabic copy of Rashid al-Din’s Jāmi al-tavārikh, dated 714 (1314–15). Edinburgh University Library Or. ms. 20, fol. 133b.jpg|thumb|left|200px| Ahmed (Ilak Khan Tughan) v bitki leta 1314-1315; Džami al-tavārikh<ref>{{cite journal |last1=Blair |first1=Sheila |title=Illustrating History: Rashid al-Din and hisCompendium of Chronicles |journal=Iranian Studies |date=2017 |volume=50 |issue=6 |page=8 |doi=10.1080/00210862.2016.1268376 |url=https://www.academia.edu/32365632/Illustrating_History_Rashid_al_Din_and_his_Compendium_of_Chronicles |issn=0021-0862}}</ref>]] Karahanidska država je bila razdeljena na [[Apanaža|apanaže]], kot je bilo običajno pri turških in mongolskih nomadih. Apanaže so bile povezane s štirimi glavnimi urbanimi središči: Balasagunom v Žetisuju, takrat glavnim mestom karahanidske države, Kašgarjem v Šindžjangu, Uzgenom v Ferganski dolini in Samarkandom v Transoksaniji. Prvotni posesti dinastije - Žetisu in Kašgar ter njihovi kani so ohranili implicitno prednost pred tistimi, ki so vladali v Transoksaniji in Fergani.{{sfn|Soucek|2000}} Štirje Alijevi sinovi (Ahmed, Nasr, Mansur in Mohamed) so imeli vsak svojo neodvisno apanažo znotraj karahanidske države. Nasr, osvajalec Transoksanije, je imel v posesti veliko osrednje območje Transoksanije s Samarkandom in Buharo, Fergansko dolino (Uzgen) in druga ozemlja. Po njegovi smrti je bila njegova apanaža razdeljena. Ahmed je dobil Žetisu in Taškent in je po Alijevi smrti postal vodja dinastije. Brata Ahmed in Nasr sta vodila različno politiko do Gaznavidov na jugu. Ahmed je poskušal skleniti zavezništvo z Mahmudom Gaznijskim, Nasr pa se je neuspešno poskušal razširiti na njihovo ozemlje.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} [[Slika:Kara-Khanid Khanate.png|thumb|300px|Karahanidski kanat okoli leta 1006, ko je dosegel svoj največji obseg]] Ahmeda je nasledil Mansur, po Mansurjevi smrti pa je začela prevladovati Hasan Bugra Kanova veja Karahanidov. Hasanova sinova Mohamed Togan Kan II. in Jusuf Kadir Kan, ki je imel v posesti Kašgar, sta postala vodja dinastije. Družini sta sčasoma razdelili Karahanidski kanat na dva dela. V letih 1017–1018 so Karahanidi odbili napad velike množice nomadskih turških plemen, kar je bilo v muslimanskih virih opisano kot velika zmaga.{{sfn|Golden|1990|p=363}} Približno v istem času je karahanidski vladar Ilig Kan dosegel sporazum z Mahmudom Gaznijskim, v katerem sta se strinjala z delitvijo nekdanjega samanidskega ozemlja vzdolž reke Amu Darje.<ref name="Bos106">{{cite book |last1=Bosworth |first1=C. E. |title=History of Civilizations of Central Asia |date= 1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |page=106 |url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA99 |language=en|quote=}}</ref> ===Osvojitev zahodne Tarimske kotline=== ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 840. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 1210. letih]] [[Kategorija:Bivše konfederacije]] f0wh6ejtppeh568pposhh1bzkdwruip 6689559 6689484 2026-06-15T10:14:02Z Octopus 13285 /* Imena */ urejanje 6689559 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Karahanidski kanat | common_name = Karahanidski kanat | status = {{Plainlist| * neodvisen [[kaganat]] (840–1089) * [[Seldžuško cesarstvo|seldžuški vazal]]{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1089–1141) * [[Karakitajski kanat|karakitajski]] vazal{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<br />(1141–1212)}} | government_type = [[monarhija]] ([[diarhija]]) | capital = {{plainlist| * [[Balasagun]] (942–1130) * [[Kašgar]] (1130–1211) * [[Samarkand]] (1040–1212)}} | religion = {{plainlist| * [[nestorijanstvo]] (775-934)<ref name="ES">{{cite book |last1=Sims |first1=Eleanor |title=Peerless images: Persian painting and its sources |date=2002 |publisher=New Haven : Yale University Press |isbn=978-0-300-09038-3 |pages=293–294 |url=https://archive.org/details/peerlessimagespe0000sims/page/294/mode/1up}}</ref> * [[tengrizem]] (840–934) * [[budizem]] (840–934) * [[islam]] (934–1212)}} | common_languages = {{plainlist| * [[Turški jeziki|hakanska turščina]] (dvor, dinastija, književnost)<ref>{{cite book|title=A history of inner Asia|year=2000|page=89|author=Svatopluk Soucek}}</ref><ref>{{cite book|title=An Anthology of Turkish Literature|author=Kemal Silay|year=1996|page=27}}</ref> * [[perzijščina]]<ref name="iranica">{{cite encyclopedia |url = http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |title = Ilak-Khanids |first = Michal |last = Biran |encyclopedia = Encyclopedia Iranica |date= 2012 |access-date=May 12, 2014 |archive-url = https://web.archive.org/web/20150909080737/http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids |archive-date = September 9, 2015 |url-status=live }}</ref> (pesništvo) * [[arabščina]] (kovanci)<ref>{{cite book |first = V.V. |last = Barthold |title = Four Studies on the History of Central Asia (Vol.1) |publisher = E.J. Brill |year=1962 |page=99 }}</ref> }} | leader1 = [[Bilge Kul Kadir Kan]] | year_leader1 = 840–893 (prvi) | leader2 = [[Osman ibn Ibrahim]] | year_leader2 = 1204–1212 (zadnji) | title_leader = [[kagan]] | title_deputy = [[hadžib]] ([[kancler]]) | deputy1 = [[Jusuf Balasaguni]] | year_deputy1 = 11. stoletje | year_start = 840 | year_end = 1212 | p1 = Karluški kaganat | p2 = Ujgurski kaganat | p3 = Samanidsko cesarstvo | p4 = Hotansko kraljestvo | s1 = Seldžuško cesarstvo | s2 = Horezmijsko cesarstvo | s3 = Karakitajski kanat | image_map = Kingdom of Kara-Khanids- 999-1212.png | image_map_size = 300px | image_map_caption = Karahanidski kanat okoli leta 1000<ref>{{cite book |last1=Abazov |first1=R. |title=Palgrave Concise Historical Atlas of Central Asia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-61090-3 |page=56 |url=https://books.google.com/books?id=f1wYDAAAQBAJ&pg=PR56 |language=en}}</ref> }} '''Karahanidski kanat''' ([[Perzijščina|perzijsko]]: قراخانیان, Qarākhāniyān, [[Kitajščina|kitajsko]]: 喀喇汗國, [[pinjin]]: Kālā Hánguó), znan tudi kot '''Karahanidi''', '''Ileški Hanidi'''<ref>"Qara-khanids", ''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol. 1, Ur. Jamie Stokes, (Infobase Publishing, 2009), str.&nbsp;578.</ref> ali '''Afrasiabidi''' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno 'Hiša Afrasiabov'), je bil [[Karluki|karluški]] turški kanat, ki je vladal [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] od 9. do začetka 13. stoletja. Karahanidi so osvojili [[Transoksanija|Transoksanijo]] v Srednji Aziji in ji neodvisno vladali od leta 999 in 1089. Njihov prihod v Transoksanijo je pomenil dokončen premik od iranske k turški prevladi v Srednji Aziji.{{sfn|Soucek|2000}} Karahanidi so kljub temu postopoma privzeli perzjsko-arabsko islamsko kulturo in hkrati ohranili nekaj svoje domače turške kulture.<ref name="iranica" /> Kanat se je v 1040. letih razdelil na Vzhodni in Zahodni kanat. Konec 11. stoletja so Karahanidi prišli pod suverenost [[Seldžuško cesarstvo|Seldžuškega cesarstva]]. Njim je sledila karakitajska dinastija [[Zahodni Liao]], ki je leta 1141 premagala Seldžuke v bitki pri Katvanu. Vzhodni kanat je propadel leta 1211, Zahodni kanat pa je leta 1212 uničilo [[Horezmijsko cesarstvo]].<ref name="encyclo">{{cite web |url = http://search.eb.com/eb/article-9062103 |title = Encyclopædia Britannica |access-date=2006-12-08 |archive-url = https://web.archive.org/web/20081202055513/http://search.eb.com/eb/article-9062103 |archive-date=2008-12-02 |url-status=live }}</ref>{{sfn|Grousset|2004|p=168}} Prestolnice Karahanidskega cesarstva so bila mesta [[Kašgar]], [[Balasagun]], [[Uzgen]] in [[Samarkand]]. Zgodovina Karahanidskega kanata je rekonstruirana iz fragmentiranih in pogosto kontradiktornih pisnih virov in [[Numizmatika|preučevanja kovancev]].{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} ==Imena== Izraz 'Karahanid' izhaja iz naziva 'kara kan' ali 'kara kagan' (perzijsko: قراخان, Qarākhān), najvišjega naziva vladarjev dinastije.{{sfn|Golden|1990|p=354}} Stara turška beseda 'kara' (𐰴𐰺𐰀) pomeni črn, temen ali severni, 'kan' pa pomeni vladar. Izraz so si v 19. stoletju izmislili evropski orientalisti za opis tako dinastije kot ljudstva, ki jim je vladala.{{sfn|Soucek|2000}} * Arabski muslimanski viri so dinastijo imenovali 'al-Hakanija' ali 'al Muluk al-Hanijja al-Atrak'. * [[Mahmud al-Kašgari]], domačin iz Karahanidskega kanata, je v svoji jezikoslovni razpravi ''[[Dīwān Lughāt al-Turk]]'' zanje uporabljal dva endonima: 'Hakanski Turki' ali samo 'Turki'.<ref>Maħmūd al-Kaśġari. (1982) "Dīwān Luğāt al-Turk". Ur. in prev. Robert Dankoff in James Kelly. V ''Sources of Oriental Languages and Literature''. Part I. str. 75–76; 82–86</ref> Slednjega je uporabljal tudi za turška ljudstva na splošno.<ref>Golden, P.B. (2015). [https://www.researchgate.net/publication/275968776_THE_TURKIC_WORLD_IN_MAH_MUD_AL-KASHGHARI "The Turkic World in Maḥmûd al Kâshgarî"] str. 506</ref>{{efn|Ko je Kašgari našteval 20 turških ljudstev, je mednje vključil tudi mongolsko govoreče [[Tatabi|Tatabe]] (Kumose, ''qāy''), [[Kitani|kitanske]] [[Tanguti|Tangute]] (''taŋut'') in kitajske [[Kitajci Han|Hane]].<ref>al-Kaśġari (1982), Dankoff (prevajalec). str. 82–84</ref><ref>Schönig, Klaus, [https://www.geschkult.fu-berlin.de/e/turkologie/institut/mitarbeiter/professor/Textdateien/Kashgari.pdf »O nekaterih nejasnih, dvomljivih in protislovnih odlomkih v delu Maḥmūda al-Kāšγarīja »Dīwān Luγāt at-Turk«], ''Türk Dilteri Araştrımaları'' '''14''' (2004): str. 42–47 od 35–56</ref>}} * Perzijski viri so zanje pogosto uporabljali izraz 'Al-i Afrasijab' (perzijsko: آل افراسیاب, Āl-i Afrāsiyāb, dobesedno Hiša Afrisijab) na podlagi njihove domnevne povezave z legendarnim, v resnici nepovezanim, kraljem Afrasiabom iz predislamske [[Transoksanija|Transoksanije]].{{sfn|Soucek|2000}} Kašgari kralja imenuje Alp Er Tunga.<ref>{{cite book|author=Osman Aziz Basan|year=2010|title=The Great Seljuqs: A History|page=177}}</ref> * V perzijščini jih imenujejo tudi 'Ilek Hanid' ali 'Ilak Hanid' (perzijsko: ایلک خانیان, Ilak-Khānīyān).<ref name="iranica"/> * Kitajski viri dinastijo omenjajo kot 'Kalahan' (kitajsko: 喀喇汗) ali 'Heihan' (kitajsko: 黑汗, dobesedno Črni Kan) ali 'Daši' (kitajsko: 大食). Slednji naziv se nanaša na [[Arabci|Arabce]] ali [[muslimani|muslimane]] na splošno.<ref>{{cite book |chapter-url=http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |chapter=Karakhanid Khanate |first=Michal |last=Biran |title=The Encyclopedia of Empire |editor=John M. MacKenzie |publisher=John Wiley & Sons, Ltd. |date=2016 |isbn=978-1118440643 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826031906/http://mongol.huji.ac.il/sites/default/files/wbeoe156%20qarakhanids%20eoe%2016.pdf |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite journal |url=https://asiecentrale.revues.org/619 |title=Qarakhanid Studies: A View from the Qara Khitai Edge |journal=Cahiers d'Asie centrale |volume=9 |date=2001 |first=Michal |last=Biran |pages=77–89 |access-date=2017-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170826033815/https://asiecentrale.revues.org/619 |archive-date=2017-08-26 |url-status=live }}</ref> ==Zgodovina== ===Izvor=== {{glavni|Karluki|Karluški kaganat}} [[Slika:Piatto con decorazione di castello assediato, arg, samirechye, da bolshoe-anikovskaya, IX-X sec su orig del l'VIII sec.JPG|thumb|250px|''[[Anikovski krožnik]]'' je ulit srebrn krožnik, na katerem so upodobljeni oklepljeni konjeniki, ki oblegajo Jeriho. Krožnik so izdelali verjetno [[Sogdija|sogdijski]] umetniki med vladavino Karlukov v Semirečju<ref name="ES"/> v 9.-10. stoletju in je kopija krožnika iz 8. stoletja.<ref>{{cite web |title=Hermitage Museum |url=https://www.hermitagemuseum.org/wps/portal/hermitage/digital-collection/08.+applied+arts/97259}}</ref><ref>{{cite book |last1=Gorelik |first1=Michael |title="Oriental Armour of the Near and Middle East from the Eighth to the Fifteenth Centuries as Shown in Works of Art", by Michael Gorelik, in: Islamic Arms and Armour, ed. Robert Elgood, London 1979. |date=1979 |publisher=Robert Elgood |url=http://warfare.tk/Gorelik-Oriental_Armour.htm}}</ref>]] Karahanidski kanat je nastal iz plemenske zveze, ki so jo nekje v 9. stoletju ustanovili Karluki, Jagmi, Čigili, Tuhsi in druga ljudstva, ki so živela v [[Transoksanija|Transoksaniji]], zahodnem [[Tjanšan]]u (današnji [[Kirgizistan]]) in zahodnem [[Šindžjang]]u okoli [[Kašgar]]ja.{{sfn|Soucek|2000}} Arabski zgodovinar [[al-Masudi]] iz 10. stoletja je omenil dva ''"kagana kaganov"'' karluške horde:<ref>Al-Masudi [https://archive.org/details/historicalencycl00masrich Meadows of Gold and Mines of Gems] vol. 1, str. 311–312. Prev. Aloys Spreger</ref> Sanaha<ref>P. B. Golden. "Irano-Turcica: The Khazar sacral kingship revisited". V ''Acta Orientalia Hungarica'' 60:2 (2007): 165, 172, op. 33</ref> in Afrasiaba,<ref>Boris Zhivkov, (2010), ''Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries'', str. 46.</ref> ki ga je karahanidski učenjak iz 11. stoletja [[Mahmud al-Kašgari]] enačil s turškim kraljem Alp Er Tungo, legendarnim prednikom vladajoče karahanidske dinastije.<ref>Maħmūd al-Kašğari. "Dīwān Luğāt al-Turk". Prev. In ur. Robert Dankoff in James Kelly. In Sources of Oriental Languages and Literature. (1982) Part I, str. 92 and Part II. str. 225, 337</ref> Karahanidski vladarji so si lastili naziv kagan, kar kaže, da so morda izhajali iz klana Ašina.<ref>Carter V. Findley, (2004), ''The Turks in World History'', str. 75</ref> Plemenski izvor [[Bilge Kul Kadir Kan]]a, prvega karahanidskega kana, še vedno ni znan. Če je resnično izhajal iz vladajoče dinastije Karluškega kanata,<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ "Karluk Yabghu State (756–940)"] ''Qazaqstan Tarihy''</ref> je bil iz plemena Ašina. Lahko bi bil tudi Čigil.<ref>Kochnev, Boris Dmitrievich (2006). ''Numizmaticheskai︠a︡ istorii︠a︡ Karakhanidskogo kaganata'', 991–1209. Nastich, V. N. Moskva: Sofii︠a︡.</ref> ====Zgodnja zgodovina==== Karluki so bili nomadsko ljudstvo iz zahodnega [[Altaj]]a, ki se je preselilo v Žetisu. Leta 742 so bili del zavezništva, ki so ga vodili [[Basmili]] in [[Ujgurski kaganat]], in se uprli [[Gokturki|Gokturkom]]. Upor je privedel do propada [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] (682–744). {{sfn|Beckwith|2009|p=142}} V prerazporeditvi oblasti, ki je sledila, so bili Karluki povzdignjeni iz plemena, ki ga je vodil [[elteber]], v pleme, ki ga je vodil [[jabgu]]. Jabgu je bil eden najvišjih turških dostojanstvenikov in s tem tudi član klana Ašina, kateremu je bila ''"od neba podeljena"'' pravica do vladanja. Karluki in [[Ujguri]] so se kasneje povezali proti Basmilom in v dveh letih strmoglavili basmilskega kagana. Ujgurski jabgu je postal kagan, vodja Karlukov pa jabgu. Takšna ureditev je trajala manj kot eno leto. Sovražnosti med Ujguri in Karluki so Karluke prisilile k selitvi proti zahodu v [[Turgeški kaganat]].{{sfn|Golden|1990|p=349}} [[Slika:Anikova, two horsemen (grey background).jpg|thumb|left|Oborožena konjenika z Anikovskega krožnika, Žetisu, okoli leta 800<ref name="GK37">{{cite book |last1=Karamian |first1=Gholamreza |last2=Maksymiuk |first2=Katarzyna |title=Crowns, hats, turbans and helmets: the headgear in Iranian history |date=2017 |publisher=Institute of history and international relations, Faculty of Humanities, Siedlce University Department of archaeology and history, central Tehran branch, Tehran Azad University |location=Siedlce Tehran |isbn=978-83-62447-19-0 |page=251, Fig. 37 |url=https://www.researchgate.net/figure/Silver-gilt-plate-showing-a-siege-found-in-Siberia-and-thought-to-have-be-made-in_fig153_323545452}}</ref>]] Do leta 766 so Karluki podredili Turgeše in ustanovili svojo prestolnico v Sujabu na reki Ču. Karluška plemenska zveza je do takrat vključevala plemeni Čigil in Tukši, ki sta bili morda turgeški. Konec 8. stoletja, približno 15 let potem, ko so se naselili v regiji Žetisu, so se Karluki spreobrnili v [[krščanstvo]], natančneje v Cerkev vzhoda.<ref name="ES"/> Cerkev Vzhoda je takrat prvič pokristjanila kakšno tako veliko vzhodno ljudstvo.<ref>{{cite journal |last1=O'Daly |first1=Briton (Yale University) |title=An Israel of the Seven Rivers |journal=Sino-Platonic Papers |date=2021 |page=3 |url=https://sino-platonic.org/complete/spp308_Zhetysu_Karluk_Turks_Sogdians.pdf}}</ref> V karluški prestolnici Sujab so našli ostanke [[Nestorijanstvo|nestorijanske]] cerkve, v regiji Žetisu pa stotine nagrobnikov s sirskimi napisi.<ref>{{cite journal |last1=Tang |first1=Li |title=Christian Communities in Medieval Central Asia: Syriac and Syro-Turkic Inscriptions from Zhetysu and the Chuy Valley (9th - 14th Centuries) |journal=Silk Road Traces: Studies on Syriac Christianity in China and Central Asia |date=1 January 2022 |pages=210–211 |url=https://www.academia.edu/88021440}}</ref> Do sredine 9. stoletja je karluška plemenska zveza po uničenju Ujgurskega kaganata s strani Starih Kirgizov prevzela oblast nad svetimi ozemlji Zahodnih Turkov. Potem ko je bil prejšnji kagan ubit v uporu, sta nadzor nad svetimi ozemlji in njihova povezanost s klanom Ašina omogočila, da je kaganat prešel na Karluke skupaj z prevlado nad stepami.{{sfn|Golden|1990|p=350–351}} V 9. stoletju so južni [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] vladali [[Samanidska dinastija|Samanidi]], medtem ko so v Srednjeazijski stepi prevladovali turški nomadi, kot so [[Pečenegi]], Oguški Turki in Karluki. Območje Karlukov je segalo na sever do [[Irtiš]]a in Kimensko-Kipčaške plemenske zveze in taborišči, ki so segala do rek Či in Ili, kjer sta živeli plemeni Čigil in Tukši, ter na vzhod do [[Ferganska dolina|Ferganske doline]] in še dlje. Območje južno in vzhodno od Karlukov so naseljevali Jagmi.{{sfn|Golden|1990|p=348}} Zdi se, da je bilo središče Karlukov v 9. in 10. stoletju [[Balasagun]] na reki Ču. Konec 9. stoletja so Samanidi vkorakali v stepe in zavzeli Taraz, enega od sedežev karluškega kagana, in veliko cerkev preuredili v mošejo. ===Nastanek Karahanidskega kanata (840)=== [[Slika:Mausoleum of Satuq Bughra Khan (detail, B&W), Artush (Hercule Louis Catenacci, 1816-1884).jpg|thumb|250px|Grobnica sultana Satuk Bugra Kana (vladal 920-955), prvega muslimanskega kana Karahanidov, v Artušu, [[Šindžjang]]]] V 9. stoletju se je Karluška plemenska zveza, vključno s tremi glavnimi plemeni Bulaki (Mouluo 謀落 / Moula 謀剌), Tašliki (Tašili 踏實力) in Sebeki (Suofu 娑匐), združila s Čigili, Čaruki, Barskani, Kaladži, Azkiši in Tuhsi<ref>[https://e-history.kz/en/history-of-kazakhstan/show/9505/ Karluk Yabghu State (756–940)] in ''Qazagstan Tarihy''</ref> in Jagmi in ustanovila prvi Karluško-Karahanidski kaganat. Zdi se, da so Čigili tvorili jedro karahanidske vojske. Datum ustanovitve in ime prvega kana nista znana. Po eni od rekonstrukcij je bil prvi vladar [[Bilge Kul Kadir Kan]].{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Vladarji Karahanidov so verjetno prihajali iz plemen Čigil in Jagma. Vzhodni kagan je nosil naziv arslan kara kagan (arslan – lev je bil totem Čigilov), zahodni kagan pa naziv bugra kara kagan (bugra - kamela je bil totem Jagmov). Imena živali so bila reden element turških nazivov Karahanidov: Arslan (lev), Bugra (kamela), Toghan (sokol), Böri (volk) in Togrul ali Togril (ujeda).{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Pod kagani so bili štirje vladarji z nazivi arslan ilig, bugra ilig, arslan tegin in bugra tegin.{{sfn|Golden|1990|p=355–356}} Nazivi članov dinastije so se spreminjali glede na spremembo njihovega položaja v dinastični hierarhiji. ===Spreobrnitev v islam (ok. 934)=== Sredi 10. stoletja so se Karahanidi spreobrnili v [[islam]] in sprejeli muslimanska imena in častne nazive, vendar so ohranili turške vladarske nazive, kot so kan, kagan, ilek (ilig) in tegin.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}}<ref>{{cite web |url = http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |title = Asia Research Institute Working Paper Series No.44 A History of Uighur Religious Conversions (5th-16th Centuries) by Li Tang |access-date=2008-01-19 |archive-url = https://wayback.archive-it.org/all/20080119170546/http://www.ari.nus.edu.sg/showfile.asp?pubid=518&type=2 |archive-date=2008-01-19 |url-status=dead }}</ref> Kasneje so sprejeli arabska naziva sultan in sultan sultanov (''sultān al-salātīn''). Po besedah osmanskega zgodovinarja Munadžim-bašija se je prvi od kanov spreobrnil Satuk Bugra Kan. Po spreobrnitvi je dobil [[Fatva|fatvo]], ki mu je omogočila, da je ubil svojega domnevno še vedno poganskega očeta in nato osvojil Kašgar.{{sfn|Golden|1990|p=357}} Leta 960 je po besedah muslimanskih zgodovinarjev [[Ibn Miskavajh]]a in [[Ibn al-Asir]]ja prišlo do množične spreobrnitve Turkov v islam. Posredni dokazi kažejo, da so to bili Karahanidi.{{sfn|Golden|1990|p=357}} ===Osvojitev Transoksanije=== [[Slika:The Kara-Khanid ruler Ilig Khan on horse submitting to Mahmud of Ghazni riding an elephant, Persian painting, 1306-14.jpg|thumb|300px|Karahanid [[Ilig Kan Nasr]] (levo) se sooča z [[Mahmud Gaznijski|Mahmudom Gaznijskim]] (na slonu); ''[[Džami al-tavarih]]'' (Edinburgh Or Ms 20)]] Hasan ibn Sulejman (ali [[Harun Bugra kan]]), vnuk Satuk Bugra Kana, je konec 10. stoletja napadel [[Samanidska dinastija|Samanide]]. Med letoma 990 in 992 je zavzel mesto Sajram, [[Ferganska dolina|Fergansko dolino]], Ilak, Samarkand in samanidsko prestolnico Buharo, <ref name="Frye156-157">''The Samanids'', Richard Nelson Frye, '''The Cambridge History of Iran''', Vol. 4, ed. R. N. Frye, (Cambridge University Press, 1999), str. 156–157</ref> potem pa je leta 992 umrl zaradi bolezni<ref name="Frye156-157" /> in Samanidi so se vrnili v Buharo. Hasanov bratranec [[Ali Arslan Kan]] je nadaljeval pohod proti Samanidom. Do leta 999 je Alijev sin Nasr zavzel Taškent, Samarkand in Buharo.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} Samanidsko ozemlje je bilo razdeljeno med Gaznavide, ki so dobili Horasan in Afganistan, ter Karahanide, ki so dobili Transoksanijo. Meja med rivalskima imperijema je postala reka [[Amu Darja]]. [[Slika:Ilak Khan Tughan (detail) putting the heathens to flight, from the Arabic copy of Rashid al-Din’s Jāmi al-tavārikh, dated 714 (1314–15). Edinburgh University Library Or. ms. 20, fol. 133b.jpg|thumb|left|200px| Ahmed (Ilak Khan Tughan) v bitki leta 1314-1315; Džami al-tavārikh<ref>{{cite journal |last1=Blair |first1=Sheila |title=Illustrating History: Rashid al-Din and hisCompendium of Chronicles |journal=Iranian Studies |date=2017 |volume=50 |issue=6 |page=8 |doi=10.1080/00210862.2016.1268376 |url=https://www.academia.edu/32365632/Illustrating_History_Rashid_al_Din_and_his_Compendium_of_Chronicles |issn=0021-0862}}</ref>]] Karahanidska država je bila razdeljena na [[Apanaža|apanaže]], kot je bilo običajno pri turških in mongolskih nomadih. Apanaže so bile povezane s štirimi glavnimi urbanimi središči: Balasagunom v Žetisuju, takrat glavnim mestom karahanidske države, Kašgarjem v Šindžjangu, Uzgenom v Ferganski dolini in Samarkandom v Transoksaniji. Prvotni posesti dinastije - Žetisu in Kašgar ter njihovi kani so ohranili implicitno prednost pred tistimi, ki so vladali v Transoksaniji in Fergani.{{sfn|Soucek|2000}} Štirje Alijevi sinovi (Ahmed, Nasr, Mansur in Mohamed) so imeli vsak svojo neodvisno apanažo znotraj karahanidske države. Nasr, osvajalec Transoksanije, je imel v posesti veliko osrednje območje Transoksanije s Samarkandom in Buharo, Fergansko dolino (Uzgen) in druga ozemlja. Po njegovi smrti je bila njegova apanaža razdeljena. Ahmed je dobil Žetisu in Taškent in je po Alijevi smrti postal vodja dinastije. Brata Ahmed in Nasr sta vodila različno politiko do Gaznavidov na jugu. Ahmed je poskušal skleniti zavezništvo z Mahmudom Gaznijskim, Nasr pa se je neuspešno poskušal razširiti na njihovo ozemlje.{{sfn|Asimov|1998|p=119–144}} [[Slika:Kara-Khanid Khanate.png|thumb|300px|Karahanidski kanat okoli leta 1006, ko je dosegel svoj največji obseg]] Ahmeda je nasledil Mansur, po Mansurjevi smrti pa je začela prevladovati Hasan Bugra Kanova veja Karahanidov. Hasanova sinova Mohamed Togan Kan II. in Jusuf Kadir Kan, ki je imel v posesti Kašgar, sta postala vodja dinastije. Družini sta sčasoma razdelili Karahanidski kanat na dva dela. V letih 1017–1018 so Karahanidi odbili napad velike množice nomadskih turških plemen, kar je bilo v muslimanskih virih opisano kot velika zmaga.{{sfn|Golden|1990|p=363}} Približno v istem času je karahanidski vladar Ilig Kan dosegel sporazum z Mahmudom Gaznijskim, v katerem sta se strinjala z delitvijo nekdanjega samanidskega ozemlja vzdolž reke Amu Darje.<ref name="Bos106">{{cite book |last1=Bosworth |first1=C. E. |title=History of Civilizations of Central Asia |date= 1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |page=106 |url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA99 |language=en|quote=}}</ref> ===Osvojitev zahodne Tarimske kotline=== ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 840. letih]] [[Kategorija:Ukinitve v 1210. letih]] [[Kategorija:Bivše konfederacije]] 7ehpe6yfoovjntsbiran5p9tv0dlcco 0 604027 6689455 6689065 2026-06-15T05:14:58Z Sporti 5955 /* Skupinski del */ pos. 6689455 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mednarodno nogometno tekmovanje | year = 2026 | tourney_name = Svetovno prvenstvo v nogometu | other_titles = FIFA World Cup 26<br>{{native name|es|Copa Mundial de la FIFA 2026}}<br>{{native name|fr|Coupe du Monde de la FIFA 2026}} | image = 2026 FIFA World Cup emblem.svg | size = 250x250px | alt = Uradni logotip prvenstva | country = Canada | country2 = Mexico | country3 = United States | dates = 11. junij – 19. julij | num_teams = 48 | confederations = 6 | venues = 16 | cities = 16 | champion = | count = | second = | third = | fourth = | matches = | goals = | attendance = | top_scorer = | player = | goalkeeper = | young_player = | fair_play = | prevseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]] | nextseason = [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2030|2030]] }} '''Svetovno prvenstvo v nogometu 2026''' je 23. izvedba moškega [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvenstva v nogometu]] pod okriljem [[FIFA]]. Poteka med 11. junijem in 19. julijem 2026<ref name="Schedule">{{cite web |url=https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |title=FIFA World Cup 26 – Match Schedule |publisher=FIFA |date=February 4, 2024 |access-date=February 4, 2024 |archive-date=February 5, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240205034420/https://digitalhub.fifa.com/m/1be9ce37eb98fcc5/original/FWC26-Match-Schedule_English.pdf |url-status=live}}</ref> na šestnajstih prizoriščih, enajstih v [[ZDA]], treh v [[Mehika|Mehiki]] in dveh v [[Kanada|Kanadi]]. To je prvo prvenstvo, ki poteka v treh državah in prvo po razširitvi števila reprezentanc iz 32 na 48. Mehika je prva država, ki gosti svetovno prvenstvo tretjič, po letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]], ZDA drugič, po letu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]], Kanada pa prvič. [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] brani naslov iz leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|2022]]. == Prizorišča == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" |- ! scope="col" | Mesto ! scope="col" | Stadion ! scope="col" | Kapaciteta ! scope="col" class="unsortable" | Slika |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Mexico City" | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] | [[Estadio Azteca]]<br />'''{{small|(Mestni stadion)}}''' | '''80.824''' | [[File:Soccer game at the Azteca Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="New York" | {{ikonazastave|USA}} [[New York City|New York/New Jersey]]<br />{{small|([[East Rutherford, New Jersey]])}} | [[MetLife Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion New York New Jersey)}}''' | '''80.663''' | [[File:Copa America game between Columbia vs Peru at the MetLife Stadium.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Dallas" | {{ikonazastave|USA}} [[Dallas]]<br />{{small|([[Arlington, Teksas]])}} | [[AT&T Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Dallas)}}''' | '''70.649''' | [[File:Cowboys stadium inside view 4.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Los Angeles" | {{ikonazastave|USA}} [[Los Angeles]]<br />{{small|([[Inglewood, Kalifornija]])}} | [[SoFi Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Los Angeles)}}''' | '''70.492''' | [[File:SoFi Stadium 23rd March 2025.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Kansas City" | {{ikonazastave|USA}} [[Kansas City, Missouri|Kansas City]] | [[Arrowhead Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Kansas City)}}''' | '''69.045''' | [[File:25 July 2010 Kansas City Wizards vs Manchester United friendly.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="San Francisco Bay Area" | {{ikonazastave|USA}} [[San Francisco]]<br />{{small|([[Santa Clara, Kalifornija]])}} | [[Levi's Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion San Francisco Bay Area)}}''' | '''68.827''' | [[File:Entering Levi's Stadium.JPG|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Houston" | {{ikonazastave|USA}} [[Houston]] | [[NRG Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Houston)}}''' | '''68.777''' | [[File:NRG Stadium, LEAGUES CUP 2024 TIGRES INTER MIAMI.jnp.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Atlanta" | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta]] | [[Mercedes-Benz Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Atlanta)}}''' | '''68.239''' | [[File:2017 Orlando City at Atlanta United MLS Game.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Philadelphia" | {{ikonazastave|USA}} [[Philadelphia]] | [[Lincoln Financial Field]]<br />'''{{small|(Stadion Philadelphia)}}''' | '''68.324''' | [[File:United States v Paraguay, Copa América Centenario (cropped).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Seattle" | {{ikonazastave|USA}} [[Seattle]] | [[Lumen Field]]<br />'''{{small|(Stadion Seattle)}}''' | '''66.925''' | [[File:2025 FIFA Club World Cup - Seattle Sounders FC vs. Botafogo - 03.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Miami" | {{ikonazastave|USA}} [[Miami]]<br />{{small|([[Miami Gardens, Florida]])}} | [[Hard Rock Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Miami)}}''' | '''64.478''' | [[File:Hard Rock Stadium Club World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Boston" | {{ikonazastave|USA}} [[Boston]]<br />{{small|([[Foxborough, Massachusetts]])}} | [[Gillette Stadium]]<br />'''{{small|(Stadion Boston)}}''' | '''64.146''' | [[File:New England Revolution vs Liga Deportivo Alajuense 2024-03-06 53571677017.jpg|frameless|Gillette Stadium]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Vancouver" | {{ikonazastave|CAN}} [[Vancouver]] | [[BC Place]]<br />'''{{small|(BC Place Vancouver)}}''' | '''52.497''' | [[File:BC Place 2015 Women's FIFA World Cup.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Monterrey" | {{ikonazastave|MEX}} [[Monterrey]]<br />{{small|([[Guadalupe, Nuevo León|Guadalupe]])}} | [[Estadio BBVA]]<br />'''{{small|(Estadio Monterrey)}}''' | '''51.243''' | [[File:Estadio BBVA Bancomer - Diciembre 2017.jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Guadalajara" | {{ikonazastave|MEX}} [[Guadalajara]]<br />{{small|([[Zapopan]])}} | [[Estadio Akron]]<br />'''{{small|(Estadio Guadalajara)}}''' | '''45.664''' | [[File:Estadio Akron 02-07-2022 cabecera sur lado derecho (3).jpg|frameless]] |- ! style="text-align:left" data-sort-value="Toronto" | {{ikonazastave|CAN}} [[Toronto]] | [[BMO Field]]<br />'''{{small|(Stadion Toronto)}}''' | '''43.036''' | [[File:Bmo Field 2016 East Stand.jpg|frameless]] |} == Skupinski del == === Skupina A === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=MEX, KOR, CZE, RSA <!--Update team results below (including date)--> |update=11. junij 2026 |win_MEX=1 |draw_MEX=0 |loss_MEX=0 |gf_MEX=2 |ga_MEX=0 |status_MEX=H |win_RSA=0 |draw_RSA=0 |loss_RSA=1 |gf_RSA=0 |ga_RSA=2 |status_RSA= |win_KOR=1 |draw_KOR=0 |loss_KOR=0 |gf_KOR=2 |ga_KOR=1 |status_KOR= |win_CZE=0 |draw_CZE=0 |loss_CZE=1 |gf_CZE=1 |ga_CZE=2 |status_CZE= <!--Team definitions--> |name_MEX={{fb|MEX}} |name_RSA={{fb|RSA}} |name_KOR={{fb|KOR}} |name_CZE={{fb|CZE}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina B === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=CAN, BIH, QAT, SUI <!--Update team results below (including date)--> |update=13. junij 2026 |win_CAN=0 |draw_CAN=1 |loss_CAN=0 |gf_CAN=1 |ga_CAN=1 |status_CAN=H |win_BIH=0 |draw_BIH=1 |loss_BIH=0 |gf_BIH=1 |ga_BIH=1 |status_BIH= |win_QAT=0 |draw_QAT=1 |loss_QAT=0 |gf_QAT=1 |ga_QAT=1 |status_QAT= |win_SUI=0 |draw_SUI=1 |loss_SUI=0 |gf_SUI=1 |ga_SUI=1 |status_SUI= <!--Team definitions--> |name_CAN={{fb|CAN}} |name_BIH={{fb|BIH}} |name_QAT={{fb|QAT}} |name_SUI={{fb|SUI}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina C === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BRA, MAR, HAI, SCO <!--Update team results below (including date)--> |update=13. junij 2026 |win_BRA=0 |draw_BRA=1 |loss_BRA=0 |gf_BRA=1 |ga_BRA=1 |status_BRA= |win_MAR=0 |draw_MAR=1 |loss_MAR=0 |gf_MAR=1 |ga_MAR=1 |status_MAR= |win_HAI=0 |draw_HAI=0 |loss_HAI=1 |gf_HAI=0 |ga_HAI=1 |status_HAI= |win_SCO=1 |draw_SCO=0 |loss_SCO=0 |gf_SCO=1 |ga_SCO=0 |status_SCO= <!--Team definitions--> |name_BRA={{fb|BRA}} |name_MAR={{fb|MAR}} |name_HAI={{fb|HAI}} |name_SCO={{fb|SCO}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina D === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=USA, AUS, TUR, PAR <!--Update team results below (including date)--> |update=13. junij 2026 |win_USA=1 |draw_USA=0 |loss_USA=0 |gf_USA=4 |ga_USA=1 |status_USA=H |win_PAR=0 |draw_PAR=0 |loss_PAR=1 |gf_PAR=1 |ga_PAR=4 |status_PAR= |win_AUS=1 |draw_AUS=0 |loss_AUS=0 |gf_AUS=2 |ga_AUS=0 |status_AUS= |win_TUR=0 |draw_TUR=0 |loss_TUR=1 |gf_TUR=0 |ga_TUR=2 |status_TUR= <!--Team definitions--> |name_USA={{fb|USA}} |name_PAR={{fb|PAR}} |name_AUS={{fb|AUS}} |name_TUR={{fb|TUR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina E === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=GER, CIV, ECU, CUW <!--Update team results below (including date)--> |update=14. junij 2026 |win_GER=1 |draw_GER=0 |loss_GER=0 |gf_GER=7 |ga_GER=1 |status_GER= |win_CUW=0 |draw_CUW=0 |loss_CUW=1 |gf_CUW=1 |ga_CUW=7 |status_CUW= |win_CIV=1 |draw_CIV=0 |loss_CIV=0 |gf_CIV=1 |ga_CIV=0 |status_CIV= |win_ECU=0 |draw_ECU=0 |loss_ECU=1 |gf_ECU=0 |ga_ECU=1 |status_ECU= <!--Team definitions--> |name_GER={{fb|GER}} |name_CUW={{fb|CUW}} |name_CIV={{fb|CIV}} |name_ECU={{fb|ECU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina F === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=SWE, NED, JPN, TUN <!--Update team results below (including date)--> |update=14. junij 2026 |win_NED=0 |draw_NED=1 |loss_NED=0 |gf_NED=2 |ga_NED=2 |status_NED= |win_JPN=0 |draw_JPN=1 |loss_JPN=0 |gf_JPN=2 |ga_JPN=2 |status_JPN= |win_SWE=1 |draw_SWE=0 |loss_SWE=0 |gf_SWE=5 |ga_SWE=1 |status_SWE= |win_TUN=0 |draw_TUN=0 |loss_TUN=1 |gf_TUN=1 |ga_TUN=5 |status_TUN= <!--Team definitions--> |name_NED={{fb|NED}} |name_JPN={{fb|JPN}} |name_SWE={{fb|SWE}} |name_TUN={{fb|TUN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina G === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=BEL, EGY, IRN, NZL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_BEL=0 |draw_BEL=0 |loss_BEL=0 |gf_BEL=0 |ga_BEL=0 |status_BEL= |win_EGY=0 |draw_EGY=0 |loss_EGY=0 |gf_EGY=0 |ga_EGY=0 |status_EGY= |win_IRN=0 |draw_IRN=0 |loss_IRN=0 |gf_IRN=0 |ga_IRN=0 |status_IRN= |win_NZL=0 |draw_NZL=0 |loss_NZL=0 |gf_NZL=0 |ga_NZL=0 |status_NZL= <!--Team definitions--> |name_BEL={{fb|BEL}} |name_EGY={{fb|EGY}} |name_IRN={{fb|IRN}} |name_NZL={{fb|NZL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina H === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ESP, CPV, KSA, URU <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=15. junij 2026 |win_ESP=0 |draw_ESP=0 |loss_ESP=0 |gf_ESP=0 |ga_ESP=0 |status_ESP= |win_CPV=0 |draw_CPV=0 |loss_CPV=0 |gf_CPV=0 |ga_CPV=0 |status_CPV= |win_KSA=0 |draw_KSA=0 |loss_KSA=0 |gf_KSA=0 |ga_KSA=0 |status_KSA= |win_URU=0 |draw_URU=0 |loss_URU=0 |gf_URU=0 |ga_URU=0 |status_URU= <!--Team definitions--> |name_ESP={{fb|ESP}} |name_CPV={{fb|CPV}} |name_KSA={{fb|KSA}} |name_URU={{fb|URU}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina I === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=FRA, SEN, IRQ, NOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_FRA=0 |draw_FRA=0 |loss_FRA=0 |gf_FRA=0 |ga_FRA=0 |status_FRA= |win_SEN=0 |draw_SEN=0 |loss_SEN=0 |gf_SEN=0 |ga_SEN=0 |status_SEN= |win_IRQ=0 |draw_IRQ=0 |loss_IRQ=0 |gf_IRQ=0 |ga_IRQ=0 |status_IRQ= |win_NOR=0 |draw_NOR=0 |loss_NOR=0 |gf_NOR=0 |ga_NOR=0 |status_NOR= <!--Team definitions--> |name_FRA={{fb|FRA}} |name_SEN={{fb|SEN}} |name_IRQ={{fb|IRQ}} |name_NOR={{fb|NOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina J === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ARG, ALG, AUT, JOR <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=16. junij 2026 |win_ARG=0 |draw_ARG=0 |loss_ARG=0 |gf_ARG=0 |ga_ARG=0 |status_ARG= |win_ALG=0 |draw_ALG=0 |loss_ALG=0 |gf_ALG=0 |ga_ALG=0 |status_ALG= |win_AUT=0 |draw_AUT=0 |loss_AUT=0 |gf_AUT=0 |ga_AUT=0 |status_AUT= |win_JOR=0 |draw_JOR=0 |loss_JOR=0 |gf_JOR=0 |ga_JOR=0 |status_JOR= <!--Team definitions--> |name_ARG={{fb|ARG}} |name_ALG={{fb|ALG}} |name_AUT={{fb|AUT}} |name_JOR={{fb|JOR}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina K === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=POR, COD, UZB, COL <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_POR=0 |draw_POR=0 |loss_POR=0 |gf_POR=0 |ga_POR=0 |status_POR= |win_COD=0 |draw_COD=0 |loss_COD=0 |gf_COD=0 |ga_COD=0 |status_COD= |win_UZB=0 |draw_UZB=0 |loss_UZB=0 |gf_UZB=0 |ga_UZB=0 |status_UZB= |win_COL=0 |draw_COL=0 |loss_COL=0 |gf_COL=0 |ga_COL=0 |status_COL= <!--Team definitions--> |name_POR={{fb|POR}} |name_COD={{fb|COD}} |name_UZB={{fb|UZB}} |name_COL={{fb|COL}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} === Skupina L === {{#invoke:Sports table|main|style=WDL|param1_valid=y |source=[https://www.fifa.com/en/tournaments/mens/worldcup/canadamexicousa2026/standings FIFA] <!--Update team positions below (check tiebreakers)--> |team_order=ENG, CRO, GHA, PAN <!--Update team results below (including date)--> |update=future |start_date=17. junij 2026 |win_ENG=0 |draw_ENG=0 |loss_ENG=0 |gf_ENG=0 |ga_ENG=0 |status_ENG= |win_CRO=0 |draw_CRO=0 |loss_CRO=0 |gf_CRO=0 |ga_CRO=0 |status_CRO= |win_GHA=0 |draw_GHA=0 |loss_GHA=0 |gf_GHA=0 |ga_GHA=0 |status_GHA= |win_PAN=0 |draw_PAN=0 |loss_PAN=0 |gf_PAN=0 |ga_PAN=0 |status_PAN= <!--Team definitions--> |name_ENG={{fb|ENG}} |name_CRO={{fb|CRO}} |name_GHA={{fb|GHA}} |name_PAN={{fb|PAN}} <!--Qualification column definitions--> |res_col_header=Q |result1=KO |result2=KO |result3=3rd |col_KO=green1 |text_KO=Uvrstitev v izločilni del |col_3rd=blue1 |text_3rd=Morebitna uvrstitev v izločilni del }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official}} {{Svetovna prvenstva v nogometu}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Svetovna prvenstva v nogometu|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:Športne prireditve v Kanadi]] [[Kategorija:Športne prireditve v Mehiki]] [[Kategorija:Športne prireditve v ZDA]] [[Kategorija:Svetovno prvenstvo v nogometu 2026| ]] 763if4s9a1vsnbtv8thj9f8939ayutk 0 604038 6689423 6688182 2026-06-14T23:51:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689423 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Medina, Sousse | image = Sousse, Inside the Medina, through a window 2016-04-19.jpeg | image_size = 275 | caption = | locmapin = Tunizija | map_width = 275 | map_caption = Lega Medine | coordinates = {{coord|35|49|40|N|10|38|19|E|type:landmark_scale:5000_region:TN-WSM|display=inline,title}} | location = [[Sousse]], [[Tunizija]] | area = | built = zgodnja stoletja [[islam]]a | demolished = | rebuilt = | architect = | architecture = [[Islamska arhitektura]] | governing_body = | designation1 = WHS | designation1_offname = Medina of Sousse | designation1_date = 1988 <small>(12. zasedanje)</small> | designation1_type = kulturno | designation1_criteria = iii, iv, v | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/498] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = Tunizija | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Arabske države | designation1_free3name = Razširitev | designation1_free3value = 2008 }} '''Medina v Sousseju''' je medinska četrt v mestu [[Sousse]] v governatu Sousse v [[Tunizija|Tuniziji]]. Leta 1988 jo je UNESCO uvrstil na seznam svetovne dediščine in je tipičen primer arhitekture zgodnjih stoletij islama v [[Magreb]]u. Obsega [[kazba|kazbo]], utrdbe in [[Velika mošeja, Sousse|Veliko mošejo]]. V medini danes domuje Arheološki muzej. V 19. in 20. stoletju so v medini, med [[Ribat, Sousse|ribatom]] in Veliko mošejo, odkrili številne punske [[stela (spomenik)|stele]]. == Zgodovina == Medina v Sousseju je v tunizijskem [[Sahel]]u in je izjemno [[arheološko najdišče]]. To je predvsem posledica časa, ko je bila zgrajena ob zori islamske civilizacije, zaradi česar je ena najzgodnejših stavb po islamskih osvajanjih Magreba. Prav tako zaradi lege Medine, območja, ki je zahtevalo zaščito pred piratstvom in plenjenjem.<ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/498|title=UNESCO description of the site}}</ref> Stavbe na njenem obrobju so priča zgodnjim civilizacijam po osvajanju. Njen arhitekturni slog iz časa [[Aglabidi|Aglabidov]] je reprezentativen za vojaške obalne stavbe tistega časa, ki so bile namenjene robustnosti in impozantnosti, da bi odganjale sovražnike. <gallery> Remparts de la médina de Sousse, 23 septembre 2013 (33).jpg|Medinski stolp v Sousseju Remparts de la médina de Sousse, 23 septembre 2013 (06).jpg|Medinski zid Remparts de la médina de Sousse, 23 septembre 2013 (02).jpg|Medinski zid v Sousseju, znak Unescove svetovne dediščine Remparts de la médina de Sousse, 23 septembre 2013 (24).jpg|Medinski zid Remparts de la médina de Sousse, 23 septembre 2013 (26).jpg|Ena od vrat Medine Medina of Sousse-130324.jpg|Mošeja v Medini v Sousseju Medina of Sousse-130323.jpg|Ribat v Medini v Sousseju </gallery> == Arhitektura == === Obzidje === Medino, ki se razprostira na 32 hektarjih,<ref name=":1">{{Cite web|language=fr|title=Ville de Sousse|url=http://www.villes.co/tunisie/ville_sousse_4000.html|website=villes.co|access-date=2. maj 2018}}.</ref> obdaja 2,5 kilometra obzidja, zgrajenega leta 859 med vladavino aglabidskega vladarja Kairouana, Abu Ibrahima.<ref>{{Cite web|language=fr|title=La Médina, Sousse, Tunisie|url=http://www.madeinsousse.com/sousse/item/23-la-medina-sousse-tunisie|website=madeinsousse.com|access-date=2. maj 2018|archive-date=2018-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180502211002/http://www.madeinsousse.com/sousse/item/23-la-medina-sousse-tunisie|url-status=dead}}.</ref> To obzidje je bilo obnovljeno zaradi vpisa medine na seznam svetovne dediščine Unesca<ref name=":0">{{Cite web|language=fr|title=Rando dans la médina de Sousse|url=http://destination-tunis.fr/rando-dans-la-medina-de-sousse|date=3 novembre 2015|website=destination-tunis.fr|access-date=2. maj 2018}}.</ref>. Prvotno je imeloa osem vrat, ki so omogočala dostop do notranjosti medine (Bab Jedid, Bab El Qibli, Bab El Gharbi, Bab El Finga, Bab El Jebli in Bab El Bhar itd.). Trenutno sta ostala le dvoja: Bab Kairouan (Vrata Kairouana) na jugu in Bab El Gharbi (Zahodna vrata). ==== Ribat ==== Prisotnost rimskih stebrov v ribatu dokazuje, da njegova gradnja sega v 8. stoletje. Prvotno je služil obrambnemu namenu. Med vojnami so se meščani skrivali v notranjosti, medtem ko so vojaki iz mesta nadzorovali morje in komunicirali z drugimi ribati prek velikega stražnega stolpa (ki je visok 27 metrov). Imel je tudi versko funkcijo, saj je bil dom menihov bojevnikov. Stolp, zgrajen leta 821,<ref name=":2">{{Cite web| language=fr| title=Médina de Sousse|url=https://www.linternaute.com/voyage/tunisie/sahel/monument/la-medina-de-sousse/|website=linternaute.com|access-date=2. maj 2018}}.</ref> je služil tudi kot minaret za bližnjo Veliko mošejo. Trdnjava je sestavljena iz dveh nadstropij, ki se odpirata na dvorišče, v celoti obdano z [[arkada|arkadnimi]] [[portik]]i. Stroge celice menihov bojevnikov so v zgornjem nadstropju, medtem ko je v južnem krilu molilnica, ki je po mnenju mnogih arheologov najstarejša molilnica v vsej Afriki. == Spomeniki == * Velika mošeja v Sousseju * Arheološki muzej v Sousseju (znotraj kazbe)<ref>{{Cite web|language=fr|title=Musée archéologique de Sousse|url=http://www.patrimoinedetunisie.com.tn/fr/musees/sousse.php|website=patrimoinedetunisie.com.tn|access-date=2. maj 2018|archive-date=2018-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180502140512/http://www.patrimoinedetunisie.com.tn/fr/musees/sousse.php|url-status=dead}}.</ref> * Mošeja Bou Ftata: Zgrajena leta 840, je ta mošeja najstarejša v mestu Sousse (celo pred Veliko mošejo). Je na ulici El Mar (imenovani tudi ulica El Hajira) in je zelo majhna stavba, katere zlata kamnita fasada ni daljša od osem metrov. * Zaka Zavija: ta stavba obsega mavzolej, mošejo in medreso. Njen minaret, ki so ga v 17. stoletju zgradili Osmani, je znan po svoji ortogonalni obliki in bogato okrašenih fasadah s keramiko. Nahaja se na ulici Taberka. * Muzej El Koba: spomenik iz 10. stoletja je služil več namenom (fondouk, gostilna, dražbena hiša), preden je bil preurejen v muzej. Njegove sobe prikazujejo simulacije prizorov iz vsakdanjega življenja v regiji Sousse: tradicionalne poroke, pripravo kuskusa, orodja in nakit. Ima cikcakasto oblikovano kupolo, edini primer te vrste v Tuniziji. Ta značilna arhitektura je pomagala odbijati sončne žarke in ohranjati prijetno temperaturo v notranjosti. Muzej je med suki medine, v bližini zlatarn. * Cisterne Sofra: bizantinska mojstrovina iz 6. stoletja, ki so jih obnovili Aglabidi in so prebivalcem medine stoletja zagotavljale 3000 m³ vodne rezerve. * Dar Ečara: tik nasproti občinske stavbe, na dnu trga El Driba, stoji ta nekdanja rezidenca iz 17. stoletja. Stavba je bila prvotno sodišče, ki se je ukvarjalo z družinskimi zadevami, zdaj pa v njej domuje Združenje za ohranitev Medine v Sousseju in organizira dogodke. * Mavzolej Sidi Bouraoui: to je zavija svetnika maroškega porekla iz obdobja Hafsidov (15. stoletje). * Khalefov stolp: Edini preostali ostanek stare mestne kazbe, preurejen je bil v svetilnik. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Medina of Sousse}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Sousse]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Tunisu]] [[Kategorija:Arabska arhitektura]] [[Kategorija:Urbanizem]] [[Kategorija:Kulturna dediščina]] i3y1vj166hhgiywtq0s65jjnc9u08hb 0 604076 6689261 6688547 2026-06-14T16:02:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6689261 wikitext text/x-wiki {{Infobox monument | name = Libijsko-punski mavzolej, Dougga | native_name = | image = TUNISIA DOUGGA MAUSOLEE LIBYCO PUNIQUE 001.jpg | caption = | location = [[Dougga]], [[Tunizija]] | map_image = | map_text = | map_width = | coordinates = {{coord|36.420162|9.220131|type:landmark_region:TN_source:dewiki_format:dms|display=inline,title}} | type = Kraljeva numidijska arhitektura<ref name=Quinn>Quinn, J. (2013). Monumental power: 'Numidian Royal Architecture' in context. In J. Prag & J. Quinn (Eds.), The Hellenistic West: Rethinking the Ancient Mediterranean (pp. 179-215). Cambridge: Cambridge University Press. doi:10.1017/CBO9781139505987.008</ref> | material = | length = | width = | height = | begin = | complete = 2. stol. pr. n. št. | dedicated_to = Atban, sin Iepmataha, sina Paluja }} '''Libijsko-punski mavzolej, Dougge''' (mavzolej Atbana) je antični [[mavzolej]] v [[Dougga|Douggi]] v [[Tunizija|Tuniziji]]. Je eden od treh primerov kraljeve arhitekture [[Numidija|Numidije]], ki je v dobrem stanju ohranjenosti in datira v 2. stoletje pred našim štetjem. Vlada francoske Tunizije ga je obnovila med letoma 1908 in 1910.<ref>Poinssot Louis. [https://www.persee.fr/doc/crai_0065-0536_1910_num_54_9_72733 La restauration du mausolée de Dougga]. In: Comptes rendus des séances de l'Académie des Inscriptions et Belles-Lettres, 54^e année, N. 9, 1910. pp. 780-787. DOI : https://doi.org/10.3406/crai.1910.72733</ref> Kot del območja Dougga je mavzolej uvrščen na seznam svetovne dediščine UNESCO. Tunizijska vlada je 17. januarja 2012 predlagala, da se vključi v prihodnjo klasifikacijo kraljevih mavzolejev Numidije in Mavretanije ter drugih predislamskih pogrebnih spomenikov.<ref>{{in lang|fr}} [https://whc.unesco.org/fr/listesindicatives/5684/ Dossier des mausolées royaux de Numidie, de la Maurétanie et des monuments funéraires pré-islamiques (Unesco)]</ref> == Zgodovina == [[File:James Bruce Lybian Mausoleum at Dougga.tif|thumb|left|Skica Jamesa Brucea]] [[File:1900 monument dougga.jpg|thumb|Libijsko-punski mavzolej pred prenovo]] Prvi Zahodnjaki, ki so obiskali najdišče Dougga, so prispeli v 17. stoletju, v 19. stoletju pa so postajali vse pogostejši.<ref name="strabon">{{in lang|fr}} [http://www.tunisia.strabon.org/amvppc/Dougga/Dossier%20Patrimoine/08exploration_fr.html Historique de l'exploration du site de Dougga (Strabon)]{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Mavzolej je opisalo več teh turistov in je bil predmet zgodnjih arhitekturnih študij ob koncu tega obdobja. Leta 1842 je Thomas Reade, britanski konzul v [[Tunis]]u, resno poškodoval spomenik med odstranjevanjem kraljevega napisa, ki ga je krasil. Trenutno stanje spomenika je rezultat rekonstrukcije kosov, raztresenih po okolici, ki jo je s tunizijsko podporo izvedel francoski arheolog Louis Poinsot med letoma 1908 in 1910.<ref name="strabon"/><ref>Louis Poinssot, « La restauration du mausolée de Dougga », ''CRAI'', vol. 54, n°9, 1910, p. 781</ref> == Opis == [[File:P6212548 dougga.jpg|thumb|Detajl skulptur na zgornjem nadstropju]] 21 m visok mavzolej je razdeljen na tri ravni, na vrhu petstopenjskega podstavka. Na severni strani podija, prve od treh ravni, odprtina, prekrita s ploščo, vodi v pogrebno sobo. Druge strani mavzoleja so okrašene z lažnimi odprtinami, vogali pa z eolskimi [[pilaster|pilastri]]. Druga raven grobnice je sestavljena iz kolonade v obliki svetišča (''naiskos''). Stebri na vsaki strani so [[jonski slog|jonskega reda]]. Tretja in zadnja raven je najbogateje okrašena: poleg pilastrov na vogalih, podobnih tistim na prvi ravni, jo zaključuje [[piramida]]. Kiparski elementi so ohranjeni: na vogalih so [[grifon]]i, na eni od strani zgornje ravni pa [[kvadriga]]. == Dvojezični punsko-libijski napis Dougge == [[File:Inscription bilingue de Thugga.jpg|thumb|left|Dvojezični punsko-libijski napis, Dougga]] Dvojezični numidijski in punsko-libijski napis, ki je zdaj v [[Britanski muzej|Britanskem muzeju]], je omogočil dešifriranje numidijske abecede:<ref>{{in lang|fr}} [http://www.medianet.com.tn/inp/page.php?code_menu=3&code_page=82 Mausolée libyco-punique de Dougga (Institut national du patrimoine)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081204043348/http://www.medianet.com.tn/inp/page.php?code_menu=3 |date=2008-12-04 }}</ref> {{quote|Tukaj je grobnica Atbana, sina Iepmataha, sina Paluja: kamnoseška dela sta izvedla Aborsh, sin Abdashtarta Mengyja, sina Ourskena, Zamar, sin Atbana, sina Iepmataha, sina Paluja, med člani njegove hiše pa so bili Zezy, Temen in Oursken; tesarja sta bila Mesdel, sin Nenpsena, in Anken, sin Ashyja; kovinarja sta bila Shepet, sin Bilela, in Pepy, sin Bebyja.}} == Interpretacija == [[File:P6212547 dougga.jpg|thumb|Detajl zgornjega friza]] Libijsko-punski mavzolej je bil pogosto povezan s pogrebnimi spomeniki Male Azije in nekropolami [[Aleksandrija|Aleksandrije]] iz 3. in 2. stoletja pred našim štetjem.<ref name="gros417">Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du III^e siècle av.&nbsp;J.-C. à la fin du Haut-Empire'', tome 2 « Maisons, palais, villas et tombeaux », éd. Picard, Paris, 2001, p. 417</ref> Zaradi napisa velja, da je bila grobnica posvečena Atbanu, sinu Iepmataha, sina Paluja. Nedavno je bilo ugotovljeno, da napis, ki je poleg enih od lažnih vrat podija,<ref>Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', éd. Agence de mise en valeur du patrimoine et de promotion culturelle, Tunis, 2008, p. 74</ref> ni bil edinstven. Drug napis, nepopravljivo poškodovan, bi našteval titular prebivalca grobnice. Glede na nedavne študije so imena, omenjena na ohranjenem napisu, zgolj graditelji spomenika: arhitekt in različni glavni obrtniki. Spomenik bi zgradili meščani mesta za numidijskega princa. Domneva se, da je bil morda grobnica ali kenotaf, namenjen [[Masinisa|Masinisi]].<ref>Mustapha Khanoussi, ''op. cit.'', p. 75</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Gabriel Camps, « Dougga », ''Encyclopédie berbère'', tome XVI, éd. Edisud, Aix-en-Provence, 1992, pp.&nbsp;2522–2527 {{ISBN|2857445814}} * Gabriel Camps, ''Les Berbères, mémoire et identité'', coll. Babel, éd. Actes Sud / Leméac, Arles / Montréal, 2007 {{ISBN|9782742769223}} * Pierre Gros, ''L'architecture romaine du début du III^e siècle av.&nbsp;J.-C. à la fin du Haut-Empire'', tome 2 « Maisons, palais, villas et tombeaux », éd. Picard, Paris, 2001 {{ISBN|2708405330}} * Mustapha Khanoussi, ''Dougga'', éd. Agence de mise en valeur du patrimoine et de promotion culturelle, Tunis, 2008 {{ISBN|9789973954336}} * Edward Lipinski [sous la dir. de], ''Dictionnaire de la civilisation phénicienne et punique'', éd. Brépols, Paris, 1992 {{ISBN|2503500331}} * Louis Poinssot, « La restauration du mausolée de Dougga », ''CRAI'', vol. 54, 9, 1910, pp.&nbsp;780–787 ([http://www.persee.fr/web/revues/home/prescript/article/crai_0065-0536_1910_num_54_9_72733 online]) * Jan-Willem Salomoson & Claude Poinssot, « Le mausolée libyco-punique de Dougga et les papiers du comte Borgia », ''CRAI'', vol. 103, 2, 1959, pp.&nbsp;141–149 ([http://www.persee.fr/web/revues/home/prescript/article/crai_0065-0536_1959_num_103_2_11016 online]) * Hédi Slim & Nicolas Fauqué, ''La Tunisie antique. De Hannibal à saint Augustin'', éd. Mengès, Paris, 2001 {{ISBN|285620421X}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Libyco-Punic Mausoleum}} * [http://www.albert-kahn.fr/fileadmin/images/Pays/Tunisie/Mausolee_Dougga.jpg Mausolee Dougga (1931)], Exponat der Farbfotosammlung „The wonderful world of Albert Kahn“ im Albert-Kahn-Museum Paris. [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tuniziji]] [[Kategorija:Mavzoleji v Tuniziji]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Tuniziji]] [[Kategorija:Bivše države v Afriki]] 4m1uy8rzhpi7xw1s7kk5nn3xcqapexr 0 604090 6689394 6688632 2026-06-14T21:10:09Z JozefD 5744 6689394 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | name = Sandalj Hranić Kosača | title = Veliki bosanski vojvoda , <br>knez (knjaz) iz [[Humska dežela|Humske dežele]] | image = Sandalj's CoA (from marriage to Katarina Vukcic Hrvatinic - Hranic).png|140px | caption = | alt = | CoA = | more = no | succession = vojvoda Humski | reign = 1392–1435 | reign-type = vojvoda in knez | predecessor = [[Vlatko Vuković Kosača]] | successor = [[Stjepan Vukčić Kosača]] | suc-type = | spouse = {{Plainlist | Jelena, vdova [[Radič Crnojević|Radiča Crnojevića]] <br> Katarina, nečakinja [[Hrvoje Vukčić Hrvatinić|Hrvoja Vukčića]] <br> [[Jelena Balšić]]}} | spouse-type = | issue = | issue-link = | issue-pipe = | full name = | native_name = | styles = | other_titles = | noble family = [[File:Kosačegrb.png|18px]] [[Rodbina Kosača]] | house-type = | father = [[Hrana Vuković]] | mother = | birth_name = | birth_date = 1370<!-- {{Birth date and age|YYYY|MM|DD|df=y}} --> | birth_place = | christening_date = | christening_place = | death_date =15. marec 1435 | death_place = | burial_date = | burial_place = | religion = [[bosanska cerkev]] | occupation = vojak, vojskovodja | memorials = | website = <!-- {{{URL|example.com}} --> | module = }} [[Slika:Bosnia_around_1412.png|sličica|250x250_pik|Lastnina bosanskega velikega vojvode Sandalja Hranića Kosače]] '''Sandalj Hranić Kosača''' (ok. [[1370]] - [[15. marec]] [[1435]] ) je bil [[Vojvoda (vojaški čin)|vojvoda bosanskega Rusaga]], bosanski plemič iz [[Rod|rodbine]] [[Rodbina Kosača|Kosača]] . == Izvor in dediščina == Sandalj Hranić Kosača je sin Hrane Vukovića in nečak [[Vojvoda (vojaški čin)|vojvode]] [[Vlatko Vuković Kosača|Vlatka Vukovića]]. Imel je brata, [[Knez|kneza]] Vukca in Vuka Hranića. Njegov naslednik na čelu družine je njegov nečak, sin Vukca Hranića, [[Stjepan Vukčić Kosača]]. Sandalj ga je med prodajo svojega dela Konavelj [[Dubrovnik|Dubrovčanom]] junija 1419 uvrstil med pomembnejše predstavnike družine Kosače, skupaj z njegovimi brati. Domneva se, da se je Sandalj rodil okoli [[1370|leta 1370]] in umrl [[15. marec|15.]] [[15. marec|marca]] [[1435|1435.]] Na čelu družine Kosače je od [[1393|leta 1393]], ko se prvič omenja v sodobnih dokumentih. Od svojega strica, vojvode Vlatka Vukovića, je Sandalj podedoval posest, plemiško dediščino in [[naziv]] vojvode. To mu je omogočilo, da je takoj prevzel vidno mesto v krogu najuglednejših bosanskih plemičev. Redno je bil v krogu najmočnejših vladarjev ob bosanskih kraljih kot svetovalec, vodnik in [[Svjedoci|priča]]. Njegov najbolj znan diplomat je bil Pribislav Pohvalić. Sandaljeva verska usmerjenost kaže na naklonjenost bosanski cerkvi. Ni bil član hierarhije bosanske cerkve, vendar je prepoznaval njeno mesto in vlogo v bosanski družbi. Bil je poročen z ženskami pravoslavne in [[Katolištvo|katoliške]] verske pripadnosti. == Posest in bivališča == [[Slika:Old_Blagaj_fort.jpg|desno|sličica|250x250_pik|[[Trdnjava Blagaj|Staro mesto Blagaj]], rezidenca Sandalja Hranića Kosače.]] Sandaljeva posest je obsegala območje od porečja [[Neretva|Neretve]] do porečja [[Drina|Drine]] s [[Foča u srednjem vijeku|Fočo]] in [[Goražde|Goraždom]], Polimlje s [[Prijepolje|Prijepoljem]], Brezo in [[Pljevlja|Pljevljami]] ter od Vrhbosne prek [[Zagorje (Bosna)|Zagorja]], Dabra, Popova, Ljubomira, Ljubinja, [[Bileća|Bileće]], [[Cernica|Cernice]] in Vrsinja, do [[Kotor|Kotorja]] in [[Hercegnovi|Novega (Sveti Stefan)]] v [[Župa (razločitev)|županiji]] Dračevici. Bil je tudi gospodar polovice županije Konavlje, ki si jo je delil s knezom Pavlom Radinovićem iz bosanske plemiške družine Pavlović. Skupaj s taščo Banico Anko in drugo ženo Katarino Vuković Hrvatinić je leta [[1410]] [[Benetke|Benečanom]] prodal doto iz drugega zakona, [[Ostrovica, Hrvaška|Ostrovico]], in pravice do [[Skradin|Skradina]]. Svojo polovico posestva v Konavljah je leta [[1419]] prodal [[Dubrovnik|Dubrovčanom]], Benečanom pa je [[1423|leta 1423]] prepustil svoje pravice do Kotorja. Sandaljeva najbolj znana prebivališča so bila v Blagaju (Bišću), [[Hercegnovi|Novem]], Kozmanu, Samoboru, Kuknju in [[Ključ|Ključu]]. Omogočala so mu nadzor nad veliko posestjo. Med letom je pogosto menjal kraj bivanja. Njegov itinerarij predstavlja enega najbolj mobilnih bosanskih plemičev srednjega veka. Sandalj se je leta [[1412]] mudil v [[Budim|Budimu]] na [[Turnir|turnirju]] evropskih vladarjev in plemičev, ki ga je organiziral ogrski kralj [[Sigismund Luksemburški]]. Ni bil vitez [[Zmajev viteški red|Zmajevega reda]], kot trdijo, saj v tej vlogi ni bil nikoli zabeležen. Sandalj si je pridobil posest v [[Dubrovnik|Dubrovniku]], kjer je imel svojo palačo. Bil je tudi dubrovniški plemič. Njegov prihod v [[Dubrovnik]] [[1426|leta 1426]] je bil spektakularen sprejem za tujca. V Dubrovniku je imel lastne depozite, kjer je hranil svoje dragocenosti. Prodaja dela Konavelj mu je omogočila, da je v Dubrovnik investiral denar z dobičkom, od česar so on in njegovi dediči imeli znatne [[obresti]] od dveh glavnic v višini 600 dukatov. Od Dubrovnika je prejemal konaveljski dohodek v višini 500 perperjev. Imel je carinarnice v Vrapču, Ledenicah in Glasincu, največje dobičke pa je imel od carinarnice na trgu Drijeva. Od [[1410|leta 1410]] je bil lastnik trga Drijeva in polovice [[Drijevska carina|carinarnice Drijeva]]. Drugo polovico so imeli v lasti Pavlovići in Radivojevići. V [[Olovo u srednjem vijeku|Olovu]] si je carino delil s Pavlovići. == V času Ostoje == V koaliciji s [[Hrvoje Vukčić Hrvatinić|Hrvojem Vukčićem]] in Jurjem Radivojevićem je [[1404|leta 1404]] strmoglavil kralja Stjepana Ostojo in za kralja postavil Ostojinega brata Tvrtka II., vendar se je Ostoja kmalu vrnil na oblast. Svoje posesti je razširil na vzhodni del [[Zahumje|Huma]] na račun vojvode Radiča Sankovića in pridobil tudi del [[Trg|trga]] Drijeva. Nato je pridobil naziv velikega vojvode Bosne. Vrhunec njegovega razvoja je doživel leta [[1405]], ko je poleg Hrvoja Vukčića postal eden najpomembnejših bosanskih magnatov. Ta položaj je kronal s poroko s Hrvojevo nečakinjo Katarino. Sodeloval je v vseh ključnih dogodkih bosanske zgodovine v prvih treh desetletjih [[15. stoletje|15.]] [[15. stoletje|stoletja]]. Skupaj s kraljem Ostojo in Zlatonosovići je leta [[1415]] sodeloval pri umoru kneza Pavla Radinovića, brata Ostojine žene, kraljice Kujavske Radinović. To mu je prineslo sovraštvo do Pavlovićev, kar se je odražalo skozi celo njegovo življenje. == Vazali == Na svojem obsežnem posestvu je imel Sandalj [[Vazal|vazale]], ki so bili podrejeni njemu in klanu Kosača. Klan Kosača (v virih imenovan [[pleme]]) je imel štiri ''rodbine'' s svojimi predstavniki. Vsi so nosili [[Knez|knežje]] nazive. Na širšem območju so imeli vidno vlogo [[Čemerovići]] in [[Pripčići-Mrđenovići]] na območju Gacka in Nevesinja, Vojtanovići na območju Dračevice, [[Vardići]] na območju [[Goražde|Goražda]] in Dobrovojeviči na območju Vrsinja. Med Sandaljeve vazale so spadali tudi predstavniki humskega plemstva, Nikolići, Milatovići in Komlinovići. Pomembno vlogo na Sandaljevi posesti so imeli [[Vlahi]] (Vlahi v srednjeveški Bosni), ki so s svojo karavansko trgovino omogočili gospodarski vzpon širših območij v povezavah od Bosne do [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. Največjo vlogo med njimi so imeli Vlahi Stankovići iz katuna Stanka Perutinića, ki so spadali v širši okvir [[Vlasi Maleševci|Vlahov iz Maleševcev]]. == Poroke == Čeprav se je poročil trikrat, ni imel otrok. Njegova prva žena je bila ''Jelena Crnojević'' (1396), druga ''Katarina Vuković'' ''Hrvatinić'' (1405), tretja pa ''Jelena Lazarević'' (1411). Po njegovi smrti je njegovo vladavino nasledil njegov nečak [[Stjepan Vukčić Kosača|Stjepan Vukčić]]. == Reference == {{Sklici|2}} == Literatura == * "Chronica Ragusina Junii Restii item Joanis Gundulae, (ur. Nodilo N.)", Zagreb 1893. * [[Ljubomir Stojanović]], Stare srbske listine in pisma, I/1, Srbska kraljeva akademija, Zbirka za zgodovino, jezik in književnost srbskega naroda, Prvi oddelek, Spomeniki v srbskem jeziku 19, Beograd - Sremski Karlovci 1929. * Esad Kurtović, "Veliki bosanski vojvoda Sandalj Hranić Kosača", Institut za zgodovinu, Historijske monografije, tom 4, Sarajevo 2009: [https://www.academia.edu/31498767/Esad_Kurtovi%C4%87_Veliki_vojvoda_bosanski_Sandalj_Hrani%C4%87_Kosa%C4%8Da_Sarajevo_2009] [[Kategorija:Umrli leta 1435]] [[Kategorija:Rojeni leta 1370]] fgvmuyvbd58on9xujhaxy5xsrgj24p2 6689395 6689394 2026-06-14T21:10:53Z JozefD 5744 6689395 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | name = Sandalj Hranić Kosača | title = Veliki bosanski vojvoda , <br>knez (knjaz) [[Humska dežela|Humske dežele]] | image = Sandalj's CoA (from marriage to Katarina Vukcic Hrvatinic - Hranic).png|140px | caption = | alt = | CoA = | more = no | succession = vojvoda Humski | reign = 1392–1435 | reign-type = vojvoda in knez | predecessor = [[Vlatko Vuković Kosača]] | successor = [[Stjepan Vukčić Kosača]] | suc-type = | spouse = {{Plainlist | Jelena, vdova [[Radič Crnojević|Radiča Crnojevića]] <br> Katarina, nečakinja [[Hrvoje Vukčić Hrvatinić|Hrvoja Vukčića]] <br> [[Jelena Balšić]]}} | spouse-type = | issue = | issue-link = | issue-pipe = | full name = | native_name = | styles = | other_titles = | noble family = [[File:Kosačegrb.png|18px]] [[Rodbina Kosača]] | house-type = | father = [[Hrana Vuković]] | mother = | birth_name = | birth_date = 1370<!-- {{Birth date and age|YYYY|MM|DD|df=y}} --> | birth_place = | christening_date = | christening_place = | death_date =15. marec 1435 | death_place = | burial_date = | burial_place = | religion = [[bosanska cerkev]] | occupation = vojak, vojskovodja | memorials = | website = <!-- {{{URL|example.com}} --> | module = }} [[Slika:Bosnia_around_1412.png|sličica|250x250_pik|Lastnina bosanskega velikega vojvode Sandalja Hranića Kosače]] '''Sandalj Hranić Kosača''' (ok. [[1370]] - [[15. marec]] [[1435]] ) je bil [[Vojvoda (vojaški čin)|vojvoda bosanskega Rusaga]], bosanski plemič iz [[Rod|rodbine]] [[Rodbina Kosača|Kosača]] . == Izvor in dediščina == Sandalj Hranić Kosača je sin Hrane Vukovića in nečak [[Vojvoda (vojaški čin)|vojvode]] [[Vlatko Vuković Kosača|Vlatka Vukovića]]. Imel je brata, [[Knez|kneza]] Vukca in Vuka Hranića. Njegov naslednik na čelu družine je njegov nečak, sin Vukca Hranića, [[Stjepan Vukčić Kosača]]. Sandalj ga je med prodajo svojega dela Konavelj [[Dubrovnik|Dubrovčanom]] junija 1419 uvrstil med pomembnejše predstavnike družine Kosače, skupaj z njegovimi brati. Domneva se, da se je Sandalj rodil okoli [[1370|leta 1370]] in umrl [[15. marec|15.]] [[15. marec|marca]] [[1435|1435.]] Na čelu družine Kosače je od [[1393|leta 1393]], ko se prvič omenja v sodobnih dokumentih. Od svojega strica, vojvode Vlatka Vukovića, je Sandalj podedoval posest, plemiško dediščino in [[naziv]] vojvode. To mu je omogočilo, da je takoj prevzel vidno mesto v krogu najuglednejših bosanskih plemičev. Redno je bil v krogu najmočnejših vladarjev ob bosanskih kraljih kot svetovalec, vodnik in [[Svjedoci|priča]]. Njegov najbolj znan diplomat je bil Pribislav Pohvalić. Sandaljeva verska usmerjenost kaže na naklonjenost bosanski cerkvi. Ni bil član hierarhije bosanske cerkve, vendar je prepoznaval njeno mesto in vlogo v bosanski družbi. Bil je poročen z ženskami pravoslavne in [[Katolištvo|katoliške]] verske pripadnosti. == Posest in bivališča == [[Slika:Old_Blagaj_fort.jpg|desno|sličica|250x250_pik|[[Trdnjava Blagaj|Staro mesto Blagaj]], rezidenca Sandalja Hranića Kosače.]] Sandaljeva posest je obsegala območje od porečja [[Neretva|Neretve]] do porečja [[Drina|Drine]] s [[Foča u srednjem vijeku|Fočo]] in [[Goražde|Goraždom]], Polimlje s [[Prijepolje|Prijepoljem]], Brezo in [[Pljevlja|Pljevljami]] ter od Vrhbosne prek [[Zagorje (Bosna)|Zagorja]], Dabra, Popova, Ljubomira, Ljubinja, [[Bileća|Bileće]], [[Cernica|Cernice]] in Vrsinja, do [[Kotor|Kotorja]] in [[Hercegnovi|Novega (Sveti Stefan)]] v [[Župa (razločitev)|županiji]] Dračevici. Bil je tudi gospodar polovice županije Konavlje, ki si jo je delil s knezom Pavlom Radinovićem iz bosanske plemiške družine Pavlović. Skupaj s taščo Banico Anko in drugo ženo Katarino Vuković Hrvatinić je leta [[1410]] [[Benetke|Benečanom]] prodal doto iz drugega zakona, [[Ostrovica, Hrvaška|Ostrovico]], in pravice do [[Skradin|Skradina]]. Svojo polovico posestva v Konavljah je leta [[1419]] prodal [[Dubrovnik|Dubrovčanom]], Benečanom pa je [[1423|leta 1423]] prepustil svoje pravice do Kotorja. Sandaljeva najbolj znana prebivališča so bila v Blagaju (Bišću), [[Hercegnovi|Novem]], Kozmanu, Samoboru, Kuknju in [[Ključ|Ključu]]. Omogočala so mu nadzor nad veliko posestjo. Med letom je pogosto menjal kraj bivanja. Njegov itinerarij predstavlja enega najbolj mobilnih bosanskih plemičev srednjega veka. Sandalj se je leta [[1412]] mudil v [[Budim|Budimu]] na [[Turnir|turnirju]] evropskih vladarjev in plemičev, ki ga je organiziral ogrski kralj [[Sigismund Luksemburški]]. Ni bil vitez [[Zmajev viteški red|Zmajevega reda]], kot trdijo, saj v tej vlogi ni bil nikoli zabeležen. Sandalj si je pridobil posest v [[Dubrovnik|Dubrovniku]], kjer je imel svojo palačo. Bil je tudi dubrovniški plemič. Njegov prihod v [[Dubrovnik]] [[1426|leta 1426]] je bil spektakularen sprejem za tujca. V Dubrovniku je imel lastne depozite, kjer je hranil svoje dragocenosti. Prodaja dela Konavelj mu je omogočila, da je v Dubrovnik investiral denar z dobičkom, od česar so on in njegovi dediči imeli znatne [[obresti]] od dveh glavnic v višini 600 dukatov. Od Dubrovnika je prejemal konaveljski dohodek v višini 500 perperjev. Imel je carinarnice v Vrapču, Ledenicah in Glasincu, največje dobičke pa je imel od carinarnice na trgu Drijeva. Od [[1410|leta 1410]] je bil lastnik trga Drijeva in polovice [[Drijevska carina|carinarnice Drijeva]]. Drugo polovico so imeli v lasti Pavlovići in Radivojevići. V [[Olovo u srednjem vijeku|Olovu]] si je carino delil s Pavlovići. == V času Ostoje == V koaliciji s [[Hrvoje Vukčić Hrvatinić|Hrvojem Vukčićem]] in Jurjem Radivojevićem je [[1404|leta 1404]] strmoglavil kralja Stjepana Ostojo in za kralja postavil Ostojinega brata Tvrtka II., vendar se je Ostoja kmalu vrnil na oblast. Svoje posesti je razširil na vzhodni del [[Zahumje|Huma]] na račun vojvode Radiča Sankovića in pridobil tudi del [[Trg|trga]] Drijeva. Nato je pridobil naziv velikega vojvode Bosne. Vrhunec njegovega razvoja je doživel leta [[1405]], ko je poleg Hrvoja Vukčića postal eden najpomembnejših bosanskih magnatov. Ta položaj je kronal s poroko s Hrvojevo nečakinjo Katarino. Sodeloval je v vseh ključnih dogodkih bosanske zgodovine v prvih treh desetletjih [[15. stoletje|15.]] [[15. stoletje|stoletja]]. Skupaj s kraljem Ostojo in Zlatonosovići je leta [[1415]] sodeloval pri umoru kneza Pavla Radinovića, brata Ostojine žene, kraljice Kujavske Radinović. To mu je prineslo sovraštvo do Pavlovićev, kar se je odražalo skozi celo njegovo življenje. == Vazali == Na svojem obsežnem posestvu je imel Sandalj [[Vazal|vazale]], ki so bili podrejeni njemu in klanu Kosača. Klan Kosača (v virih imenovan [[pleme]]) je imel štiri ''rodbine'' s svojimi predstavniki. Vsi so nosili [[Knez|knežje]] nazive. Na širšem območju so imeli vidno vlogo [[Čemerovići]] in [[Pripčići-Mrđenovići]] na območju Gacka in Nevesinja, Vojtanovići na območju Dračevice, [[Vardići]] na območju [[Goražde|Goražda]] in Dobrovojeviči na območju Vrsinja. Med Sandaljeve vazale so spadali tudi predstavniki humskega plemstva, Nikolići, Milatovići in Komlinovići. Pomembno vlogo na Sandaljevi posesti so imeli [[Vlahi]] (Vlahi v srednjeveški Bosni), ki so s svojo karavansko trgovino omogočili gospodarski vzpon širših območij v povezavah od Bosne do [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. Največjo vlogo med njimi so imeli Vlahi Stankovići iz katuna Stanka Perutinića, ki so spadali v širši okvir [[Vlasi Maleševci|Vlahov iz Maleševcev]]. == Poroke == Čeprav se je poročil trikrat, ni imel otrok. Njegova prva žena je bila ''Jelena Crnojević'' (1396), druga ''Katarina Vuković'' ''Hrvatinić'' (1405), tretja pa ''Jelena Lazarević'' (1411). Po njegovi smrti je njegovo vladavino nasledil njegov nečak [[Stjepan Vukčić Kosača|Stjepan Vukčić]]. == Reference == {{Sklici|2}} == Literatura == * "Chronica Ragusina Junii Restii item Joanis Gundulae, (ur. Nodilo N.)", Zagreb 1893. * [[Ljubomir Stojanović]], Stare srbske listine in pisma, I/1, Srbska kraljeva akademija, Zbirka za zgodovino, jezik in književnost srbskega naroda, Prvi oddelek, Spomeniki v srbskem jeziku 19, Beograd - Sremski Karlovci 1929. * Esad Kurtović, "Veliki bosanski vojvoda Sandalj Hranić Kosača", Institut za zgodovinu, Historijske monografije, tom 4, Sarajevo 2009: [https://www.academia.edu/31498767/Esad_Kurtovi%C4%87_Veliki_vojvoda_bosanski_Sandalj_Hrani%C4%87_Kosa%C4%8Da_Sarajevo_2009] [[Kategorija:Umrli leta 1435]] [[Kategorija:Rojeni leta 1370]] q5kmpfwjowxeligohv25f8z4hk5xlhg 0 604117 6689222 6689088 2026-06-14T15:14:39Z Pinky sl 2932 /* Poddružine in rodovi */ Primorska podust 6689222 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|Srednji eocen|recentno}} | image = Leuciscus leuciscus 234393643 (cropped).jpg | image_caption = [[Klenič]] (''Leuciscus leuciscus'') | taxon = Leuciscidae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte | Bonaparte]], 1835<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = * [[Pogonichthyinae]] <small>Girard, 1858</small> * [[Phoxininae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Leuciscinae]] <small>Bonaparte, 1835</small> * [[Plagopterinae]] <small>Cope, 1874</small> * [[Laviniinae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Pseudaspininae]] <small>Bogutskaya, 1990</small> }} '''Klenovci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Leuciscidae''') so [[Družina (biologija)|družina]] [[Sladkovodna riba|sladkovodnih]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=6 March 2025}}</ref>, ki so bile prej razvrščene kot [[Družina (biologija)|poddružina]] znotraj [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]], Cyprinidae.<ref name = Nelson5>{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=181–186 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}</ref> Te sladkovodne ribe živijo v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], [[Evropa|Evropi]] in [[Azija|Aziji,]] razen na [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]] in [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]].<ref>{{Cite web|date=2018-10-17|title=Order CYPRINIFORMES: Family LEUCISCIDAE: Subfamilies PSEUDASPININAE, LEUCISCINAE and PHOXININAE|url=https://www.etyfish.org/cypriniformes15/|access-date=2020-11-27|website=The ETYFish Project|language=en-US|archive-date=2022-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220626090445/https://etyfish.org/cypriniformes15/|url-status=dead}}</ref><ref name="SS">{{Cite journal|last1=Schönhuth|first1=Susana|last2=Vukić|first2=Jasna|last3=Šanda|first3=Radek|last4=Yang|first4=Lei|last5=Mayden|first5=Richard L.|date=2018-10-01|title=Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei)|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1055790317308618|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|language=en|volume=127|pages=781–799|doi=10.1016/j.ympev.2018.06.026|pmid=29913311|bibcode=2018MolPE.127..781S |s2cid=49292104 |issn=1055-7903|url-access=subscription}}</ref> 5. izdaja knjige ''[[Fishes of the World]]'' uvršča Leuciscinae kot poddružino znotraj Cyprinidae,<ref name="Nelson5" /> vendar jo sodobnejše klasifikacije opredeljujejo kot samostojno družino Leuciscidae.<ref name="SS" /> == Značilnosti == Večina klenovcev ima podolgovato telo. [[plavut|Hrbtna plavut]] je kratka, prva plavutnica pa pogosto ni okostenela. Podrepna plavut se vedno začne za hrbtno plavutjo. Večina vrst nima brk. [[Pobočnica]] je lahko popolna ali skrajšana; popolna črta vedno poteka po sredini repnega stebla. Nekateri rodovi imajo oster trebušni greben, ki ga tvorijo štrleče luske. Klenovci imajo od ene do tri vrste goltnih zob. == Sistematika == Klenovce je kot takson leta 1838 uvedel italijanski zoolog [[Charles Lucien Bonaparte]].<ref>Richard van der Laan, William N. Eschmeyer & Ronald Fricke: ''Family-group names of Recent fishes.'' Zootaxa 3882 (2): 001–230 [[doi: 10.11646/zootaxa.3882.1.1]]</ref> Dolgo so veljali za poddružino [[Pravi krapovci|družine pravih krapovcev]] (Cyprinidae), nato pa sta Stout in njegovi sodelavci leta 2016 status vseh poddružin družine Cyprinidae dvignil na raven samostojnih družin.<ref name="Stout">Stout, C.C., Tan, M., Lemmon, A.R., Moriarty Lemmon, E. & Armbruster, J.W. (2016): ''Resolving Cypriniformes relationships using an anchored enrichment approach.'' BMC Evolutionary Biology, November 2016. [[doi:10.1186/s12862-016-0819-5]]</ref> To spremembo sta kasneje prevzeli Susana Schönhuth s sodelavci v svoji obsežni reviziji klenovcev, objavljeni junija 2018.<ref name="Schönhuth">Susana Schönhuth, Jasna Vukic, Radek Sanda, Lei Yang, Richard L. Mayden: ''Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei).'' Molecular Phylogenetics and Evolution, Juni 2018, [[doi: 10.1016/j.ympev.2018.06.026]]</ref> Danes znanstvena baza podatkov o ribah [[Catalog of Fishes]] zdaj klenovce in preostale nekdanje poddružine družine Cyprinidae prav tako vodi kot samostojne družine.<ref>Eschmeyer, W. N. & Fong, J. D.: Catalog of Fishes [https://researcharchive.calacademy.org/research/ichthyology/catalog/SpeciesByFamily.asp Species by Family/Subfamily] abgerufen am 13. Juli 2018</ref> Eschmeyerjev katalog rib (''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'') družino Leuciscidae deli na poddružine, ki se ujemamjo s skupinami, opredeljenimi že v času, ko so to skupino obravnavali kot poddružino znotraj Cyprinidae.<ref name="Cof family" /> === Poddružine in rodovi === Znani so naslednji fosilni rodovi: * †''[[Idadon]]'' <small>Smith, 1975</small> (fosil, pozni [[neogen]] zahodnih ZDA)<ref>{{Cite journal |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Kimmel |first2=P. G. |date=1975 |title=Fishes of the Pliocene Glenns Ferry Formation, Southwest Idaho; Fishes of the Miocene - Pliocene Deer Butte Formation, Southeast Oregon Claude W. Hibbard Memorial Volume V |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/48614 |journal=Papers on Paleontology |language=en-US |issue=14 |pages=1-87}}</ref><ref>{{Citation |last=Gobalet |title=Terminal Pleistocene-early holocene fishes from Tulare Lake, San Joaquin Valley, California, with comments on the evolution of sacramento squawfish (Ptychocheilus grandis: Cyprinidae) |date=1993 |url=https://cir.nii.ac.jp/crid/1370021389827510049 |access-date=2025-04-08}}</ref> * †''[[Mystocheilus]]'' <small>Van Tassel & Smith, 2019</small> (fosil, [[zgodnji pliocen]] v Oregonu, ZDA)<ref>{{Cite report |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/150494 |title=Keating, always Welcome Inn, and Imbler Fish paleofaunas, NE Oregon: Tests of miocene-pliocene drainage connections |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Van Tassell |first2=Jay |date=2019-07-26 |language=en-US}}</ref> * †''[[Tianshanicus]]'' <small>Su, 2011</small> (fosil, [[lutetij]] iz [[Šindžjang|Šindžjanga]], Kitajska; [[Leuciscinae]] ''[[sensu lato]]'')<ref>{{Cite journal |date=2011-06-15 |title=A NEW CYPRINID FISH FROM PALEOGENE OF NORTHERN XINJIANG, CHINA |url=https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |journal=Vertebrata PalAsiatica |language=en |volume=49 |issue=2 |issn=2096-9899 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241109071450/https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |archive-date=2024-11-09 |access-date=2025-03-12 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last1=Paleontology |first1=Institute of Vertebrae |last2=Paleoanthropology |title=New leuciscin fish found in northern China |url=https://phys.org/news/2011-06-leuciscin-fish-northern-china.html |access-date=2024-07-19 |website=phys.org |language=en}}</ref> Nedavni rodovi so razvrščeni na naslednji način:<ref name =" Cof family"/> * '''[[Pogonichthyinae]]''' <small>Girard, 1858</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Agosia]]'' <small>[[Charles Frédéric Girard|Girard]], 1856</small> ** ''[[Alburnops]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Algansea]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Aztecula]]'' <small>[[David Starr Jordan|D. S. Jordan]] & [[Barton Warren Evermann|Evermann]], 1898</small> ** ''[[Campostoma]]'' <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1855</small> ** ''[[Clinostomus]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Coccotis]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Codoma]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Cyprinella]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Dionda]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ericymba]]'' <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1865</small> ** ''[[Erimonax]]'' <small>D. S. Jordan, 1924</small> ** ''[[Erimystax]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Exoglossum]]'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1818</small> ** ''[[Graodus]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1868</small> ** ''[[Hudsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Hybognathus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Hybopsis]]'' <small>Agassiz, 1854</small> ** ''[[Hydrophlox]]'' <small>D. S. Jordan, 1878</small> ** ''[[Iotichthys]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> ** ''[[Luxilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Macrhybopsis]]'' <small>[[Theodore Dru Alison Cockerell|Cockerell]] & [[Edith M. Allison|Allison]] 1909</small> ** ''[[Miniellus]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Mylocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Nocomis]]'' <small>Girard 1856</small> ** ''[[Notropis]]'' <small>Rafinesque, 1818</small> ** ''[[Oregonichthys]]'' <small>[[Carl Leavitt Hubbs|Hubbs]], 1929</small> ** ''[[Paranotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1904</small> ** ''[[Pararhinichthys]]'' <small>Goldsborough & Clark, 1908<!--No longer valid--></small> ** ''[[Phenacobius]]'' <small>Cope, 1867</small> ** ''[[Pimephales]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Platygobio]]'' <small>[[Theodore Gill|gill]], 1863</small> ** ''[[Pogonichthys]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Pteronotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1935</small> ** ''[[Rhinichthys]]'' <small>Agassiz, 1849</small> ** ''[[Richardsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** {{extinct}}''[[Stypodon]]'' <small>[[Samuel Garman|Garman]], 1881</small> ** ''[[Tampichthys]]'' <small>[[Susana Schönhuth|Schönhuth]], [[Ignacio Doadrio|Doadrio]], [[Omar Dominguez-Dominguez|Dominguez-Dominguez]], [[David Hillis|Hillis]] & [[Richard L. Mayden|Mayden]], 2008</small> ** ''[[Tiaroga]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Yuriria (fish)|Yuriria]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> * '''[[Phoxininae]]''' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863</small> ** ''[[Phoxinus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> (pisanec) * '''[[Leuciscinae]]''' <small>Bonaparte, 1835</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Abramis]]'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816</small> ** ''[[Acanthobrama]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]] 1843</small> ** ''[[Achondrostoma]]'' <small>[[Joana Isabel Robalo|Robalo]], [[Vitor C. Almada|Almada]], [[André Levy|Levy]] & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Alburnoides]]'' <small>[[Ludwig Heinrich Jeitteles|Jeitteles]], 1861</small> ** ''[[Alburnus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Anaecypris]]'' <small>[[Maria João Collares-Pereira|Collares-Pereira]], 1983</small> ** ''[[Aspiolucius]]'' <small>[[Lev Berg|Berg]], 1907</small> ** ''[[Ballerus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Blicca]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Capoetobrama]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Chondrostoma]]'' <small>Agassiz, 1832</small> ** ''[[Delminichthys]]'' <small>[[Jörg Freyhof|Freyhof]], [[Dietmar Lieckfeldt|Lieckfeldt]], [[Nina G. Bogutskaya|Bogutskaya]], [[Christian Pitra|Pitra]] & [[Arne Ludwig|Ludwig]], 2006</small> ** ''[[Egirdira]]'' <small>Freyhof, 2022</small> ** ''[[Iberochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Ladigesocypris]]'' <small>[[Mladen S. Karaman|M. S. Karaman]] 1972</small> ** ''[[Leucalburnus]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Leucaspius]]'' <small>Heckel & [[Rudolf Kner|Kner]], 1857</small> (belica) ** ''[[Leuciscus]]'' <small>Cuvier, 1816</small> ** ''[[Leucos]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Mirogrex]]'' <small>[[Menachem Goren|Goren]], [[Lev Fishelson|Fishelson]] & [[Ethelwynn Trewavas|Trewavas]], 1973</small> ** ''[[Notemigonus]]'' <small>Rafinesque, 1819</small> ** ''[[Pachychilon]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1882</small> ** ''[[Parachondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pelasgus (fish)|Pelasgus]]'' <small>[[Maurice Kottelat|Kottelat]] & Freyhof, 2007</small> ** ''[[Pelecus]]'' <small>Agassiz, 1835</small> ** ''[[Petroleuciscus]]'' <small>Bogutskaya, 2002</small> ** ''[[Phoxinellus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Protochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> (primorska podust) ** ''[[Pseudochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pseudophoxinus]]'' <small>Bleeker, 1860</small> ** ''[[Rutilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> (rdečeoka) ** ''[[Sarmarutilus]]'' <small>[[Pier Giorgio Bianco|Bianco]] & [[Valerio Ketmaier|Ketmaier]], 2014</small> (mazenica) ** ''[[Scardinius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Squalius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Telestes]]'' <small>Bonaparte, 1840</small> ** ''[[Tropidophoxinellus]]'' <small>[[Alexander Stephanidis|Stephanidis]], 1974</small> ** ''[[Turcichondrostoma]]'' <small>[[Davut Turan|Turan]], [[Fahrettin Küçük|Küçük]], [[Salim Serkan Güçlü|Güçlü]] & [[Ismail Aksu|Aksu]] 2021</small> ** ''[[Vimba]]'' <small>[[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1873</small> * '''[[Plagopterinae]]''' <small>Cope, 1874</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Couesius]]'' <small>Jordan, 1878</small> ** ''[[Hemitremia]]'' <small>Cope 1870</small> ** ''[[Lepidomeda]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Margariscus]]'' <small>Cockerell, 1909</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Meda (fish)|Meda]]'' <small>Girard, 1856</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Plagopterus]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Semotilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> * '''[[Laviniinae]]''' <small>Bleeker, 1863</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Chrosomus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Eremichthys]]'' <small>Hubbs & [[Robert Rush Miller|R. R. Miller]], 1948</small> **{{extinct}}''[[Evarra]]'' <small>[[Albert Jefferson Woolman|Woolman]], 1894</small> ** ''[[Gila (fish)|Gila]]'' <small>[[Spencer Fullerton Baird|Baird]] & Girard</small>, 1853 ** ''[[Hesperoleucus]]'' <small>[[John Otterbein Snyder|Snyder]], 1913</small> ** ''[[Lavinia (fish)|Lavinia]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Mylopharodon]]'' <small>[[William Orville Ayres|Ayres]], 1855</small> ** ''[[Orthodon]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ptychocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Relictus]]'' <small>Hubbs & R. R. Miller, 1972</small> ** ''[[Siphateles]]'' <small>Cope, 1883</small> * '''[[Pseudaspininae]]''' <small>Bogutskaya, 1990</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Oreoleuciscus]]'' <small>[[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1889</small> ** ''[[Pseudaspius leptocephalus|Pseudaspius]]'' [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1869 ** ''[[Rhynchocypris]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1889</small> ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q48694}} [[Kategorija:Klenovci| ]] [[Kategorija:Družine rib]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1835]] 9ngog6i4swpr5kqj1cga67np7k0z0iv 6689225 6689222 2026-06-14T15:17:07Z Pinky sl 2932 /* Poddružine in rodovi */ Androga 6689225 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|Srednji eocen|recentno}} | image = Leuciscus leuciscus 234393643 (cropped).jpg | image_caption = [[Klenič]] (''Leuciscus leuciscus'') | taxon = Leuciscidae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte | Bonaparte]], 1835<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = * [[Pogonichthyinae]] <small>Girard, 1858</small> * [[Phoxininae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Leuciscinae]] <small>Bonaparte, 1835</small> * [[Plagopterinae]] <small>Cope, 1874</small> * [[Laviniinae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Pseudaspininae]] <small>Bogutskaya, 1990</small> }} '''Klenovci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Leuciscidae''') so [[Družina (biologija)|družina]] [[Sladkovodna riba|sladkovodnih]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=6 March 2025}}</ref>, ki so bile prej razvrščene kot [[Družina (biologija)|poddružina]] znotraj [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]], Cyprinidae.<ref name = Nelson5>{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=181–186 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}</ref> Te sladkovodne ribe živijo v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], [[Evropa|Evropi]] in [[Azija|Aziji,]] razen na [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]] in [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]].<ref>{{Cite web|date=2018-10-17|title=Order CYPRINIFORMES: Family LEUCISCIDAE: Subfamilies PSEUDASPININAE, LEUCISCINAE and PHOXININAE|url=https://www.etyfish.org/cypriniformes15/|access-date=2020-11-27|website=The ETYFish Project|language=en-US|archive-date=2022-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220626090445/https://etyfish.org/cypriniformes15/|url-status=dead}}</ref><ref name="SS">{{Cite journal|last1=Schönhuth|first1=Susana|last2=Vukić|first2=Jasna|last3=Šanda|first3=Radek|last4=Yang|first4=Lei|last5=Mayden|first5=Richard L.|date=2018-10-01|title=Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei)|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1055790317308618|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|language=en|volume=127|pages=781–799|doi=10.1016/j.ympev.2018.06.026|pmid=29913311|bibcode=2018MolPE.127..781S |s2cid=49292104 |issn=1055-7903|url-access=subscription}}</ref> 5. izdaja knjige ''[[Fishes of the World]]'' uvršča Leuciscinae kot poddružino znotraj Cyprinidae,<ref name="Nelson5" /> vendar jo sodobnejše klasifikacije opredeljujejo kot samostojno družino Leuciscidae.<ref name="SS" /> == Značilnosti == Večina klenovcev ima podolgovato telo. [[plavut|Hrbtna plavut]] je kratka, prva plavutnica pa pogosto ni okostenela. Podrepna plavut se vedno začne za hrbtno plavutjo. Večina vrst nima brk. [[Pobočnica]] je lahko popolna ali skrajšana; popolna črta vedno poteka po sredini repnega stebla. Nekateri rodovi imajo oster trebušni greben, ki ga tvorijo štrleče luske. Klenovci imajo od ene do tri vrste goltnih zob. == Sistematika == Klenovce je kot takson leta 1838 uvedel italijanski zoolog [[Charles Lucien Bonaparte]].<ref>Richard van der Laan, William N. Eschmeyer & Ronald Fricke: ''Family-group names of Recent fishes.'' Zootaxa 3882 (2): 001–230 [[doi: 10.11646/zootaxa.3882.1.1]]</ref> Dolgo so veljali za poddružino [[Pravi krapovci|družine pravih krapovcev]] (Cyprinidae), nato pa sta Stout in njegovi sodelavci leta 2016 status vseh poddružin družine Cyprinidae dvignil na raven samostojnih družin.<ref name="Stout">Stout, C.C., Tan, M., Lemmon, A.R., Moriarty Lemmon, E. & Armbruster, J.W. (2016): ''Resolving Cypriniformes relationships using an anchored enrichment approach.'' BMC Evolutionary Biology, November 2016. [[doi:10.1186/s12862-016-0819-5]]</ref> To spremembo sta kasneje prevzeli Susana Schönhuth s sodelavci v svoji obsežni reviziji klenovcev, objavljeni junija 2018.<ref name="Schönhuth">Susana Schönhuth, Jasna Vukic, Radek Sanda, Lei Yang, Richard L. Mayden: ''Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei).'' Molecular Phylogenetics and Evolution, Juni 2018, [[doi: 10.1016/j.ympev.2018.06.026]]</ref> Danes znanstvena baza podatkov o ribah [[Catalog of Fishes]] zdaj klenovce in preostale nekdanje poddružine družine Cyprinidae prav tako vodi kot samostojne družine.<ref>Eschmeyer, W. N. & Fong, J. D.: Catalog of Fishes [https://researcharchive.calacademy.org/research/ichthyology/catalog/SpeciesByFamily.asp Species by Family/Subfamily] abgerufen am 13. Juli 2018</ref> Eschmeyerjev katalog rib (''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'') družino Leuciscidae deli na poddružine, ki se ujemamjo s skupinami, opredeljenimi že v času, ko so to skupino obravnavali kot poddružino znotraj Cyprinidae.<ref name="Cof family" /> === Poddružine in rodovi === Znani so naslednji fosilni rodovi: * †''[[Idadon]]'' <small>Smith, 1975</small> (fosil, pozni [[neogen]] zahodnih ZDA)<ref>{{Cite journal |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Kimmel |first2=P. G. |date=1975 |title=Fishes of the Pliocene Glenns Ferry Formation, Southwest Idaho; Fishes of the Miocene - Pliocene Deer Butte Formation, Southeast Oregon Claude W. Hibbard Memorial Volume V |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/48614 |journal=Papers on Paleontology |language=en-US |issue=14 |pages=1-87}}</ref><ref>{{Citation |last=Gobalet |title=Terminal Pleistocene-early holocene fishes from Tulare Lake, San Joaquin Valley, California, with comments on the evolution of sacramento squawfish (Ptychocheilus grandis: Cyprinidae) |date=1993 |url=https://cir.nii.ac.jp/crid/1370021389827510049 |access-date=2025-04-08}}</ref> * †''[[Mystocheilus]]'' <small>Van Tassel & Smith, 2019</small> (fosil, [[zgodnji pliocen]] v Oregonu, ZDA)<ref>{{Cite report |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/150494 |title=Keating, always Welcome Inn, and Imbler Fish paleofaunas, NE Oregon: Tests of miocene-pliocene drainage connections |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Van Tassell |first2=Jay |date=2019-07-26 |language=en-US}}</ref> * †''[[Tianshanicus]]'' <small>Su, 2011</small> (fosil, [[lutetij]] iz [[Šindžjang|Šindžjanga]], Kitajska; [[Leuciscinae]] ''[[sensu lato]]'')<ref>{{Cite journal |date=2011-06-15 |title=A NEW CYPRINID FISH FROM PALEOGENE OF NORTHERN XINJIANG, CHINA |url=https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |journal=Vertebrata PalAsiatica |language=en |volume=49 |issue=2 |issn=2096-9899 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241109071450/https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |archive-date=2024-11-09 |access-date=2025-03-12 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last1=Paleontology |first1=Institute of Vertebrae |last2=Paleoanthropology |title=New leuciscin fish found in northern China |url=https://phys.org/news/2011-06-leuciscin-fish-northern-china.html |access-date=2024-07-19 |website=phys.org |language=en}}</ref> Nedavni rodovi so razvrščeni na naslednji način:<ref name =" Cof family"/> * '''[[Pogonichthyinae]]''' <small>Girard, 1858</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Agosia]]'' <small>[[Charles Frédéric Girard|Girard]], 1856</small> ** ''[[Alburnops]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Algansea]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Aztecula]]'' <small>[[David Starr Jordan|D. S. Jordan]] & [[Barton Warren Evermann|Evermann]], 1898</small> ** ''[[Campostoma]]'' <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1855</small> ** ''[[Clinostomus]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Coccotis]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Codoma]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Cyprinella]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Dionda]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ericymba]]'' <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1865</small> ** ''[[Erimonax]]'' <small>D. S. Jordan, 1924</small> ** ''[[Erimystax]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Exoglossum]]'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1818</small> ** ''[[Graodus]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1868</small> ** ''[[Hudsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Hybognathus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Hybopsis]]'' <small>Agassiz, 1854</small> ** ''[[Hydrophlox]]'' <small>D. S. Jordan, 1878</small> ** ''[[Iotichthys]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> ** ''[[Luxilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Macrhybopsis]]'' <small>[[Theodore Dru Alison Cockerell|Cockerell]] & [[Edith M. Allison|Allison]] 1909</small> ** ''[[Miniellus]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Mylocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Nocomis]]'' <small>Girard 1856</small> ** ''[[Notropis]]'' <small>Rafinesque, 1818</small> ** ''[[Oregonichthys]]'' <small>[[Carl Leavitt Hubbs|Hubbs]], 1929</small> ** ''[[Paranotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1904</small> ** ''[[Pararhinichthys]]'' <small>Goldsborough & Clark, 1908<!--No longer valid--></small> ** ''[[Phenacobius]]'' <small>Cope, 1867</small> ** ''[[Pimephales]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Platygobio]]'' <small>[[Theodore Gill|gill]], 1863</small> ** ''[[Pogonichthys]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Pteronotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1935</small> ** ''[[Rhinichthys]]'' <small>Agassiz, 1849</small> ** ''[[Richardsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** {{extinct}}''[[Stypodon]]'' <small>[[Samuel Garman|Garman]], 1881</small> ** ''[[Tampichthys]]'' <small>[[Susana Schönhuth|Schönhuth]], [[Ignacio Doadrio|Doadrio]], [[Omar Dominguez-Dominguez|Dominguez-Dominguez]], [[David Hillis|Hillis]] & [[Richard L. Mayden|Mayden]], 2008</small> ** ''[[Tiaroga]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Yuriria (fish)|Yuriria]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> * '''[[Phoxininae]]''' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863</small> ** ''[[Phoxinus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> (pisanec) * '''[[Leuciscinae]]''' <small>Bonaparte, 1835</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Abramis]]'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816</small> ** ''[[Acanthobrama]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]] 1843</small> ** ''[[Achondrostoma]]'' <small>[[Joana Isabel Robalo|Robalo]], [[Vitor C. Almada|Almada]], [[André Levy|Levy]] & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Alburnoides]]'' <small>[[Ludwig Heinrich Jeitteles|Jeitteles]], 1861</small> ** ''[[Alburnus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Anaecypris]]'' <small>[[Maria João Collares-Pereira|Collares-Pereira]], 1983</small> ** ''[[Aspiolucius]]'' <small>[[Lev Berg|Berg]], 1907</small> ** ''[[Ballerus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Blicca]]'' <small>Heckel, 1843</small> (androga) ** ''[[Capoetobrama]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Chondrostoma]]'' <small>Agassiz, 1832</small> ** ''[[Delminichthys]]'' <small>[[Jörg Freyhof|Freyhof]], [[Dietmar Lieckfeldt|Lieckfeldt]], [[Nina G. Bogutskaya|Bogutskaya]], [[Christian Pitra|Pitra]] & [[Arne Ludwig|Ludwig]], 2006</small> ** ''[[Egirdira]]'' <small>Freyhof, 2022</small> ** ''[[Iberochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Ladigesocypris]]'' <small>[[Mladen S. Karaman|M. S. Karaman]] 1972</small> ** ''[[Leucalburnus]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Leucaspius]]'' <small>Heckel & [[Rudolf Kner|Kner]], 1857</small> (belica) ** ''[[Leuciscus]]'' <small>Cuvier, 1816</small> ** ''[[Leucos]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Mirogrex]]'' <small>[[Menachem Goren|Goren]], [[Lev Fishelson|Fishelson]] & [[Ethelwynn Trewavas|Trewavas]], 1973</small> ** ''[[Notemigonus]]'' <small>Rafinesque, 1819</small> ** ''[[Pachychilon]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1882</small> ** ''[[Parachondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pelasgus (fish)|Pelasgus]]'' <small>[[Maurice Kottelat|Kottelat]] & Freyhof, 2007</small> ** ''[[Pelecus]]'' <small>Agassiz, 1835</small> ** ''[[Petroleuciscus]]'' <small>Bogutskaya, 2002</small> ** ''[[Phoxinellus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Protochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> (primorska podust) ** ''[[Pseudochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pseudophoxinus]]'' <small>Bleeker, 1860</small> ** ''[[Rutilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> (rdečeoka) ** ''[[Sarmarutilus]]'' <small>[[Pier Giorgio Bianco|Bianco]] & [[Valerio Ketmaier|Ketmaier]], 2014</small> (mazenica) ** ''[[Scardinius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Squalius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Telestes]]'' <small>Bonaparte, 1840</small> ** ''[[Tropidophoxinellus]]'' <small>[[Alexander Stephanidis|Stephanidis]], 1974</small> ** ''[[Turcichondrostoma]]'' <small>[[Davut Turan|Turan]], [[Fahrettin Küçük|Küçük]], [[Salim Serkan Güçlü|Güçlü]] & [[Ismail Aksu|Aksu]] 2021</small> ** ''[[Vimba]]'' <small>[[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1873</small> * '''[[Plagopterinae]]''' <small>Cope, 1874</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Couesius]]'' <small>Jordan, 1878</small> ** ''[[Hemitremia]]'' <small>Cope 1870</small> ** ''[[Lepidomeda]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Margariscus]]'' <small>Cockerell, 1909</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Meda (fish)|Meda]]'' <small>Girard, 1856</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Plagopterus]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Semotilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> * '''[[Laviniinae]]''' <small>Bleeker, 1863</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Chrosomus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Eremichthys]]'' <small>Hubbs & [[Robert Rush Miller|R. R. Miller]], 1948</small> **{{extinct}}''[[Evarra]]'' <small>[[Albert Jefferson Woolman|Woolman]], 1894</small> ** ''[[Gila (fish)|Gila]]'' <small>[[Spencer Fullerton Baird|Baird]] & Girard</small>, 1853 ** ''[[Hesperoleucus]]'' <small>[[John Otterbein Snyder|Snyder]], 1913</small> ** ''[[Lavinia (fish)|Lavinia]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Mylopharodon]]'' <small>[[William Orville Ayres|Ayres]], 1855</small> ** ''[[Orthodon]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ptychocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Relictus]]'' <small>Hubbs & R. R. Miller, 1972</small> ** ''[[Siphateles]]'' <small>Cope, 1883</small> * '''[[Pseudaspininae]]''' <small>Bogutskaya, 1990</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Oreoleuciscus]]'' <small>[[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1889</small> ** ''[[Pseudaspius leptocephalus|Pseudaspius]]'' [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1869 ** ''[[Rhynchocypris]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1889</small> ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q48694}} [[Kategorija:Klenovci| ]] [[Kategorija:Družine rib]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1835]] jd8n8ioxpatz6g1u8y124y99ru0wbmo 6689247 6689225 2026-06-14T15:39:36Z Pinky sl 2932 /* Poddružine in rodovi */ sabljarka 6689247 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | fossil_range = {{fossil range|Srednji eocen|recentno}} | image = Leuciscus leuciscus 234393643 (cropped).jpg | image_caption = [[Klenič]] (''Leuciscus leuciscus'') | taxon = Leuciscidae | authority = [[Charles Lucien Bonaparte | Bonaparte]], 1835<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Poddružine | subdivision = * [[Pogonichthyinae]] <small>Girard, 1858</small> * [[Phoxininae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Leuciscinae]] <small>Bonaparte, 1835</small> * [[Plagopterinae]] <small>Cope, 1874</small> * [[Laviniinae]] <small>Bleeker, 1863</small> * [[Pseudaspininae]] <small>Bogutskaya, 1990</small> }} '''Klenovci''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Leuciscidae''') so [[Družina (biologija)|družina]] [[Sladkovodna riba|sladkovodnih]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]<ref name = "Cof family">{{Cof family|family=Leuciscidae|access-date=6 March 2025}}</ref>, ki so bile prej razvrščene kot [[Družina (biologija)|poddružina]] znotraj [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]], Cyprinidae.<ref name = Nelson5>{{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=181–186 |publisher=Wiley |isbn= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}</ref> Te sladkovodne ribe živijo v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], [[Evropa|Evropi]] in [[Azija|Aziji,]] razen na [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]] in [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodni Aziji]].<ref>{{Cite web|date=2018-10-17|title=Order CYPRINIFORMES: Family LEUCISCIDAE: Subfamilies PSEUDASPININAE, LEUCISCINAE and PHOXININAE|url=https://www.etyfish.org/cypriniformes15/|access-date=2020-11-27|website=The ETYFish Project|language=en-US|archive-date=2022-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220626090445/https://etyfish.org/cypriniformes15/|url-status=dead}}</ref><ref name="SS">{{Cite journal|last1=Schönhuth|first1=Susana|last2=Vukić|first2=Jasna|last3=Šanda|first3=Radek|last4=Yang|first4=Lei|last5=Mayden|first5=Richard L.|date=2018-10-01|title=Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei)|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1055790317308618|journal=Molecular Phylogenetics and Evolution|language=en|volume=127|pages=781–799|doi=10.1016/j.ympev.2018.06.026|pmid=29913311|bibcode=2018MolPE.127..781S |s2cid=49292104 |issn=1055-7903|url-access=subscription}}</ref> 5. izdaja knjige ''[[Fishes of the World]]'' uvršča Leuciscinae kot poddružino znotraj Cyprinidae,<ref name="Nelson5" /> vendar jo sodobnejše klasifikacije opredeljujejo kot samostojno družino Leuciscidae.<ref name="SS" /> == Značilnosti == Večina klenovcev ima podolgovato telo. [[plavut|Hrbtna plavut]] je kratka, prva plavutnica pa pogosto ni okostenela. Podrepna plavut se vedno začne za hrbtno plavutjo. Večina vrst nima brk. [[Pobočnica]] je lahko popolna ali skrajšana; popolna črta vedno poteka po sredini repnega stebla. Nekateri rodovi imajo oster trebušni greben, ki ga tvorijo štrleče luske. Klenovci imajo od ene do tri vrste goltnih zob. == Sistematika == Klenovce je kot takson leta 1838 uvedel italijanski zoolog [[Charles Lucien Bonaparte]].<ref>Richard van der Laan, William N. Eschmeyer & Ronald Fricke: ''Family-group names of Recent fishes.'' Zootaxa 3882 (2): 001–230 [[doi: 10.11646/zootaxa.3882.1.1]]</ref> Dolgo so veljali za poddružino [[Pravi krapovci|družine pravih krapovcev]] (Cyprinidae), nato pa sta Stout in njegovi sodelavci leta 2016 status vseh poddružin družine Cyprinidae dvignil na raven samostojnih družin.<ref name="Stout">Stout, C.C., Tan, M., Lemmon, A.R., Moriarty Lemmon, E. & Armbruster, J.W. (2016): ''Resolving Cypriniformes relationships using an anchored enrichment approach.'' BMC Evolutionary Biology, November 2016. [[doi:10.1186/s12862-016-0819-5]]</ref> To spremembo sta kasneje prevzeli Susana Schönhuth s sodelavci v svoji obsežni reviziji klenovcev, objavljeni junija 2018.<ref name="Schönhuth">Susana Schönhuth, Jasna Vukic, Radek Sanda, Lei Yang, Richard L. Mayden: ''Phylogenetic relationships and classification of the Holarctic family Leuciscidae (Cypriniformes: Cyprinoidei).'' Molecular Phylogenetics and Evolution, Juni 2018, [[doi: 10.1016/j.ympev.2018.06.026]]</ref> Danes znanstvena baza podatkov o ribah [[Catalog of Fishes]] zdaj klenovce in preostale nekdanje poddružine družine Cyprinidae prav tako vodi kot samostojne družine.<ref>Eschmeyer, W. N. & Fong, J. D.: Catalog of Fishes [https://researcharchive.calacademy.org/research/ichthyology/catalog/SpeciesByFamily.asp Species by Family/Subfamily] abgerufen am 13. Juli 2018</ref> Eschmeyerjev katalog rib (''[[Eschmeyer's Catalog of Fishes]]'') družino Leuciscidae deli na poddružine, ki se ujemamjo s skupinami, opredeljenimi že v času, ko so to skupino obravnavali kot poddružino znotraj Cyprinidae.<ref name="Cof family" /> === Poddružine in rodovi === Znani so naslednji fosilni rodovi: * †''[[Idadon]]'' <small>Smith, 1975</small> (fosil, pozni [[neogen]] zahodnih ZDA)<ref>{{Cite journal |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Kimmel |first2=P. G. |date=1975 |title=Fishes of the Pliocene Glenns Ferry Formation, Southwest Idaho; Fishes of the Miocene - Pliocene Deer Butte Formation, Southeast Oregon Claude W. Hibbard Memorial Volume V |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/48614 |journal=Papers on Paleontology |language=en-US |issue=14 |pages=1-87}}</ref><ref>{{Citation |last=Gobalet |title=Terminal Pleistocene-early holocene fishes from Tulare Lake, San Joaquin Valley, California, with comments on the evolution of sacramento squawfish (Ptychocheilus grandis: Cyprinidae) |date=1993 |url=https://cir.nii.ac.jp/crid/1370021389827510049 |access-date=2025-04-08}}</ref> * †''[[Mystocheilus]]'' <small>Van Tassel & Smith, 2019</small> (fosil, [[zgodnji pliocen]] v Oregonu, ZDA)<ref>{{Cite report |url=https://deepblue.lib.umich.edu/handle/2027.42/150494 |title=Keating, always Welcome Inn, and Imbler Fish paleofaunas, NE Oregon: Tests of miocene-pliocene drainage connections |last=Smith |first=Gerald R. |last2=Van Tassell |first2=Jay |date=2019-07-26 |language=en-US}}</ref> * †''[[Tianshanicus]]'' <small>Su, 2011</small> (fosil, [[lutetij]] iz [[Šindžjang|Šindžjanga]], Kitajska; [[Leuciscinae]] ''[[sensu lato]]'')<ref>{{Cite journal |date=2011-06-15 |title=A NEW CYPRINID FISH FROM PALEOGENE OF NORTHERN XINJIANG, CHINA |url=https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |journal=Vertebrata PalAsiatica |language=en |volume=49 |issue=2 |issn=2096-9899 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241109071450/https://www.vertpala.ac.cn/EN/abstract/abstract1224.shtml |archive-date=2024-11-09 |access-date=2025-03-12 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last1=Paleontology |first1=Institute of Vertebrae |last2=Paleoanthropology |title=New leuciscin fish found in northern China |url=https://phys.org/news/2011-06-leuciscin-fish-northern-china.html |access-date=2024-07-19 |website=phys.org |language=en}}</ref> Nedavni rodovi so razvrščeni na naslednji način:<ref name =" Cof family"/> * '''[[Pogonichthyinae]]''' <small>Girard, 1858</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Agosia]]'' <small>[[Charles Frédéric Girard|Girard]], 1856</small> ** ''[[Alburnops]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Algansea]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Aztecula]]'' <small>[[David Starr Jordan|D. S. Jordan]] & [[Barton Warren Evermann|Evermann]], 1898</small> ** ''[[Campostoma]]'' <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1855</small> ** ''[[Clinostomus]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Coccotis]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Codoma]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Cyprinella]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Dionda]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ericymba]]'' <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1865</small> ** ''[[Erimonax]]'' <small>D. S. Jordan, 1924</small> ** ''[[Erimystax]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Exoglossum]]'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1818</small> ** ''[[Graodus]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1868</small> ** ''[[Hudsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Hybognathus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Hybopsis]]'' <small>Agassiz, 1854</small> ** ''[[Hydrophlox]]'' <small>D. S. Jordan, 1878</small> ** ''[[Iotichthys]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> ** ''[[Luxilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Macrhybopsis]]'' <small>[[Theodore Dru Alison Cockerell|Cockerell]] & [[Edith M. Allison|Allison]] 1909</small> ** ''[[Miniellus]]'' <small>D. S. Jordan, 1882</small> ** ''[[Mylocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Nocomis]]'' <small>Girard 1856</small> ** ''[[Notropis]]'' <small>Rafinesque, 1818</small> ** ''[[Oregonichthys]]'' <small>[[Carl Leavitt Hubbs|Hubbs]], 1929</small> ** ''[[Paranotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1904</small> ** ''[[Pararhinichthys]]'' <small>Goldsborough & Clark, 1908<!--No longer valid--></small> ** ''[[Phenacobius]]'' <small>Cope, 1867</small> ** ''[[Pimephales]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Platygobio]]'' <small>[[Theodore Gill|gill]], 1863</small> ** ''[[Pogonichthys]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Pteronotropis]]'' <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1935</small> ** ''[[Rhinichthys]]'' <small>Agassiz, 1849</small> ** ''[[Richardsonius]]'' <small>Girard, 1856</small> ** {{extinct}}''[[Stypodon]]'' <small>[[Samuel Garman|Garman]], 1881</small> ** ''[[Tampichthys]]'' <small>[[Susana Schönhuth|Schönhuth]], [[Ignacio Doadrio|Doadrio]], [[Omar Dominguez-Dominguez|Dominguez-Dominguez]], [[David Hillis|Hillis]] & [[Richard L. Mayden|Mayden]], 2008</small> ** ''[[Tiaroga]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Yuriria (fish)|Yuriria]]'' <small>D. S. Jordan & Evermann, 1896</small> * '''[[Phoxininae]]''' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1863</small> ** ''[[Phoxinus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> (pisanec) * '''[[Leuciscinae]]''' <small>Bonaparte, 1835</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Abramis]]'' <small>[[Georges Cuvier|Cuvier]], 1816</small> ** ''[[Acanthobrama]]'' <small>[[Johann Jakob Heckel|Heckel]] 1843</small> ** ''[[Achondrostoma]]'' <small>[[Joana Isabel Robalo|Robalo]], [[Vitor C. Almada|Almada]], [[André Levy|Levy]] & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Alburnoides]]'' <small>[[Ludwig Heinrich Jeitteles|Jeitteles]], 1861</small> ** ''[[Alburnus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Anaecypris]]'' <small>[[Maria João Collares-Pereira|Collares-Pereira]], 1983</small> ** ''[[Aspiolucius]]'' <small>[[Lev Berg|Berg]], 1907</small> ** ''[[Ballerus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Blicca]]'' <small>Heckel, 1843</small> (androga) ** ''[[Capoetobrama]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Chondrostoma]]'' <small>Agassiz, 1832</small> ** ''[[Delminichthys]]'' <small>[[Jörg Freyhof|Freyhof]], [[Dietmar Lieckfeldt|Lieckfeldt]], [[Nina G. Bogutskaya|Bogutskaya]], [[Christian Pitra|Pitra]] & [[Arne Ludwig|Ludwig]], 2006</small> ** ''[[Egirdira]]'' <small>Freyhof, 2022</small> ** ''[[Iberochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Ladigesocypris]]'' <small>[[Mladen S. Karaman|M. S. Karaman]] 1972</small> ** ''[[Leucalburnus]]'' <small>Berg, 1916</small> ** ''[[Leucaspius]]'' <small>Heckel & [[Rudolf Kner|Kner]], 1857</small> (belica) ** ''[[Leuciscus]]'' <small>Cuvier, 1816</small> ** ''[[Leucos]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Mirogrex]]'' <small>[[Menachem Goren|Goren]], [[Lev Fishelson|Fishelson]] & [[Ethelwynn Trewavas|Trewavas]], 1973</small> ** ''[[Notemigonus]]'' <small>Rafinesque, 1819</small> ** ''[[Pachychilon]]'' <small>[[Franz Steindachner|Steindachner]], 1882</small> ** ''[[Parachondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pelasgus (fish)|Pelasgus]]'' <small>[[Maurice Kottelat|Kottelat]] & Freyhof, 2007</small> ** ''[[Pelecus]]'' <small>Agassiz, 1835</small> (sabljarka) ** ''[[Petroleuciscus]]'' <small>Bogutskaya, 2002</small> ** ''[[Phoxinellus]]'' <small>Heckel, 1843</small> ** ''[[Protochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> (primorska podust) ** ''[[Pseudochondrostoma]]'' <small>Robalo, Almada, Levy & Doadrio, 2007</small> ** ''[[Pseudophoxinus]]'' <small>Bleeker, 1860</small> ** ''[[Rutilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> (rdečeoka) ** ''[[Sarmarutilus]]'' <small>[[Pier Giorgio Bianco|Bianco]] & [[Valerio Ketmaier|Ketmaier]], 2014</small> (mazenica) ** ''[[Scardinius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Squalius]]'' <small>Bonaparte, 1837</small> ** ''[[Telestes]]'' <small>Bonaparte, 1840</small> ** ''[[Tropidophoxinellus]]'' <small>[[Alexander Stephanidis|Stephanidis]], 1974</small> ** ''[[Turcichondrostoma]]'' <small>[[Davut Turan|Turan]], [[Fahrettin Küçük|Küçük]], [[Salim Serkan Güçlü|Güçlü]] & [[Ismail Aksu|Aksu]] 2021</small> ** ''[[Vimba]]'' <small>[[Leopold Fitzinger|Fitzinger]], 1873</small> * '''[[Plagopterinae]]''' <small>Cope, 1874</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Couesius]]'' <small>Jordan, 1878</small> ** ''[[Hemitremia]]'' <small>Cope 1870</small> ** ''[[Lepidomeda]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Margariscus]]'' <small>Cockerell, 1909</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Meda (fish)|Meda]]'' <small>Girard, 1856</small> <!--Cladistics13:187.--> ** ''[[Plagopterus]]'' <small>Cope, 1874</small> ** ''[[Semotilus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> * '''[[Laviniinae]]''' <small>Bleeker, 1863</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Chrosomus]]'' <small>Rafinesque, 1820</small> ** ''[[Eremichthys]]'' <small>Hubbs & [[Robert Rush Miller|R. R. Miller]], 1948</small> **{{extinct}}''[[Evarra]]'' <small>[[Albert Jefferson Woolman|Woolman]], 1894</small> ** ''[[Gila (fish)|Gila]]'' <small>[[Spencer Fullerton Baird|Baird]] & Girard</small>, 1853 ** ''[[Hesperoleucus]]'' <small>[[John Otterbein Snyder|Snyder]], 1913</small> ** ''[[Lavinia (fish)|Lavinia]]'' <small>Girard, 1854</small> ** ''[[Mylopharodon]]'' <small>[[William Orville Ayres|Ayres]], 1855</small> ** ''[[Orthodon]]'' <small>Girard, 1856</small> ** ''[[Ptychocheilus]]'' <small>Agassiz, 1855</small> ** ''[[Relictus]]'' <small>Hubbs & R. R. Miller, 1972</small> ** ''[[Siphateles]]'' <small>Cope, 1883</small> * '''[[Pseudaspininae]]''' <small>Bogutskaya, 1990</small><ref name = VDLEF/> ** ''[[Oreoleuciscus]]'' <small>[[Nikolai Arkadewich Warpachowski|Warpachowski]], 1889</small> ** ''[[Pseudaspius leptocephalus|Pseudaspius]]'' [[Benedykt Dybowski|Dybowski]], 1869 ** ''[[Rhynchocypris]]'' <small>[[Albert Günther|Günther]], 1889</small> ==Opombe== {{notelist}} ==Sklici== {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q48694}} [[Kategorija:Klenovci| ]] [[Kategorija:Družine rib]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1835]] 1qjkt2vbk456gogcu90tfdxeh2q4mg4 0 604122 6689194 6688935 2026-06-14T14:34:40Z Andrejj 94 np, dp 6689194 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Borut Rončević|order2=[[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]|termstart2=4. junij 2026|predecessor2=[[Vinko Logaj]]<br>[[Igor Papič]]|premier2=[[Janez Janša]]|birth_date=<!--wikidata-->|image=<!--wikidata-->|birth_place=<!--wikidata-->}} '''Borut Rončević''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], [[profesor]] in [[politik]], * [[25. avgust]] [[1975]], [[Novo mesto]]. Borut Rončević je redni profesor sociologije na [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu|Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu]] in znanstveni svetnik na [[Inštitut Rudolfovo|Inštitutu Rudolfovo]].<ref>{{Navedi splet|title=Prof. dr. Borut Rončevič|url=https://www.rudolfovo.eu/sodelavci/prof.-dr.-borut-ron%C4%8Devi%C4%8D-uni.dipl.soc.|website=Rudolfovo.eu|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Od leta 2026 je minister za izobraževanje, znanost in mladino. == Akademska pot == Svojo akademsko pot je začel kot mladi raziskovalec na Univerzi v Ljubljani. Leta 2002 je kot doktorski študent opravljal raziskovalno delo kot štipendist [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Curie]] na [[Univerza v Aalborgu|Univerzi v Aalborgu]] na Danskem. V svoji karieri je gostoval na številnih univerzah in raziskovalnih ustanovah v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Danskem, Irskem, v Nemčiji, Rusiji, Libanonu in na Hrvaškem. V letih 2023 in 2024 je bil [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] na Univerzi Troy v ZDA.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dr. Borut Rončević {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-izobrazevanje-znanost-in-mladino/o-ministrstvu/dr-borut-roncevic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na presečišče ustvarjanja in prenosa znanja, raziskovalne politike, inovativnosti in regionalnega razvoja.<ref>{{Navedi splet|title=prof. dr. Borut Rončević|url=https://www.fuds.si/sodelavci/prof-dr-borut-roncevic/|website=FUDŠ|accessdate=2026-06-13|language=sl-SI}}</ref> Sodeloval je pri številnih mednarodnih konzorcijskih projektih v okviru programov Horizon Europe, Interreg in [[Erasmus Student Network|Erasmus+]].<ref name=":0" /> Je avtor ali soavtor enajstih znanstvenih monografij in več kot štiridesetih znanstvenih člankov ter urednik sedmih zbornikov. Za svoje delo na področju evropskih študij je dvakrat prejel naziv Jean Monnet Chair, trikrat pa je vodil center odličnosti [[Jean Monnet]]. Od leta 2022 je član izvršnega odbora Mednarodnega sociološkega združenja (ISA), s čimer je postal prvi slovenski predstavnik v tem organu. Opravljal je tudi funkcijo predsednika upravnega odbora Fakultete za informacijske študije v Novem mestu ter predsednika nadzornega sveta [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenija]]<nowiki/>.<ref name=":0" /> Devet let je bil dekan [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|Fakultete za uporabne družbene študije]].<ref>{{Navedi splet|title=Pregled novih učnih načrtov za ideološko nevtralnost|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sola-izobrazevanje-solstvo-znanje-borut-roncevic-minister|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> == Politika == Med letoma 2012 in 2013 je bil generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo in znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije. 4. junija 2026 je postal minsiter za izobraževanje, znanost in mladino v 16. vladi Republike Slovenije, ki je takrat združil položaja ministra za vzgojo in izobraževanje ter ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije.<ref>{{Navedi splet|title=Vodenje Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino prevzel dr. Borut Rončević {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-06-05-vodenje-ministrstva-za-izobrazevanje-znanost-in-mladino-prevzel-dr-borut-roncevic/|website=Portal GOV.SI|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Ob nastopu mandata je napovedal, da se bo zavzemal za ideološko nevtralno šolstvo brez politične indoktrinacije.<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rončević, Borut}} [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] h9p2ag1qe73dgfuo6e9rf2nv357l996 0 604123 6689377 6688969 2026-06-14T19:56:43Z Yerpo 8417 sklon 6689377 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Martin Premk''', [[Slovenci|slovenski]] [[kustos]], muzealec, [[politik]], [[poslanec]], [[publicist]], [[sociolog]], [[Vojaška zgodovina|vojaški zgodovinar]] in [[zgodovinar]], * [[21. februar]] [[1971]], [[Ljubljana]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kdo so poslanci v novem sklicu DZ? #biografije|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-so-novi-poslanci-biografije-578996|website=siol.net|accessdate=2026-06-13|language=sl|date=9. 5. 2022}}</ref> Trenutno je poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] iz vrst [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]]. Na položaj je bil izvoljen v okraju Ljubljana Moste - Polje 3, v letih 2022<ref name=":0" /> in 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C|date=23. marec 2026}}</ref> V zgodovinsko-raziskovalnem delu se posveča predvsem dogajanju med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno na Slovenskem]]. Ukvarja se tudi z [[Vojaška zgodovina|vojaško zgodovino]]; preučuju zlasti težko orožje, med drugim [[Tank|tanke]], [[Top|topove]] itn. == Življenje == === Izobraževanje in kariera === Premk je leta 1989 maturiral na [[Gimnazija Poljane|Poljanski gimnaziji]]. Med služenjem [[Vojaški rok|vojaškega roka]] leta 1990 je končal [[Šola za rezervne oficirje oklepnih enot v Banja Luki|Šolo za rezervne oficirje oklepnih enot v Banja Luki]].<ref name=":1">{{Citat|title=Dr. Martin Premk|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174364678|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref> Nato se je vpisal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1999 diplomiral iz [[Zgodovina|zgodovine]] in [[Sociologija|sociologije]].<ref name=":1" /> Prav tam je iz zgodovine leta 2002 magistriral, s temo ''Delovanje "Matjaževe vojske" in drugih oboroženih skupin v Sloveniji po drugi svetovni vojni'' {{COBISS|ID=20566114}}. Leta 2010 je pod mentorstvom [[Božo Repe|Boža Repeta]] [[Doktorat|doktoriral]] z disertacijo ''"Poljanska vstaja" in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941'' {{COBISS|ID=44807010}}.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P402|title=dr. Martin Premk|accessdate=2026-06-13|website=www.dz-rs.si}}</ref> Med leti 2007 in 2020 je bil zaposlen v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]], natančneje v [[Park vojaške zgodovine Pivka|Parku vojaške zgodovine v Pivki]], kjer je nazadnje napredoval v kustosa.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Martin Premk • Zvezoskop|url=http://sveltekit-prerender/zvezoskop/si/people/124/|website=Zvezoskop|accessdate=2026-06-13|language=en}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":2" /> Je član predsedstva [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije|Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsedstvo|url=https://www.zzb-nob.si/kdo-smo/predsedstvo/|website=Zveza združenj borcev za vrednote NOB|accessdate=2026-06-13|language=sl-SI}}</ref> V njenem okvirju je bil zaposlen na [[Inštitut za promocijo vrednot NOB Slovenije|Inštitutu za promocijo vrednot NOB Slovenije]].<ref name=":3" /> Pred vstopom v politiko je bil zaposlen v [[Mestni muzej Ljubljana|Mestnem muzeju Ljubljana]], kot strokovni sodelavec.<ref name=":3" /> === Politika === Na parlamentarnih volitvah leta 2022 je bil izvoljen za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije na listi Gibanja Svoboda. Poslanski mandat je nastopil 13. maja 2022. V 9. sklicu Državnega zbora je bil predsednik [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za obrambo]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/jY_BCoJAGISfxYNX_z_FsG5KYK1FqIm2l1hlWwV1Zd069PQJXSJKmtsM3wwMUCiA9uzeCKYb2bN28me6vJBV5JMoXGDohh7Gp-iYkG2A3s6F_AOwExfjjR0cUnQwTW2g__Txh3z8rz8D0Pl5AlS0snxd9fvS8QRQxa9ccWXd1BTXWg_j2kQTq5ppMWirkp2J3_hajhqKNwyGLsuKx57nvmE8ATKQyDE!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=IX&type=pmagdt&uid=276ECB53E65A080BC125893B00430B6D|title=Seje delovnih teles: 18 - Odbor za obrambo / 001. Redna|date=17. 1. 2023|accessdate=2026-06-13|website=www.dz-rs.si}}</ref> podpredsednik [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja|Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja]]<ref>{{Navedi splet|title=Zakonitost gradnje spornega kanala C0 v Ljubljani bo preiskovala parlamentarna komisija (poslanci so jo že ustanovili)|url=https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/preiskovalna-komisija-sporni-kanal-c0-ljubljansko-polje-kanalizacija/|website=Metropolitan.si|date=2023-07-17|accessdate=2026-06-13|language=sl-SI}}</ref> in član [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za kulturo]]. V 10. sklicu DZ opravlja funkcijo podpredsednika [[Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu]] in je član [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]] ter [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za kulturo]].<ref name=":2" /> [[Komisija za preprečevanje korupcije]] mu je v prvi polovici leta 2025 izdala opomin, saj parlamentu v zakonsko določenem roku ni posredoval podatkov o podjetju, s katerim je povezan njegov bližnji sorodnik, pravnem subjektu, katerega zastopnik je bil, in o tem, da te funkcije ne opravlja več.<ref>{{Navedi splet|title=Martin Premk - Detektor premoženja|url=https://detektorpremozenja.si/oseba/577-martin-premk/|website=detektorpremozenja.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|editor-last=Delić|editor-first=Anuška}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odločitev o omejitvah poslovanja: Martin Premk|url=https://www.kpk-rs.si/sl/novice/vse-novice/odlocitev-o-omejitvah-poslovanja-martin-premk|website=www.kpk-rs.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|last=KPK}}</ref> == Izbrana bibliografija == * {{Cite book|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{Cite book|title=Matjaževa vojska 1945-1950|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=220868608}} * {{Cite book|title=Notranjski odredi : I. april 1942-julij 1942, II. september 1942-december 1942, III. december 1942-maj 1943, IV. november 1943-maj 1945|publisher=Skupnost borcev Notranjskih odredov|location=Cerknica|year=2004|cobiss=214757120}} (soavtorstvo z [[Damijan Guštin|Damijanom Guštinom]]) * {{Cite book|title=Mi pa nismo se uklonili|publisher=Območno združenje ZZB NOB : Odbor skupnosti borcev Notranjskih odredov|location=Cerknica|year=2006|cobiss=227874048}} (soavtorstvo z [[Damijan Guštin|Damijanom Guštinom]]) == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Premk, Martin}} [[Kategorija:Slovenski kustosi]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] ljrqcxjlc18t5c6ahhrk5s9ildjp7m9 0 604142 6689155 2026-06-14T11:59:36Z VidicK01 193275 Lokalne volitve 2026, začetek 6689155 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | Lokalne volitve v Sloveniji 2026 |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]] |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Osnovni podatki''' |- | '''Mestne občine:''' || align=right|12 &nbsp; |- | '''Preostale občine:''' || align=right|200 &nbsp; |- | '''Število vseh občin:''' || align=right|212 &nbsp; |- | '''Županski kandidati:''' || align=right| |- | '''Svetniški kandidati:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prvi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|15. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right| |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Drugi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|29. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right| |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prejšnje volitve''' |- | '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] &nbsp; |} '''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh 212 slovenskih občinah.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra 2026, drugi krog pa predvidoma 29. novembra 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] bo volitve razpisal v mesecu juliju. == Zgodovina == 8. maja 2026 je [[Zoran Janković]] na slavnostni seji ljubljanskega mestnega sveta napovedal kandidaturo na nov županski mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-14|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Istega dne je kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], ki se je sicer v to tekmo podal že leta 2022, a vidnejšega rezultata ni dosegel.<ref>{{Navedi splet|title=Feratović napovedal kandidaturo za župana: "Gledamo, kako nam lastno mesto postaja tuje"|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/feratovic-napovedal-kandidaturo-za-zupana-gledamo-kako-nam-lastno-mesto-postaja-tuje/781614|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-14|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Kandidiral bo tudi mestni svetnik [[Aleš Primc]], ki je v preteklih štirih letih vodil protestne shode pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljansko mestno hišo]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za župana Ljubljane napovedala že dva kandidata|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vodja-piratov-napovedal-kandidaturo-za-zupana-ljubljane/|website=N1|date=2026-05-04|accessdate=2026-06-14|language=sl-SI}}</ref> Med potencialnimi kandidati mediji omenjajo [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] in [[Luka Mesec|Luko Mesca]], sokoordinatorja stranke Levica, ter nekdanjega premierja [[Anton Rop|Antona Ropa]].<ref>{{Navedi splet|title=Med kandidati za župana Ljubljane naj bi bilo več zvenečih imen|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/med-kandidati-za-zupana-ljubljane-naj-bi-bilo-vec-zvenecih-imen-458520|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> 22. oktobra 2025 je kandidaturo za županjo [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] oznanila Irena Dolenc, mestna svetnica iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]].<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/BineTraven/status/1980933934021247336|title=Svojo kandidaturo za bodočo županjo Kranja je potrdila naša odlična aktualna svetnica Irena Dolenc.|date=2025-10-22|accessdate=2026-06-14|website=X.com|last=Traven|first=B.}}</ref> 13. junija 2026 je kandidaturo proti aktualnemu županu [[Matjaž Rakovec|Matjažu Rakovcu]] napovedal Janez Černe, nekdanji podžupan občine, ki ga je Rakovec junija 2025 razrešil s te funkcije.<ref>{{Navedi splet|title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu|url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> 19. maja 2026 je [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], predsednik stranke [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], napovedal kandidaturo za župana [[Mestna občina Koper|Kopra]].<ref>{{Navedi splet|title=Zmago Jelinčič bo kandidiral za župana Kopra|url=https://siol.net/novice/slovenija/zmago-jelincic-bo-kandidiral-za-zupana-kopra-691906|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Znova bo kandidiral aktualni nosilec naziva [[Aleš Bržan]], od drugih strank naj bi SDS predlagala Jureta Coljo, SD pa podžupanjo Jasno Softić.<ref>{{Navedi splet|title=Zmago Jelinčič bo kandidiral za župana Kopra|url=https://siol.net/novice/slovenija/zmago-jelincic-bo-kandidiral-za-zupana-kopra-691906|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Nekdanji koprski župan [[Boris Popovič]] bo na tokratnih volitvah kandidiral za župana [[Občina Izola|Izole]], kjer bo kandidat tudi jadralec [[Vasilij Žbogar]].<ref>{{Navedi splet|title=Zmago Jelinčič bo kandidiral za župana Kopra|url=https://siol.net/novice/slovenija/zmago-jelincic-bo-kandidiral-za-zupana-kopra-691906|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> 10. junija 2026 je za župana [[Mestna občina Maribor|Maribora]] kandidaturo predstavil Matej Vodpivec, ki ga predlaga Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za mariborskega župana: »Če ne gre drugače, pa poskusimo tokrat pošteno« {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/kandidat-za-mariborskega-zupana-ce-ne-gre-drugace-pa-poskusimo-tokrat-posteno/403382|website=mariborinfo.com|date=2026-06-10|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Kandidiral bo tudi Roman Križnjak, a ne nujno kot kandidat stranke [[Resni.ca]], na katere listi se je na državnozborskih volitvah potegoval za poslanski mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji vodja Viol se po kandidaturi za poslanca na listi Resnice zdaj podaja v župansko tekmo v Mariboru|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nekdanji-vodja-viol-se-po-kandidaturi-za-poslanca-na-listi-resnice-zdaj-podaja-v-zupansko-tekmo-v-mariboru/|website=N1|date=2026-04-24|accessdate=2026-06-14|language=sl-SI}}</ref> Stranka [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS - Zeleni]] za mariborskega župana predlaga predsednika Igorja Jurišiča.<ref>{{Navedi splet|title=Arsenovič še naprej molči|url=https://siol.net/novice/slovenija/arsenovic-o-kandidaturi-se-molci-vse-vec-imen-drugih-moznih-kandidatov-693668|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> == Kandidati == === Ljubljana === {{Gallery |File:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|{{center|[[Župan Ljubljane]]<br/>'''[[Zoran Janković]]'''<br>LZJ<br/>(2006–''danes'')}} |File:No image (male).svg|{{center|[[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestni svetnik]]<br/> '''[[Aleš Primc]]'''<br>[[Glas za otroke in družine|GOD]]<br/>(2022–''danes'')}} |File:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|{{center|[[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestni svetnik]]<br>'''[[Jasmin Feratović]]'''<br>[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]<br/>(2022–''danes'')}} |title=Napovedali kandidaturo|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} {{Gallery |File:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|{{center|Nekdanji [[Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|minister]]<br/>'''[[Luka Mesec]]'''<br>[[Levica (Slovenija)|Levica]]<br/>(2022–2026)}} |File:Izjava_za_medije_po_končanem_vrhu_koalicije_-_Asta_Vrečko_-_12.9.2024_(cropped2).jpg|{{center|Nekdanja [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrica]]<br/> '''[[Asta Vrečko]]'''<br>[[Levica (Slovenija)|Levica]]<br/>(2022–2026)}} |File:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped).jpg|{{center|Nekdanji [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade]]<br>'''[[Anton Rop]]'''<br>''neodvisni''<br/>(2002–2004)}} |title=Potencialni kandidati|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} === Kranj === {{Gallery |File:Matjaž_Rakovec_2026_(cropped2).jpg|{{center|[[Mestna občina Kranj#Župani v Kranju|Župan Kranja]]<br/>'''[[Matjaž Rakovec]]'''<br>[[Socialni demokrati|SD]]<br/>(2018–''danes'')}} |File:Predsednik vlade na ogledu investicijskih projektov na Zlatem polju - 55088562751 Irena Dolenc (cropped).jpg|{{center|Mestna svetnica<br/> '''[[Irena Dolenc]]'''<br>[[Nova Slovenija|NSi]]<br/>(2022–''danes'')}} |File:No image (male).svg|{{center|Nekdanji podžupan Kranja<br>'''[[Janez Černe]]'''<br>''neodvisni''<br/>(2018–2025)}} |title=Napovedali kandidaturo|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} === Koper === {{Gallery |File:Regijski_obisk_vlade_v_obalno-kraški_regiji_-_55042309941_(Aleš_Bržan_cropped).jpg|{{center|[[Mestna občina Koper#Seznam županov|Župan Kopra]]<br/>'''[[Aleš Bržan]]'''<br>LAB<br/>(2018–''danes'')}} |File:Zmago Jelinčič 2011 (cropped).jpg|{{center|Nekdanji [[Državni zbor Republike Slovenije|poslanec]]<br/> '''[[Zmago Jelinčič]]'''<br>[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]<br/>(1992–2011, 2018–2022)}} |title=Napovedali kandidaturo|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] hmo3fessgmwlpa37iy0qb9iozjewj58 6689378 6689155 2026-06-14T19:59:59Z Yerpo 8417 np 6689378 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | Lokalne volitve v Sloveniji 2026 |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]] |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Osnovni podatki''' |- | '''Mestne občine:''' || align=right|12 &nbsp; |- | '''Preostale občine:''' || align=right|200 &nbsp; |- | '''Število vseh občin:''' || align=right|212 &nbsp; |- | '''Županski kandidati:''' || align=right| |- | '''Svetniški kandidati:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prvi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|15. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right| |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Drugi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|29. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right| |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prejšnje volitve''' |- | '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] &nbsp; |} '''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra 2026, drugi krog pa predvidoma 29. novembra 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] bo volitve razpisal v mesecu juliju. == Zgodovina == 8. maja 2026 je [[Zoran Janković]] na slavnostni seji ljubljanskega mestnega sveta napovedal kandidaturo na nov županski mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-14|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Istega dne je kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], ki se je sicer v to tekmo podal že leta 2022, a vidnejšega rezultata ni dosegel.<ref>{{Navedi splet|title=Feratović napovedal kandidaturo za župana: "Gledamo, kako nam lastno mesto postaja tuje"|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/feratovic-napovedal-kandidaturo-za-zupana-gledamo-kako-nam-lastno-mesto-postaja-tuje/781614|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-14|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Kandidiral bo tudi mestni svetnik [[Aleš Primc]], ki je v preteklih štirih letih vodil protestne shode pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljansko mestno hišo]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za župana Ljubljane napovedala že dva kandidata|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vodja-piratov-napovedal-kandidaturo-za-zupana-ljubljane/|website=N1|date=2026-05-04|accessdate=2026-06-14|language=sl-SI}}</ref> Med potencialnimi kandidati mediji omenjajo [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] in [[Luka Mesec|Luko Mesca]], sokoordinatorja stranke Levica, ter nekdanjega premierja [[Anton Rop|Antona Ropa]].<ref>{{Navedi splet|title=Med kandidati za župana Ljubljane naj bi bilo več zvenečih imen|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/med-kandidati-za-zupana-ljubljane-naj-bi-bilo-vec-zvenecih-imen-458520|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> 22. oktobra 2025 je kandidaturo za županjo [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] oznanila Irena Dolenc, mestna svetnica iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]].<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/BineTraven/status/1980933934021247336|title=Svojo kandidaturo za bodočo županjo Kranja je potrdila naša odlična aktualna svetnica Irena Dolenc.|date=2025-10-22|accessdate=2026-06-14|website=X.com|last=Traven|first=B.}}</ref> 13. junija 2026 je kandidaturo proti aktualnemu županu [[Matjaž Rakovec|Matjažu Rakovcu]] napovedal Janez Černe, nekdanji podžupan občine, ki ga je Rakovec junija 2025 razrešil s te funkcije.<ref>{{Navedi splet|title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu|url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> 19. maja 2026 je [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], predsednik stranke [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], napovedal kandidaturo za župana [[Mestna občina Koper|Kopra]].<ref>{{Navedi splet|title=Zmago Jelinčič bo kandidiral za župana Kopra|url=https://siol.net/novice/slovenija/zmago-jelincic-bo-kandidiral-za-zupana-kopra-691906|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Znova bo kandidiral aktualni nosilec naziva [[Aleš Bržan]], od drugih strank naj bi SDS predlagala Jureta Coljo, SD pa podžupanjo Jasno Softić.<ref>{{Navedi splet|title=Zmago Jelinčič bo kandidiral za župana Kopra|url=https://siol.net/novice/slovenija/zmago-jelincic-bo-kandidiral-za-zupana-kopra-691906|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Nekdanji koprski župan [[Boris Popovič]] bo na tokratnih volitvah kandidiral za župana [[Občina Izola|Izole]], kjer bo kandidat tudi jadralec [[Vasilij Žbogar]].<ref>{{Navedi splet|title=Zmago Jelinčič bo kandidiral za župana Kopra|url=https://siol.net/novice/slovenija/zmago-jelincic-bo-kandidiral-za-zupana-kopra-691906|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> 10. junija 2026 je za župana [[Mestna občina Maribor|Maribora]] kandidaturo predstavil Matej Vodpivec, ki ga predlaga Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za mariborskega župana: »Če ne gre drugače, pa poskusimo tokrat pošteno« {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/kandidat-za-mariborskega-zupana-ce-ne-gre-drugace-pa-poskusimo-tokrat-posteno/403382|website=mariborinfo.com|date=2026-06-10|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Kandidiral bo tudi Roman Križnjak, a ne nujno kot kandidat stranke [[Resni.ca]], na katere listi se je na državnozborskih volitvah potegoval za poslanski mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji vodja Viol se po kandidaturi za poslanca na listi Resnice zdaj podaja v župansko tekmo v Mariboru|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nekdanji-vodja-viol-se-po-kandidaturi-za-poslanca-na-listi-resnice-zdaj-podaja-v-zupansko-tekmo-v-mariboru/|website=N1|date=2026-04-24|accessdate=2026-06-14|language=sl-SI}}</ref> Stranka [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS - Zeleni]] za mariborskega župana predlaga predsednika Igorja Jurišiča.<ref>{{Navedi splet|title=Arsenovič še naprej molči|url=https://siol.net/novice/slovenija/arsenovic-o-kandidaturi-se-molci-vse-vec-imen-drugih-moznih-kandidatov-693668|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> == Kandidati == === Ljubljana === {{Gallery |File:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|{{center|[[Župan Ljubljane]]<br/>'''[[Zoran Janković]]'''<br>LZJ<br/>(2006–''danes'')}} |File:No image (male).svg|{{center|[[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestni svetnik]]<br/> '''[[Aleš Primc]]'''<br>[[Glas za otroke in družine|GOD]]<br/>(2022–''danes'')}} |File:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|{{center|[[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestni svetnik]]<br>'''[[Jasmin Feratović]]'''<br>[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]<br/>(2022–''danes'')}} |title=Napovedali kandidaturo|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} {{Gallery |File:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|{{center|Nekdanji [[Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|minister]]<br/>'''[[Luka Mesec]]'''<br>[[Levica (Slovenija)|Levica]]<br/>(2022–2026)}} |File:Izjava_za_medije_po_končanem_vrhu_koalicije_-_Asta_Vrečko_-_12.9.2024_(cropped2).jpg|{{center|Nekdanja [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrica]]<br/> '''[[Asta Vrečko]]'''<br>[[Levica (Slovenija)|Levica]]<br/>(2022–2026)}} |File:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped).jpg|{{center|Nekdanji [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade]]<br>'''[[Anton Rop]]'''<br>''neodvisni''<br/>(2002–2004)}} |title=Potencialni kandidati|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} === Kranj === {{Gallery |File:Matjaž_Rakovec_2026_(cropped2).jpg|{{center|[[Mestna občina Kranj#Župani v Kranju|Župan Kranja]]<br/>'''[[Matjaž Rakovec]]'''<br>[[Socialni demokrati|SD]]<br/>(2018–''danes'')}} |File:Predsednik vlade na ogledu investicijskih projektov na Zlatem polju - 55088562751 Irena Dolenc (cropped).jpg|{{center|Mestna svetnica<br/> '''[[Irena Dolenc]]'''<br>[[Nova Slovenija|NSi]]<br/>(2022–''danes'')}} |File:No image (male).svg|{{center|Nekdanji podžupan Kranja<br>'''[[Janez Černe]]'''<br>''neodvisni''<br/>(2018–2025)}} |title=Napovedali kandidaturo|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} === Koper === {{Gallery |File:Regijski_obisk_vlade_v_obalno-kraški_regiji_-_55042309941_(Aleš_Bržan_cropped).jpg|{{center|[[Mestna občina Koper#Seznam županov|Župan Kopra]]<br/>'''[[Aleš Bržan]]'''<br>LAB<br/>(2018–''danes'')}} |File:Zmago Jelinčič 2011 (cropped).jpg|{{center|Nekdanji [[Državni zbor Republike Slovenije|poslanec]]<br/> '''[[Zmago Jelinčič]]'''<br>[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]<br/>(1992–2011, 2018–2022)}} |title=Napovedali kandidaturo|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] 7l7k2rfc9ldudcxz5kabicd4syyipg5 6689543 6689378 2026-06-15T09:20:49Z VidicK01 193275 /* Ljubljana */ +1 6689543 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | Lokalne volitve v Sloveniji 2026 |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]] |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Osnovni podatki''' |- | '''Mestne občine:''' || align=right|12 &nbsp; |- | '''Preostale občine:''' || align=right|200 &nbsp; |- | '''Število vseh občin:''' || align=right|212 &nbsp; |- | '''Županski kandidati:''' || align=right| |- | '''Svetniški kandidati:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prvi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|15. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right| |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Drugi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|29. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right| |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prejšnje volitve''' |- | '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] &nbsp; |} '''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra 2026, drugi krog pa predvidoma 29. novembra 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] bo volitve razpisal v mesecu juliju. == Zgodovina == 8. maja 2026 je [[Zoran Janković]] na slavnostni seji ljubljanskega mestnega sveta napovedal kandidaturo na nov županski mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-14|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Istega dne je kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], ki se je sicer v to tekmo podal že leta 2022, a vidnejšega rezultata ni dosegel.<ref>{{Navedi splet|title=Feratović napovedal kandidaturo za župana: "Gledamo, kako nam lastno mesto postaja tuje"|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/feratovic-napovedal-kandidaturo-za-zupana-gledamo-kako-nam-lastno-mesto-postaja-tuje/781614|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-14|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Kandidiral bo tudi mestni svetnik [[Aleš Primc]], ki je v preteklih štirih letih vodil protestne shode pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljansko mestno hišo]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidaturo za župana Ljubljane napovedala že dva kandidata|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vodja-piratov-napovedal-kandidaturo-za-zupana-ljubljane/|website=N1|date=2026-05-04|accessdate=2026-06-14|language=sl-SI}}</ref> Med potencialnimi kandidati mediji omenjajo [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] in [[Luka Mesec|Luko Mesca]], sokoordinatorja stranke Levica, ter nekdanjega premierja [[Anton Rop|Antona Ropa]].<ref>{{Navedi splet|title=Med kandidati za župana Ljubljane naj bi bilo več zvenečih imen|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/med-kandidati-za-zupana-ljubljane-naj-bi-bilo-vec-zvenecih-imen-458520|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> 22. oktobra 2025 je kandidaturo za županjo [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] oznanila Irena Dolenc, mestna svetnica iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]].<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/BineTraven/status/1980933934021247336|title=Svojo kandidaturo za bodočo županjo Kranja je potrdila naša odlična aktualna svetnica Irena Dolenc.|date=2025-10-22|accessdate=2026-06-14|website=X.com|last=Traven|first=B.}}</ref> 13. junija 2026 je kandidaturo proti aktualnemu županu [[Matjaž Rakovec|Matjažu Rakovcu]] napovedal Janez Černe, nekdanji podžupan občine, ki ga je Rakovec junija 2025 razrešil s te funkcije.<ref>{{Navedi splet|title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu|url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> 19. maja 2026 je [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], predsednik stranke [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], napovedal kandidaturo za župana [[Mestna občina Koper|Kopra]].<ref>{{Navedi splet|title=Zmago Jelinčič bo kandidiral za župana Kopra|url=https://siol.net/novice/slovenija/zmago-jelincic-bo-kandidiral-za-zupana-kopra-691906|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Znova bo kandidiral aktualni nosilec naziva [[Aleš Bržan]], od drugih strank naj bi SDS predlagala Jureta Coljo, SD pa podžupanjo Jasno Softić.<ref>{{Navedi splet|title=Zmago Jelinčič bo kandidiral za župana Kopra|url=https://siol.net/novice/slovenija/zmago-jelincic-bo-kandidiral-za-zupana-kopra-691906|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Nekdanji koprski župan [[Boris Popovič]] bo na tokratnih volitvah kandidiral za župana [[Občina Izola|Izole]], kjer bo kandidat tudi jadralec [[Vasilij Žbogar]].<ref>{{Navedi splet|title=Zmago Jelinčič bo kandidiral za župana Kopra|url=https://siol.net/novice/slovenija/zmago-jelincic-bo-kandidiral-za-zupana-kopra-691906|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> 10. junija 2026 je za župana [[Mestna občina Maribor|Maribora]] kandidaturo predstavil Matej Vodpivec, ki ga predlaga Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za mariborskega župana: »Če ne gre drugače, pa poskusimo tokrat pošteno« {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/kandidat-za-mariborskega-zupana-ce-ne-gre-drugace-pa-poskusimo-tokrat-posteno/403382|website=mariborinfo.com|date=2026-06-10|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Kandidiral bo tudi Roman Križnjak, a ne nujno kot kandidat stranke [[Resni.ca]], na katere listi se je na državnozborskih volitvah potegoval za poslanski mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji vodja Viol se po kandidaturi za poslanca na listi Resnice zdaj podaja v župansko tekmo v Mariboru|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nekdanji-vodja-viol-se-po-kandidaturi-za-poslanca-na-listi-resnice-zdaj-podaja-v-zupansko-tekmo-v-mariboru/|website=N1|date=2026-04-24|accessdate=2026-06-14|language=sl-SI}}</ref> Stranka [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS - Zeleni]] za mariborskega župana predlaga predsednika Igorja Jurišiča.<ref>{{Navedi splet|title=Arsenovič še naprej molči|url=https://siol.net/novice/slovenija/arsenovic-o-kandidaturi-se-molci-vse-vec-imen-drugih-moznih-kandidatov-693668|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> == Kandidati == === Ljubljana === {{Gallery |File:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|{{center|[[Župan Ljubljane]]<br/>'''[[Zoran Janković]]'''<br>LZJ<br/>(2006–''danes'')}} |File:No image (male).svg|{{center|[[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestni svetnik]]<br/> '''[[Aleš Primc]]'''<br>[[Glas za otroke in družine|GOD]]<br/>(2022–''danes'')}} |File:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|{{center|[[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestni svetnik]]<br>'''[[Jasmin Feratović]]'''<br>[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]<br/>(2022–''danes'')}} |File:No image (male).svg|{{center|Spletni vplivnež<br/> '''[[Aleksandar Repić]]'''<br>''neodvisni''}} |title=Napovedali kandidaturo|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} {{Gallery |File:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|{{center|Nekdanji [[Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|minister]]<br/>'''[[Luka Mesec]]'''<br>[[Levica (Slovenija)|Levica]]<br/>(2022–2026)}} |File:Izjava_za_medije_po_končanem_vrhu_koalicije_-_Asta_Vrečko_-_12.9.2024_(cropped2).jpg|{{center|Nekdanja [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrica]]<br/> '''[[Asta Vrečko]]'''<br>[[Levica (Slovenija)|Levica]]<br/>(2022–2026)}} |File:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped).jpg|{{center|Nekdanji [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade]]<br>'''[[Anton Rop]]'''<br>''neodvisni''<br/>(2002–2004)}} |title=Potencialni kandidati|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} === Kranj === {{Gallery |File:Matjaž_Rakovec_2026_(cropped2).jpg|{{center|[[Mestna občina Kranj#Župani v Kranju|Župan Kranja]]<br/>'''[[Matjaž Rakovec]]'''<br>[[Socialni demokrati|SD]]<br/>(2018–''danes'')}} |File:Predsednik vlade na ogledu investicijskih projektov na Zlatem polju - 55088562751 Irena Dolenc (cropped).jpg|{{center|Mestna svetnica<br/> '''[[Irena Dolenc]]'''<br>[[Nova Slovenija|NSi]]<br/>(2022–''danes'')}} |File:No image (male).svg|{{center|Nekdanji podžupan Kranja<br>'''[[Janez Černe]]'''<br>''neodvisni''<br/>(2018–2025)}} |title=Napovedali kandidaturo|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} === Koper === {{Gallery |File:Regijski_obisk_vlade_v_obalno-kraški_regiji_-_55042309941_(Aleš_Bržan_cropped).jpg|{{center|[[Mestna občina Koper#Seznam županov|Župan Kopra]]<br/>'''[[Aleš Bržan]]'''<br>LAB<br/>(2018–''danes'')}} |File:Zmago Jelinčič 2011 (cropped).jpg|{{center|Nekdanji [[Državni zbor Republike Slovenije|poslanec]]<br/> '''[[Zmago Jelinčič]]'''<br>[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]<br/>(1992–2011, 2018–2022)}} |title=Napovedali kandidaturo|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] 4kfh955er2wvgnqqced1lc10o2l9n5s 0 604143 6689157 2026-06-14T12:42:52Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Občina v Italiji | name = Bagnaria Arsa | official_name = Comune di Bagnaria Arsa / Comun di Bagnarie | native_name = {{native name|fur|Bagnarie}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | shield_size = px | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = l...« 6689157 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Bagnaria Arsa | official_name = Comune di Bagnaria Arsa / Comun di Bagnarie | native_name = {{native name|fur|Bagnarie}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | shield_size = px | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|53|N|13|17|E|type:city(3,491)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Campolonghetto, Castions delle Mura, Privano, Sevegliano | mayor_party = | mayor = Elisa Pizzamiglio | area_footnotes = | area_total_km2 = 19,23 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3396 | population_as_of = 28 2. 2026 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. bagnaresi | elevation_footnotes = | elevation_m = | elevation_min_m = 3 | elevation_max_m = 22 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33050 | area_code = 0432 | website = {{official website|http://www.comune.bagnariaarsa.ud.it}} | footnotes = }} '''Bagnaria Arsa''' ({{langx|fur|Bagnarie}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 21 km južno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 27 km jugozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Leta 2026 je imela 3.396 prebivalcev in površino 19,23 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Campolonghetto (''Cjamplungut''), Castions delle Mura (''Cjasteons di Muris''), Privano (''Privan'') in Sevegliano ('''Sevean''), kjer se nahaja sedež občine. Bagnaria Arsa meji z nasledjimi občinami: [[Aiello del Friuli]] (''Dael''), [[Cervignano del Friuli]] (''Çarvignan''), [[Gonars]] (''Gonârs''), [[Palmanova]] (''Palme''), [[Torviscosa]] (''Tor di Zuin'') in [[Visco]] (''Visc''). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.bagnariaarsa.ud.it Official website] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Bagnaria Arsa}} [[Kategorija:Bagnaria Arsa| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] 3ejldn8avm2a9mceyu9aptjfhp2fybh 6689158 6689157 2026-06-14T12:44:26Z Erardo Galbi 166658 6689158 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Bagnaria Arsa | official_name = Comune di Bagnaria Arsa<br>Comun di Bagnarie | native_name = {{native name|fur|Bagnarie}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = | shield_alt = | shield_size = px | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|53|N|13|17|E|type:city(3,491)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Campolonghetto, Castions delle Mura, Privano, Sevegliano | mayor_party = | mayor = Elisa Pizzamiglio | area_footnotes = | area_total_km2 = 19,23 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3396 | population_as_of = 28 2. 2026 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. bagnaresi | elevation_footnotes = | elevation_m = | elevation_min_m = 3 | elevation_max_m = 22 | twin1 = | twin1_country = |istat=030008| saint = | day = | postal_code = 33050 | area_code = 0432 | website = {{official website|http://www.comune.bagnariaarsa.ud.it}} | footnotes = }} '''Bagnaria Arsa''' ({{langx|fur|Bagnarie}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 21 km južno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 27 km jugozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Leta 2026 je imela 3.396 prebivalcev in površino 19,23 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Campolonghetto (''Cjamplungut''), Castions delle Mura (''Cjasteons di Muris''), Privano (''Privan'') in Sevegliano ('''Sevean''), kjer se nahaja sedež občine. Bagnaria Arsa meji z nasledjimi občinami: [[Aiello del Friuli]] (''Dael''), [[Cervignano del Friuli]] (''Çarvignan''), [[Gonars]] (''Gonârs''), [[Palmanova]] (''Palme''), [[Torviscosa]] (''Tor di Zuin'') in [[Visco]] (''Visc''). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.bagnariaarsa.ud.it Uradno spletno mesto] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Bagnaria Arsa}} [[Kategorija:Bagnaria Arsa| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] 36f1ylynqutyrd8cq7jslfiytxm2520 6689160 6689158 2026-06-14T12:45:34Z Erardo Galbi 166658 6689160 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Bagnaria Arsa | official_name = Comune di Bagnaria Arsa<br>Comun di Bagnarie | native_name = {{native name|fur|Bagnarie}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption =Cerkev sv. Jurija | image_shield = | shield_alt = | shield_size = px | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|53|N|13|17|E|type:city(3,491)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Campolonghetto, Castions delle Mura, Privano, Sevegliano | mayor_party = | mayor = Elisa Pizzamiglio | area_footnotes = | area_total_km2 = 19,23 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3396 | population_as_of = 28 2. 2026 | pop_density_footnotes = | population_demonym = it. bagnaresi | elevation_footnotes = | elevation_m = | elevation_min_m = 3 | elevation_max_m = 22 | twin1 = | twin1_country = |istat=030008| saint = | day = | postal_code = 33050 | area_code = 0432 | website = {{official website|http://www.comune.bagnariaarsa.ud.it}} | footnotes = }} '''Bagnaria Arsa''' ({{langx|fur|Bagnarie}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 21 km južno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 27 km jugozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Leta 2026 je imela 3.396 prebivalcev in površino 19,23 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Campolonghetto (''Cjamplungut''), Castions delle Mura (''Cjasteons di Muris''), Privano (''Privan'') in Sevegliano ('''Sevean''), kjer se nahaja sedež občine. Bagnaria Arsa meji z nasledjimi občinami: [[Aiello del Friuli]] (''Dael''), [[Cervignano del Friuli]] (''Çarvignan''), [[Gonars]] (''Gonârs''), [[Palmanova]] (''Palme''), [[Torviscosa]] (''Tor di Zuin'') in [[Visco]] (''Visc''). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.bagnariaarsa.ud.it Uradno spletno mesto] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Bagnaria Arsa}} [[Kategorija:Bagnaria Arsa| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] 3vtcqhasd623hxf7ojq2rq69yj8cpn2 0 604144 6689159 2026-06-14T12:44:46Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Bagnaria Arsa]] 6689159 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bagnaria Arsa]] fyf03q2co41c1jg24n9u1fm47sq6ck9 0 604145 6689165 2026-06-14T13:04:26Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Občina v Italiji | name = Premarjag | official_name = Comune di Premariacco<br>Comun di Premariâs | native_name = {{native name|it|Premariacco}}<br>{{native name|fur|Premariâs}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Premariacco-Stemma.gif | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption =...« 6689165 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Premarjag | official_name = Comune di Premariacco<br>Comun di Premariâs | native_name = {{native name|it|Premariacco}}<br>{{native name|fur|Premariâs}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption = | image_shield = Premariacco-Stemma.gif | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|4|N|13|24|E|type:city(4,065)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Azzano, Firmano, Ipplis, Leproso, Orsaria, Paderno | mayor_party = državljanska lista | mayor = Michele De Sabata | area_footnotes = | area_total_km2 = 39,43 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3902 | population_as_of = 28. 2. 2026 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 110 | twin1 = | twin1_country = |istat=030083| saint = | day = 31. december | postal_code = 33040 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.premariacco.net/}} | footnotes = }} '''Premarjag''' ({{langx|it|Premariacco}}, {{langx|fur|Premariâs}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 12 km vzhodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 22 km severozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Leta 2026 je imela 3902 prebivalcev in površino 39,43 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Premarjag meji z naslednjimi občinami: [[Buttrio]], [[Čedad]], [[Koren, Videm|Koren]], [[Manzano]], [[Moimacco]], [[Pradamano]], [[Remanzacco]]. [[Paulinus II of Aquileia]], the [[Patriarch of Aquileia]] and one of the most eminent scholars of the [[Carolingian Renaissance]], was born in Premariacco around 726. == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|3577 |1881|3443 |1901|3806 |1911|3925 |1921|3950 |1931|3905 |1936|3663 |1951|3670 |1961|3288 |1971|3296 |1981|3713 |1991|3784 |2001|4001 | source = Podatki iz Istata }} == Znane osebnosti == * [[Pavlin Oglejski]] (730–802), [[oglejski patriarh]] * [[Fiore dei Liberi]] (1350–1420), srednjeveški mojster sabljanja == Galerija == <gallery widths=180> Premariacco 3.jpg|Ponte Romano Premariacco 2.jpg|Premariacco beach Premariacco 4.jpg|Natisone canyon at Premariacco Premariacco 1.jpg|Conglomerate river bed of Natisone </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.premariacco.net/ Uradno spletno mesto] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Premariacco}} [[Kategorija:Premarjag| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] 5eyjifdr7i4gikf1qk0y4qmmfqgbzmr 6689171 6689165 2026-06-14T13:08:01Z Erardo Galbi 166658 6689171 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Premarjag | official_name = Comune di Premariacco<br>Comun di Premariâs | native_name = {{native name|it|Premariacco}}<br>{{native name|fur|Premariâs}} | image_skyline = | imagesize = | image_alt = | image_caption =Cerkev sv. Mavra | image_shield = Premariacco-Stemma.gif | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|46|4|N|13|24|E|type:city(4,065)_region:IT|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Azzano, Firmano, Ipplis, Leproso, Orsaria, Paderno | mayor_party = državljanska lista | mayor = Michele De Sabata | area_footnotes = | area_total_km2 = 39,43 | population_footnotes = <ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | population_total = 3902 | population_as_of = 28. 2. 2026 | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 110 | twin1 = | twin1_country = |istat=030083| saint = | day = 31. december | postal_code = 33040 | area_code = 0432 | website = {{official website|https://www.premariacco.net/}} | footnotes = }} '''Premarjag''' ({{langx|it|Premariacco}}, {{langx|fur|Premariâs}}) je občina v [[Pokrajina Videm|Pokrajini Videm]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 12 km vzhodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 22 km severozahodno od [[Gorica|Gorice]]. Leta 2026 je imela 3902 prebivalcev in površino 39,43 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Premarjag meji z naslednjimi občinami: [[Buttrio]], [[Čedad]], [[Koren, Videm|Koren]], [[Manzano]], [[Moimacco]], [[Pradamano]], [[Remanzacco]]. [[Pavlin Oglejski|Pavlin II.]], [[oglejski patriarh]] in eden najuglednejših učenjakov [[Karolinška renesansa|karolinške renesanse]], se je rodil v Premarjagu okoli leta 726. == Demografski razvoj == {{historical populations |align=none|cols=3 |graph-pos=bottom |1861|? |1871|3577 |1881|3443 |1901|3806 |1911|3925 |1921|3950 |1931|3905 |1936|3663 |1951|3670 |1961|3288 |1971|3296 |1981|3713 |1991|3784 |2001|4001 | source = Podatki iz Istata }} == Znane osebnosti == * [[Pavlin Oglejski]] (730–802), oglejski patriarh * [[Fiore dei Liberi]] (1350–1420), srednjeveški mojster sabljanja == Galerija == <gallery widths=180> Premariacco 3.jpg|Ponte Romano Premariacco 2.jpg|Premariacco beach Premariacco 4.jpg|Natisone canyon at Premariacco Premariacco 1.jpg|Conglomerate river bed of Natisone </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.premariacco.net/ Uradno spletno mesto] {{Province of Udine}} {{DEFAULTSORT:Premariacco}} [[Kategorija:Premarjag| ]] [[Kategorija:Vasi v Furlaniji - Julijski krajini]] [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] 6zm8r0zpmt8pw7j6jdjp8qftcvgjcdj 0 604146 6689166 2026-06-14T13:04:45Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Premarjag]] 6689166 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Premarjag]] g42yk6hj2yld6zkzjpmosnacn91102t 0 604147 6689167 2026-06-14T13:05:07Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Premarjag]] 6689167 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Premarjag]] g42yk6hj2yld6zkzjpmosnacn91102t 0 604149 6689191 2026-06-14T14:25:24Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Inštitut Rudolfovo]] 6689191 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Inštitut Rudolfovo]] s7egczchvg8winibblrl3vtfvd4gy5t 0 604150 6689193 2026-06-14T14:34:02Z Andrejj 94 preusmeritev na [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici]] 6689193 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici]] mzhy4oyq7pqqgmtm5s9d3sbcg3ey745 10 604151 6689207 2026-06-14T14:52:08Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Chondrostoma |parent=Leuciscinae |refs={{Cof family|family=Leuciscinae|access-date=27 March 2025}} }}« 6689207 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Chondrostoma |parent=Leuciscinae |refs={{Cof family|family=Leuciscinae|access-date=27 March 2025}} }} 8ejbya5hy49era7yyewxhctmx9w14vd 0 604152 6689209 2026-06-14T14:54:48Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Podust]] 6689209 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Podust]]{{R from scientific name|fish}} 4wnhvq6iuo8xqbibno52aoypt9ypnf9 0 604153 6689212 2026-06-14T14:55:53Z Polonahr 260923 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6689212 wikitext text/x-wiki = Radiološki inženir = Radiološki inženir je strokovnjak na področju izvedbe vseh vrst medicinskih slikanj. Obenem pa sodeluje tudi pri terapevtskih postopkih na področju radioterapije in nuklearne medicine. Radiološki inženir izvaja tehnološki del radioloških posegov. Pri slikovni diagnostiki pridobiva medicinske slike, pri intervencijski in nuklearni medicini sodeluje v postopkih zdravljenja, pri radioterapevtski tehnologiji pa sodeluje pri načrtovanju in izvajanju obsevanja. Pri delu uporablja odprte in zaprte vire ionizirajočega sevanja. Izvaja tudi ukrepe za varstvo pred sevanji ter kontrolo kakovosti. Radiološki inženir navadno dela v timu z drugimi strokovnjaki, najpogosteje so to zdravnik specialist radiolog, radioterapevt ali specialist nuklearne medicine.<ref name="zdri">{{navedi splet |url=https://zdri.si/kdo-je-radioloski-inzenir |naslov=Kdo je radiološki inženir? |založnik=ZDRI – Združenje radioloških inženirjev Slovenije |dostop=1. 6. 2026 }}</ref><ref name="mojaizbira">{{navedi splet |url=https://www.mojaizbira.si/poklici/radioloski-inzenir |naslov=Radiološki inženir/radiološka inženirka |založnik=Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, MojaIzbira.si |dostop=1. 6. 2026 }}</ref><ref name="standardi">{{navedi splet |url=https://www.zris.si/wp-content/uploads/2021/11/Standardi-za-delo-RI-v-zdravstveni-dejavnosti-2021.pdf |naslov=Standardi za delo radioloških inženirjev v zdravstveni dejavnosti |založnik=Zbornica radioloških inženirjev Slovenije |leto=2021 |format=PDF |dostop=1. 6. 2026 }}</ref> == Klasifikacija delovnih mest == Radiološki inženirji so trenutno razporejeni v šest sistemiziranih delovnih mest. To so radiološki inženir III, radiološki inženir II, radiološki inženir I, radiološki inženir dozimetrist, radiološki inženir svetovalec ter vodja radioloških inženirjev. Namen klasifikacije je razlikovanje delovnih mest radioloških inženirjev glede na zahtevnost, izkušenost (npr. delovno dobo), znanje in sposobnosti ter prevzemanje odgovornosti.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir III === Delovno mesto radiološki inženir III lahko zaseda, kdor ima manj kot dve leti delovne dobe in dela pod nadzorom radiološkega inženirja, z ustreznimi kompetencami opravlja osnovne diagnostične, radioterapevtske in nuklearno medicinske posege. Ali če ima več kot 2 leti delovne dobe, vendar dela samostojno le na enem ožjem področju rentgenskega slikanja.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir II === Radiološki inženir II odgovorno in samostojno opravlja delo na področju klasične radiologije. Imeti mora vsaj dve leti delovne dobe. Zna optimizirati protokole ter delo opravlja na več klasičnih slikovnih aparatih.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir I === Radiološki inženir I je lahko radiološki inženir, ki zna načrtovati, optimizirati in samostojno izvajati najzahtevnejša dela. Delo opravlja na slikovno diagnostičnem, nuklearno medicinskem ali radioterapevtskem področju. Imeti mora vsaj dve leti delovne dobe na strokovnem področju, na katerem dela.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir dozimetrist === Radiološki inženir dozimetrist opravlja enake naloge kot radiološki inženir I, ampak ima dodatna znanja in kompetence za zagotavljanje in preverjanje kakovosti ter odgovornosti na področju dozimetrije in varstva pred sevanji. Radiološki inženir dozimetrist na področju radioterapije je član radiofizikalne ekipe, ki izvaja postopke dozne optimizacije in preverjanja kakovosti. Sodeluje pri načrtovanju optimalnih radioloških diagnostičnih in terapevtskih posegov, skladno z dobro radiološko prakso.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir svetovalec === Radiološki inženir svetovalec opravlja enake naloge kot radiološki inženir I, ima pa dodatno znanje in odgovornosti na posameznih ožjih strokovnih ali multidisciplinarnih področjih. Na primer na enem izmed področij radiološke tehnologije, na pedagoškem področju, na področju ali področju varstva pred sevanji. Najpomembnejše delo svetovalca so dvig kvalitete in razvoj stroke. Pogoj za zasedbo tega delovnega mesta je pet let delovne dobe.<ref name="standardi" /> === Vodja radioloških inženirjev === Vodja radioloških inženirjev vodi, načrtuje, organizira in usklajuje izvajanje tehnološkega dela radiološke dejavnosti. Vodi kadrovsko politiko radiološkega oddelka, predvsem radioloških inženirjev. Nadzira in usklajuje delovanje zaposlenih tako, da poteka delo kakovostno in nemoteno. Spremlja načrtovani obseg radioloških storitev. Izvaja letne razgovore s sodelavci in ocenjuje njihovo delovno uspešnost. Ocenjuje kompetentnost radioloških inženirjev na posameznih področjih dela in jih razvršča v razrede I, II ali III. Predstavlja in zastopa stroko radioloških inženirjev v organizaciji in sodeluje z drugimi ustanovami ter skrbi za njen razvoj.<ref name="standardi" /> == Izobrazba == Radiološki inženir je fakultetno izobraženi zdravstveni delavec. Šolanje poteka na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani smer Radiološka tehnologija. To je zaenkrat edina ustanova v Sloveniji, ki izobražuje za ta poklic. Študij poteka na vseh treh stopnjah. Najprej je potrebno opraviti triletni dodiplomski študij, ki se zaključi z uspešno opravljeno diplomsko nalogo. Izobraževanje pa se lahko nadaljuje na dvoletnem magistrskem študiju in kasneje tudi na doktorskem študiju. Po zaključku študija oziroma pred redno zaposlitvijo je obvezno polletno pripravništvo, kjer inženir pridobi klinične izkušnje za nadaljnjo samostojno delo.<ref name="zdri" /><ref name="spot">{{navedi splet |url=https://spot.gov.si/sl/dejavnosti-in-poklici/poklici-in-strokovni-kadri/radioloski-inzenir |naslov=Radiološki inženir |založnik=Republika Slovenija, SPOT |datum=10. 12. 2025 |dostop=1. 6. 2026 }}</ref> == Različna področja dela == Radiološki inženirji delujejo na delovnem področju primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti, kar pomeni, da se lahko zaposlijo v zdravstvenih domovih ali na radioloških oddelkih vseh bolnišnic. Prav tako lahko delo poiščejo v zasebni zdravstveni dejavnosti. Najpogosteje, v 85 % se diplomanti radiološke tehnologije zaposlijo na področju diagnostične radiologije. V 12 % odstotkih se zaposlijo na področju radioterapije, nekaj odstotkov pa na področju nuklearne medicine.<ref name="zdri" /><ref name="spot" /> === Rentgensko slikanje === Med diagnostične slikovne metode spadajo klasično rentgensko slikanje skeleta ter specialno usmerjena slikanja, kot so urološka diagnostika, gastroenterološka diagnostika, stomatološka diagnostika, mamografija, merjenje kostne gostote ter interventna radiologija. Na področju splošne rentgenske diagnostike radiološki inženir samostojno izvaja rentgenske preiskave skeleta, prsnih in trebušnih organov ter sodeluje pri slikanjih v operacijskih dvoranah in drugih dislociranih enotah. Njegova naloga je priprava rentgenske opreme, preverjanje delovanja aparata in priprava pacienta na preiskavo. Med preiskavo izbere in prilagodi ustrezne slikovne parametre, skrbi za pravilno pozicioniranje pacienta ter zagotavlja optimalno kakovost slik ob čim manjši izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju. Po končani preiskavi obdeluje in arhivira pridobljene slike ter skrbi za nemoten potek dela in varnost pacientov.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> === Računalniška tomografija === Med naprednejše slikovne tehnologije, ki delujejo s pomočjo ionizirajočega sevanja, spada slikanje z računalniško tomografijo (CT). Na tem področju radiološki inženir izvaja preiskave različnih anatomskih področij, od glave do angiografskih in intervencijskih preiskav. Odgovoren je za pripravo CT aparata, izbiro ustreznih protokolov in pripravo pacienta, vključno z uporabo kontrastnih sredstev. Pri kontrastnih rentgenskih preiskavah radiološki inženir sodeluje v timu z radiologom. Med preiskavo skrbi za pravilno izvedbo slikanja, optimizacijo sevalne doze in kakovost pridobljenih slik. Po zaključku preiskave izvaja rekonstrukcije slik, preverja ustreznost posnetkov ter jih pošilja v informacijske in arhivske sisteme.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> === Magnetna resonanca === Poleg tega radiološki inženirji upravljajo s slikovnimi napravami, ki za zajem slik ne uporabljajo ionizirajočega sevanja. To sta na primer magnetna resonanca (MR) in ultrazvok (UZ). Pri magnetni resonanci radiološki inženir izvaja preiskave različnih organskih sistemov z uporabo močnega magnetnega polja in radijskih valov. Njegovo delo zajema pripravo opreme, preverjanje varnostnih pogojev za pacienta in izvedbo preiskav po predpisanih protokolih. Ker preiskave pogosto trajajo dlje časa in zahtevajo natančno načrtovanje, mora radiološki inženir dobro poznati anatomijo, patologijo in tehnike slikanja. Poleg zajema slik skrbi tudi za njihovo rekonstrukcijo, obdelavo in posredovanje zdravniku radiologu za interpretacijo.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> === Nuklearna medicina === V nuklearni medicini radiološki inženir sodeluje pri diagnostičnih preiskavah, kot so PET/CT, SPECT/CT in scintigrafije. Pri svojem delu, za večjo natančnost prikaza anatomske zgradbe in delovanja organa, uporabljajo radiofarmake, ki so specifični za določeno tkivo ali organ. Poleg diagnostičnih preiskav pa izvajajo tudi terapevtske posege. Delo radiološkega inženirja vključuje pripravo aparatur, sodelovanje pri aplikaciji radiofarmakov in izvedbo slikanj. Skrbi za pravilno pripravo bolnika, nadzoruje kakovost pridobljenih slik ter izvaja njihovo obdelavo in rekonstrukcijo. Zaradi uporabe radioaktivnih snovi mora dosledno upoštevati načela varstva pred sevanji ter skrbeti za varnost bolnikov, zaposlenih in okolja.<ref name="zdri" /><ref name="onkonuk">{{navedi splet |url=https://www.onko-i.si/dejavnosti/zdravstvena-dejavnost/diagnosticna-dejavnost/oddelek-za-nuklearno-medicino |naslov=Oddelek za nuklearno medicino |založnik=Onkološki inštitut Ljubljana |dostop=1. 6. 2026 }}</ref><ref name="standardi" /> === Radioterapija === V radioterapiji radiološki inženir sodeluje pri načrtovanju in izvajanju obsevanja onkoloških bolnikov. Njegova ključna naloga je priprava pacienta na obsevanje, izdelava in uporaba fiksacijskih pripomočkov ter zagotavljanje natančne in ponovljive lege bolnika. Med obsevanjem upravlja obsevalne naprave, izvaja slikovne verifikacije položaja in sodeluje pri postopkih zagotavljanja kakovosti. Poleg tehničnega dela spremlja bolnike skozi celoten proces zdravljenja, sodeluje z radioterapevti in medicinskimi fiziki ter skrbi za varno in natančno izvedbo predpisanega obsevanja.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> === Zagotavljanje in preverjanje kakovosti === Pomemben del dela radiološkega inženirja predstavlja tudi zagotavljanje in preverjanje kakovosti radiološke opreme. Pri tem izvaja različne teste delovanja aparatov, spremlja dozimetrične parametre ter sodeluje pri pripravi dokumentacije za pridobivanje dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti. S tem zagotavlja, da oprema deluje varno, zanesljivo in v skladu z zakonodajnimi ter strokovnimi zahtevami.<ref name="standardi" /> == Delovni pogoji == Radiološki inženir opravlja delo v posebnih delovnih pogojih, ki so lahko zdravju škodljivi in jih ureja zdravstvena zakonodaja. Ob nepravilni uporabi slikovne opreme in neupoštevanju načel dobre radiološke prakse lahko pride do prekomernega obsevanja tako preiskovanca kot tudi osebja. Pri delu uporablja nesvinčena in svinčena zaščitna sredstva, kot so svinčeni plašč, predpasnik ali zaščitna očala s svinčenim steklom. Radiološki inženir pri svojem delu nosi uniformo in termoluminiscentni dozimeter, ki meri prejeto dozo ionizirajočega sevanja. Dodatni ukrepi za zaščito pred škodljivimi vplivi pri delu so skrajšani delovni čas, podaljšan letni dopust in pogostejši preventivni zdravniški pregledi.<ref name="onkonuk" /> == Znanja in kompetence == Radiološki inženir opravlja naslednje poklicne dejavnosti: * načrtovanje in izvajanje osnovnih in specialnih diagnostičnih ter terapevtskih radioloških posegov, * načrtovanje in izvajanje osnovnih in specialnih radioterapevtskih ter nuklearnomedicinskih postopkov, * varstvo pred ionizirajočimi sevanji, * optimizacija postopkov, * zagotavljanje kakovosti in nadzor kakovosti, * kontinuirano usposabljanje na novih aplikacijah in sestavljanje delovnih protokolov v skladu z delovno prakso.<ref name="spot" /> Pomembno je, da radiološki inženir: * obvlada osnovno teoretično in praktično znanje za samostojno opravljanje dela in za opravljanje dela v interdisciplinarnem timu pri izvajanju diagnostičnih, terapevtskih in interventnih radioloških posegov, ob tem pa zna tudi ocenjevati in zadovoljevati pacientove potrebe ob upoštevanju načel profesionalne etike, * ima razvite komunikacijske sposobnosti in spretnosti, * zna analizirati poklicne probleme, sintetizirati ustrezne rešitve ter je sposoben sodelovanja v interdisciplinarnem timu, * zna opravljati delo skladno z veljavno zakonodajo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji pri diagnostičnih posegih, zna optimizirati doze sevanja ter zna presoditi pravilnost rabe ionizirajočih sevanj z vidika tveganja in koristi za paciente, * zna ocenjevati kakovost tehnološkega dela diagnostičnih, interventnih in terapevtskih radioloških postopkov, * se je sposoben vključevati v raziskovalno delo na svojem poklicnem področju, ima razvite učne spretnosti ter je sposoben pridobiti in uporabiti informacije iz različnih virov.<ref name="ulzf">{{navedi splet |url=https://www.zf.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/RT_1st_2026-2027_-_jan.pdf |naslov=Radiološka tehnologija 1. stopnja (študijski program 2026/2027) |založnik=Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta |leto=2026 |format=PDF |dostop=1. 6. 2026 }}</ref> == Zbornica radioloških inženirjev == Radiološki inženirji se lahko v Sloveniji včlanijo v različne stanovske organizacije. Zbornica radioloških inženirjev Slovenije je samostojna stanovska organizacija radioloških inženirjev, ki opravljajo svoj poklic v javnih ali zasebnih zavodih na območju Republike Slovenije. Člani zbornice so lahko tudi upokojeni radiološki inženirji, nezaposleni radiološki inženirji in študentje radiologije. Zbornica sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju zdravstva in prispevajo k razvoju njegove in sorodnih dejavnosti in je članica mednarodne organizacije ISRRT.<ref name="zris">{{navedi splet |url=https://www.zris.si/ |naslov=Zbornica radioloških inženirjev Slovenije |založnik=Zbornica radioloških inženirjev Slovenije |dostop=1. 6. 2026 }}</ref> Cilji zbornice so skrb za skladen razvoj radiološke dejavnosti; aktivno sodelovanje pri pripravi zakonodajnih in drugih dokumentov, ki se nanašajo na stroko; vodenje registra svojih članov; sodelovanje z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za šolstvo in Visoko šolo za zdravstvo pri načrtovanju, oblikovanju in spremljanju dodiplomskega in podiplomskega študija; načrtovanje, izvajanje in spremljanje podiplomsko strokovnega izpopolnjevanja svojih članov; izvajanje strokovnega nadzora usposobljenosti svojih članov ter spremljanje in obravnavanje problematike dela; oblikovanje kodeksa etike radioloških inženirjev Slovenije.<ref name="zris" /> == Sklici == {{sklici}} fvn3tywcwrty63km8xpo1b5ur4subv2 6689227 6689212 2026-06-14T15:19:02Z Polonahr 260923 Polonahr je prestavil_a stran [[Osnutek:Radiološki inženir]] na [[Radiološki inženir]] 6689212 wikitext text/x-wiki = Radiološki inženir = Radiološki inženir je strokovnjak na področju izvedbe vseh vrst medicinskih slikanj. Obenem pa sodeluje tudi pri terapevtskih postopkih na področju radioterapije in nuklearne medicine. Radiološki inženir izvaja tehnološki del radioloških posegov. Pri slikovni diagnostiki pridobiva medicinske slike, pri intervencijski in nuklearni medicini sodeluje v postopkih zdravljenja, pri radioterapevtski tehnologiji pa sodeluje pri načrtovanju in izvajanju obsevanja. Pri delu uporablja odprte in zaprte vire ionizirajočega sevanja. Izvaja tudi ukrepe za varstvo pred sevanji ter kontrolo kakovosti. Radiološki inženir navadno dela v timu z drugimi strokovnjaki, najpogosteje so to zdravnik specialist radiolog, radioterapevt ali specialist nuklearne medicine.<ref name="zdri">{{navedi splet |url=https://zdri.si/kdo-je-radioloski-inzenir |naslov=Kdo je radiološki inženir? |založnik=ZDRI – Združenje radioloških inženirjev Slovenije |dostop=1. 6. 2026 }}</ref><ref name="mojaizbira">{{navedi splet |url=https://www.mojaizbira.si/poklici/radioloski-inzenir |naslov=Radiološki inženir/radiološka inženirka |založnik=Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, MojaIzbira.si |dostop=1. 6. 2026 }}</ref><ref name="standardi">{{navedi splet |url=https://www.zris.si/wp-content/uploads/2021/11/Standardi-za-delo-RI-v-zdravstveni-dejavnosti-2021.pdf |naslov=Standardi za delo radioloških inženirjev v zdravstveni dejavnosti |založnik=Zbornica radioloških inženirjev Slovenije |leto=2021 |format=PDF |dostop=1. 6. 2026 }}</ref> == Klasifikacija delovnih mest == Radiološki inženirji so trenutno razporejeni v šest sistemiziranih delovnih mest. To so radiološki inženir III, radiološki inženir II, radiološki inženir I, radiološki inženir dozimetrist, radiološki inženir svetovalec ter vodja radioloških inženirjev. Namen klasifikacije je razlikovanje delovnih mest radioloških inženirjev glede na zahtevnost, izkušenost (npr. delovno dobo), znanje in sposobnosti ter prevzemanje odgovornosti.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir III === Delovno mesto radiološki inženir III lahko zaseda, kdor ima manj kot dve leti delovne dobe in dela pod nadzorom radiološkega inženirja, z ustreznimi kompetencami opravlja osnovne diagnostične, radioterapevtske in nuklearno medicinske posege. Ali če ima več kot 2 leti delovne dobe, vendar dela samostojno le na enem ožjem področju rentgenskega slikanja.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir II === Radiološki inženir II odgovorno in samostojno opravlja delo na področju klasične radiologije. Imeti mora vsaj dve leti delovne dobe. Zna optimizirati protokole ter delo opravlja na več klasičnih slikovnih aparatih.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir I === Radiološki inženir I je lahko radiološki inženir, ki zna načrtovati, optimizirati in samostojno izvajati najzahtevnejša dela. Delo opravlja na slikovno diagnostičnem, nuklearno medicinskem ali radioterapevtskem področju. Imeti mora vsaj dve leti delovne dobe na strokovnem področju, na katerem dela.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir dozimetrist === Radiološki inženir dozimetrist opravlja enake naloge kot radiološki inženir I, ampak ima dodatna znanja in kompetence za zagotavljanje in preverjanje kakovosti ter odgovornosti na področju dozimetrije in varstva pred sevanji. Radiološki inženir dozimetrist na področju radioterapije je član radiofizikalne ekipe, ki izvaja postopke dozne optimizacije in preverjanja kakovosti. Sodeluje pri načrtovanju optimalnih radioloških diagnostičnih in terapevtskih posegov, skladno z dobro radiološko prakso.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir svetovalec === Radiološki inženir svetovalec opravlja enake naloge kot radiološki inženir I, ima pa dodatno znanje in odgovornosti na posameznih ožjih strokovnih ali multidisciplinarnih področjih. Na primer na enem izmed področij radiološke tehnologije, na pedagoškem področju, na področju ali področju varstva pred sevanji. Najpomembnejše delo svetovalca so dvig kvalitete in razvoj stroke. Pogoj za zasedbo tega delovnega mesta je pet let delovne dobe.<ref name="standardi" /> === Vodja radioloških inženirjev === Vodja radioloških inženirjev vodi, načrtuje, organizira in usklajuje izvajanje tehnološkega dela radiološke dejavnosti. Vodi kadrovsko politiko radiološkega oddelka, predvsem radioloških inženirjev. Nadzira in usklajuje delovanje zaposlenih tako, da poteka delo kakovostno in nemoteno. Spremlja načrtovani obseg radioloških storitev. Izvaja letne razgovore s sodelavci in ocenjuje njihovo delovno uspešnost. Ocenjuje kompetentnost radioloških inženirjev na posameznih področjih dela in jih razvršča v razrede I, II ali III. Predstavlja in zastopa stroko radioloških inženirjev v organizaciji in sodeluje z drugimi ustanovami ter skrbi za njen razvoj.<ref name="standardi" /> == Izobrazba == Radiološki inženir je fakultetno izobraženi zdravstveni delavec. Šolanje poteka na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani smer Radiološka tehnologija. To je zaenkrat edina ustanova v Sloveniji, ki izobražuje za ta poklic. Študij poteka na vseh treh stopnjah. Najprej je potrebno opraviti triletni dodiplomski študij, ki se zaključi z uspešno opravljeno diplomsko nalogo. Izobraževanje pa se lahko nadaljuje na dvoletnem magistrskem študiju in kasneje tudi na doktorskem študiju. Po zaključku študija oziroma pred redno zaposlitvijo je obvezno polletno pripravništvo, kjer inženir pridobi klinične izkušnje za nadaljnjo samostojno delo.<ref name="zdri" /><ref name="spot">{{navedi splet |url=https://spot.gov.si/sl/dejavnosti-in-poklici/poklici-in-strokovni-kadri/radioloski-inzenir |naslov=Radiološki inženir |založnik=Republika Slovenija, SPOT |datum=10. 12. 2025 |dostop=1. 6. 2026 }}</ref> == Različna področja dela == Radiološki inženirji delujejo na delovnem področju primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti, kar pomeni, da se lahko zaposlijo v zdravstvenih domovih ali na radioloških oddelkih vseh bolnišnic. Prav tako lahko delo poiščejo v zasebni zdravstveni dejavnosti. Najpogosteje, v 85 % se diplomanti radiološke tehnologije zaposlijo na področju diagnostične radiologije. V 12 % odstotkih se zaposlijo na področju radioterapije, nekaj odstotkov pa na področju nuklearne medicine.<ref name="zdri" /><ref name="spot" /> === Rentgensko slikanje === Med diagnostične slikovne metode spadajo klasično rentgensko slikanje skeleta ter specialno usmerjena slikanja, kot so urološka diagnostika, gastroenterološka diagnostika, stomatološka diagnostika, mamografija, merjenje kostne gostote ter interventna radiologija. Na področju splošne rentgenske diagnostike radiološki inženir samostojno izvaja rentgenske preiskave skeleta, prsnih in trebušnih organov ter sodeluje pri slikanjih v operacijskih dvoranah in drugih dislociranih enotah. Njegova naloga je priprava rentgenske opreme, preverjanje delovanja aparata in priprava pacienta na preiskavo. Med preiskavo izbere in prilagodi ustrezne slikovne parametre, skrbi za pravilno pozicioniranje pacienta ter zagotavlja optimalno kakovost slik ob čim manjši izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju. Po končani preiskavi obdeluje in arhivira pridobljene slike ter skrbi za nemoten potek dela in varnost pacientov.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> === Računalniška tomografija === Med naprednejše slikovne tehnologije, ki delujejo s pomočjo ionizirajočega sevanja, spada slikanje z računalniško tomografijo (CT). Na tem področju radiološki inženir izvaja preiskave različnih anatomskih področij, od glave do angiografskih in intervencijskih preiskav. Odgovoren je za pripravo CT aparata, izbiro ustreznih protokolov in pripravo pacienta, vključno z uporabo kontrastnih sredstev. Pri kontrastnih rentgenskih preiskavah radiološki inženir sodeluje v timu z radiologom. Med preiskavo skrbi za pravilno izvedbo slikanja, optimizacijo sevalne doze in kakovost pridobljenih slik. Po zaključku preiskave izvaja rekonstrukcije slik, preverja ustreznost posnetkov ter jih pošilja v informacijske in arhivske sisteme.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> === Magnetna resonanca === Poleg tega radiološki inženirji upravljajo s slikovnimi napravami, ki za zajem slik ne uporabljajo ionizirajočega sevanja. To sta na primer magnetna resonanca (MR) in ultrazvok (UZ). Pri magnetni resonanci radiološki inženir izvaja preiskave različnih organskih sistemov z uporabo močnega magnetnega polja in radijskih valov. Njegovo delo zajema pripravo opreme, preverjanje varnostnih pogojev za pacienta in izvedbo preiskav po predpisanih protokolih. Ker preiskave pogosto trajajo dlje časa in zahtevajo natančno načrtovanje, mora radiološki inženir dobro poznati anatomijo, patologijo in tehnike slikanja. Poleg zajema slik skrbi tudi za njihovo rekonstrukcijo, obdelavo in posredovanje zdravniku radiologu za interpretacijo.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> === Nuklearna medicina === V nuklearni medicini radiološki inženir sodeluje pri diagnostičnih preiskavah, kot so PET/CT, SPECT/CT in scintigrafije. Pri svojem delu, za večjo natančnost prikaza anatomske zgradbe in delovanja organa, uporabljajo radiofarmake, ki so specifični za določeno tkivo ali organ. Poleg diagnostičnih preiskav pa izvajajo tudi terapevtske posege. Delo radiološkega inženirja vključuje pripravo aparatur, sodelovanje pri aplikaciji radiofarmakov in izvedbo slikanj. Skrbi za pravilno pripravo bolnika, nadzoruje kakovost pridobljenih slik ter izvaja njihovo obdelavo in rekonstrukcijo. Zaradi uporabe radioaktivnih snovi mora dosledno upoštevati načela varstva pred sevanji ter skrbeti za varnost bolnikov, zaposlenih in okolja.<ref name="zdri" /><ref name="onkonuk">{{navedi splet |url=https://www.onko-i.si/dejavnosti/zdravstvena-dejavnost/diagnosticna-dejavnost/oddelek-za-nuklearno-medicino |naslov=Oddelek za nuklearno medicino |založnik=Onkološki inštitut Ljubljana |dostop=1. 6. 2026 }}</ref><ref name="standardi" /> === Radioterapija === V radioterapiji radiološki inženir sodeluje pri načrtovanju in izvajanju obsevanja onkoloških bolnikov. Njegova ključna naloga je priprava pacienta na obsevanje, izdelava in uporaba fiksacijskih pripomočkov ter zagotavljanje natančne in ponovljive lege bolnika. Med obsevanjem upravlja obsevalne naprave, izvaja slikovne verifikacije položaja in sodeluje pri postopkih zagotavljanja kakovosti. Poleg tehničnega dela spremlja bolnike skozi celoten proces zdravljenja, sodeluje z radioterapevti in medicinskimi fiziki ter skrbi za varno in natančno izvedbo predpisanega obsevanja.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> === Zagotavljanje in preverjanje kakovosti === Pomemben del dela radiološkega inženirja predstavlja tudi zagotavljanje in preverjanje kakovosti radiološke opreme. Pri tem izvaja različne teste delovanja aparatov, spremlja dozimetrične parametre ter sodeluje pri pripravi dokumentacije za pridobivanje dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti. S tem zagotavlja, da oprema deluje varno, zanesljivo in v skladu z zakonodajnimi ter strokovnimi zahtevami.<ref name="standardi" /> == Delovni pogoji == Radiološki inženir opravlja delo v posebnih delovnih pogojih, ki so lahko zdravju škodljivi in jih ureja zdravstvena zakonodaja. Ob nepravilni uporabi slikovne opreme in neupoštevanju načel dobre radiološke prakse lahko pride do prekomernega obsevanja tako preiskovanca kot tudi osebja. Pri delu uporablja nesvinčena in svinčena zaščitna sredstva, kot so svinčeni plašč, predpasnik ali zaščitna očala s svinčenim steklom. Radiološki inženir pri svojem delu nosi uniformo in termoluminiscentni dozimeter, ki meri prejeto dozo ionizirajočega sevanja. Dodatni ukrepi za zaščito pred škodljivimi vplivi pri delu so skrajšani delovni čas, podaljšan letni dopust in pogostejši preventivni zdravniški pregledi.<ref name="onkonuk" /> == Znanja in kompetence == Radiološki inženir opravlja naslednje poklicne dejavnosti: * načrtovanje in izvajanje osnovnih in specialnih diagnostičnih ter terapevtskih radioloških posegov, * načrtovanje in izvajanje osnovnih in specialnih radioterapevtskih ter nuklearnomedicinskih postopkov, * varstvo pred ionizirajočimi sevanji, * optimizacija postopkov, * zagotavljanje kakovosti in nadzor kakovosti, * kontinuirano usposabljanje na novih aplikacijah in sestavljanje delovnih protokolov v skladu z delovno prakso.<ref name="spot" /> Pomembno je, da radiološki inženir: * obvlada osnovno teoretično in praktično znanje za samostojno opravljanje dela in za opravljanje dela v interdisciplinarnem timu pri izvajanju diagnostičnih, terapevtskih in interventnih radioloških posegov, ob tem pa zna tudi ocenjevati in zadovoljevati pacientove potrebe ob upoštevanju načel profesionalne etike, * ima razvite komunikacijske sposobnosti in spretnosti, * zna analizirati poklicne probleme, sintetizirati ustrezne rešitve ter je sposoben sodelovanja v interdisciplinarnem timu, * zna opravljati delo skladno z veljavno zakonodajo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji pri diagnostičnih posegih, zna optimizirati doze sevanja ter zna presoditi pravilnost rabe ionizirajočih sevanj z vidika tveganja in koristi za paciente, * zna ocenjevati kakovost tehnološkega dela diagnostičnih, interventnih in terapevtskih radioloških postopkov, * se je sposoben vključevati v raziskovalno delo na svojem poklicnem področju, ima razvite učne spretnosti ter je sposoben pridobiti in uporabiti informacije iz različnih virov.<ref name="ulzf">{{navedi splet |url=https://www.zf.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/RT_1st_2026-2027_-_jan.pdf |naslov=Radiološka tehnologija 1. stopnja (študijski program 2026/2027) |založnik=Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta |leto=2026 |format=PDF |dostop=1. 6. 2026 }}</ref> == Zbornica radioloških inženirjev == Radiološki inženirji se lahko v Sloveniji včlanijo v različne stanovske organizacije. Zbornica radioloških inženirjev Slovenije je samostojna stanovska organizacija radioloških inženirjev, ki opravljajo svoj poklic v javnih ali zasebnih zavodih na območju Republike Slovenije. Člani zbornice so lahko tudi upokojeni radiološki inženirji, nezaposleni radiološki inženirji in študentje radiologije. Zbornica sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju zdravstva in prispevajo k razvoju njegove in sorodnih dejavnosti in je članica mednarodne organizacije ISRRT.<ref name="zris">{{navedi splet |url=https://www.zris.si/ |naslov=Zbornica radioloških inženirjev Slovenije |založnik=Zbornica radioloških inženirjev Slovenije |dostop=1. 6. 2026 }}</ref> Cilji zbornice so skrb za skladen razvoj radiološke dejavnosti; aktivno sodelovanje pri pripravi zakonodajnih in drugih dokumentov, ki se nanašajo na stroko; vodenje registra svojih članov; sodelovanje z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za šolstvo in Visoko šolo za zdravstvo pri načrtovanju, oblikovanju in spremljanju dodiplomskega in podiplomskega študija; načrtovanje, izvajanje in spremljanje podiplomsko strokovnega izpopolnjevanja svojih članov; izvajanje strokovnega nadzora usposobljenosti svojih članov ter spremljanje in obravnavanje problematike dela; oblikovanje kodeksa etike radioloških inženirjev Slovenije.<ref name="zris" /> == Sklici == {{sklici}} fvn3tywcwrty63km8xpo1b5ur4subv2 6689244 6689227 2026-06-14T15:37:50Z Polonahr 260923 Popravek referenc in sklicev 6689244 wikitext text/x-wiki = Radiološki inženir = Radiološki inženir je strokovnjak na področju izvedbe vseh vrst medicinskih slikanj. Obenem pa sodeluje tudi pri terapevtskih postopkih na področju radioterapije in nuklearne medicine. Radiološki inženir izvaja tehnološki del radioloških posegov. Pri slikovni diagnostiki pridobiva medicinske slike, pri intervencijski in nuklearni medicini sodeluje v postopkih zdravljenja, pri radioterapevtski tehnologiji pa sodeluje pri načrtovanju in izvajanju obsevanja. Pri delu uporablja odprte in zaprte vire ionizirajočega sevanja. Izvaja tudi ukrepe za varstvo pred sevanji ter kontrolo kakovosti. Radiološki inženir navadno dela v timu z drugimi strokovnjaki, najpogosteje so to zdravnik specialist radiolog, radioterapevt ali specialist nuklearne medicine.<ref name="zdri">[https://zdri.si/kdo-je-radioloski-inzenir Kdo je radiološki inženir?], ZDRI – Združenje radioloških inženirjev Slovenije. Dostop: 1. 6. 2026.</ref> <ref name="mojaizbira">[https://www.mojaizbira.si/poklici/radioloski-inzenir Radiološki inženir/radiološka inženirka], Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, MojaIzbira.si. Dostop: 1. 6. 2026.</ref> <ref name="standardi">[https://www.zris.si/wp-content/uploads/2021/11/Standardi-za-delo-RI-v-zdravstveni-dejavnosti-2021.pdf Standardi za delo radioloških inženirjev v zdravstveni dejavnosti], Zbornica radioloških inženirjev Slovenije, 2021. PDF. Dostop: 1. 6. 2026.</ref> == Klasifikacija delovnih mest == Radiološki inženirji so trenutno razporejeni v šest sistemiziranih delovnih mest. To so radiološki inženir III, radiološki inženir II, radiološki inženir I, radiološki inženir dozimetrist, radiološki inženir svetovalec ter vodja radioloških inženirjev. Namen klasifikacije je razlikovanje delovnih mest radioloških inženirjev glede na zahtevnost, izkušenost (npr. delovno dobo), znanje in sposobnosti ter prevzemanje odgovornosti.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir III === Delovno mesto radiološki inženir III lahko zaseda, kdor ima manj kot dve leti delovne dobe in dela pod nadzorom radiološkega inženirja, z ustreznimi kompetencami opravlja osnovne diagnostične, radioterapevtske in nuklearno medicinske posege. Ali če ima več kot 2 leti delovne dobe, vendar dela samostojno le na enem ožjem področju rentgenskega slikanja.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir II === Radiološki inženir II odgovorno in samostojno opravlja delo na področju klasične radiologije. Imeti mora vsaj dve leti delovne dobe. Zna optimizirati protokole ter delo opravlja na več klasičnih slikovnih aparatih.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir I === Radiološki inženir I je lahko radiološki inženir, ki zna načrtovati, optimizirati in samostojno izvajati najzahtevnejša dela. Delo opravlja na slikovno diagnostičnem, nuklearno medicinskem ali radioterapevtskem področju. Imeti mora vsaj dve leti delovne dobe na strokovnem področju, na katerem dela.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir dozimetrist === Radiološki inženir dozimetrist opravlja enake naloge kot radiološki inženir I, ampak ima dodatna znanja in kompetence za zagotavljanje in preverjanje kakovosti ter odgovornosti na področju dozimetrije in varstva pred sevanji. Radiološki inženir dozimetrist na področju radioterapije je član radiofizikalne ekipe, ki izvaja postopke dozne optimizacije in preverjanja kakovosti. Sodeluje pri načrtovanju optimalnih radioloških diagnostičnih in terapevtskih posegov, skladno z dobro radiološko prakso.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir svetovalec === Radiološki inženir svetovalec opravlja enake naloge kot radiološki inženir I, ima pa dodatno znanje in odgovornosti na posameznih ožjih strokovnih ali multidisciplinarnih področjih. Na primer na enem izmed področij radiološke tehnologije, na pedagoškem področju, na področju ali področju varstva pred sevanji. Najpomembnejše delo svetovalca so dvig kvalitete in razvoj stroke. Pogoj za zasedbo tega delovnega mesta je pet let delovne dobe.<ref name="standardi" /> === Vodja radioloških inženirjev === Vodja radioloških inženirjev vodi, načrtuje, organizira in usklajuje izvajanje tehnološkega dela radiološke dejavnosti. Vodi kadrovsko politiko radiološkega oddelka, predvsem radioloških inženirjev. Nadzira in usklajuje delovanje zaposlenih tako, da poteka delo kakovostno in nemoteno. Spremlja načrtovani obseg radioloških storitev. Izvaja letne razgovore s sodelavci in ocenjuje njihovo delovno uspešnost. Ocenjuje kompetentnost radioloških inženirjev na posameznih področjih dela in jih razvršča v razrede I, II ali III. Predstavlja in zastopa stroko radioloških inženirjev v organizaciji in sodeluje z drugimi ustanovami ter skrbi za njen razvoj.<ref name="standardi" /> == Izobrazba == Radiološki inženir je fakultetno izobraženi zdravstveni delavec. Šolanje poteka na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani smer Radiološka tehnologija. To je zaenkrat edina ustanova v Sloveniji, ki izobražuje za ta poklic. Študij poteka na vseh treh stopnjah. Najprej je potrebno opraviti triletni dodiplomski študij, ki se zaključi z uspešno opravljeno diplomsko nalogo. Izobraževanje pa se lahko nadaljuje na dvoletnem magistrskem študiju in kasneje tudi na doktorskem študiju. Po zaključku študija oziroma pred redno zaposlitvijo je obvezno polletno pripravništvo, kjer inženir pridobi klinične izkušnje za nadaljnjo samostojno delo.<ref name="zdri" /> <ref name="spot">[https://spot.gov.si/sl/dejavnosti-in-poklici/poklici-in-strokovni-kadri/radioloski-inzenir Radiološki inženir], Republika Slovenija – SPOT, 10. december 2025. Dostop: 1. 6. 2026.</ref> == Različna področja dela == Radiološki inženirji delujejo na delovnem področju primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti, kar pomeni, da se lahko zaposlijo v zdravstvenih domovih ali na radioloških oddelkih vseh bolnišnic. Prav tako lahko delo poiščejo v zasebni zdravstveni dejavnosti. Najpogosteje, v 85 % se diplomanti radiološke tehnologije zaposlijo na področju diagnostične radiologije. V 12 % odstotkih se zaposlijo na področju radioterapije, nekaj odstotkov pa na področju nuklearne medicine.<ref name="zdri" /><ref name="spot" /> === Rentgensko slikanje === Med diagnostične slikovne metode spadajo klasično rentgensko slikanje skeleta ter specialno usmerjena slikanja, kot so urološka diagnostika, gastroenterološka diagnostika, stomatološka diagnostika, mamografija, merjenje kostne gostote ter interventna radiologija. Na področju splošne rentgenske diagnostike radiološki inženir samostojno izvaja rentgenske preiskave skeleta, prsnih in trebušnih organov ter sodeluje pri slikanjih v operacijskih dvoranah in drugih dislociranih enotah. Njegova naloga je priprava rentgenske opreme, preverjanje delovanja aparata in priprava pacienta na preiskavo. Med preiskavo izbere in prilagodi ustrezne slikovne parametre, skrbi za pravilno pozicioniranje pacienta ter zagotavlja optimalno kakovost slik ob čim manjši izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju. Po končani preiskavi obdeluje in arhivira pridobljene slike ter skrbi za nemoten potek dela in varnost pacientov.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> === Računalniška tomografija === Med naprednejše slikovne tehnologije, ki delujejo s pomočjo ionizirajočega sevanja, spada slikanje z računalniško tomografijo (CT). Na tem področju radiološki inženir izvaja preiskave različnih anatomskih področij, od glave do angiografskih in intervencijskih preiskav. Odgovoren je za pripravo CT aparata, izbiro ustreznih protokolov in pripravo pacienta, vključno z uporabo kontrastnih sredstev. Pri kontrastnih rentgenskih preiskavah radiološki inženir sodeluje v timu z radiologom. Med preiskavo skrbi za pravilno izvedbo slikanja, optimizacijo sevalne doze in kakovost pridobljenih slik. Po zaključku preiskave izvaja rekonstrukcije slik, preverja ustreznost posnetkov ter jih pošilja v informacijske in arhivske sisteme.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> === Magnetna resonanca === Poleg tega radiološki inženirji upravljajo s slikovnimi napravami, ki za zajem slik ne uporabljajo ionizirajočega sevanja. To sta na primer magnetna resonanca (MR) in ultrazvok (UZ). Pri magnetni resonanci radiološki inženir izvaja preiskave različnih organskih sistemov z uporabo močnega magnetnega polja in radijskih valov. Njegovo delo zajema pripravo opreme, preverjanje varnostnih pogojev za pacienta in izvedbo preiskav po predpisanih protokolih. Ker preiskave pogosto trajajo dlje časa in zahtevajo natančno načrtovanje, mora radiološki inženir dobro poznati anatomijo, patologijo in tehnike slikanja. Poleg zajema slik skrbi tudi za njihovo rekonstrukcijo, obdelavo in posredovanje zdravniku radiologu za interpretacijo.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> === Nuklearna medicina === V nuklearni medicini radiološki inženir sodeluje pri diagnostičnih preiskavah, kot so PET/CT, SPECT/CT in scintigrafije. Pri svojem delu, za večjo natančnost prikaza anatomske zgradbe in delovanja organa, uporabljajo radiofarmake, ki so specifični za določeno tkivo ali organ. Poleg diagnostičnih preiskav pa izvajajo tudi terapevtske posege. Delo radiološkega inženirja vključuje pripravo aparatur, sodelovanje pri aplikaciji radiofarmakov in izvedbo slikanj. Skrbi za pravilno pripravo bolnika, nadzoruje kakovost pridobljenih slik ter izvaja njihovo obdelavo in rekonstrukcijo. Zaradi uporabe radioaktivnih snovi mora dosledno upoštevati načela varstva pred sevanji ter skrbeti za varnost bolnikov, zaposlenih in okolja.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> <ref name="onkonuk">[https://www.onko-i.si/dejavnosti/zdravstvena-dejavnost/diagnosticna-dejavnost/oddelek-za-nuklearno-medicino Oddelek za nuklearno medicino], Onkološki inštitut Ljubljana. Dostop: 1. 6. 2026.</ref> === Radioterapija === V radioterapiji radiološki inženir sodeluje pri načrtovanju in izvajanju obsevanja onkoloških bolnikov. Njegova ključna naloga je priprava pacienta na obsevanje, izdelava in uporaba fiksacijskih pripomočkov ter zagotavljanje natančne in ponovljive lege bolnika. Med obsevanjem upravlja obsevalne naprave, izvaja slikovne verifikacije položaja in sodeluje pri postopkih zagotavljanja kakovosti. Poleg tehničnega dela spremlja bolnike skozi celoten proces zdravljenja, sodeluje z radioterapevti in medicinskimi fiziki ter skrbi za varno in natančno izvedbo predpisanega obsevanja.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> === Zagotavljanje in preverjanje kakovosti === Pomemben del dela radiološkega inženirja predstavlja tudi zagotavljanje in preverjanje kakovosti radiološke opreme. Pri tem izvaja različne teste delovanja aparatov, spremlja dozimetrične parametre ter sodeluje pri pripravi dokumentacije za pridobivanje dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti. S tem zagotavlja, da oprema deluje varno, zanesljivo in v skladu z zakonodajnimi ter strokovnimi zahtevami.<ref name="standardi" /> == Delovni pogoji == Radiološki inženir opravlja delo v posebnih delovnih pogojih, ki so lahko zdravju škodljivi in jih ureja zdravstvena zakonodaja. Ob nepravilni uporabi slikovne opreme in neupoštevanju načel dobre radiološke prakse lahko pride do prekomernega obsevanja tako preiskovanca kot tudi osebja. Pri delu uporablja nesvinčena in svinčena zaščitna sredstva, kot so svinčeni plašč, predpasnik ali zaščitna očala s svinčenim steklom. Radiološki inženir pri svojem delu nosi uniformo in termoluminiscentni dozimeter, ki meri prejeto dozo ionizirajočega sevanja. Dodatni ukrepi za zaščito pred škodljivimi vplivi pri delu so skrajšani delovni čas, podaljšan letni dopust in pogostejši preventivni zdravniški pregledi.<ref name="onkonuk" /> == Znanja in kompetence == Radiološki inženir opravlja naslednje poklicne dejavnosti: * načrtovanje in izvajanje osnovnih in specialnih diagnostičnih ter terapevtskih radioloških posegov, * načrtovanje in izvajanje osnovnih in specialnih radioterapevtskih ter nuklearnomedicinskih postopkov, * varstvo pred ionizirajočimi sevanji, * optimizacija postopkov, * zagotavljanje kakovosti in nadzor kakovosti, * kontinuirano usposabljanje na novih aplikacijah in sestavljanje delovnih protokolov v skladu z delovno prakso.<ref name="spot" /> Pomembno je, da radiološki inženir: * obvlada osnovno teoretično in praktično znanje za samostojno opravljanje dela in za opravljanje dela v interdisciplinarnem timu pri izvajanju diagnostičnih, terapevtskih in interventnih radioloških posegov, ob tem pa zna tudi ocenjevati in zadovoljevati pacientove potrebe ob upoštevanju načel profesionalne etike, * ima razvite komunikacijske sposobnosti in spretnosti, * zna analizirati poklicne probleme, sintetizirati ustrezne rešitve ter je sposoben sodelovanja v interdisciplinarnem timu, * zna opravljati delo skladno z veljavno zakonodajo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji pri diagnostičnih posegih, zna optimizirati doze sevanja ter zna presoditi pravilnost rabe ionizirajočih sevanj z vidika tveganja in koristi za paciente, * zna ocenjevati kakovost tehnološkega dela diagnostičnih, interventnih in terapevtskih radioloških postopkov, * se je sposoben vključevati v raziskovalno delo na svojem poklicnem področju, ima razvite učne spretnosti ter je sposoben pridobiti in uporabiti informacije iz različnih virov.<ref name="ulzf">[https://www.zf.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/RT_1st_2026-2027_-_jan.pdf Radiološka tehnologija 1. stopnja (študijski program 2026/2027)], Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, 2026 (PDF). Dostop: 1. 6. 2026.</ref> == Zbornica radioloških inženirjev == Radiološki inženirji se lahko v Sloveniji včlanijo v različne stanovske organizacije. Zbornica radioloških inženirjev Slovenije je samostojna stanovska organizacija radioloških inženirjev, ki opravljajo svoj poklic v javnih ali zasebnih zavodih na območju Republike Slovenije. Člani zbornice so lahko tudi upokojeni radiološki inženirji, nezaposleni radiološki inženirji in študentje radiologije. Zbornica sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju zdravstva in prispevajo k razvoju njegove in sorodnih dejavnosti in je članica mednarodne organizacije ISRRT.<ref name="zris">[https://www.zris.si/ Zbornica radioloških inženirjev Slovenije], Zbornica radioloških inženirjev Slovenije. Dostop: 1. 6. 2026.</ref> Cilji zbornice so skrb za skladen razvoj radiološke dejavnosti; aktivno sodelovanje pri pripravi zakonodajnih in drugih dokumentov, ki se nanašajo na stroko; vodenje registra svojih članov; sodelovanje z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za šolstvo in Visoko šolo za zdravstvo pri načrtovanju, oblikovanju in spremljanju dodiplomskega in podiplomskega študija; načrtovanje, izvajanje in spremljanje podiplomsko strokovnega izpopolnjevanja svojih članov; izvajanje strokovnega nadzora usposobljenosti svojih članov ter spremljanje in obravnavanje problematike dela; oblikovanje kodeksa etike radioloških inženirjev Slovenije.<ref name="zris" /> == Sklici == {{sklici}} qaooh9y7mrmqkz9ks0tyy80cs65b3lk 6689272 6689244 2026-06-14T16:47:11Z Yerpo 8417 wiki 6689272 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Radiološki inženir''' je strokovnjak na področju izvedbe vseh vrst [[medicinsko slikanje|medicinskih slikanj]]. Obenem pa sodeluje tudi pri terapevtskih postopkih na področju [[radioterapija|radioterapije]] in [[nuklearna medicina|nuklearne medicine]]. Radiološki inženir izvaja tehnološki del radioloških posegov. Pri slikovni diagnostiki pridobiva medicinske slike, pri intervencijski in nuklearni medicini sodeluje v postopkih zdravljenja, pri radioterapevtski tehnologiji pa sodeluje pri načrtovanju in izvajanju obsevanja. Pri delu uporablja odprte in zaprte vire ionizirajočega sevanja. Izvaja tudi ukrepe za varstvo pred sevanji ter kontrolo kakovosti. Radiološki inženir navadno dela v timu z drugimi strokovnjaki, najpogosteje so to zdravnik specialist radiolog, radioterapevt ali specialist nuklearne medicine.<ref name="zdri">[https://zdri.si/kdo-je-radioloski-inzenir Kdo je radiološki inženir?], ZDRI – Združenje radioloških inženirjev Slovenije. Dostop: 1. 6. 2026.</ref> <ref name="mojaizbira">[https://www.mojaizbira.si/poklici/radioloski-inzenir Radiološki inženir/radiološka inženirka], Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, MojaIzbira.si. Dostop: 1. 6. 2026.</ref> <ref name="standardi">[https://www.zris.si/wp-content/uploads/2021/11/Standardi-za-delo-RI-v-zdravstveni-dejavnosti-2021.pdf Standardi za delo radioloških inženirjev v zdravstveni dejavnosti], Zbornica radioloških inženirjev Slovenije, 2021. PDF. Dostop: 1. 6. 2026.</ref> == Klasifikacija delovnih mest == Radiološki inženirji so trenutno razporejeni v šest sistemiziranih delovnih mest. To so radiološki inženir III, radiološki inženir II, radiološki inženir I, radiološki inženir dozimetrist, radiološki inženir svetovalec ter vodja radioloških inženirjev. Namen klasifikacije je razlikovanje delovnih mest radioloških inženirjev glede na zahtevnost, izkušenost (npr. delovno dobo), znanje in sposobnosti ter prevzemanje odgovornosti.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir III === Delovno mesto radiološki inženir III lahko zaseda, kdor ima manj kot dve leti delovne dobe in dela pod nadzorom radiološkega inženirja, z ustreznimi kompetencami opravlja osnovne diagnostične, radioterapevtske in nuklearno medicinske posege. Ali če ima več kot 2 leti delovne dobe, vendar dela samostojno le na enem ožjem področju rentgenskega slikanja.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir II === Radiološki inženir II odgovorno in samostojno opravlja delo na področju klasične radiologije. Imeti mora vsaj dve leti delovne dobe. Zna optimizirati protokole ter delo opravlja na več klasičnih slikovnih aparatih.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir I === Radiološki inženir I je lahko radiološki inženir, ki zna načrtovati, optimizirati in samostojno izvajati najzahtevnejša dela. Delo opravlja na slikovno diagnostičnem, nuklearno medicinskem ali radioterapevtskem področju. Imeti mora vsaj dve leti delovne dobe na strokovnem področju, na katerem dela.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir dozimetrist === Radiološki inženir dozimetrist opravlja enake naloge kot radiološki inženir I, ampak ima dodatna znanja in kompetence za zagotavljanje in preverjanje kakovosti ter odgovornosti na področju dozimetrije in varstva pred sevanji. Radiološki inženir dozimetrist na področju radioterapije je član radiofizikalne ekipe, ki izvaja postopke dozne optimizacije in preverjanja kakovosti. Sodeluje pri načrtovanju optimalnih radioloških diagnostičnih in terapevtskih posegov, skladno z dobro radiološko prakso.<ref name="standardi" /> === Radiološki inženir svetovalec === Radiološki inženir svetovalec opravlja enake naloge kot radiološki inženir I, ima pa dodatno znanje in odgovornosti na posameznih ožjih strokovnih ali multidisciplinarnih področjih. Na primer na enem izmed področij radiološke tehnologije, na pedagoškem področju, na področju ali področju varstva pred sevanji. Najpomembnejše delo svetovalca so dvig kvalitete in razvoj stroke. Pogoj za zasedbo tega delovnega mesta je pet let delovne dobe.<ref name="standardi" /> === Vodja radioloških inženirjev === Vodja radioloških inženirjev vodi, načrtuje, organizira in usklajuje izvajanje tehnološkega dela radiološke dejavnosti. Vodi kadrovsko politiko radiološkega oddelka, predvsem radioloških inženirjev. Nadzira in usklajuje delovanje zaposlenih tako, da poteka delo kakovostno in nemoteno. Spremlja načrtovani obseg radioloških storitev. Izvaja letne razgovore s sodelavci in ocenjuje njihovo delovno uspešnost. Ocenjuje kompetentnost radioloških inženirjev na posameznih področjih dela in jih razvršča v razrede I, II ali III. Predstavlja in zastopa stroko radioloških inženirjev v organizaciji in sodeluje z drugimi ustanovami ter skrbi za njen razvoj.<ref name="standardi" /> == Izobrazba == Radiološki inženir je fakultetno izobraženi zdravstveni delavec. Šolanje poteka na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani smer Radiološka tehnologija. To je zaenkrat edina ustanova v Sloveniji, ki izobražuje za ta poklic. Študij poteka na vseh treh stopnjah. Najprej je potrebno opraviti triletni dodiplomski študij, ki se zaključi z uspešno opravljeno diplomsko nalogo. Izobraževanje pa se lahko nadaljuje na dvoletnem magistrskem študiju in kasneje tudi na doktorskem študiju. Po zaključku študija oziroma pred redno zaposlitvijo je obvezno polletno pripravništvo, kjer inženir pridobi klinične izkušnje za nadaljnjo samostojno delo.<ref name="zdri" /> <ref name="spot">[https://spot.gov.si/sl/dejavnosti-in-poklici/poklici-in-strokovni-kadri/radioloski-inzenir Radiološki inženir], Republika Slovenija – SPOT, 10. december 2025. Dostop: 1. 6. 2026.</ref> == Različna področja dela == Radiološki inženirji delujejo na delovnem področju primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti, kar pomeni, da se lahko zaposlijo v zdravstvenih domovih ali na radioloških oddelkih vseh bolnišnic. Prav tako lahko delo poiščejo v zasebni zdravstveni dejavnosti. Najpogosteje, v 85 % se diplomanti radiološke tehnologije zaposlijo na področju diagnostične radiologije. V 12 % odstotkih se zaposlijo na področju radioterapije, nekaj odstotkov pa na področju nuklearne medicine.<ref name="zdri" /><ref name="spot" /> === Rentgensko slikanje === Med diagnostične slikovne metode spadajo klasično rentgensko slikanje skeleta ter specialno usmerjena slikanja, kot so urološka diagnostika, gastroenterološka diagnostika, stomatološka diagnostika, mamografija, merjenje kostne gostote ter interventna radiologija. Na področju splošne rentgenske diagnostike radiološki inženir samostojno izvaja rentgenske preiskave skeleta, prsnih in trebušnih organov ter sodeluje pri slikanjih v operacijskih dvoranah in drugih dislociranih enotah. Njegova naloga je priprava rentgenske opreme, preverjanje delovanja aparata in priprava pacienta na preiskavo. Med preiskavo izbere in prilagodi ustrezne slikovne parametre, skrbi za pravilno pozicioniranje pacienta ter zagotavlja optimalno kakovost slik ob čim manjši izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju. Po končani preiskavi obdeluje in arhivira pridobljene slike ter skrbi za nemoten potek dela in varnost pacientov.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> === Računalniška tomografija === Med naprednejše slikovne tehnologije, ki delujejo s pomočjo ionizirajočega sevanja, spada slikanje z računalniško tomografijo (CT). Na tem področju radiološki inženir izvaja preiskave različnih anatomskih področij, od glave do angiografskih in intervencijskih preiskav. Odgovoren je za pripravo CT aparata, izbiro ustreznih protokolov in pripravo pacienta, vključno z uporabo kontrastnih sredstev. Pri kontrastnih rentgenskih preiskavah radiološki inženir sodeluje v timu z radiologom. Med preiskavo skrbi za pravilno izvedbo slikanja, optimizacijo sevalne doze in kakovost pridobljenih slik. Po zaključku preiskave izvaja rekonstrukcije slik, preverja ustreznost posnetkov ter jih pošilja v informacijske in arhivske sisteme.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> === Magnetna resonanca === Poleg tega radiološki inženirji upravljajo s slikovnimi napravami, ki za zajem slik ne uporabljajo ionizirajočega sevanja. To sta na primer magnetna resonanca (MR) in ultrazvok (UZ). Pri magnetni resonanci radiološki inženir izvaja preiskave različnih organskih sistemov z uporabo močnega magnetnega polja in radijskih valov. Njegovo delo zajema pripravo opreme, preverjanje varnostnih pogojev za pacienta in izvedbo preiskav po predpisanih protokolih. Ker preiskave pogosto trajajo dlje časa in zahtevajo natančno načrtovanje, mora radiološki inženir dobro poznati anatomijo, patologijo in tehnike slikanja. Poleg zajema slik skrbi tudi za njihovo rekonstrukcijo, obdelavo in posredovanje zdravniku radiologu za interpretacijo.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> === Nuklearna medicina === V nuklearni medicini radiološki inženir sodeluje pri diagnostičnih preiskavah, kot so PET/CT, SPECT/CT in scintigrafije. Pri svojem delu, za večjo natančnost prikaza anatomske zgradbe in delovanja organa, uporabljajo radiofarmake, ki so specifični za določeno tkivo ali organ. Poleg diagnostičnih preiskav pa izvajajo tudi terapevtske posege. Delo radiološkega inženirja vključuje pripravo aparatur, sodelovanje pri aplikaciji radiofarmakov in izvedbo slikanj. Skrbi za pravilno pripravo bolnika, nadzoruje kakovost pridobljenih slik ter izvaja njihovo obdelavo in rekonstrukcijo. Zaradi uporabe radioaktivnih snovi mora dosledno upoštevati načela varstva pred sevanji ter skrbeti za varnost bolnikov, zaposlenih in okolja.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> <ref name="onkonuk">[https://www.onko-i.si/dejavnosti/zdravstvena-dejavnost/diagnosticna-dejavnost/oddelek-za-nuklearno-medicino Oddelek za nuklearno medicino], Onkološki inštitut Ljubljana. Dostop: 1. 6. 2026.</ref> === Radioterapija === V radioterapiji radiološki inženir sodeluje pri načrtovanju in izvajanju obsevanja onkoloških bolnikov. Njegova ključna naloga je priprava pacienta na obsevanje, izdelava in uporaba fiksacijskih pripomočkov ter zagotavljanje natančne in ponovljive lege bolnika. Med obsevanjem upravlja obsevalne naprave, izvaja slikovne verifikacije položaja in sodeluje pri postopkih zagotavljanja kakovosti. Poleg tehničnega dela spremlja bolnike skozi celoten proces zdravljenja, sodeluje z radioterapevti in medicinskimi fiziki ter skrbi za varno in natančno izvedbo predpisanega obsevanja.<ref name="zdri" /><ref name="standardi" /> === Zagotavljanje in preverjanje kakovosti === Pomemben del dela radiološkega inženirja predstavlja tudi zagotavljanje in preverjanje kakovosti radiološke opreme. Pri tem izvaja različne teste delovanja aparatov, spremlja dozimetrične parametre ter sodeluje pri pripravi dokumentacije za pridobivanje dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti. S tem zagotavlja, da oprema deluje varno, zanesljivo in v skladu z zakonodajnimi ter strokovnimi zahtevami.<ref name="standardi" /> == Delovni pogoji == Radiološki inženir opravlja delo v posebnih delovnih pogojih, ki so lahko zdravju škodljivi in jih ureja zdravstvena zakonodaja. Ob nepravilni uporabi slikovne opreme in neupoštevanju načel dobre radiološke prakse lahko pride do prekomernega obsevanja tako preiskovanca kot tudi osebja. Pri delu uporablja nesvinčena in svinčena zaščitna sredstva, kot so svinčeni plašč, predpasnik ali zaščitna očala s svinčenim steklom. Radiološki inženir pri svojem delu nosi uniformo in termoluminiscentni dozimeter, ki meri prejeto dozo ionizirajočega sevanja. Dodatni ukrepi za zaščito pred škodljivimi vplivi pri delu so skrajšani delovni čas, podaljšan letni dopust in pogostejši preventivni zdravniški pregledi.<ref name="onkonuk" /> == Znanja in kompetence == Radiološki inženir opravlja naslednje poklicne dejavnosti: * načrtovanje in izvajanje osnovnih in specialnih diagnostičnih ter terapevtskih radioloških posegov, * načrtovanje in izvajanje osnovnih in specialnih radioterapevtskih ter nuklearnomedicinskih postopkov, * varstvo pred ionizirajočimi sevanji, * optimizacija postopkov, * zagotavljanje kakovosti in nadzor kakovosti, * kontinuirano usposabljanje na novih aplikacijah in sestavljanje delovnih protokolov v skladu z delovno prakso.<ref name="spot" /> Pomembno je, da radiološki inženir: * obvlada osnovno teoretično in praktično znanje za samostojno opravljanje dela in za opravljanje dela v interdisciplinarnem timu pri izvajanju diagnostičnih, terapevtskih in interventnih radioloških posegov, ob tem pa zna tudi ocenjevati in zadovoljevati pacientove potrebe ob upoštevanju načel profesionalne etike, * ima razvite komunikacijske sposobnosti in spretnosti, * zna analizirati poklicne probleme, sintetizirati ustrezne rešitve ter je sposoben sodelovanja v interdisciplinarnem timu, * zna opravljati delo skladno z veljavno zakonodajo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji pri diagnostičnih posegih, zna optimizirati doze sevanja ter zna presoditi pravilnost rabe ionizirajočih sevanj z vidika tveganja in koristi za paciente, * zna ocenjevati kakovost tehnološkega dela diagnostičnih, interventnih in terapevtskih radioloških postopkov, * se je sposoben vključevati v raziskovalno delo na svojem poklicnem področju, ima razvite učne spretnosti ter je sposoben pridobiti in uporabiti informacije iz različnih virov.<ref name="ulzf">[https://www.zf.uni-lj.si/wp-content/uploads/2025/12/RT_1st_2026-2027_-_jan.pdf Radiološka tehnologija 1. stopnja (študijski program 2026/2027)], Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, 2026 (PDF). Dostop: 1. 6. 2026.</ref> == Zbornica radioloških inženirjev == Radiološki inženirji se lahko v Sloveniji včlanijo v različne stanovske organizacije. Zbornica radioloških inženirjev Slovenije je samostojna stanovska organizacija radioloških inženirjev, ki opravljajo svoj poklic v javnih ali zasebnih zavodih na območju Republike Slovenije. Člani zbornice so lahko tudi upokojeni radiološki inženirji, nezaposleni radiološki inženirji in študentje radiologije. Zbornica sodeluje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delujejo na področju zdravstva in prispevajo k razvoju njegove in sorodnih dejavnosti in je članica mednarodne organizacije ISRRT.<ref name="zris">[https://www.zris.si/ Zbornica radioloških inženirjev Slovenije], Zbornica radioloških inženirjev Slovenije. Dostop: 1. 6. 2026.</ref> Cilji zbornice so skrb za skladen razvoj radiološke dejavnosti; aktivno sodelovanje pri pripravi zakonodajnih in drugih dokumentov, ki se nanašajo na stroko; vodenje registra svojih članov; sodelovanje z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za šolstvo in Visoko šolo za zdravstvo pri načrtovanju, oblikovanju in spremljanju dodiplomskega in podiplomskega študija; načrtovanje, izvajanje in spremljanje podiplomsko strokovnega izpopolnjevanja svojih članov; izvajanje strokovnega nadzora usposobljenosti svojih članov ter spremljanje in obravnavanje problematike dela; oblikovanje kodeksa etike radioloških inženirjev Slovenije.<ref name="zris" /> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Inženirji]] [[Kategorija:Poklici v zdravstvu]] [[Kategorija:Radiologija]] jv1amtgfgdsxnnn9b6pxy3fh1vrlnec 10 604154 6689218 2026-06-14T15:10:07Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Primorska podust|Protochondrostoma |parent=Leuciscinae |extinct= |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6689218 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Primorska podust|Protochondrostoma |parent=Leuciscinae |extinct= |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} ifm5fm3gkjonc1a5l380efc7ucxjquy 0 604155 6689221 2026-06-14T15:13:33Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Primorska podust]] 6689221 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Primorska podust]] {{R from scientific name|fish}} fanz8ak1h00ie2olthtxqgfsoa39hq3 10 604157 6689229 2026-06-14T15:19:43Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Pseudorasbora |parent=Gobionidae |extinct= |refs={{Cof family|family=Gobionidae|access-date=2 March 2025}} }}« 6689229 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Pseudorasbora |parent=Gobionidae |extinct= |refs={{Cof family|family=Gobionidae|access-date=2 March 2025}} }} ispl8h5zrg7zgx87zk4dvny7gtszgo7 0 604158 6689236 2026-06-14T15:30:58Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Rdečeperka]] 6689236 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Rdečeperka]] {{R from scientific name|fish}} mn1ttmvlyx9dehbma9pdchshlkwee8o 10 604159 6689240 2026-06-14T15:33:17Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Scardinius |parent=Leuciscinae |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6689240 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Scardinius |parent=Leuciscinae |extinct=<!--leave blank or delete this line for "not extinct"; put "yes" for "extinct" --> |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} nrlqfyjnnci9w8hm5pv6yf63kbultyz 10 604160 6689246 2026-06-14T15:38:52Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Sabljarka|Pelecus |parent=Leuciscinae |extinct= |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6689246 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Sabljarka|Pelecus |parent=Leuciscinae |extinct= |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} ezdqz20bqqxu33sngiflbanfmlph45g 0 604161 6689250 2026-06-14T15:42:20Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Sabljarka]] 6689250 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Sabljarka]] {{R from scientific name|fish}} srk1oq6md2ju63vbh1d7gyxqi6w89g9 0 604162 6689263 2026-06-14T16:14:14Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{kratki opis|Avtobomba v Italiji leta 1972}} {{Infopolje Napad na civiliste | title = Peteano massacre | partof = [[Svinčena leta (Italija)|svinčenih let]] | image = | image_size = | image_upright = | alt = | caption = | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = [[Zagraj, Gorica|Zagraj]], [[Pokrajina Gorica|Gorica]] | target = | coordinates = | d...« 6689263 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{kratki opis|Avtobomba v Italiji leta 1972}} {{Infopolje Napad na civiliste | title = Peteano massacre | partof = [[Svinčena leta (Italija)|svinčenih let]] | image = | image_size = | image_upright = | alt = | caption = | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = [[Zagraj, Gorica|Zagraj]], [[Pokrajina Gorica|Gorica]] | target = | coordinates = | date = 31 May 1972 | time = | timezone = | type = [[Avtomobil bomba|avtobomba]] | fatalities = 3 | injuries = 2 | victims = <!-- or | victim = --> | perpetrators = {{flagicon image|Flag of Ordine Nuovo.svg}} [[Raziskovalni center Novi red|Novi red]] | assailants = <!-- or | assailant = --> | weapons = | numparts = <!-- or | numpart = --> | dfens = <!-- or | dfen = --> | motive = neofašistični terorizem | inquiry = | coroner = | accused = | convicted = | verdict = | convictions = | charges = | litigation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | module = }} The '''Peteano massacre''' ({{langx|it|strage di Peteano}}) was a [[Right-wing terrorism|neo-fascist terrorist attack]] which occurred on May 31, 1972 in Peteano, a ''[[frazione]]'' of [[Sagrado]] ([[province of Gorizia|Gorizia]]), Italy. An anonymous call led five [[Arma dei Carabinieri|carabinieri]] to check a suspicious car, which turned out to be a car bomb that exploded when the door was opened. Three carabinieri were killed. The perpetrators were [[Vincenzo Vinciguerra]], Carlo Cicuttini and Ivano Boccaccio, all members of ''[[Ordine_Nuovo#Splinter_group|Ordine Nuovo]]'', a far-right organisation.<ref name="Provvisionato Corriere 1">{{cite news | author = Sandro Provvisionato | url = http://www.corriere.it/europeo/cronache/2009/11/apertura-tre-anni-che-sconvolsero-italia_58dacb9e-d296-11de-a0b4-00144f02aabc.shtml | title = I tre anni che sconvolsero l'Italia | work = [[Corriere della Sera]] | date = 16 November 2009 | access-date = 10 January 2011 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110125052829/http://www.corriere.it/europeo/cronache/2009/11/apertura-tre-anni-che-sconvolsero-italia_58dacb9e-d296-11de-a0b4-00144f02aabc.shtml | archive-date = 25 January 2011 }}</ref> Boccaccio was killed in a separate action in October 1972, while Vinciguerra and Cicuttini were both convicted to [[Life imprisonment|life in prison]]. Cicuttini lived as a fugitive in Spain for several years before his arrest in 1998; he was released for health reason shortly before his death in 2010. == History == The period in which this bloody event took place was in a precise and delicate historical-political context: on May 7, 1972 the [[Italian political elections of 1972|early political elections]] had taken place, which had assigned the leadership of the country to a new executive chaired by [[Giulio Andreotti]], while the [[Calabresi murder]] occurred on 17 May. The political debate was still turbulent, and was accompanied by feared attempts at [[coup d'état]]. Before Peteano, there were several terrorist attacks and massacres of fascist origin, in conjunction with the tensions linked to the groups of the extra-parliamentary left that had undertaken the armed struggle, there was a climate of tension and concern within the parties. politicians and government, a first step towards what has been called "theory of opposite extremisms". The night of May 31, at 22:35, an anonymous phone call reached the switchboard of the emergency service of the Carabinieri station of [[Gorizia]]: to receive it and to register it was the switchboard operator Domenico La Malfa. The text of the communication is as follows<ref name="notte">{{cite book |title=La notte della Repubblica|author=Sergio Zavoli|location=Rome |publisher=Nuova Eri|year=1992}}</ref>:: {{Quote|Hello? Look, I would like to tell you that there is a car with two holes on the windshield in the road from Poggio Terza Armata to [[Savogna d'Isonzo|Savogna]] ... It's a (Fiat) 500 ...}} Three '' gazelles '' of the carabinieri arrived on the marked place, who found the white [[Fiat Nuova 500|Fiat 500]] with the two holes on the [[windscreen]], as the anonymous informant had communicated in dialect. The first patrol that is sent is that of the [[Gradisca d'Isonzo|Gradisca]] carabinieri, with the pinned Mango and the carabiniere Dongiovanni. Ten minutes later the two are on site and find the Cinquecento number plate GO 45902. It is visible in a dirt lane, immediately after a curve, at [[kilometer]] 5. Mango decides to call his officer, Lieutenant Tagliari, who also leaves accompanied by the brigadier Antonio Ferraro and the carabiniere Donato Poveromo and arrive on the spot with a second gazelle at 23:05, then joined by a third patrol from Gorizia.<ref>{{Cite news |author=Alessandro Minisini |url=http://www.udinetoday.it/cronaca/strage-peteano-anniversario-31-maggio-2012.html |title=Peteano: quarant'anni dalla strage |work=Udinetoday.it |date=31 May 2012 |access-date=2 June 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130321200212/http://www.udinetoday.it/cronaca/strage-peteano-anniversario-31-maggio-2012.html |archive-date=21 March 2013 |url-status=live}}</ref> The carabinieri Antonio Ferraro, Donato Poveromo and Franco Dongiovanni attempted to open the [[Hood (vehicle)|hood]] of the vehicle, causing the car to explode and being killed, while two others were seriously injured. == Investigations == Colonel [[Dino Mingarelli]], the old right-hand man of the general [[Giovanni de Lorenzo]], was placed to direct the investigation on the matter. Mingarelli immediately directed his investigation into the [[Lotta Continua]] circles of [[Trento]], but the investigations did not obtain the expected results: the Milanese judiciary received information according to which the attack would be carried out by a group neo-fascist terrorist, which also included [[Ivano Boccaccio]], a militant killed in an attempted hijacking of a plane at [[Ronchi dei Legionari]] airport in the following October. The information had been given by [[Giovanni Ventura]], meanwhile arrested for the [[Piazza Fontana bombing]]: the colonel however discarded the Milanese indication, as an order from the [[Service Defense Information|SID]] invited him to suspend investigations into the far-right terrorist group.{{Citation needed |date=June 2020}} The colonel, with his "right arm" captain Antonino Chirico, directed the investigative attentions towards six young people, leading them to trial: according to Mingarelli they would take revenge on some rude people suffered by the carabinieri. The proposed motive did not convince the judges, who acquitted the six young people, who, once free, denounced Mingarelli for the false accusations, initiating a new investigation against police officers and magistrates for having diverted the investigations. Meanwhile, the investigation of the massacre was directed towards the neo-fascist circles. == Sklici == {{sklici}} {{coord missing|Italy}} [[Kategorija:Pokoli v Italiji]] [[Kategorija:Zagraj]] qn0kxgwq2dugirks0d6ppxem74mvwpb 6689265 6689263 2026-06-14T16:20:24Z Erardo Galbi 166658 6689265 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{kratki opis|Avtobomba v Italiji leta 1972}} {{Infopolje Napad na civiliste | title = Peteano massacre | partof = [[Svinčena leta (Italija)|svinčenih let]] | image = | image_size = | image_upright = | alt = | caption = | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = [[Zagraj, Gorica|Zagraj]], [[Pokrajina Gorica|Gorica]] | target = | coordinates = | date = 31 May 1972 | time = | timezone = | type = [[Avtomobil bomba|avtobomba]] | fatalities = 3 | injuries = 2 | victims = <!-- or | victim = --> | perpetrators = {{flagicon image|Flag of Ordine Nuovo.svg}} [[Raziskovalni center Novi red|Novi red]] | assailants = <!-- or | assailant = --> | weapons = | numparts = <!-- or | numpart = --> | dfens = <!-- or | dfen = --> | motive = neofašistični terorizem | inquiry = | coroner = | accused = | convicted = | verdict = | convictions = | charges = | litigation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | module = }} The '''Peteano massacre''' was a [[Right-wing terrorism|neo-fascist terrorist attack]] which occurred on May 31, 1972 in Peteano, a ''[[frazione]]'' of [[Sagrado]] ([[province of Gorizia|Gorizia]]), Italy. An anonymous call led five [[Arma dei Carabinieri|carabinieri]] to check a suspicious car, which turned out to be a car bomb that exploded when the door was opened. Three carabinieri were killed. '''Pokol v Petovljah''' ({{langx|it|strage di Peteano}}) je bil neofašistični teroristični napad, ki se je zgodil 31. maja 1972 v [[Petovlje|Petovljah]] pri [[Zagraj, Gorica|Zagraju]]. Anonimni klic je pet karabinjerjev napeljal k pregledu sumljivega avtomobila, ki se je izkazal za [[Avtomobil bomba|avtobombo]], ki je eksplodirala ob odprtju vrat. Trije karabinjerji so izgubili življenje. Storilci so bili Vincenzo Vinciguerra, Carlo Cicuttini in Ivano Boccaccio, vsi člani skrajno desničarske organizacije Novi red (''Ordine Nuovo'').<ref name="Provvisionato Corriere 1">{{cite news | author = Sandro Provvisionato | url = http://www.corriere.it/europeo/cronache/2009/11/apertura-tre-anni-che-sconvolsero-italia_58dacb9e-d296-11de-a0b4-00144f02aabc.shtml | title = I tre anni che sconvolsero l'Italia | work = [[Corriere della Sera]] | date = 16 November 2009 | access-date = 10 January 2011 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110125052829/http://www.corriere.it/europeo/cronache/2009/11/apertura-tre-anni-che-sconvolsero-italia_58dacb9e-d296-11de-a0b4-00144f02aabc.shtml | archive-date = 25 January 2011 }}</ref> Boccaccio je bil ubit v ločenem napadu oktobra 1972, medtem ko sta bila Vinciguerra in Cicuttini obsojena na dosmrtno zaporno kazen. Cicuttini je več let živel kot beglec v Španiji, preden so ga leta 1998 aretirali; zaradi zdravstvenih razlogov so ga izpustili malo pred njegovo smrtjo leta 2010. == Zgodovina == The period in which this bloody event took place was in a precise and delicate historical-political context: on May 7, 1972 the [[Italian political elections of 1972|early political elections]] had taken place, which had assigned the leadership of the country to a new executive chaired by [[Giulio Andreotti]], while the [[Calabresi murder]] occurred on 17 May. The political debate was still turbulent, and was accompanied by feared attempts at [[coup d'état]]. Before Peteano, there were several terrorist attacks and massacres of fascist origin, in conjunction with the tensions linked to the groups of the extra-parliamentary left that had undertaken the armed struggle, there was a climate of tension and concern within the parties. politicians and government, a first step towards what has been called "theory of opposite extremisms". The night of May 31, at 22:35, an anonymous phone call reached the switchboard of the emergency service of the Carabinieri station of [[Gorizia]]: to receive it and to register it was the switchboard operator Domenico La Malfa. The text of the communication is as follows<ref name="notte">{{cite book |title=La notte della Repubblica|author=Sergio Zavoli|location=Rome |publisher=Nuova Eri|year=1992}}</ref>:: {{Quote|Hello? Look, I would like to tell you that there is a car with two holes on the windshield in the road from Poggio Terza Armata to [[Savogna d'Isonzo|Savogna]] ... It's a (Fiat) 500 ...}} Three '' gazelles '' of the carabinieri arrived on the marked place, who found the white [[Fiat Nuova 500|Fiat 500]] with the two holes on the [[windscreen]], as the anonymous informant had communicated in dialect. The first patrol that is sent is that of the [[Gradisca d'Isonzo|Gradisca]] carabinieri, with the pinned Mango and the carabiniere Dongiovanni. Ten minutes later the two are on site and find the Cinquecento number plate GO 45902. It is visible in a dirt lane, immediately after a curve, at [[kilometer]] 5. Mango decides to call his officer, Lieutenant Tagliari, who also leaves accompanied by the brigadier Antonio Ferraro and the carabiniere Donato Poveromo and arrive on the spot with a second gazelle at 23:05, then joined by a third patrol from Gorizia.<ref>{{Cite news |author=Alessandro Minisini |url=http://www.udinetoday.it/cronaca/strage-peteano-anniversario-31-maggio-2012.html |title=Peteano: quarant'anni dalla strage |work=Udinetoday.it |date=31 May 2012 |access-date=2 June 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130321200212/http://www.udinetoday.it/cronaca/strage-peteano-anniversario-31-maggio-2012.html |archive-date=21 March 2013 |url-status=live}}</ref> The carabinieri Antonio Ferraro, Donato Poveromo and Franco Dongiovanni attempted to open the [[Hood (vehicle)|hood]] of the vehicle, causing the car to explode and being killed, while two others were seriously injured. == Preiskave == Colonel [[Dino Mingarelli]], the old right-hand man of the general [[Giovanni de Lorenzo]], was placed to direct the investigation on the matter. Mingarelli immediately directed his investigation into the [[Lotta Continua]] circles of [[Trento]], but the investigations did not obtain the expected results: the Milanese judiciary received information according to which the attack would be carried out by a group neo-fascist terrorist, which also included [[Ivano Boccaccio]], a militant killed in an attempted hijacking of a plane at [[Ronchi dei Legionari]] airport in the following October. The information had been given by [[Giovanni Ventura]], meanwhile arrested for the [[Piazza Fontana bombing]]: the colonel however discarded the Milanese indication, as an order from the [[Service Defense Information|SID]] invited him to suspend investigations into the far-right terrorist group.{{Citation needed |date=June 2020}} The colonel, with his "right arm" captain Antonino Chirico, directed the investigative attentions towards six young people, leading them to trial: according to Mingarelli they would take revenge on some rude people suffered by the carabinieri. The proposed motive did not convince the judges, who acquitted the six young people, who, once free, denounced Mingarelli for the false accusations, initiating a new investigation against police officers and magistrates for having diverted the investigations. Meanwhile, the investigation of the massacre was directed towards the neo-fascist circles. == Sklici == {{sklici}} {{coord missing|Italy}} [[Kategorija:Pokoli v Italiji]] [[Kategorija:Zagraj]] dpauseh15qf1uym7ow2g6sds5wzw4yh 6689270 6689265 2026-06-14T16:36:08Z Erardo Galbi 166658 6689270 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{kratki opis|Avtobomba v Italiji leta 1972}} {{Infopolje Napad na civiliste | title = Peteano massacre | partof = [[Svinčena leta (Italija)|svinčenih let]] | image = | image_size = | image_upright = | alt = | caption = | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = [[Zagraj, Gorica|Zagraj]], [[Pokrajina Gorica|Gorica]] | target = | coordinates = | date = 31 May 1972 | time = | timezone = | type = [[Avtomobil bomba|avtobomba]] | fatalities = 3 | injuries = 2 | victims = <!-- or | victim = --> | perpetrators = {{flagicon image|Flag of Ordine Nuovo.svg}} [[Raziskovalni center Novi red|Novi red]] | assailants = <!-- or | assailant = --> | weapons = | numparts = <!-- or | numpart = --> | dfens = <!-- or | dfen = --> | motive = neofašistični terorizem | inquiry = | coroner = | accused = | convicted = | verdict = | convictions = | charges = | litigation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | module = }} '''Pokol v Petovljah''' ({{langx|it|strage di Peteano}}) je bil neofašistični teroristični napad, ki se je zgodil 31. maja 1972 v [[Petovlje|Petovljah]] pri [[Zagraj, Gorica|Zagraju]]. Anonimni klic je pet karabinjerjev napeljal k pregledu sumljivega avtomobila, ki se je izkazal za [[Avtomobil bomba|avtobombo]], ki je eksplodirala ob odprtju vrat. Trije karabinjerji so izgubili življenje. Storilci so bili Vincenzo Vinciguerra, Carlo Cicuttini in Ivano Boccaccio, vsi člani skrajno desničarske organizacije Novi red (''Ordine Nuovo'').<ref name="Provvisionato Corriere 1">{{cite news | author = Sandro Provvisionato | url = http://www.corriere.it/europeo/cronache/2009/11/apertura-tre-anni-che-sconvolsero-italia_58dacb9e-d296-11de-a0b4-00144f02aabc.shtml | title = I tre anni che sconvolsero l'Italia | work = [[Corriere della Sera]] | date = 16 November 2009 | access-date = 10 January 2011 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110125052829/http://www.corriere.it/europeo/cronache/2009/11/apertura-tre-anni-che-sconvolsero-italia_58dacb9e-d296-11de-a0b4-00144f02aabc.shtml | archive-date = 25 January 2011 }}</ref> Boccaccio je bil ubit v ločenem napadu oktobra 1972, medtem ko sta bila Vinciguerra in Cicuttini obsojena na dosmrtno zaporno kazen. Cicuttini je več let živel kot beglec v Španiji, preden so ga leta 1998 aretirali; zaradi zdravstvenih razlogov so ga izpustili malo pred njegovo smrtjo leta 2010. == Zgodovina == Obdobje, v katerem se je odvijal ta krvavi dogodek, je potekalo v natančno opredeljenem in občutljivem zgodovinsko-političnem kontekstu: 7. maja 1972 so potekale predčasne volitve, ki so vodstvo države zaupale novi vladi [[Giulio Andreotti|Giulia Andreottija]], umor višjega policijskega inšpektorja Luigija Calabresija pa se je zgodil 17. maja. Politična razprava je bila še vedno burna in spremljali so jo strahovi pred poskusi [[Državni udar|državnega udara]]. Pred dogodki v Petovljah je prišlo do več terorističnih napadov in pokolov fašističnega izvora, v povezavi z napetostmi, povezanimi s skupinami zunajparlamentarne levice, ki so se lotile oboroženega boja, pa je v strankah, med politiki in v vladi vladalo ozračje napetosti in zaskrbljenosti, kar je bil prvi korak k t. i. »teoriji nasprotnih ekstremizmov«. V noči 31. maja ob 22.35 je na telefonsko centralo službe za nujne primere postaje karabinjerjev v [[Gorica|Gorici]] prispel anonimni klic: sprejel in evidentiral ga je telefonist Domenico La Malfa. Besedilo sporočila se glasi:<ref name="notte">{{cite book |title=La notte della Repubblica|author=Sergio Zavoli|location=Rome |publisher=Nuova Eri|year=1992}}</ref> {{Quote|Halo? Poslušajte, rad bi vam povedal, da je na cesti med [[Zdravščine|Zdravščinami]] in [[Sovodnje ob Soči|Sovodnjami]] avto z dvema luknjama na vetrobranskem steklu ... gre za model [[Fiat Nuova 500|500]] ...}} Three ''gazelles '' of the carabinieri arrived on the marked place, who found the white [[Fiat Nuova 500|Fiat 500]] with the two holes on the [[windscreen]], as the anonymous informant had communicated in dialect. The first patrol that is sent is that of the [[Gradisca d'Isonzo|Gradisca]] carabinieri, with the pinned Mango and the carabiniere Dongiovanni. Ten minutes later the two are on site and find the Cinquecento number plate GO 45902. It is visible in a dirt lane, immediately after a curve, at [[kilometer]] 5. Mango decides to call his officer, Lieutenant Tagliari, who also leaves accompanied by the brigadier Antonio Ferraro and the carabiniere Donato Poveromo and arrive on the spot with a second gazelle at 23:05, then joined by a third patrol from Gorizia.<ref>{{Cite news |author=Alessandro Minisini |url=http://www.udinetoday.it/cronaca/strage-peteano-anniversario-31-maggio-2012.html |title=Peteano: quarant'anni dalla strage |work=Udinetoday.it |date=31 May 2012 |access-date=2 June 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130321200212/http://www.udinetoday.it/cronaca/strage-peteano-anniversario-31-maggio-2012.html |archive-date=21 March 2013 |url-status=live}}</ref> The carabinieri Antonio Ferraro, Donato Poveromo and Franco Dongiovanni attempted to open the [[Hood (vehicle)|hood]] of the vehicle, causing the car to explode and being killed, while two others were seriously injured. == Preiskave == Colonel [[Dino Mingarelli]], the old right-hand man of the general [[Giovanni de Lorenzo]], was placed to direct the investigation on the matter. Mingarelli immediately directed his investigation into the [[Lotta Continua]] circles of [[Trento]], but the investigations did not obtain the expected results: the Milanese judiciary received information according to which the attack would be carried out by a group neo-fascist terrorist, which also included [[Ivano Boccaccio]], a militant killed in an attempted hijacking of a plane at [[Ronchi dei Legionari]] airport in the following October. The information had been given by [[Giovanni Ventura]], meanwhile arrested for the [[Piazza Fontana bombing]]: the colonel however discarded the Milanese indication, as an order from the [[Service Defense Information|SID]] invited him to suspend investigations into the far-right terrorist group.{{Citation needed |date=June 2020}} The colonel, with his "right arm" captain Antonino Chirico, directed the investigative attentions towards six young people, leading them to trial: according to Mingarelli they would take revenge on some rude people suffered by the carabinieri. The proposed motive did not convince the judges, who acquitted the six young people, who, once free, denounced Mingarelli for the false accusations, initiating a new investigation against police officers and magistrates for having diverted the investigations. Meanwhile, the investigation of the massacre was directed towards the neo-fascist circles. == Sklici == {{sklici}} {{coord missing|Italy}} [[Kategorija:Pokoli v Italiji]] [[Kategorija:Zagraj]] k29axbdg7q0z0i60v2jr28o4ogbx69j 6689520 6689270 2026-06-15T08:48:58Z Erardo Galbi 166658 6689520 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{kratki opis|Avtobomba v Italiji leta 1972}} {{Infopolje Napad na civiliste | title = Peteano massacre | partof = [[Svinčena leta (Italija)|svinčenih let]] | image = | image_size = | image_upright = | alt = | caption = | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = [[Zagraj, Gorica|Zagraj]], [[Pokrajina Gorica|Gorica]] | target = | coordinates = | date = 31 May 1972 | time = | timezone = | type = [[Avtomobil bomba|avtobomba]] | fatalities = 3 | injuries = 2 | victims = <!-- or | victim = --> | perpetrators = {{flagicon image|Flag of Ordine Nuovo.svg}} [[Raziskovalni center Novi red|Novi red]] | assailants = <!-- or | assailant = --> | weapons = | numparts = <!-- or | numpart = --> | dfens = <!-- or | dfen = --> | motive = neofašistični terorizem | inquiry = | coroner = | accused = | convicted = | verdict = | convictions = | charges = | litigation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | module = }} '''Pokol v Petovljah''' ({{langx|it|strage di Peteano}}) je bil neofašistični teroristični napad, ki se je zgodil 31. maja 1972 v [[Petovlje|Petovljah]] pri [[Zagraj, Gorica|Zagraju]]. Anonimni klic je pet karabinjerjev napeljal k pregledu sumljivega avtomobila, ki se je izkazal za [[Avtomobil bomba|avtobombo]], ki je eksplodirala ob odprtju vrat. Trije karabinjerji so izgubili življenje. Storilci so bili Vincenzo Vinciguerra, Carlo Cicuttini in Ivano Boccaccio, vsi člani skrajno desničarske organizacije Novi red (''Ordine Nuovo'').<ref name="Provvisionato Corriere 1">{{cite news | author = Sandro Provvisionato | url = http://www.corriere.it/europeo/cronache/2009/11/apertura-tre-anni-che-sconvolsero-italia_58dacb9e-d296-11de-a0b4-00144f02aabc.shtml | title = I tre anni che sconvolsero l'Italia | work = [[Corriere della Sera]] | date = 16 November 2009 | access-date = 10 January 2011 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110125052829/http://www.corriere.it/europeo/cronache/2009/11/apertura-tre-anni-che-sconvolsero-italia_58dacb9e-d296-11de-a0b4-00144f02aabc.shtml | archive-date = 25 January 2011 }}</ref> Boccaccio je bil ubit v ločenem napadu oktobra 1972, medtem ko sta bila Vinciguerra in Cicuttini obsojena na dosmrtno zaporno kazen. Cicuttini je več let živel kot beglec v Španiji, preden so ga leta 1998 aretirali; zaradi zdravstvenih razlogov so ga izpustili malo pred njegovo smrtjo leta 2010. == Zgodovina == Obdobje, v katerem se je odvijal ta krvavi dogodek, je potekalo v natančno opredeljenem in občutljivem zgodovinsko-političnem kontekstu: 7. maja 1972 so potekale predčasne volitve, ki so vodstvo države zaupale novi vladi [[Giulio Andreotti|Giulia Andreottija]], umor višjega policijskega inšpektorja Luigija Calabresija pa se je zgodil 17. maja. Politična razprava je bila še vedno burna in spremljali so jo strahovi pred poskusi [[Državni udar|državnega udara]]. Pred dogodki v Petovljah je prišlo do več terorističnih napadov in pokolov fašističnega izvora, v povezavi z napetostmi, povezanimi s skupinami zunajparlamentarne levice, ki so se lotile oboroženega boja, pa je v strankah, med politiki in v vladi vladalo ozračje napetosti in zaskrbljenosti, kar je bil prvi korak k t. i. »teoriji nasprotnih ekstremizmov«. V noči 31. maja ob 22.35 je na telefonsko centralo službe za nujne primere postaje karabinjerjev v [[Gorica|Gorici]] prispel anonimni klic: sprejel in evidentiral ga je telefonist Domenico La Malfa. Besedilo sporočila se glasi:<ref name="notte">{{cite book |title=La notte della Repubblica|author=Sergio Zavoli|location=Rome |publisher=Nuova Eri|year=1992}}</ref> {{Quote|Halo? Poslušajte, rad bi vam povedal, da je na cesti med [[Zdravščine|Zdravščinami]] in [[Sovodnje ob Soči|Sovodnjami]] avto z dvema luknjama na vetrobranskem steklu ... gre za model [[Fiat Nuova 500|500]] ...}} Na označeno mesto so prispele tri ''gazele'' karabinjerjev, ki so našle belega [[Fiat Nuova 500|Fiata 500]] z dvema luknjama v vetrobranskem steklu, kot je v narečju sporočil anonimni obveščevalec. Prva patrulja, ki je bila napotena na kraj, je bila patrulja karabinjerjev iz [[Gradišče ob Soči|Gradišča]], v kateri sta bila desetnik Mango in karabinjer Dongiovanni. Deset minut kasneje sta prispela na kraj in našla Cinquecento z registrsko številko GO 45902. Vidna je na makadamski poti, takoj za ovinkom, na 5. kilometru. Mango se odloči poklicati svojega nadrejenega, poročnika Tagliarija, ki odide v spremstvu brigadirja Antonia Ferrara in karabinjerja Donata Poveroma ter prispe na kraj dogodka z drugo patruljo ob 23.05, nato pa se jim pridruži še tretja patrulja iz Gorice.<ref>{{Cite news |author=Alessandro Minisini |url=http://www.udinetoday.it/cronaca/strage-peteano-anniversario-31-maggio-2012.html |title=Peteano: quarant'anni dalla strage |work=Udinetoday.it |date=31 May 2012 |access-date=2 June 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130321200212/http://www.udinetoday.it/cronaca/strage-peteano-anniversario-31-maggio-2012.html |archive-date=21 March 2013 |url-status=live}}</ref> Karabinjerji Antonio Ferraro, Donato Poveromo in Franco Dongiovanni so poskušali odpreti pokrov vozila, pri čemer je avtomobil eksplodiral in so pri tem izgubili življenje, dva druga pa sta bila hudo poškodovana. == Preiskave == Preiskavo v tej zadevi je prevzel polkovnik Dino Mingarelli, nekdanji desni rok generala Giovannija de Lorenza. Mingarelli je takoj usmeril preiskavo v kroge organizacije [[Neprestani boj]] (''Lotta Continua'') v [[Trento|Trentu]], vendar preiskave niso prinesle pričakovanih rezultatov: milansko sodstvo je prejelo informacije, da naj bi napad izvedla skupina neofašističnih teroristov, v kateri je bil tudi Ivano Boccaccio, militant, ki je bil ubit pri poskusu ugrabitve letala na letališču v [[Ronke|Ronkah]] naslednjega oktobra. Informacijo je posredoval Giovanni Ventura, ki je bil medtem aretiran zaradi [[Pokol na Trgu fontane|bombnega napada na]] [[Pokol na Trgu fontane|Trgu fontane]] (''Piazza Fontana''): polkovnik pa je milanske sledi zavrnil, saj ga je ukaz Obveščevalne in zaščitne službe (SID) pozval, naj prekine preiskave proti skrajno desničarski teroristični skupini. Polkovnik je skupaj s svojo »desno roko«, kapetanom Antoninom Chiricom, usmeril preiskovalno pozornost na šest mladih, ki so bili nato privedeni pred sodišče: po besedah Mingarellija naj bi se maščevali za nekaj žalitev, ki so jih utrpeli s strani karabinjerjev. The proposed motive did not convince the judges, who acquitted the six young people, who, once free, denounced Mingarelli for the false accusations, initiating a new investigation against police officers and magistrates for having diverted the investigations. Meanwhile, the investigation of the massacre was directed towards the neo-fascist circles. Predlagani motiv ni prepričal sodnikov, ki so šest mladih oprostili; ti so po izpustitvi Mingarellija obtožili lažnih obtožb in sprožili novo preiskavo proti policistom in sodnikom zaradi zavajanja preiskave. Medtem se je preiskava pokola usmerila v neofašistične kroge. == Sklici == {{sklici}} {{coord missing|Italy}} [[Kategorija:Pokoli v Italiji]] [[Kategorija:Zagraj]] 46k7wi1lphhq0hv42k57gqyapuzugk8 6689521 6689520 2026-06-15T08:49:42Z Erardo Galbi 166658 6689521 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Avtobomba v Italiji leta 1972}} {{Infopolje Napad na civiliste | title = Peteano massacre | partof = [[Svinčena leta (Italija)|svinčenih let]] | image = | image_size = | image_upright = | alt = | caption = | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = [[Zagraj, Gorica|Zagraj]], [[Pokrajina Gorica|Gorica]] | target = | coordinates = | date = 31 May 1972 | time = | timezone = | type = [[Avtomobil bomba|avtobomba]] | fatalities = 3 | injuries = 2 | victims = <!-- or | victim = --> | perpetrators = {{flagicon image|Flag of Ordine Nuovo.svg}} [[Raziskovalni center Novi red|Novi red]] | assailants = <!-- or | assailant = --> | weapons = | numparts = <!-- or | numpart = --> | dfens = <!-- or | dfen = --> | motive = neofašistični terorizem | inquiry = | coroner = | accused = | convicted = | verdict = | convictions = | charges = | litigation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | module = }} '''Pokol v Petovljah''' ({{langx|it|strage di Peteano}}) je bil neofašistični teroristični napad, ki se je zgodil 31. maja 1972 v [[Petovlje|Petovljah]] pri [[Zagraj, Gorica|Zagraju]]. Anonimni klic je pet karabinjerjev napeljal k pregledu sumljivega avtomobila, ki se je izkazal za [[Avtomobil bomba|avtobombo]], ki je eksplodirala ob odprtju vrat. Trije karabinjerji so izgubili življenje. Storilci so bili Vincenzo Vinciguerra, Carlo Cicuttini in Ivano Boccaccio, vsi člani skrajno desničarske organizacije Novi red (''Ordine Nuovo'').<ref name="Provvisionato Corriere 1">{{cite news | author = Sandro Provvisionato | url = http://www.corriere.it/europeo/cronache/2009/11/apertura-tre-anni-che-sconvolsero-italia_58dacb9e-d296-11de-a0b4-00144f02aabc.shtml | title = I tre anni che sconvolsero l'Italia | work = [[Corriere della Sera]] | date = 16 November 2009 | access-date = 10 January 2011 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110125052829/http://www.corriere.it/europeo/cronache/2009/11/apertura-tre-anni-che-sconvolsero-italia_58dacb9e-d296-11de-a0b4-00144f02aabc.shtml | archive-date = 25 January 2011 }}</ref> Boccaccio je bil ubit v ločenem napadu oktobra 1972, medtem ko sta bila Vinciguerra in Cicuttini obsojena na dosmrtno zaporno kazen. Cicuttini je več let živel kot beglec v Španiji, preden so ga leta 1998 aretirali; zaradi zdravstvenih razlogov so ga izpustili malo pred njegovo smrtjo leta 2010. == Zgodovina == Obdobje, v katerem se je odvijal ta krvavi dogodek, je potekalo v natančno opredeljenem in občutljivem zgodovinsko-političnem kontekstu: 7. maja 1972 so potekale predčasne volitve, ki so vodstvo države zaupale novi vladi [[Giulio Andreotti|Giulia Andreottija]], umor višjega policijskega inšpektorja Luigija Calabresija pa se je zgodil 17. maja. Politična razprava je bila še vedno burna in spremljali so jo strahovi pred poskusi [[Državni udar|državnega udara]]. Pred dogodki v Petovljah je prišlo do več terorističnih napadov in pokolov fašističnega izvora, v povezavi z napetostmi, povezanimi s skupinami zunajparlamentarne levice, ki so se lotile oboroženega boja, pa je v strankah, med politiki in v vladi vladalo ozračje napetosti in zaskrbljenosti, kar je bil prvi korak k t. i. »teoriji nasprotnih ekstremizmov«. V noči 31. maja ob 22.35 je na telefonsko centralo službe za nujne primere postaje karabinjerjev v [[Gorica|Gorici]] prispel anonimni klic: sprejel in evidentiral ga je telefonist Domenico La Malfa. Besedilo sporočila se glasi:<ref name="notte">{{cite book |title=La notte della Repubblica|author=Sergio Zavoli|location=Rome |publisher=Nuova Eri|year=1992}}</ref> {{Quote|Halo? Poslušajte, rad bi vam povedal, da je na cesti med [[Zdravščine|Zdravščinami]] in [[Sovodnje ob Soči|Sovodnjami]] avto z dvema luknjama na vetrobranskem steklu ... gre za model [[Fiat Nuova 500|500]] ...}} Na označeno mesto so prispele tri ''gazele'' karabinjerjev, ki so našle belega [[Fiat Nuova 500|Fiata 500]] z dvema luknjama v vetrobranskem steklu, kot je v narečju sporočil anonimni obveščevalec. Prva patrulja, ki je bila napotena na kraj, je bila patrulja karabinjerjev iz [[Gradišče ob Soči|Gradišča]], v kateri sta bila desetnik Mango in karabinjer Dongiovanni. Deset minut kasneje sta prispela na kraj in našla Cinquecento z registrsko številko GO 45902. Vidna je na makadamski poti, takoj za ovinkom, na 5. kilometru. Mango se odloči poklicati svojega nadrejenega, poročnika Tagliarija, ki odide v spremstvu brigadirja Antonia Ferrara in karabinjerja Donata Poveroma ter prispe na kraj dogodka z drugo patruljo ob 23.05, nato pa se jim pridruži še tretja patrulja iz Gorice.<ref>{{Cite news |author=Alessandro Minisini |url=http://www.udinetoday.it/cronaca/strage-peteano-anniversario-31-maggio-2012.html |title=Peteano: quarant'anni dalla strage |work=Udinetoday.it |date=31 May 2012 |access-date=2 June 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130321200212/http://www.udinetoday.it/cronaca/strage-peteano-anniversario-31-maggio-2012.html |archive-date=21 March 2013 |url-status=live}}</ref> Karabinjerji Antonio Ferraro, Donato Poveromo in Franco Dongiovanni so poskušali odpreti pokrov vozila, pri čemer je avtomobil eksplodiral in so pri tem izgubili življenje, dva druga pa sta bila hudo poškodovana. == Preiskave == Preiskavo v tej zadevi je prevzel polkovnik Dino Mingarelli, nekdanji desni rok generala Giovannija de Lorenza. Mingarelli je takoj usmeril preiskavo v kroge organizacije [[Neprestani boj]] (''Lotta Continua'') v [[Trento|Trentu]], vendar preiskave niso prinesle pričakovanih rezultatov: milansko sodstvo je prejelo informacije, da naj bi napad izvedla skupina neofašističnih teroristov, v kateri je bil tudi Ivano Boccaccio, militant, ki je bil ubit pri poskusu ugrabitve letala na letališču v [[Ronke|Ronkah]] naslednjega oktobra. Informacijo je posredoval Giovanni Ventura, ki je bil medtem aretiran zaradi [[Pokol na Trgu fontane|bombnega napada na]] [[Pokol na Trgu fontane|Trgu fontane]] (''Piazza Fontana''): polkovnik pa je milanske sledi zavrnil, saj ga je ukaz Obveščevalne in zaščitne službe (SID) pozval, naj prekine preiskave proti skrajno desničarski teroristični skupini. Polkovnik je skupaj s svojo »desno roko«, kapetanom Antoninom Chiricom, usmeril preiskovalno pozornost na šest mladih, ki so bili nato privedeni pred sodišče: po besedah Mingarellija naj bi se maščevali za nekaj žalitev, ki so jih utrpeli s strani karabinjerjev. The proposed motive did not convince the judges, who acquitted the six young people, who, once free, denounced Mingarelli for the false accusations, initiating a new investigation against police officers and magistrates for having diverted the investigations. Meanwhile, the investigation of the massacre was directed towards the neo-fascist circles. Predlagani motiv ni prepričal sodnikov, ki so šest mladih oprostili; ti so po izpustitvi Mingarellija obtožili lažnih obtožb in sprožili novo preiskavo proti policistom in sodnikom zaradi zavajanja preiskave. Medtem se je preiskava pokola usmerila v neofašistične kroge. == Sklici == {{sklici}} {{coord missing|Italy}} [[Kategorija:Pokoli v Italiji]] [[Kategorija:Zagraj]] lse7n29286zibnnvgdjzc5cm6nb4zhi 6689523 6689521 2026-06-15T08:50:58Z Erardo Galbi 166658 6689523 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Avtobomba v Italiji leta 1972}} {{Infopolje Napad na civiliste | title = Pokol v Petovljah | partof = [[Svinčena leta (Italija)|svinčenih let]] | image = | image_size = | image_upright = | alt = | caption = | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = [[Zagraj, Gorica|Zagraj]], [[Pokrajina Gorica|Gorica]] | target = | coordinates = | date = 31. maj 1972 | time = | timezone = | type = [[Avtomobil bomba|avtobomba]] | fatalities = 3 | injuries = 2 | victims = <!-- or | victim = --> | perpetrators = {{flagicon image|Flag of Ordine Nuovo.svg}} [[Raziskovalni center Novi red|Novi red]] | assailants = <!-- or | assailant = --> | weapons = | numparts = <!-- or | numpart = --> | dfens = <!-- or | dfen = --> | motive = neofašistični terorizem | inquiry = | coroner = | accused = | convicted = | verdict = | convictions = | charges = | litigation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | module = }} '''Pokol v Petovljah''' ({{langx|it|strage di Peteano}}) je bil neofašistični teroristični napad, ki se je zgodil 31. maja 1972 v [[Petovlje|Petovljah]] pri [[Zagraj, Gorica|Zagraju]]. Anonimni klic je pet karabinjerjev napeljal k pregledu sumljivega avtomobila, ki se je izkazal za [[Avtomobil bomba|avtobombo]], ki je eksplodirala ob odprtju vrat. Trije karabinjerji so izgubili življenje. Storilci so bili Vincenzo Vinciguerra, Carlo Cicuttini in Ivano Boccaccio, vsi člani skrajno desničarske organizacije Novi red (''Ordine Nuovo'').<ref name="Provvisionato Corriere 1">{{cite news | author = Sandro Provvisionato | url = http://www.corriere.it/europeo/cronache/2009/11/apertura-tre-anni-che-sconvolsero-italia_58dacb9e-d296-11de-a0b4-00144f02aabc.shtml | title = I tre anni che sconvolsero l'Italia | work = [[Corriere della Sera]] | date = 16 November 2009 | access-date = 10 January 2011 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110125052829/http://www.corriere.it/europeo/cronache/2009/11/apertura-tre-anni-che-sconvolsero-italia_58dacb9e-d296-11de-a0b4-00144f02aabc.shtml | archive-date = 25 January 2011 }}</ref> Boccaccio je bil ubit v ločenem napadu oktobra 1972, medtem ko sta bila Vinciguerra in Cicuttini obsojena na dosmrtno zaporno kazen. Cicuttini je več let živel kot beglec v Španiji, preden so ga leta 1998 aretirali; zaradi zdravstvenih razlogov so ga izpustili malo pred njegovo smrtjo leta 2010. == Zgodovina == Obdobje, v katerem se je odvijal ta krvavi dogodek, je potekalo v natančno opredeljenem in občutljivem zgodovinsko-političnem kontekstu: 7. maja 1972 so potekale predčasne volitve, ki so vodstvo države zaupale novi vladi [[Giulio Andreotti|Giulia Andreottija]], umor višjega policijskega inšpektorja Luigija Calabresija pa se je zgodil 17. maja. Politična razprava je bila še vedno burna in spremljali so jo strahovi pred poskusi [[Državni udar|državnega udara]]. Pred dogodki v Petovljah je prišlo do več terorističnih napadov in pokolov fašističnega izvora, v povezavi z napetostmi, povezanimi s skupinami zunajparlamentarne levice, ki so se lotile oboroženega boja, pa je v strankah, med politiki in v vladi vladalo ozračje napetosti in zaskrbljenosti, kar je bil prvi korak k t. i. »teoriji nasprotnih ekstremizmov«. V noči 31. maja ob 22.35 je na telefonsko centralo službe za nujne primere postaje karabinjerjev v [[Gorica|Gorici]] prispel anonimni klic: sprejel in evidentiral ga je telefonist Domenico La Malfa. Besedilo sporočila se glasi:<ref name="notte">{{cite book |title=La notte della Repubblica|author=Sergio Zavoli|location=Rome |publisher=Nuova Eri|year=1992}}</ref> {{Quote|Halo? Poslušajte, rad bi vam povedal, da je na cesti med [[Zdravščine|Zdravščinami]] in [[Sovodnje ob Soči|Sovodnjami]] avto z dvema luknjama na vetrobranskem steklu ... gre za model [[Fiat Nuova 500|500]] ...}} Na označeno mesto so prispele tri ''gazele'' karabinjerjev, ki so našle belega [[Fiat Nuova 500|Fiata 500]] z dvema luknjama v vetrobranskem steklu, kot je v narečju sporočil anonimni obveščevalec. Prva patrulja, ki je bila napotena na kraj, je bila patrulja karabinjerjev iz [[Gradišče ob Soči|Gradišča]], v kateri sta bila desetnik Mango in karabinjer Dongiovanni. Deset minut kasneje sta prispela na kraj in našla Cinquecento z registrsko številko GO 45902. Vidna je na makadamski poti, takoj za ovinkom, na 5. kilometru. Mango se odloči poklicati svojega nadrejenega, poročnika Tagliarija, ki odide v spremstvu brigadirja Antonia Ferrara in karabinjerja Donata Poveroma ter prispe na kraj dogodka z drugo patruljo ob 23.05, nato pa se jim pridruži še tretja patrulja iz Gorice.<ref>{{Cite news |author=Alessandro Minisini |url=http://www.udinetoday.it/cronaca/strage-peteano-anniversario-31-maggio-2012.html |title=Peteano: quarant'anni dalla strage |work=Udinetoday.it |date=31 May 2012 |access-date=2 June 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130321200212/http://www.udinetoday.it/cronaca/strage-peteano-anniversario-31-maggio-2012.html |archive-date=21 March 2013 |url-status=live}}</ref> Karabinjerji Antonio Ferraro, Donato Poveromo in Franco Dongiovanni so poskušali odpreti pokrov vozila, pri čemer je avtomobil eksplodiral in so pri tem izgubili življenje, dva druga pa sta bila hudo poškodovana. == Preiskave == Preiskavo v tej zadevi je prevzel polkovnik Dino Mingarelli, nekdanji desni rok generala Giovannija de Lorenza. Mingarelli je takoj usmeril preiskavo v kroge organizacije [[Neprestani boj]] (''Lotta Continua'') v [[Trento|Trentu]], vendar preiskave niso prinesle pričakovanih rezultatov: milansko sodstvo je prejelo informacije, da naj bi napad izvedla skupina neofašističnih teroristov, v kateri je bil tudi Ivano Boccaccio, militant, ki je bil ubit pri poskusu ugrabitve letala na letališču v [[Ronke|Ronkah]] naslednjega oktobra. Informacijo je posredoval Giovanni Ventura, ki je bil medtem aretiran zaradi [[Pokol na Trgu fontane|bombnega napada na]] [[Pokol na Trgu fontane|Trgu fontane]] (''Piazza Fontana''): polkovnik pa je milanske sledi zavrnil, saj ga je ukaz Obveščevalne in zaščitne službe (SID) pozval, naj prekine preiskave proti skrajno desničarski teroristični skupini. Polkovnik je skupaj s svojo »desno roko«, kapetanom Antoninom Chiricom, usmeril preiskovalno pozornost na šest mladih, ki so bili nato privedeni pred sodišče: po besedah Mingarellija naj bi se maščevali za nekaj žalitev, ki so jih utrpeli s strani karabinjerjev. The proposed motive did not convince the judges, who acquitted the six young people, who, once free, denounced Mingarelli for the false accusations, initiating a new investigation against police officers and magistrates for having diverted the investigations. Meanwhile, the investigation of the massacre was directed towards the neo-fascist circles. Predlagani motiv ni prepričal sodnikov, ki so šest mladih oprostili; ti so po izpustitvi Mingarellija obtožili lažnih obtožb in sprožili novo preiskavo proti policistom in sodnikom zaradi zavajanja preiskave. Medtem se je preiskava pokola usmerila v neofašistične kroge. == Sklici == {{sklici}} {{coord missing|Italy}} [[Kategorija:Pokoli v Italiji]] [[Kategorija:Zagraj]] kvyvsokabxmej0vu6pfbscxo2huqxzs 6689531 6689523 2026-06-15T09:04:47Z Yerpo 8417 slog, slovnica 6689531 wikitext text/x-wiki {{kratki opis|Avtobomba v Italiji leta 1972}} {{Infopolje Napad na civiliste | title = Pokol v Petovljah | partof = [[Svinčena leta (Italija)|svinčenih let]] | image = | image_size = | image_upright = | alt = | caption = | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = [[Zagraj, Gorica|Zagraj]], [[Pokrajina Gorica|Gorica]] | target = | coordinates = | date = 31. maj 1972 | time = | timezone = | type = [[Avtomobil bomba|avtobomba]] | fatalities = 3 | injuries = 2 | victims = <!-- or | victim = --> | perpetrators = {{flagicon image|Flag of Ordine Nuovo.svg}} [[Raziskovalni center Novi red|Novi red]] | assailants = <!-- or | assailant = --> | weapons = | numparts = <!-- or | numpart = --> | dfens = <!-- or | dfen = --> | motive = neofašistični terorizem | inquiry = | coroner = | accused = | convicted = | verdict = | convictions = | charges = | litigation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | module = }} '''Pokol v Petovljah''' ({{langx|it|strage di Peteano}}) je bil [[Neofašizem|neofašistični]] teroristični napad, ki se je zgodil 31. maja 1972 v [[Petovlje|Petovljah]] pri [[Zagraj, Gorica|Zagraju]] v italijanski [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. Anonimni klic je pet [[Korpus karabinjerjev|karabinjerjev]] napeljal k pregledu sumljivega avtomobila, ki se je izkazal za [[Avtomobil bomba|avtobombo]], ki je eksplodirala ob odprtju vrat. Trije karabinjerji so izgubili življenje. Storilci so bili Vincenzo Vinciguerra, Carlo Cicuttini in Ivano Boccaccio, vsi člani skrajno desničarske organizacije Novi red (''Ordine Nuovo'').<ref name="Provvisionato Corriere 1">{{cite news | author = Sandro Provvisionato | url = http://www.corriere.it/europeo/cronache/2009/11/apertura-tre-anni-che-sconvolsero-italia_58dacb9e-d296-11de-a0b4-00144f02aabc.shtml | title = I tre anni che sconvolsero l'Italia | work = [[Corriere della Sera]] | date = 16 November 2009 | access-date = 10 January 2011 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110125052829/http://www.corriere.it/europeo/cronache/2009/11/apertura-tre-anni-che-sconvolsero-italia_58dacb9e-d296-11de-a0b4-00144f02aabc.shtml | archive-date = 25 January 2011 }}</ref> Boccaccio je bil ubit v ločenem napadu oktobra 1972, medtem ko sta bila Vinciguerra in Cicuttini obsojena na dosmrtno zaporno kazen. Cicuttini je več let živel kot ubežnik v Španiji, preden so ga leta 1998 aretirali; zaradi zdravstvenih razlogov so ga izpustili malo pred njegovo smrtjo leta 2010. == Zgodovina == Obdobje, v katerem se je odvijal ta krvavi dogodek, je potekalo v natančno opredeljenem in občutljivem zgodovinsko-političnem kontekstu: 7. maja 1972 so potekale predčasne volitve, ki so vodstvo države zaupale novi vladi [[Giulio Andreotti|Giulia Andreottija]], umor višjega policijskega inšpektorja Luigija Calabresija pa se je zgodil 17. maja. Politična razprava je bila še vedno burna in spremljali so jo strahovi pred poskusi [[Državni udar|državnega udara]]. Pred dogodki v Petovljah je prišlo do več terorističnih napadov in pokolov s fašističnim podtonom, v povezavi z napetostmi, povezanimi s skupinami zunajparlamentarne levice, ki so se lotile oboroženega boja, pa je v strankah, med politiki in v vladi vladalo ozračje napetosti in zaskrbljenosti, kar je bil prvi korak k t. i. »teoriji nasprotnih ekstremizmov«. V noči 31. maja ob 22.35 je na telefonsko centralo službe za nujne primere postaje karabinjerjev v [[Gorica|Gorici]] prispel anonimni klic: sprejel in evidentiral ga je telefonist Domenico La Malfa. Besedilo sporočila se glasi:<ref name="notte">{{cite book |title=La notte della Repubblica|author=Sergio Zavoli|location=Rome |publisher=Nuova Eri|year=1992}}</ref> {{Quote|Halo? Poslušajte, rad bi vam povedal, da je na cesti med [[Zdravščine|Zdravščinami]] in [[Sovodnje ob Soči|Sovodnjami]] avto z dvema luknjama na vetrobranskem steklu ... gre za model [[Fiat Nuova 500|500]] ...}} Na označeno mesto so prispele tri ''gazele'' karabinjerjev, ki so našle belega Fiata 500 z dvema luknjama v vetrobranskem steklu, kot je v narečju sporočil anonimni obveščevalec. Prva patrulja, ki je bila napotena na kraj, je bila patrulja karabinjerjev iz [[Gradišče ob Soči|Gradišča]], v kateri sta bila desetnik Mango in karabinjer Dongiovanni. Deset minut kasneje sta prispela na kraj in našla Cinquecento z registrsko številko GO 45902. Viden je bil na makadamski poti, takoj za ovinkom, na 5. kilometru. Mango se odloči poklicati svojega nadrejenega, poročnika Tagliarija, ki je odšel v spremstvu brigadirja Antonia Ferrara in karabinjerja Donata Poveroma ter prispel na kraj dogodka z drugo patruljo ob 23.05, nato pa se jim je pridružila še tretja patrulja iz Gorice.<ref>{{Cite news |author=Alessandro Minisini |url=http://www.udinetoday.it/cronaca/strage-peteano-anniversario-31-maggio-2012.html |title=Peteano: quarant'anni dalla strage |work=Udinetoday.it |date=31 May 2012 |access-date=2 June 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130321200212/http://www.udinetoday.it/cronaca/strage-peteano-anniversario-31-maggio-2012.html |archive-date=21 March 2013 |url-status=live}}</ref> Karabinjerji Antonio Ferraro, Donato Poveromo in Franco Dongiovanni so poskušali odpreti pokrov vozila, pri čemer je avtomobil eksplodiral in so pri tem izgubili življenje, dva druga pa sta bila hudo poškodovana. == Preiskave == Preiskavo v tej zadevi je prevzel polkovnik Dino Mingarelli, nekdanja desna roka generala Giovannija de Lorenza. Mingarelli je takoj usmeril preiskavo v kroge organizacije [[Neprestani boj]] (''Lotta Continua'') v [[Trento|Trentu]], vendar preiskave niso prinesle pričakovanih rezultatov: milansko sodstvo je prejelo informacije, da naj bi napad izvedla skupina neofašističnih teroristov, v kateri je bil tudi Ivano Boccaccio, militant, ki je bil ubit pri poskusu ugrabitve letala na [[Letališče Trst|letališču v Ronkah]] naslednjega oktobra. Informacijo je posredoval Giovanni Ventura, ki je bil medtem aretiran zaradi [[Pokol na Trgu fontane|bombnega napada na Trgu fontane]] (''Piazza Fontana''): polkovnik pa je milanske sledi zavrnil, saj ga je ukaz Obveščevalne in zaščitne službe (SID) pozval, naj prekine preiskave proti skrajno desničarski teroristični skupini. Polkovnik je skupaj s svojo »desno roko«, kapetanom Antoninom Chiricom, usmeril preiskovalno pozornost na šest mladih, ki so bili nato privedeni pred sodišče: po besedah Mingarellija naj bi se maščevali za nekaj žalitev, ki so jih utrpeli s strani karabinjerjev. Predlagani motiv ni prepričal sodnikov, ki so šest mladih oprostili; ti so po izpustitvi Mingarellija obtožili lažnih obtožb in sprožili novo preiskavo proti policistom in sodnikom zaradi zavajanja preiskave. Medtem se je preiskava pokola usmerila v neofašistične kroge. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Katastrofe v Italiji]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1973]] [[Kategorija:Teroristični napadi]] 2h3lomtq9q0ib1k9wugmdt709rhan98 0 604163 6689275 2026-06-14T16:59:24Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Rečne babice | image = Hemimyzon nanensis.jpg | image_caption = ''[[Hemimyzon nanensis]]'' | taxon = Balitoridae | authority = [[William Swainson|Swainson]], 1839<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/...« 6689275 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Rečne babice | image = Hemimyzon nanensis.jpg | image_caption = ''[[Hemimyzon nanensis]]'' | taxon = Balitoridae | authority = [[William Swainson|Swainson]], 1839<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision_ref = <ref name=Kottelat2012>Kottelat, M. (2012): [http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf Conspectus cobitidum: an inventory of the loaches of the world (Teleostei: Cypriniformes: Cobitoidei).] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130211134858/http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf |date=2013-02-11 }} ''The Raffles Bulletin of Zoology, Suppl. No. 26: 1–199.''</ref> | subdivision = glejte besedilo }} '''Rečne babice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Balitoridae''') so [[Družina (biologija)|družina]]<ref name=Kottelat2012/> majhnih [[Ribe|rib]] iz [[Južna Azija|južne]], [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodne]] in [[Vzhodna Azija|vzhodne Azije]]. Družina vključuje približno 202 vrsti. Številne med njimi so priljubljene [[Akvarij|akvarijske]] ribe. V akvaristiki se najpogosteje prodajajo vrste iz rodu ''[[Sewellia]]''. Te ribe imajo več skupnih značilnosti z družino [[Činklje|činkelj]] (Cobitidae), kot so številni brki okoli ust. Večina vrst živijo v hitrih, čistih in s kisikom bogatih potokih. Več vrst iz te družine naseljuje hitro tekoče vode ali hudournike, imajo preoblikovane trebušne [[Plavut|plavuti]], ki jih uporabljajo za oprijemanje skal.<ref name=EoF>{{cite book |editor=Paxton, J.R. |editor2=Eschmeyer, W.N.|author= Banister, K.E.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= 100|isbn= 0-12-547665-5}}</ref> [[poddružina|Poddružino]] Nemacheilinae so nedavno ločenili v samostojno družino [[Nemacheilidae]], več rodov pa je bilo izločenih v družino [[Gastromyzontidae]].<ref name=Kottelat2012>Kottelat, M. (2012): [http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf Conspectus cobitidum: an inventory of the loaches of the world (Teleostei: Cypriniformes: Cobitoidei).] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130211134858/http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf |date=2013-02-11 }} ''The Raffles Bulletin of Zoology, Suppl. No. 26: 1–199.''</ref> ==Rodovi== Balitoridae vsebuje naslednje rodove:<ref name = CofF>{{Cof family|family=Balitoridae|access-date=1 December 2024}}</ref> {{Linked genus list | Balitora | [[John Edward Gray|Gray]], 1830 | Balitoropsis | [[Hugh McCormick Smith|H. M. Smith]], 1945 | Bhavania | [[Sunder Lal Hora|Hora]], 1920 | Cryptotora | [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 1998 | Ghatsa | [[Zachary S Randall|Z. S. Randall]] & [[Larry M. Page|Page]], 2015 | Hemimyzon | [[Charles Tate Regan|Regan]], 1911 | Homaloptera | [[Johan Conrad van Hasselt|van Hasselt]], 1823 | Homalopteroides | [[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1905 | Homalopterula | Fowler, 1940 | Jinshaia | Kottelat & [[Chu Xin-Luo|Chu]], 1988 | Lepturichthys | Regan, 1911 | Metahomaloptera | [[H.-W. Chang]], 1944 | Neohomaloptera | [[Albert William Herre|Herre]], 1944 | Pseudohomaloptera | [[Eric Godwin Silas|Silas]], 1953 | Sinogastromyzon | [[Ping-Wen Fang|P.-W. Fang]], 1930 | Travancoria | Hora, 1941 }} ==Sklici== {{Commons category|Balitoridae}} {{Wikispecies|Balitoridae}} {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q210528}} {{Authority control}} {{Škrbina-riba}} [[Kategorija:Krapovci]] [[Kategorija:Rečne babice]] [[Kategorija:Ribe Azije]] 6q3rnbwg0ed3nxglassbercc4bcugcw 6689277 6689275 2026-06-14T17:01:20Z Pinky sl 2932 6689277 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Rečne babice | image = Hemimyzon nanensis.jpg | image_caption = ''[[Hemimyzon nanensis]]'' | taxon = Balitoridae | authority = [[William Swainson|Swainson]], 1839<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision_ref = <ref name=Kottelat2012>Kottelat, M. (2012): [http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf Conspectus cobitidum: an inventory of the loaches of the world (Teleostei: Cypriniformes: Cobitoidei).] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130211134858/http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf |date=2013-02-11 }} ''The Raffles Bulletin of Zoology, Suppl. No. 26: 1–199.''</ref> | subdivision = glejte besedilo }} '''Rečne babice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Balitoridae''') so [[Družina (biologija)|družina]]<ref name=Kottelat2012/> majhnih [[Ribe|rib]] iz [[Južna Azija|južne]], [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodne]] in [[Vzhodna Azija|vzhodne Azije]]. Družina vključuje približno 202 vrsti. Številne med njimi so priljubljene [[Akvarij|akvarijske]] ribe. V akvaristiki se najpogosteje prodajajo vrste iz rodu ''[[Sewellia]]''. Te ribe imajo več skupnih značilnosti z družino [[Činklje|činkelj]] (Cobitidae), kot so številni brki okoli ust. Večina vrst živijo v hitrih, čistih in s kisikom bogatih potokih. Več vrst iz te družine naseljuje hitro tekoče vode ali hudournike, imajo preoblikovane trebušne [[Plavut|plavuti]], ki jih uporabljajo za oprijemanje skal.<ref name=EoF>{{cite book |editor=Paxton, J.R. |editor2=Eschmeyer, W.N.|author= Banister, K.E.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= 100|isbn= 0-12-547665-5}}</ref> [[poddružina|Poddružino]] Nemacheilinae so nedavno ločenili v samostojno družino [[Nemacheilidae]], več rodov pa je bilo izločenih v družino [[Gastromyzontidae]].<ref name=Kottelat2012>Kottelat, M. (2012): [http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf Conspectus cobitidum: an inventory of the loaches of the world (Teleostei: Cypriniformes: Cobitoidei).] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130211134858/http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf |date=2013-02-11 }} ''The Raffles Bulletin of Zoology, Suppl. No. 26: 1–199.''</ref> ==Rodovi== Balitoridae vsebuje naslednje rodove:<ref name = CofF>{{Cof family|family=Balitoridae|access-date=1 December 2024}}</ref> {{Linked genus list | Balitora | [[John Edward Gray|Gray]], 1830 | Balitoropsis | [[Hugh McCormick Smith|H. M. Smith]], 1945 | Bhavania | [[Sunder Lal Hora|Hora]], 1920 | Cryptotora | [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 1998 | Ghatsa | [[Zachary S Randall|Z. S. Randall]] & [[Larry M. Page|Page]], 2015 | Hemimyzon | [[Charles Tate Regan|Regan]], 1911 | Homaloptera | [[Johan Conrad van Hasselt|van Hasselt]], 1823 | Homalopteroides | [[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1905 | Homalopterula | Fowler, 1940 | Jinshaia | Kottelat & [[Chu Xin-Luo|Chu]], 1988 | Lepturichthys | Regan, 1911 | Metahomaloptera | [[H.-W. Chang]], 1944 | Neohomaloptera | [[Albert William Herre|Herre]], 1944 | Pseudohomaloptera | [[Eric Godwin Silas|Silas]], 1953 | Sinogastromyzon | [[Ping-Wen Fang|P.-W. Fang]], 1930 | Travancoria | Hora, 1941 }} ==Sklici== {{Commons category|Balitoridae}} {{Wikispecies|Balitoridae}} {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q210528}} {{Authority control}} {{Škrbina-riba}} [[Kategorija:Krapovci]] [[Kategorija:Rečne babice]] [[Kategorija:Ribe Azije]] rcgioj6pn5ya3mo4lld6pjtbu1xnhhs 6689278 6689277 2026-06-14T17:02:38Z Pinky sl 2932 +[[Kategorija:Družine rib]]; +[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1839]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689278 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Rečne babice | image = Hemimyzon nanensis.jpg | image_caption = ''[[Hemimyzon nanensis]]'' | taxon = Balitoridae | authority = [[William Swainson|Swainson]], 1839<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision_ref = <ref name=Kottelat2012>Kottelat, M. (2012): [http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf Conspectus cobitidum: an inventory of the loaches of the world (Teleostei: Cypriniformes: Cobitoidei).] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130211134858/http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf |date=2013-02-11 }} ''The Raffles Bulletin of Zoology, Suppl. No. 26: 1–199.''</ref> | subdivision = glejte besedilo }} '''Rečne babice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Balitoridae''') so [[Družina (biologija)|družina]]<ref name=Kottelat2012/> majhnih [[Ribe|rib]] iz [[Južna Azija|južne]], [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodne]] in [[Vzhodna Azija|vzhodne Azije]]. Družina vključuje približno 202 vrsti. Številne med njimi so priljubljene [[Akvarij|akvarijske]] ribe. V akvaristiki se najpogosteje prodajajo vrste iz rodu ''[[Sewellia]]''. Te ribe imajo več skupnih značilnosti z družino [[Činklje|činkelj]] (Cobitidae), kot so številni brki okoli ust. Večina vrst živijo v hitrih, čistih in s kisikom bogatih potokih. Več vrst iz te družine naseljuje hitro tekoče vode ali hudournike, imajo preoblikovane trebušne [[Plavut|plavuti]], ki jih uporabljajo za oprijemanje skal.<ref name=EoF>{{cite book |editor=Paxton, J.R. |editor2=Eschmeyer, W.N.|author= Banister, K.E.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= 100|isbn= 0-12-547665-5}}</ref> [[poddružina|Poddružino]] Nemacheilinae so nedavno ločenili v samostojno družino [[Nemacheilidae]], več rodov pa je bilo izločenih v družino [[Gastromyzontidae]].<ref name=Kottelat2012>Kottelat, M. (2012): [http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf Conspectus cobitidum: an inventory of the loaches of the world (Teleostei: Cypriniformes: Cobitoidei).] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130211134858/http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf |date=2013-02-11 }} ''The Raffles Bulletin of Zoology, Suppl. No. 26: 1–199.''</ref> ==Rodovi== Balitoridae vsebuje naslednje rodove:<ref name = CofF>{{Cof family|family=Balitoridae|access-date=1 December 2024}}</ref> {{Linked genus list | Balitora | [[John Edward Gray|Gray]], 1830 | Balitoropsis | [[Hugh McCormick Smith|H. M. Smith]], 1945 | Bhavania | [[Sunder Lal Hora|Hora]], 1920 | Cryptotora | [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 1998 | Ghatsa | [[Zachary S Randall|Z. S. Randall]] & [[Larry M. Page|Page]], 2015 | Hemimyzon | [[Charles Tate Regan|Regan]], 1911 | Homaloptera | [[Johan Conrad van Hasselt|van Hasselt]], 1823 | Homalopteroides | [[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1905 | Homalopterula | Fowler, 1940 | Jinshaia | Kottelat & [[Chu Xin-Luo|Chu]], 1988 | Lepturichthys | Regan, 1911 | Metahomaloptera | [[H.-W. Chang]], 1944 | Neohomaloptera | [[Albert William Herre|Herre]], 1944 | Pseudohomaloptera | [[Eric Godwin Silas|Silas]], 1953 | Sinogastromyzon | [[Ping-Wen Fang|P.-W. Fang]], 1930 | Travancoria | Hora, 1941 }} ==Sklici== {{Commons category|Balitoridae}} {{Wikispecies|Balitoridae}} {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q210528}} {{Authority control}} {{Škrbina-riba}} [[Kategorija:Krapovci]] [[Kategorija:Rečne babice]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Družine rib]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1839]] 1ymbczya72fzseq3nzzqlcnfekd1yg8 6689279 6689278 2026-06-14T17:04:09Z Pinky sl 2932 pp ref 6689279 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Rečne babice | image = Hemimyzon nanensis.jpg | image_caption = ''[[Hemimyzon nanensis]]'' | taxon = Balitoridae | authority = [[William Swainson|Swainson]], 1839<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision_ref = <ref name=Kottelat2012>Kottelat, M. (2012): [http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf Conspectus cobitidum: an inventory of the loaches of the world (Teleostei: Cypriniformes: Cobitoidei).] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130211134858/http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf |date=2013-02-11 }} ''The Raffles Bulletin of Zoology, Suppl. No. 26: 1–199.''</ref> | subdivision = glejte besedilo }} '''Rečne babice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Balitoridae''') so [[Družina (biologija)|družina]]<ref name=Kottelat2012/> majhnih [[Ribe|rib]] iz [[Južna Azija|južne]], [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodne]] in [[Vzhodna Azija|vzhodne Azije]]. Družina vključuje približno 202 vrsti. Številne med njimi so priljubljene [[Akvarij|akvarijske]] ribe. V akvaristiki se najpogosteje prodajajo vrste iz rodu ''[[Sewellia]]''. Te ribe imajo več skupnih značilnosti z družino [[Činklje|činkelj]] (Cobitidae), kot so številni brki okoli ust. Večina vrst živijo v hitrih, čistih in s kisikom bogatih potokih. Več vrst iz te družine naseljuje hitro tekoče vode ali hudournike, imajo preoblikovane trebušne [[Plavut|plavuti]], ki jih uporabljajo za oprijemanje skal.<ref name=EoF>{{cite book |editor=Paxton, J.R. |editor2=Eschmeyer, W.N.|author= Banister, K.E.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= 100|isbn= 0-12-547665-5}}</ref> [[Poddružina (biologija)|Poddružino]] Nemacheilinae so nedavno ločenili v samostojno družino [[Nemacheilidae]], več rodov pa je bilo izločenih v družino [[Gastromyzontidae]].<ref name=Kottelat2012 /> ==Rodovi== Balitoridae vsebuje naslednje rodove:<ref name = CofF>{{Cof family|family=Balitoridae|access-date=1 December 2024}}</ref> {{Linked genus list | Balitora | [[John Edward Gray|Gray]], 1830 | Balitoropsis | [[Hugh McCormick Smith|H. M. Smith]], 1945 | Bhavania | [[Sunder Lal Hora|Hora]], 1920 | Cryptotora | [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 1998 | Ghatsa | [[Zachary S Randall|Z. S. Randall]] & [[Larry M. Page|Page]], 2015 | Hemimyzon | [[Charles Tate Regan|Regan]], 1911 | Homaloptera | [[Johan Conrad van Hasselt|van Hasselt]], 1823 | Homalopteroides | [[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1905 | Homalopterula | Fowler, 1940 | Jinshaia | Kottelat & [[Chu Xin-Luo|Chu]], 1988 | Lepturichthys | Regan, 1911 | Metahomaloptera | [[H.-W. Chang]], 1944 | Neohomaloptera | [[Albert William Herre|Herre]], 1944 | Pseudohomaloptera | [[Eric Godwin Silas|Silas]], 1953 | Sinogastromyzon | [[Ping-Wen Fang|P.-W. Fang]], 1930 | Travancoria | Hora, 1941 }} ==Sklici== {{Commons category|Balitoridae}} {{Wikispecies|Balitoridae}} {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q210528}} {{Authority control}} {{Škrbina-riba}} [[Kategorija:Krapovci]] [[Kategorija:Rečne babice]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Družine rib]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1839]] dy35pz78wa7ttnaxf9srlpptp7hd8ip 6689281 6689279 2026-06-14T17:06:21Z Pinky sl 2932 nov sortirni ključ za [[Kategorija:Rečne babice]]: "*" s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6689281 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Rečne babice | image = Hemimyzon nanensis.jpg | image_caption = ''[[Hemimyzon nanensis]]'' | taxon = Balitoridae | authority = [[William Swainson|Swainson]], 1839<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision_ref = <ref name=Kottelat2012>Kottelat, M. (2012): [http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf Conspectus cobitidum: an inventory of the loaches of the world (Teleostei: Cypriniformes: Cobitoidei).] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130211134858/http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf |date=2013-02-11 }} ''The Raffles Bulletin of Zoology, Suppl. No. 26: 1–199.''</ref> | subdivision = glejte besedilo }} '''Rečne babice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Balitoridae''') so [[Družina (biologija)|družina]]<ref name=Kottelat2012/> majhnih [[Ribe|rib]] iz [[Južna Azija|južne]], [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodne]] in [[Vzhodna Azija|vzhodne Azije]]. Družina vključuje približno 202 vrsti. Številne med njimi so priljubljene [[Akvarij|akvarijske]] ribe. V akvaristiki se najpogosteje prodajajo vrste iz rodu ''[[Sewellia]]''. Te ribe imajo več skupnih značilnosti z družino [[Činklje|činkelj]] (Cobitidae), kot so številni brki okoli ust. Večina vrst živijo v hitrih, čistih in s kisikom bogatih potokih. Več vrst iz te družine naseljuje hitro tekoče vode ali hudournike, imajo preoblikovane trebušne [[Plavut|plavuti]], ki jih uporabljajo za oprijemanje skal.<ref name=EoF>{{cite book |editor=Paxton, J.R. |editor2=Eschmeyer, W.N.|author= Banister, K.E.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= 100|isbn= 0-12-547665-5}}</ref> [[Poddružina (biologija)|Poddružino]] Nemacheilinae so nedavno ločenili v samostojno družino [[Nemacheilidae]], več rodov pa je bilo izločenih v družino [[Gastromyzontidae]].<ref name=Kottelat2012 /> ==Rodovi== Balitoridae vsebuje naslednje rodove:<ref name = CofF>{{Cof family|family=Balitoridae|access-date=1 December 2024}}</ref> {{Linked genus list | Balitora | [[John Edward Gray|Gray]], 1830 | Balitoropsis | [[Hugh McCormick Smith|H. M. Smith]], 1945 | Bhavania | [[Sunder Lal Hora|Hora]], 1920 | Cryptotora | [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 1998 | Ghatsa | [[Zachary S Randall|Z. S. Randall]] & [[Larry M. Page|Page]], 2015 | Hemimyzon | [[Charles Tate Regan|Regan]], 1911 | Homaloptera | [[Johan Conrad van Hasselt|van Hasselt]], 1823 | Homalopteroides | [[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1905 | Homalopterula | Fowler, 1940 | Jinshaia | Kottelat & [[Chu Xin-Luo|Chu]], 1988 | Lepturichthys | Regan, 1911 | Metahomaloptera | [[H.-W. Chang]], 1944 | Neohomaloptera | [[Albert William Herre|Herre]], 1944 | Pseudohomaloptera | [[Eric Godwin Silas|Silas]], 1953 | Sinogastromyzon | [[Ping-Wen Fang|P.-W. Fang]], 1930 | Travancoria | Hora, 1941 }} ==Sklici== {{Commons category|Balitoridae}} {{Wikispecies|Balitoridae}} {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q210528}} {{Authority control}} {{Škrbina-riba}} [[Kategorija:Krapovci]] [[Kategorija:Rečne babice|*]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Družine rib]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1839]] gkl0z7ixgbbkzh847dvydyue63ts41z 6689329 6689281 2026-06-14T18:39:48Z Pinky sl 2932 dp 6689329 wikitext text/x-wiki {{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Rečne babice | image = Hemimyzon nanensis.jpg | image_caption = ''[[Hemimyzon nanensis]]'' | taxon = Balitoridae | authority = [[William Swainson|Swainson]], 1839<ref name = VDLEF>{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue = 2 | pages = 1–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref> | subdivision_ranks = Rodovi | subdivision_ref = <ref name=Kottelat2012>Kottelat, M. (2012): [http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf Conspectus cobitidum: an inventory of the loaches of the world (Teleostei: Cypriniformes: Cobitoidei).] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130211134858/http://rmbr.nus.edu.sg/rbz/biblio/s26/Conspectus_cobitidum.pdf |date=2013-02-11 }} ''The Raffles Bulletin of Zoology, Suppl. No. 26: 1–199.''</ref> | subdivision = glejte besedilo }} '''Rečne babice''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Balitoridae''') so [[Družina (biologija)|družina]]<ref name=Kottelat2012/> majhnih [[Ribe|rib]] iz [[Južna Azija|južne]], [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodne]] in [[Vzhodna Azija|vzhodne Azije]]. == Opis == Številne med njimi so priljubljene [[Akvarij|akvarijske]] ribe. V akvaristiki se najpogosteje prodajajo vrste iz rodu ''[[Sewellia]]''. Te ribe imajo več skupnih značilnosti z družino [[Činklje|činkelj]] (Cobitidae), kot so številni brki okoli ust. Večina vrst živi v hitrih, čistih in s kisikom bogatih potokih od [[Indija|Indije]] preko celinske Jugovzhodne Azije do [[Kitajska|Kitajske]] in [[Tajvan|Tajvana]] ter na [[Sumatra|Sumatri]], [[Borneo|Borneu]] in [[Java|Javi]].<ref name="Nelson">Joseph S. Nelson, Terry C. Grande, Mark V. H. Wilson: ''Fishes of the World.'' Wiley, Hoboken, New Jersey, 2016, ISBN 978-1118342336. str. 191.</ref> Več vrst iz te družine naseljuje hitro tekoče vode ali hudournike in imajo preoblikovane trebušne [[Plavut|plavuti]], ki jih uporabljajo za oprijemanje skal.<ref name=EoF>{{cite book |editor=Paxton, J.R. |editor2=Eschmeyer, W.N.|author= Banister, K.E.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|publisher= Academic Press|location=San Diego|pages= 100|isbn= 0-12-547665-5}}</ref> Pri jamski vrsti ''[[Cryptotora thamicola]]'' in vsaj desetih drugih vrstah sta okostje in mišičje trebušnih plavuti preoblikovana tako, da lahko živali skupaj s prsnimi plavutmi hodijo podobno kot štirinožni kopenski vretenčarji, s čimer lahko prečkajo plitve dele vodotoka.<ref>Callie H. Crawford et al. ''Skeletal and muscular pelvic morphology of hillstream loaches (Cypriniformes: Balitoridae).'' Journal of Morphology, August, 2020; [[doi: 10.1002/jmor.21247]]</ref> == Sistematika == [[Poddružina (biologija)|Poddružino]] Nemacheilinae so nedavno ločili v samostojno družino [[Nemacheilidae]], več rodov pa je bilo izločenih v družino [[Gastromyzontidae]].<ref name="Kottelat2012" /> === Rodovi === Balitoridae vsebuje 16 rodov:<ref name = CofF>{{Cof family|family=Balitoridae|access-date=1 December 2024}}</ref> {{Linked genus list | Balitora | [[John Edward Gray|Gray]], 1830 | Balitoropsis | [[Hugh McCormick Smith|H. M. Smith]], 1945 | Bhavania | [[Sunder Lal Hora|Hora]], 1920 | Cryptotora | [[Maurice Kottelat|Kottelat]], 1998 | Ghatsa | [[Zachary S Randall|Z. S. Randall]] & [[Larry M. Page|Page]], 2015 | Hemimyzon | [[Charles Tate Regan|Regan]], 1911 | Homaloptera | [[Johan Conrad van Hasselt|van Hasselt]], 1823 | Homalopteroides | [[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1905 | Homalopterula | Fowler, 1940 | Jinshaia | Kottelat & [[Chu Xin-Luo|Chu]], 1988 | Lepturichthys | Regan, 1911 | Metahomaloptera | [[H.-W. Chang]], 1944 | Neohomaloptera | [[Albert William Herre|Herre]], 1944 | Pseudohomaloptera | [[Eric Godwin Silas|Silas]], 1953 | Sinogastromyzon | [[Ping-Wen Fang|P.-W. Fang]], 1930 | Travancoria | Hora, 1941 }} ==Sklici== {{Commons category|Balitoridae}} {{Wikispecies|Balitoridae}} {{Reflist}} {{Taxonbar|from=Q210528}} {{Authority control}} {{Škrbina-riba}} [[Kategorija:Krapovci]] [[Kategorija:Rečne babice|*]] [[Kategorija:Ribe Azije]] [[Kategorija:Družine rib]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1839]] a8n6n996c4xwetmsxaq1fsi0xqdziyf 10 604164 6689276 2026-06-14T17:00:14Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Rečne babice|Balitoridae |parent=Cobitoidei |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=1 December 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}« 6689276 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Rečne babice|Balitoridae |parent=Cobitoidei |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=1 December 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} 4wfdu6lxqbdkuhy94tfbvh177jocg0t 0 604165 6689280 2026-06-14T17:05:04Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Rečne babice]] 6689280 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Rečne babice]] {{R from scientific name|fish}} l39d76en9csqbqvl8plmoek0ubiqxko 1 604166 6689283 2026-06-14T17:18:26Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6689283 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604167 6689285 2026-06-14T17:23:30Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6689285 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604168 6689296 2026-06-14T17:27:37Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6689296 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604169 6689297 2026-06-14T17:27:39Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6689297 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604170 6689298 2026-06-14T17:27:42Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6689298 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604171 6689299 2026-06-14T17:27:45Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6689299 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604172 6689300 2026-06-14T17:27:47Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6689300 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604173 6689301 2026-06-14T17:27:51Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6689301 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604174 6689302 2026-06-14T17:27:54Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6689302 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604175 6689303 2026-06-14T17:27:58Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6689303 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604176 6689304 2026-06-14T17:28:00Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6689304 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604177 6689305 2026-06-14T17:28:03Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6689305 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 604178 6689306 2026-06-14T17:28:23Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6689306 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 604179 6689308 2026-06-14T17:35:46Z Yerpo 8417 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Funkcionar | name = Asel Roberts | office = [[Veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji|Veleposlanica Združenih držav Amerike v Sloveniji]] | image = Asel Roberts.jpg | caption = Roberts leta 2023 | predecessor = [[Jamie Harpootlian]] | president = [[Donald Trump]] | term_start = TBD | office1 = Šefica protokola Združenih držav Amerike<br /><small>(vršilka dolžnosti)</small> | president1 = [[Joe Biden]] | term_start1 = 20. janu...« 6689308 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Asel Roberts | office = [[Veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji|Veleposlanica Združenih držav Amerike v Sloveniji]] | image = Asel Roberts.jpg | caption = Roberts leta 2023 | predecessor = [[Jamie Harpootlian]] | president = [[Donald Trump]] | term_start = TBD | office1 = Šefica protokola Združenih držav Amerike<br /><small>(vršilka dolžnosti)</small> | president1 = [[Joe Biden]] | term_start1 = 20. januar 2021 | term_end1 = 3. januar 2022 | predecessor1 = [[Cam Henderson (diplomat)|Cam Henderson]] | successor1 = [[Rufus Gifford]] | birth_name = Asel Kaliziki Tulenova | party = | spouse = | relations = | children = | alma_mater = [[Walsh School of Foreign Service]] | education = | awards = }} '''Asel Kalikyzy Roberts''' (rojena '''Tulenova'''; {{jezik-kk|Әсел Қалиқызы Төленова|Asel Kaliziki Tulenova}}), [[Kazahstanci|kazahstansko]]-[[Američani|ameriška]] [[diplomat]]ka, * [[1976]], [[Almati]], [[Kazaška sovjetska socialistična republika|Kazaška SSR]], [[Sovjetska zveza]] (danes [[Kazahstan]]). Roberts, karierna diplomatka, je trenutna [[Veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji|Veleposlanica Združenih držav Amerike v Sloveniji]].<ref name="Mladina">{{navedi novice |url=https://www.mladina.si/248724/nova-veleposlanica-zda-v-sloveniji |title=Nova veleposlanica ZDA v Sloveniji |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |date=2026-05-19 |accessdate=2026-06-14}}</ref> == Življenje in kariera == Rodila se je v glavnem mestu takratne Kazaške SSR in ob [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] emigrirala v [[Združene države Amerike]]. Tam je diplomirala iz mednarodnih odnosov in organizacij na Walshevi fakulteti za diplomacijo [[Univerza v Georgetownu|Univerze v Georgetownu]] ([[Washington, D.C.]]).<ref>{{navedi novice |url=https://qazinform.com/news/us-senate-confirms-first-ethnic-kazakh-woman-ever-to-serve-as-us-ambassador-a7fb9f |title=U.S. Senate confirms first ethnic Kazakh woman ever to serve as U.S. ambassador |work=kazinform |date=2026-05-20 |accessdate=2026-06-14 |first=Zhanna |last=Nurmaganbetova}}</ref> Po diplomi se je zaposlila v uradu šefa protokolarne službe ZDA. Tam je napredovala do položaja višje svetovalke, v začetku leta 2021 pa je postala vršilka dolžnosti šefice protokola med predsedovanjem [[Joe Biden|Joeja Bidna]].<ref name="StateBio">{{navedi splet |url=https://www.state.gov/biographies/asel-roberts/ |title=Asel Roberts Biography |accessdate=2026-06-14 |publisher=US Department of State |archiveurl=https://web.archive.org/web/20210125103831/https://www.state.gov/biographies/asel-roberts/ |archivedate=2021-01-25 |url-status=dead}}</ref> Za položaj veleposlanice v Sloveniji jo je predlagal Bidnov naslednik [[Donald Trump]]. Njeni predhodnici [[Jamie Harpootlian]] se je mandat končal že leta 2024, a je imenovanja novih veleposlanikov blokiral republikanski senator v [[Senat Združenih držav Amerike|ameriškem Senatu]]. Asel je bila po razrešitvi spora potrjena v Senatu kot del svežnja 49 kandidatur.<ref name="Mladina"/> V Slovenijo je prispela junija 2026.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/veleposlanica-zda-prispela-ze-prvi-teden-bo-zivahen-2808541/ |title=Lepa gesta: veleposlanica ZDA se je novinarjem predstavila v slovenščini |date=2026-06-11 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2026-06-14}}</ref> === Zasebno življenje === Poročena je s politologom Seanom Robertsom, s katerim ima hčer Aideen. Poleg angleščine govori kazaško, [[ruščina|rusko]] in [[japonščina|japonsko]].<ref name="Mladina"/> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roberts, Asel}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški veleposlaniki]] [[Kategorija:Kazaški Američani]] c860duikutameej82i8g1pg6w9abyqr 6689405 6689308 2026-06-14T21:43:13Z Marko3 1829 6689405 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Asel Roberts | office = [[Veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji|Veleposlanica Združenih držav Amerike v Sloveniji]] | image = Asel Roberts.jpg | caption = Roberts leta 2023 | predecessor = [[Jamie Harpootlian]] | president = [[Donald Trump]] | term_start = TBD | office1 = Šefica protokola Združenih držav Amerike<br /><small>(vršilka dolžnosti)</small> | president1 = [[Joe Biden]] | term_start1 = 20. januar 2021 | term_end1 = 3. januar 2022 | predecessor1 = [[Cam Henderson (diplomat)|Cam Henderson]] | successor1 = [[Rufus Gifford]] | birth_name = Asel Kaliziki Tulenova | party = | spouse = | relations = | children = | alma_mater = [[Walsh School of Foreign Service]] | education = | awards = }} '''Asel Kalikyzy Roberts''' (rojena '''Tulenova'''; {{jezik-kk|Әсел Қалиқызы Төленова|Asel Kaliziki Tulenova}}), [[Kazahstanci|kazahstansko]]-[[Američani|ameriška]] [[diplomat]]ka, * [[1976]], [[Almati]], [[Kazaška sovjetska socialistična republika|Kazaška SSR]], [[Sovjetska zveza]] (danes [[Kazahstan]]). Asel Roberts, karierna diplomatka, je trenutna [[Veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji|Veleposlanica Združenih držav Amerike v Sloveniji]].<ref name="Mladina">{{navedi novice |url=https://www.mladina.si/248724/nova-veleposlanica-zda-v-sloveniji |title=Nova veleposlanica ZDA v Sloveniji |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |date=2026-05-19 |accessdate=2026-06-14}}</ref> == Življenje in kariera == Rodila se je v glavnem mestu takratne Kazaške SSR in ob [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] emigrirala v [[Združene države Amerike]]. Tam je diplomirala iz mednarodnih odnosov in organizacij na Walshevi fakulteti za diplomacijo [[Univerza v Georgetownu|Univerze v Georgetownu]] ([[Washington, D.C.]]).<ref>{{navedi novice |url=https://qazinform.com/news/us-senate-confirms-first-ethnic-kazakh-woman-ever-to-serve-as-us-ambassador-a7fb9f |title=U.S. Senate confirms first ethnic Kazakh woman ever to serve as U.S. ambassador |work=kazinform |date=2026-05-20 |accessdate=2026-06-14 |first=Zhanna |last=Nurmaganbetova}}</ref> Po diplomi se je zaposlila v uradu šefa protokolarne službe ZDA. Tam je napredovala do položaja višje svetovalke, v začetku leta 2021 pa je postala vršilka dolžnosti šefice protokola med predsedovanjem [[Joe Biden|Joeja Bidna]].<ref name="StateBio">{{navedi splet |url=https://www.state.gov/biographies/asel-roberts/ |title=Asel Roberts Biography |accessdate=2026-06-14 |publisher=US Department of State |archiveurl=https://web.archive.org/web/20210125103831/https://www.state.gov/biographies/asel-roberts/ |archivedate=2021-01-25 |url-status=dead}}</ref> Za položaj veleposlanice v Sloveniji jo je predlagal Bidnov naslednik [[Donald Trump]]. Njeni predhodnici [[Jamie Harpootlian]] se je mandat končal že leta 2024, a je imenovanja novih veleposlanikov blokiral republikanski senator v [[Senat Združenih držav Amerike|ameriškem Senatu]]. Asel je bila po razrešitvi spora potrjena v Senatu kot del svežnja 49 kandidatur.<ref name="Mladina"/> V Slovenijo je prispela junija 2026.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/veleposlanica-zda-prispela-ze-prvi-teden-bo-zivahen-2808541/ |title=Lepa gesta: veleposlanica ZDA se je novinarjem predstavila v slovenščini |date=2026-06-11 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2026-06-14}}</ref> === Zasebno življenje === Poročena je s politologom Seanom Robertsom, s katerim ima hčer Aideen. Poleg angleščine govori kazaško, [[ruščina|rusko]] in [[japonščina|japonsko]].<ref name="Mladina"/> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roberts, Asel}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški veleposlaniki]] [[Kategorija:Kazaški Američani]] f3i11i4u1v2wyqyivpjlikfgvisu9xc 6689499 6689405 2026-06-15T07:44:20Z Yerpo 8417 /* Življenje in kariera */ dp 6689499 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Asel Roberts | office = [[Veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji|Veleposlanica Združenih držav Amerike v Sloveniji]] | image = Asel Roberts.jpg | caption = Roberts leta 2023 | predecessor = [[Jamie Harpootlian]] | president = [[Donald Trump]] | term_start = TBD | office1 = Šefica protokola Združenih držav Amerike<br /><small>(vršilka dolžnosti)</small> | president1 = [[Joe Biden]] | term_start1 = 20. januar 2021 | term_end1 = 3. januar 2022 | predecessor1 = [[Cam Henderson (diplomat)|Cam Henderson]] | successor1 = [[Rufus Gifford]] | birth_name = Asel Kaliziki Tulenova | party = | spouse = | relations = | children = | alma_mater = [[Walsh School of Foreign Service]] | education = | awards = }} '''Asel Kalikyzy Roberts''' (rojena '''Tulenova'''; {{jezik-kk|Әсел Қалиқызы Төленова|Asel Kaliziki Tulenova}}), [[Kazahstanci|kazahstansko]]-[[Američani|ameriška]] [[diplomat]]ka, * [[1976]], [[Almati]], [[Kazaška sovjetska socialistična republika|Kazaška SSR]], [[Sovjetska zveza]] (danes [[Kazahstan]]). Asel Roberts, karierna diplomatka, je trenutna [[veleposlanik Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji|veleposlanica Združenih držav Amerike v Sloveniji]].<ref name="Mladina">{{navedi novice |url=https://www.mladina.si/248724/nova-veleposlanica-zda-v-sloveniji |title=Nova veleposlanica ZDA v Sloveniji |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |date=2026-05-19 |accessdate=2026-06-14}}</ref> Je prva oseba kazahstanskega rodu, ki je postala ameriška veleposlanica.<ref name="kazinform">{{navedi novice |url=https://qazinform.com/news/us-senate-confirms-first-ethnic-kazakh-woman-ever-to-serve-as-us-ambassador-a7fb9f |title=U.S. Senate confirms first ethnic Kazakh woman ever to serve as U.S. ambassador |work=kazinform |date=2026-05-20 |accessdate=2026-06-14 |first=Zhanna |last=Nurmaganbetova}}</ref> == Življenje in kariera == Rodila se je v glavnem mestu takratne Kazaške SSR in ob [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] emigrirala v [[Združene države Amerike]]. Tam je diplomirala iz mednarodnih odnosov in organizacij na Walshevi fakulteti za diplomacijo [[Univerza v Georgetownu|Univerze v Georgetownu]] ([[Washington, D.C.]]).<ref name="kazinform"/> Po diplomi se je zaposlila v uradu šefa protokolarne službe ZDA. Tam je napredovala do položaja višje svetovalke, v začetku leta 2021 pa je postala vršilka dolžnosti šefice protokola med predsedovanjem [[Joe Biden|Joeja Bidna]].<ref name="StateBio">{{navedi splet |url=https://www.state.gov/biographies/asel-roberts/ |title=Asel Roberts Biography |accessdate=2026-06-14 |publisher=US Department of State |archiveurl=https://web.archive.org/web/20210125103831/https://www.state.gov/biographies/asel-roberts/ |archivedate=2021-01-25 |url-status=dead}}</ref> Za položaj veleposlanice v Sloveniji jo je predlagal Bidnov naslednik [[Donald Trump]]. Njeni predhodnici [[Jamie Harpootlian]] se je mandat končal že leta 2024, a je imenovanja novih veleposlanikov blokiral republikanski senator v [[Senat Združenih držav Amerike|ameriškem Senatu]]. Asel Roberts je bila po razrešitvi spora potrjena v Senatu kot del svežnja 49 kandidatur.<ref name="Mladina"/> V Slovenijo je prispela junija 2026.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/veleposlanica-zda-prispela-ze-prvi-teden-bo-zivahen-2808541/ |title=Lepa gesta: veleposlanica ZDA se je novinarjem predstavila v slovenščini |date=2026-06-11 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2026-06-14}}</ref> === Zasebno življenje === Poročena je s politologom Seanom Robertsom, s katerim ima hčer Aideen. Poleg angleščine govori kazaško, [[ruščina|rusko]] in [[japonščina|japonsko]].<ref name="Mladina"/> == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roberts, Asel}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški veleposlaniki]] [[Kategorija:Kazahstanski Američani]] 66bs49xpwx13a7rgybm202i00tria5u 1 604180 6689309 2026-06-14T17:37:37Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPMED|class=start|importance=low}}« 6689309 wikitext text/x-wiki {{WPMED|class=start|importance=low}} tfyr0jhrgvbzgqxwajhbo0q8kzhqxqs 0 604181 6689310 2026-06-14T17:38:07Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Asel Roberts]] 6689310 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Asel Roberts]] lh16f7q7g4hecfs8fnw3kyiebbask1y 0 604182 6689311 2026-06-14T17:44:03Z Marko3 1829 nova stran z vsebino: »{{v delu}} '''Bakterijsko preraščanje tankega črevesa''' (angl. ''small intestinal bacterial overgrowth'', SIBO) je pridobljeno stanje prekomerne razrasti [[Bakterije|bakterij]] v [[Tanko črevo|tankem črevesu]]. Po definiciji gre za bakterijsko preraščanje tankega črevesa, če je celokupno število mikroorganizmov več kot 105 kolonije formirajočih enot na mililiter aspirata [[Tešče črevo|teščega črevesa]] (jejunuma). Je posledica oslabitve oz. disf...« 6689311 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Bakterijsko preraščanje tankega črevesa''' (angl. ''small intestinal bacterial overgrowth'', SIBO) je pridobljeno stanje prekomerne razrasti [[Bakterije|bakterij]] v [[Tanko črevo|tankem črevesu]]. Po definiciji gre za bakterijsko preraščanje tankega črevesa, če je celokupno število mikroorganizmov več kot 105 kolonije formirajočih enot na mililiter aspirata [[Tešče črevo|teščega črevesa]] (jejunuma). Je posledica oslabitve oz. disfunkcije zaščitnih mehanizmov, in sicer želodčne kislinske pregrade, odsotnosti ali motene [[Peristaltika|peristaltike]] tankega črevesja, anatomskih sprememb ali motenj imunskega sistema.<ref>Kotar T. Malabsorpcija pri okužbah. Gastroenterolog 2018; suplement 1: 90–99.</ref><ref>Plut S., Pirš M. Sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa. Med Razgl. 2015; 54 Suppl 2: 61–66.</ref> he01bv81hn2579lit8zaku8rmyxh20v 6689313 6689311 2026-06-14T17:50:26Z Marko3 1829 6689313 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Bakterijsko preraščanje tankega črevesa''' (angl. ''small intestinal bacterial overgrowth'', SIBO) ali '''sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa'''<ref name=Plut/> je pridobljeno stanje prekomerne razrasti [[Bakterije|bakterij]] v [[Tanko črevo|tankem črevesu]].<ref name=Kotar/> Za razliko od [[debelo črevo|debelega črevesa]], ki je bogato z bakterijami, je v tankem črevesu ponavadi manj kot 100.000 mikroorganizmov na mililiter.<ref name=Finegold>{{cite journal | vauthors = Finegold SM | title = Intestinal Bacteria — The Role They Play in Normal Physiology, Pathologic Physiology, and Infection| journal = Western Journal of Medicine | volume = 110 | issue = 6 | pages = 455 –4 59 | date = June 1969 | pmid = 5789139 | pmc = 1503548}}</ref> Po definiciji gre za bakterijsko preraščanje tankega črevesa, če je celokupno število mikroorganizmov več kot 105 kolonije formirajočih enot na mililiter aspirata [[Tešče črevo|teščega črevesa]] (jejunuma). Je posledica oslabitve oz. disfunkcije zaščitnih mehanizmov, in sicer želodčne kislinske pregrade, odsotnosti ali motene [[Peristaltika|peristaltike]] tankega črevesja, anatomskih sprememb ali motenj imunskega sistema.<ref name=Kotar>Kotar T. Malabsorpcija pri okužbah. Gastroenterolog 2018; suplement 1: 90–99.</ref><ref name=Plut>Plut S., Pirš M. Sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa. Med Razgl. 2015; 54 Suppl 2: 61–66.</ref> sw9qtam18jx1a2i4mlnm3bf1mswl5gm 6689314 6689313 2026-06-14T17:54:42Z Marko3 1829 6689314 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Bakterijsko preraščanje tankega črevesa''' (angl. ''small intestinal bacterial overgrowth'', SIBO) ali '''sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa'''<ref name=Plut/> je pridobljeno stanje prekomerne razrasti [[Bakterije|bakterij]] v [[Tanko črevo|tankem črevesu]].<ref name=Kotar/> Za razliko od [[debelo črevo|debelega črevesa]], ki je bogato z bakterijami, je v tankem črevesu ponavadi manj kot 100.000 mikroorganizmov na mililiter.<ref name=Finegold>{{cite journal | vauthors = Finegold SM | title = Intestinal Bacteria — The Role They Play in Normal Physiology, Pathologic Physiology, and Infection| journal = Western Journal of Medicine | volume = 110 | issue = 6 | pages = 455 –4 59 | date = June 1969 | pmid = 5789139 | pmc = 1503548}}</ref> Po definiciji gre za bakterijsko preraščanje tankega črevesa, če je celokupno število mikroorganizmov več kot 105 kolonije formirajočih enot na mililiter aspirata [[Tešče črevo|teščega črevesa]] (jejunuma). Je posledica oslabitve oz. disfunkcije zaščitnih mehanizmov, in sicer želodčne kislinske pregrade, odsotnosti ali motene [[Peristaltika|peristaltike]] tankega črevesja, anatomskih sprememb ali motenj imunskega sistema.<ref name=Kotar>Kotar T. Malabsorpcija pri okužbah. Gastroenterolog 2018; suplement 1: 90–99.</ref><ref name=Plut>Plut S., Pirš M. Sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa. Med Razgl. 2015; 54 Suppl 2: 61–66.</ref> Pri bolnikih z bakterijskim razraščanjem tankega črevesa se pojavlja pestra klinična slika; <ref name=Plut/> tipični simptomi zajemajo [[slabost]], [[napihnjenost]], [[driska|drisko]], [[zaprtje]], [[nedohranjenost]], [[izguba telesne mase|izgubo telesne mase]] in [[malabsorpcija|malabsorpcijo]].<ref name="Bures-2010">{{cite journal | vauthors = Bures J, Cyrany J, Kohoutova D, Förstl M, Rejchrt S, Kvetina J, Vorisek V, Kopacova M | display-authors = 6 | title = Small intestinal bacterial overgrowth syndrome | journal = World Journal of Gastroenterology | volume = 16 | issue = 24 | pages = 2978–90 | date = June 2010 | pmid = 20572300 | pmc = 2890937 | doi = 10.3748/wjg.v16.i24.2978 | doi-access = free }}</ref> == Sklici == {{sklici}} rj6php9fowen193ar1jz2z47h4mb52o 6689315 6689314 2026-06-14T17:55:49Z Marko3 1829 6689315 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Bakterijsko preraščanje tankega črevesa''' (angl. ''small intestinal bacterial overgrowth'', SIBO) ali '''sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa'''<ref name=Plut/> je pridobljeno stanje prekomerne razrasti [[Bakterije|bakterij]] v [[Tanko črevo|tankem črevesu]].<ref name=Kotar/> Za razliko od [[debelo črevo|debelega črevesa]], ki je bogato z bakterijami, je v tankem črevesu ponavadi manj kot 100.000 mikroorganizmov na mililiter.<ref name=Finegold>{{cite journal | vauthors = Finegold SM | title = Intestinal Bacteria — The Role They Play in Normal Physiology, Pathologic Physiology, and Infection| journal = Western Journal of Medicine | volume = 110 | issue = 6 | pages = 455 –4 59 | date = June 1969 | pmid = 5789139 | pmc = 1503548}}</ref> Po definiciji gre za bakterijsko preraščanje tankega črevesa, če je celokupno število mikroorganizmov več kot 10⁵ kolonije formirajočih enot na mililiter aspirata [[Tešče črevo|teščega črevesa]] (jejunuma). Je posledica oslabitve oz. disfunkcije zaščitnih mehanizmov, in sicer želodčne kislinske pregrade, odsotnosti ali motene [[Peristaltika|peristaltike]] tankega črevesja, anatomskih sprememb ali motenj imunskega sistema.<ref name=Kotar>Kotar T. Malabsorpcija pri okužbah. Gastroenterolog 2018; suplement 1: 90–99.</ref><ref name=Plut>Plut S., Pirš M. Sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa. Med Razgl. 2015; 54 Suppl 2: 61–66.</ref> Pri bolnikih z bakterijskim razraščanjem tankega črevesa se pojavlja pestra klinična slika; <ref name=Plut/> tipični simptomi zajemajo [[slabost]], [[napihnjenost]], [[driska|drisko]], [[zaprtje]], [[nedohranjenost]], [[izguba telesne mase|izgubo telesne mase]] in [[malabsorpcija|malabsorpcijo]].<ref name="Bures-2010">{{cite journal | vauthors = Bures J, Cyrany J, Kohoutova D, Förstl M, Rejchrt S, Kvetina J, Vorisek V, Kopacova M | display-authors = 6 | title = Small intestinal bacterial overgrowth syndrome | journal = World Journal of Gastroenterology | volume = 16 | issue = 24 | pages = 2978–90 | date = June 2010 | pmid = 20572300 | pmc = 2890937 | doi = 10.3748/wjg.v16.i24.2978 | doi-access = free }}</ref> == Sklici == {{sklici}} c95c1dz4s2jd64rqepr0lkt9q7e43ls 6689316 6689315 2026-06-14T17:58:20Z Marko3 1829 6689316 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Bakterijsko preraščanje tankega črevesa''' (angl. ''small intestinal bacterial overgrowth'', SIBO) ali '''sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa'''<ref name=Plut/> je pridobljeno stanje prekomerne razrasti [[Bakterije|bakterij]] v [[Tanko črevo|tankem črevesu]].<ref name=Kotar/> Za razliko od [[debelo črevo|debelega črevesa]], ki je bogato z bakterijami, je v tankem črevesu ponavadi manj kot 100.000 mikroorganizmov na mililiter.<ref name=Finegold>{{cite journal | vauthors = Finegold SM | title = Intestinal Bacteria — The Role They Play in Normal Physiology, Pathologic Physiology, and Infection| journal = Western Journal of Medicine | volume = 110 | issue = 6 | pages = 455 –4 59 | date = June 1969 | pmid = 5789139 | pmc = 1503548}}</ref> Po definiciji gre za bakterijsko preraščanje tankega črevesa, če je celokupno število mikroorganizmov več kot 10⁵ kolonije formirajočih enot na mililiter aspirata [[Tešče črevo|teščega črevesa]] (jejunuma). Gre za visoko prisotnost [[Patogen|patogenih]] bakterij ali prekomerno razrast sicer v normalnih okoliščinah prisotnih bakterij. <ref name=Plut/> Je posledica oslabitve oz. disfunkcije zaščitnih mehanizmov, in sicer želodčne kislinske pregrade, odsotnosti ali motene [[Peristaltika|peristaltike]] tankega črevesja, anatomskih sprememb ali motenj imunskega sistema.<ref name=Kotar>Kotar T. Malabsorpcija pri okužbah. Gastroenterolog 2018; suplement 1: 90–99.</ref><ref name=Plut>Plut S., Pirš M. Sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa. Med Razgl. 2015; 54 Suppl 2: 61–66.</ref> Pri bolnikih z bakterijskim razraščanjem tankega črevesa se pojavlja pestra klinična slika; <ref name=Plut/> tipični simptomi zajemajo [[slabost]], [[napihnjenost]], [[driska|drisko]], [[zaprtje]], [[nedohranjenost]], [[izguba telesne mase|izgubo telesne mase]] in [[malabsorpcija|malabsorpcijo]].<ref name="Bures-2010">{{cite journal | vauthors = Bures J, Cyrany J, Kohoutova D, Förstl M, Rejchrt S, Kvetina J, Vorisek V, Kopacova M | display-authors = 6 | title = Small intestinal bacterial overgrowth syndrome | journal = World Journal of Gastroenterology | volume = 16 | issue = 24 | pages = 2978–90 | date = June 2010 | pmid = 20572300 | pmc = 2890937 | doi = 10.3748/wjg.v16.i24.2978 | doi-access = free }}</ref> == Sklici == {{sklici}} nakhmot1vwfb3cki2aanx2t680bk4ee 6689317 6689316 2026-06-14T18:02:38Z Marko3 1829 6689317 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Bakterijsko preraščanje tankega črevesa | synonym = sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa | image = Ileocecal valve.jpg | image_size = 350px | alt = | caption = [[Ileocekalna zaklopka]] preprečuje vračanje bakterij iz debelega črevesa v tanko črevo. Kirurška odstranitev te zaklopke lahko vodi v bakterijsko preraščanje tankega črevesa. | pronounce = | specialty = <!-- from Wikidata, can be overwritten --> | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Bakterijsko preraščanje tankega črevesa''' (angl. ''small intestinal bacterial overgrowth'', SIBO) ali '''sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa'''<ref name=Plut/> je pridobljeno stanje prekomerne razrasti [[Bakterije|bakterij]] v [[Tanko črevo|tankem črevesu]].<ref name=Kotar/> Za razliko od [[debelo črevo|debelega črevesa]], ki je bogato z bakterijami, je v tankem črevesu ponavadi manj kot 100.000 mikroorganizmov na mililiter.<ref name=Finegold>{{cite journal | vauthors = Finegold SM | title = Intestinal Bacteria — The Role They Play in Normal Physiology, Pathologic Physiology, and Infection| journal = Western Journal of Medicine | volume = 110 | issue = 6 | pages = 455 –4 59 | date = June 1969 | pmid = 5789139 | pmc = 1503548}}</ref> Po definiciji gre za bakterijsko preraščanje tankega črevesa, če je celokupno število mikroorganizmov več kot 10⁵ kolonije formirajočih enot na mililiter aspirata [[Tešče črevo|teščega črevesa]] (jejunuma). Gre za visoko prisotnost [[Patogen|patogenih]] bakterij ali prekomerno razrast sicer v normalnih okoliščinah prisotnih bakterij. <ref name=Plut/> Je posledica oslabitve oz. disfunkcije zaščitnih mehanizmov, in sicer želodčne kislinske pregrade, odsotnosti ali motene [[Peristaltika|peristaltike]] tankega črevesja, anatomskih sprememb ali motenj imunskega sistema.<ref name=Kotar>Kotar T. Malabsorpcija pri okužbah. Gastroenterolog 2018; suplement 1: 90–99.</ref><ref name=Plut>Plut S., Pirš M. Sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa. Med Razgl. 2015; 54 Suppl 2: 61–66.</ref> Pri bolnikih z bakterijskim razraščanjem tankega črevesa se pojavlja pestra klinična slika; <ref name=Plut/> tipični simptomi zajemajo [[slabost]], [[napihnjenost]], [[driska|drisko]], [[zaprtje]], [[nedohranjenost]], [[izguba telesne mase|izgubo telesne mase]] in [[malabsorpcija|malabsorpcijo]].<ref name="Bures-2010">{{cite journal | vauthors = Bures J, Cyrany J, Kohoutova D, Förstl M, Rejchrt S, Kvetina J, Vorisek V, Kopacova M | display-authors = 6 | title = Small intestinal bacterial overgrowth syndrome | journal = World Journal of Gastroenterology | volume = 16 | issue = 24 | pages = 2978–90 | date = June 2010 | pmid = 20572300 | pmc = 2890937 | doi = 10.3748/wjg.v16.i24.2978 | doi-access = free }}</ref> == Sklici == {{sklici}} fafxn7grrus6kbc88xnqn639rdd1qak 6689318 6689317 2026-06-14T18:03:27Z Marko3 1829 6689318 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Bakterijsko preraščanje tankega črevesa | synonym = sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa | image = Ileocecal valve.jpg | image_size = 350px | alt = | caption = [[Ileocekalna zaklopka]] preprečuje vračanje bakterij iz debelega črevesa v tanko črevo. Kirurška odstranitev te zaklopke lahko vodi v bakterijsko preraščanje tankega črevesa. | pronounce = | specialty = <!-- from Wikidata, can be overwritten --> | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Bakterijsko preraščanje tankega črevesa''' (angl. ''small intestinal bacterial overgrowth'', SIBO) ali '''sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa'''<ref name=Plut/> je pridobljeno stanje prekomerne razrasti [[Bakterije|bakterij]] v [[Tanko črevo|tankem črevesu]].<ref name=Kotar/> Za razliko od [[debelo črevo|debelega črevesa]], ki je bogato z bakterijami, je v tankem črevesu ponavadi manj kot 100.000 mikroorganizmov na mililiter.<ref name=Finegold>{{cite journal | vauthors = Finegold SM | title = Intestinal Bacteria — The Role They Play in Normal Physiology, Pathologic Physiology, and Infection| journal = Western Journal of Medicine | volume = 110 | issue = 6 | pages = 455 –4 59 | date = June 1969 | pmid = 5789139 | pmc = 1503548}}</ref> Po definiciji gre za bakterijsko preraščanje tankega črevesa, če je celokupno število mikroorganizmov več kot 10⁵ kolonije formirajočih enot na mililiter aspirata [[Tešče črevo|teščega črevesa]] (jejunuma). Gre za visoko prisotnost [[Patogen|patogenih]] bakterij ali prekomerno razrast sicer v normalnih okoliščinah prisotnih bakterij. <ref name=Plut/> Je posledica oslabitve oz. disfunkcije zaščitnih mehanizmov, in sicer želodčne kislinske pregrade, odsotnosti ali motene [[Peristaltika|peristaltike]] tankega črevesja, anatomskih sprememb ali motenj imunskega sistema.<ref name=Kotar>Kotar T. Malabsorpcija pri okužbah. Gastroenterolog 2018; suplement 1: 90–99.</ref><ref name=Plut>Plut S., Pirš M. Sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa. Med Razgl. 2015; 54 Suppl 2: 61–66.</ref> Pri bolnikih z bakterijskim razraščanjem tankega črevesa se pojavlja pestra klinična slika; <ref name=Plut/> tipični simptomi zajemajo [[slabost]], [[napihnjenost]], [[driska|drisko]], [[zaprtje]], [[nedohranjenost]], [[izguba telesne mase|izgubo telesne mase]] in [[malabsorpcija|malabsorpcijo]].<ref name="Bures-2010">{{cite journal | vauthors = Bures J, Cyrany J, Kohoutova D, Förstl M, Rejchrt S, Kvetina J, Vorisek V, Kopacova M | display-authors = 6 | title = Small intestinal bacterial overgrowth syndrome | journal = World Journal of Gastroenterology | volume = 16 | issue = 24 | pages = 2978–90 | date = June 2010 | pmid = 20572300 | pmc = 2890937 | doi = 10.3748/wjg.v16.i24.2978 | doi-access = free }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bolezni prebavil]] o2lccdchp3cgkqadhbn00tlmca3vh2v 6689361 6689318 2026-06-14T19:25:10Z Marko3 1829 6689361 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Bakterijsko preraščanje tankega črevesa | synonym = sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa | image = Ileocecal valve.jpg | image_size = 350px | alt = | caption = [[Ileocekalna zaklopka]] preprečuje vračanje bakterij iz debelega črevesa v tanko črevo. Kirurška odstranitev te zaklopke lahko vodi v bakterijsko preraščanje tankega črevesa. | pronounce = | specialty = <!-- from Wikidata, can be overwritten --> | symptoms = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Bakterijsko preraščanje tankega črevesa''' (angl. ''small intestinal bacterial overgrowth'', SIBO) ali '''sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa'''<ref name=Plut/> je pridobljeno stanje prekomerne razrasti [[Bakterije|bakterij]] v [[Tanko črevo|tankem črevesu]].<ref name=Kotar/> Za razliko od [[debelo črevo|debelega črevesa]], ki je bogato z bakterijami, je v tankem črevesu ponavadi manj kot 100.000 mikroorganizmov na mililiter.<ref name=Finegold>{{cite journal | vauthors = Finegold SM | title = Intestinal Bacteria — The Role They Play in Normal Physiology, Pathologic Physiology, and Infection| journal = Western Journal of Medicine | volume = 110 | issue = 6 | pages = 455 –4 59 | date = June 1969 | pmid = 5789139 | pmc = 1503548}}</ref> Po definiciji gre za bakterijsko preraščanje tankega črevesa, če je celokupno število mikroorganizmov več kot 10⁵ kolonije formirajočih enot na mililiter aspirata [[Tešče črevo|teščega črevesa]] (jejunuma). Gre za visoko prisotnost [[Patogen|patogenih]] bakterij ali prekomerno razrast sicer v normalnih okoliščinah prisotnih bakterij. <ref name=Plut/> Je posledica oslabitve oz. disfunkcije zaščitnih mehanizmov, in sicer želodčne kislinske pregrade, odsotnosti ali motene [[Peristaltika|peristaltike]] tankega črevesja, anatomskih sprememb ali motenj imunskega sistema.<ref name=Kotar>Kotar T. Malabsorpcija pri okužbah. Gastroenterolog 2018; suplement 1: 90–99.</ref><ref name=Plut>Plut S., Pirš M. Sindrom bakterijskega preraščanja tankega črevesa. Med Razgl. 2015; 54 Suppl 2: 61–66.</ref> Pri bolnikih z bakterijskim razraščanjem tankega črevesa se pojavlja pestra klinična slika; <ref name=Plut/> tipični simptomi zajemajo [[slabost]], [[napihnjenost]], [[driska|drisko]], [[zaprtje]], [[nedohranjenost]], [[izguba telesne mase|izgubo telesne mase]] in [[malabsorpcija|malabsorpcijo]].<ref name="Bures-2010">{{cite journal | vauthors = Bures J, Cyrany J, Kohoutova D, Förstl M, Rejchrt S, Kvetina J, Vorisek V, Kopacova M | display-authors = 6 | title = Small intestinal bacterial overgrowth syndrome | journal = World Journal of Gastroenterology | volume = 16 | issue = 24 | pages = 2978–90 | date = June 2010 | pmid = 20572300 | pmc = 2890937 | doi = 10.3748/wjg.v16.i24.2978 | doi-access = free }}</ref> V diagnostiki je zlati standard kultivacija jejunalnega aspirat. Uporabljajo se tudi neinvazivni dihalni testi, vendar so manj občutljivi in manj specifični. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bolezni prebavil]] i370h8r81glkdjrkcnbkqocke9nyifd 0 604183 6689312 2026-06-14T17:48:01Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Asel Roberts]] 6689312 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Asel Roberts]] lh16f7q7g4hecfs8fnw3kyiebbask1y 0 604184 6689319 2026-06-14T18:04:09Z Marko3 1829 preusmeritev na [[Bakterijsko preraščanje tankega črevesa]] 6689319 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bakterijsko preraščanje tankega črevesa]] 6hlp53dg4pq3ky9mcfbhpvild2n06ii 10 604185 6689331 2026-06-14T18:44:38Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Barbatula |parent=Nemacheilidae |extinct= |refs={{Cof family|family=Nemacheilidae|access-date=3 December 2024}} }}« 6689331 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Barbatula |parent=Nemacheilidae |extinct= |refs={{Cof family|family=Nemacheilidae|access-date=3 December 2024}} }} e6zc0wrgzhykeq7sbzb2h0cucb3ye84 10 604186 6689337 2026-06-14T18:53:39Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Eidinemacheilus |parent=Nemacheilidae |extinct= |refs={{Cof family|family=Nemacheilidae|access-date=3 December 2024}} }}« 6689337 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Eidinemacheilus |parent=Nemacheilidae |extinct= |refs={{Cof family|family=Nemacheilidae|access-date=3 December 2024}} }} ndqqcinbg3s6awi2z0u0rpr2hcs9pk0 0 604187 6689341 2026-06-14T18:55:30Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Paracobitis smithi]] na [[Eidinemacheilus smithi]] 6689341 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Eidinemacheilus smithi]] qsh0ho04zz8psq4s9xsw2zo9ua8hao0 10 604188 6689347 2026-06-14T19:06:58Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Gruj|Conger |parent=Congrinae |refs={{Cof family|family=Congridae|access-date=15 November 2024}} }}« 6689347 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Gruj|Conger |parent=Congrinae |refs={{Cof family|family=Congridae|access-date=15 November 2024}} }} qblxx914uhvra3uzjyppz43de9invq2 6689354 6689347 2026-06-14T19:15:39Z Pinky sl 2932 |link=Gruj (rod)|Conger 6689354 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Gruj (rod)|Conger |parent=Congrinae |refs={{Cof family|family=Congridae|access-date=15 November 2024}} }} 14ans9kfonfz1fdxhdaj1sp3gdnp426 10 604189 6689348 2026-06-14T19:07:43Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Congrinae |parent=Congridae |refs = {{Cof family|family=Congridae|access-date=15 November 2024}} }}« 6689348 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Congrinae |parent=Congridae |refs = {{Cof family|family=Congridae|access-date=15 November 2024}} }} cdnc6xyj2h3yt9s1yisq6k1z4db3exe 10 604190 6689349 2026-06-14T19:08:28Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Gruji|Congridae |parent=Congroidei |refs = {{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=15 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}« 6689349 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Gruji|Congridae |parent=Congroidei |refs = {{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=15 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} 6r40uekrlvtn5v7tzuqw6mh2dxqo7cz 10 604191 6689350 2026-06-14T19:09:04Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Congroidei |parent=Anguilliformes |extinct= |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=11 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}« 6689350 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Congroidei |parent=Anguilliformes |extinct= |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=11 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} 1v1wl5y1bpei5c8xqbd2urz7fwc9mv5 10 604192 6689351 2026-06-14T19:12:36Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Jegulje|Anguilliformes |parent=Elopomorpha |extinct= |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=5 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}« 6689351 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Jegulje|Anguilliformes |parent=Elopomorpha |extinct= |refs={{cite web |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |access-date=5 November 2024 |publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} n3xcyhqednss220pz404ssas8s9zkvt 10 604193 6689352 2026-06-14T19:13:56Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=superordo |link=Elopomorpha |parent=Teleostei |extinct= |refs={{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=133 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}} }}« 6689352 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=superordo |link=Elopomorpha |parent=Teleostei |extinct= |refs={{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, NJ |pages=133 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}} }} ly8nf4egwdja8omylwex29nceu18n9x 14 604194 6689375 2026-06-14T19:51:46Z Yerpo 8417 n 6689375 wikitext text/x-wiki {{kategorija v Zbirki|16th Government of Slovenia}} {{catmore}} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] miphtovnqd9b4d7wti5pdovgbns7apr 10 604195 6689379 2026-06-14T20:01:22Z Yerpo 8417 n 6689379 wikitext text/x-wiki {{slikadesno|Slika:Tilde (diacritic).svg|res=120px<!-- 150 za ležeče in kvadratne slike, 120 za pokončne -->|border|Tilda}} * ... se '''[[tilda]]''' <small>(na sliki)</small> najpogosteje rabi kot [[diakritično znamenje]]; * ... bodo naslednje '''[[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve v Sloveniji]]''' potekale v [[občine v Sloveniji|vseh 212 občinah]]; * ... velja '''''[[Samarkandski Koran]]''''' za enega najstarejših ohranjenih rokopisov ''[[Koran]]a'' na svetu; * ... [[oko]] napolnjuje '''[[prekatna vodka]]'''; * ... je politologinja '''[[Polona Rifelj]]''' po neuspešni kandidaturi za poslanko postala [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|ministrica za okolje in prostor Republike Slovenije]]?<noinclude>[[Kategorija:Predloge za Ste vedeli 2026]]</noinclude> 0n7ubw203f8f4lxgghtz98k9496hhv5 3 604197 6689475 2026-06-15T06:35:51Z Yerpo 8417 ! 6689475 wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = notice | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: Morski psi|, kot ste to počeli na strani [[:Morski psi|Morski psi]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:35, 15. junij 2026 (CEST) ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} 48ngjsfm6up9kywuxeljin3icund7yh 0 604198 6689477 2026-06-15T06:45:46Z Octopus 13285 uvod 6689477 wikitext text/x-wiki [[Slika:The Kara-Khanid ruler Ilig Khan on horse submitting to Mahmud of Ghazni riding an elephant, Persian painting, 1306-14.jpg|thumb|350px|Karahanid Ilig Kan Nasr (levo) se sooča z [[Mahmud Gaznijski|Mahmudom Gaznijskim]] (na slonu); ''[[Džami al-tavarih]]'' (Edinburgh Or Ms 20)]] '''Abul Hasan Nasr''',<ref>{{sfn|Haig|1928|p=13}}</ref> znan pod svojim nazivom '''Ilig Kan''' ali '''Ilig Kan Nasr''', je bil sin Ali Arslana Kana in vladar [[Karahanidski kanat|Karahanidskega kanata]], * ni znano, † [[1012]]. Ilig Kan je leta 999 osvojil [[Buhara|Buharo]] v posesti [[Samanidska dinastija|Samanidov]], s čimer je [[Samanidsko cesarstvo]] razpadlo.<ref name="Bos106"/> Po osvojitvi je dosegel sporazum z [[Mahmud Gaznijski|Mahmudom Gaznijskim]], v katerem sta se strinjala o delitvi nekdanjega samanidskega ozemlja vzdolž reke [[Amu Darja|Amu Darje]].<ref name="Bos106">{{cite book |last1=Bosworth |first1=C. E. |title=History of Civilizations of Central Asia |date= 1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |page=106 |url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA99 |language=en}}</ref> S tem sporazumom so severovzhodna islamska ozemlja prišla pod oblast dveh turških imperijev – [[Karahanidska dinastija|Karahanidov]] in [[Gaznavidska dinastija|Gaznavidov]], kar je utrlo pot turškemu priseljevanju iz notranje Srednje Azije.<ref name="Bos106" /> Abul Hasan Nasr je umrl leta 1012. Nasledil ga je brat Ahmed Tugan Kan.<ref>{{cite book |last1=Nāẓim |first1=Muhammad |title=The Life and Times of Sultan Mahmud of Ghazna |date=1971 |publisher=CUP Archive |page=52 |url=https://books.google.com/books?id=SG83AAAAIAAJ&pg=PA52 |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Karahanidi]] [[Kategorija:Umrli leta 1012]] ixtbk01ywde5n14ks4cqngnmn5qrhce 6689478 6689477 2026-06-15T06:47:38Z Octopus 13285 /* Vir */ vir 6689478 wikitext text/x-wiki [[Slika:The Kara-Khanid ruler Ilig Khan on horse submitting to Mahmud of Ghazni riding an elephant, Persian painting, 1306-14.jpg|thumb|350px|Karahanid Ilig Kan Nasr (levo) se sooča z [[Mahmud Gaznijski|Mahmudom Gaznijskim]] (na slonu); ''[[Džami al-tavarih]]'' (Edinburgh Or Ms 20)]] '''Abul Hasan Nasr''',<ref>{{sfn|Haig|1928|p=13}}</ref> znan pod svojim nazivom '''Ilig Kan''' ali '''Ilig Kan Nasr''', je bil sin Ali Arslana Kana in vladar [[Karahanidski kanat|Karahanidskega kanata]], * ni znano, † [[1012]]. Ilig Kan je leta 999 osvojil [[Buhara|Buharo]] v posesti [[Samanidska dinastija|Samanidov]], s čimer je [[Samanidsko cesarstvo]] razpadlo.<ref name="Bos106"/> Po osvojitvi je dosegel sporazum z [[Mahmud Gaznijski|Mahmudom Gaznijskim]], v katerem sta se strinjala o delitvi nekdanjega samanidskega ozemlja vzdolž reke [[Amu Darja|Amu Darje]].<ref name="Bos106">{{cite book |last1=Bosworth |first1=C. E. |title=History of Civilizations of Central Asia |date= 1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |page=106 |url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA99 |language=en}}</ref> S tem sporazumom so severovzhodna islamska ozemlja prišla pod oblast dveh turških imperijev – [[Karahanidska dinastija|Karahanidov]] in [[Gaznavidska dinastija|Gaznavidov]], kar je utrlo pot turškemu priseljevanju iz notranje Srednje Azije.<ref name="Bos106" /> Abul Hasan Nasr je umrl leta 1012. Nasledil ga je brat Ahmed Tugan Kan.<ref>{{cite book |last1=Nāẓim |first1=Muhammad |title=The Life and Times of Sultan Mahmud of Ghazna |date=1971 |publisher=CUP Archive |page=52 |url=https://books.google.com/books?id=SG83AAAAIAAJ&pg=PA52 |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vir== {{refbegin| 2}} * {{Cite book |last=Haig |first=W. |url=https://books.google.com/books?id=QXhZ38Y4ugAC |title=The Cambridge History of India: Turks and Afghans, edited by W. Haig |date=1928 |publisher=University Press |volume=III |language=en}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Karahanidi]] [[Kategorija:Umrli leta 1012]] tgrhs069cyqj39fi6aninrnvj7hqsb8 0 604199 6689488 2026-06-15T07:12:44Z Octopus 13285 vladar 6689488 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Hasan Bugra kan | title = Bugra kan | image = The accession of Boghra Khan in Kashgar. Majma' al-tawarikh (circa 1425) Miniature (Boghra Khan detail).jpg | caption = Prihod Hasana ibn Sulejmana Bugra kana na preszol v Kašgarju; ''Majma' al-tawarikh'' (okoli 1425) | succession = Vladar [[Transoksanija|Transoksanije]] | reign = ?–992 | coronation = | predecessor = Sulejman kan | regent = | reg_type = | successor = [[Jusuf Kadir kan]] | birth_date = | birth_place = | death_date = avgust 992 | death_place = Kočkarbaši, [[Tjanšan]] | spouse = | issue = | full_name = | regnal_name = Sahib ul-Dawla Zahir al-Dawaa Abu Musa Bughra Hasan b. Sulayman | house = [[Karahanidski kanat|Karahanidska dinastija]] | father = Sulejman kan | mother = | religion = [[islam]] | relations = | place of burial = }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 10. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 992]] [[Kategorija:Karahanidi]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] rau1cej7bc00cl9xhdk87gdjoxoxejy 6689511 6689488 2026-06-15T08:27:10Z Octopus 13285 uvod 6689511 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Hasan Bugra kan | title = Bugra kan | image = The accession of Boghra Khan in Kashgar. Majma' al-tawarikh (circa 1425) Miniature (Boghra Khan detail).jpg | caption = Prihod Hasana ibn Sulejmana Bugra kana na preszol v Kašgarju; ''Majma' al-tawarikh'' (okoli 1425) | succession = Vladar [[Transoksanija|Transoksanije]] | reign = ?–992 | coronation = | predecessor = Sulejman kan | regent = | reg_type = | successor = Jusuf Kadir kan | birth_date = | birth_place = | death_date = avgust 992 | death_place = Kočkarbaši, [[Tjanšan]] | spouse = | issue = | full_name = | regnal_name = Sahib ul-Dawla Zahir al-Dawaa Abu Musa Bughra Hasan b. Sulayman | house = [[Karahanidski kanat|Karahanidska dinastija]] | father = Sulejman kan | mother = | religion = [[islam]] | relations = | place of burial = }} '''Hasan ibn Sulejman Bugra kan''' ([[Turški jeziki|srednjeturško]]: بغرا خان), znan tudi kot '''Harun Bugra kan''', je bil vladar zahodnega dela [[Karahanidski kanat|Karahanidskega kanata]], uradno pod Ali Arslanom kanom, dejansko pa neodvisen, * ni znano, † avgust [[992]]. Bil je sin Sulejmana kana in vnuk Satuk Bugra kana. Neznano kdaj pred letom 990 je podedoval očetove apanaže na zahodu Karahanidskega kanata in postal ustanovitelj hasanidske veje rodbine Karahanidov.<ref>{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids|title=ILAK-KHANIDS – Encyclopaedia Iranica|website=www.iranicaonline.org|access-date=2019-10-22}}</ref> == Vladanje== Leta 991 je na povabilo nezadovoljnih vazalov in Abul Hasana Simjurija, guvernerja [[Veliki Horasan|Horasan]]a, napadel [[Samanidska dinastija|Samanide]], s čimer se je začela karahanidsko-samanidska vojna. Vojsko, ki jo je poslal samanidski emir Nuh II., je takoj uničil<ref>{{Cite book|title=The Cambridge history of Iran.|date=1968–1991|publisher=University Press|others=Fisher, W. B. (William Bayne)|isbn=0521069351|location=Cambridge|pages=157|oclc=745412}}</ref> in zavzel mesto Sajram. Faik, samanidski guverner [[Samarkand]]a, se mu je predal in Bugra kanu je nato nadaljeval pohod proti [[Buhara|Buhari]]. Nuh II. je pobegnil. Karahanidi so pozno spomladi 992 vstopili v Buharo in ujeli Nuhovega vezirja Abu Alija Damganija. Bugra kan je istega leta sprejel častna naziva Sahib ud-Dawla (gospodar države) in Zahir al-Dawla (podpornik države) ter v Ilaku koval svoj denar.<ref>{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/bogra-khan-abu-musa-harun-or-hasan-b|title=BOḠRĀ KHAN – Encyclopaedia Iranica|website=www.iranicaonline.org|access-date=2019-10-22}}</ref> ==Smrt== Bugra kan je malo kasneje v Buhari zbolel in nato odpotoval v Samarkand. Na poti je v bližini Kočkarbašija v [[Tjanšan]]u umrl. ==Družina== Imel je več sinov: Jusufa Kadir kana, ki je podedoval njegove posesti na zahodu, Alija Tegina, Mohameda Togana kana, Šihaba ud-Daula Sulejmana, ki je vladal Uzgenu, in Adoda ud-Daula Huseina, ki je vladal Ilaku.<ref>Hunkan, Ömer Soner (Winter 2007). "[https://bys.trakya.edu.tr/file/download/16982919/ Sons of Ali Tegin in Transoxania: The Kutlug Ordu State (1020-1041)]". Bilig (v turščini). '''40''': 35–77.</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 10. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 992]] [[Kategorija:Karahanidi]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] dzqu5i3mcsaqffo01rpm8vu4fgh75jv 6689512 6689511 2026-06-15T08:27:52Z Octopus 13285 /* Viri */ urejanje 6689512 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Hasan Bugra kan | title = Bugra kan | image = The accession of Boghra Khan in Kashgar. Majma' al-tawarikh (circa 1425) Miniature (Boghra Khan detail).jpg | caption = Prihod Hasana ibn Sulejmana Bugra kana na preszol v Kašgarju; ''Majma' al-tawarikh'' (okoli 1425) | succession = Vladar [[Transoksanija|Transoksanije]] | reign = ?–992 | coronation = | predecessor = Sulejman kan | regent = | reg_type = | successor = Jusuf Kadir kan | birth_date = | birth_place = | death_date = avgust 992 | death_place = Kočkarbaši, [[Tjanšan]] | spouse = | issue = | full_name = | regnal_name = Sahib ul-Dawla Zahir al-Dawaa Abu Musa Bughra Hasan b. Sulayman | house = [[Karahanidski kanat|Karahanidska dinastija]] | father = Sulejman kan | mother = | religion = [[islam]] | relations = | place of burial = }} '''Hasan ibn Sulejman Bugra kan''' ([[Turški jeziki|srednjeturško]]: بغرا خان), znan tudi kot '''Harun Bugra kan''', je bil vladar zahodnega dela [[Karahanidski kanat|Karahanidskega kanata]], uradno pod Ali Arslanom kanom, dejansko pa neodvisen, * ni znano, † avgust [[992]]. Bil je sin Sulejmana kana in vnuk Satuk Bugra kana. Neznano kdaj pred letom 990 je podedoval očetove apanaže na zahodu Karahanidskega kanata in postal ustanovitelj hasanidske veje rodbine Karahanidov.<ref>{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids|title=ILAK-KHANIDS – Encyclopaedia Iranica|website=www.iranicaonline.org|access-date=2019-10-22}}</ref> == Vladanje== Leta 991 je na povabilo nezadovoljnih vazalov in Abul Hasana Simjurija, guvernerja [[Veliki Horasan|Horasan]]a, napadel [[Samanidska dinastija|Samanide]], s čimer se je začela karahanidsko-samanidska vojna. Vojsko, ki jo je poslal samanidski emir Nuh II., je takoj uničil<ref>{{Cite book|title=The Cambridge history of Iran.|date=1968–1991|publisher=University Press|others=Fisher, W. B. (William Bayne)|isbn=0521069351|location=Cambridge|pages=157|oclc=745412}}</ref> in zavzel mesto Sajram. Faik, samanidski guverner [[Samarkand]]a, se mu je predal in Bugra kanu je nato nadaljeval pohod proti [[Buhara|Buhari]]. Nuh II. je pobegnil. Karahanidi so pozno spomladi 992 vstopili v Buharo in ujeli Nuhovega vezirja Abu Alija Damganija. Bugra kan je istega leta sprejel častna naziva Sahib ud-Dawla (gospodar države) in Zahir al-Dawla (podpornik države) ter v Ilaku koval svoj denar.<ref>{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/bogra-khan-abu-musa-harun-or-hasan-b|title=BOḠRĀ KHAN – Encyclopaedia Iranica|website=www.iranicaonline.org|access-date=2019-10-22}}</ref> ==Smrt== Bugra kan je malo kasneje v Buhari zbolel in nato odpotoval v Samarkand. Na poti je v bližini Kočkarbašija v [[Tjanšan]]u umrl. ==Družina== Imel je več sinov: Jusufa Kadir kana, ki je podedoval njegove posesti na zahodu, Alija Tegina, Mohameda Togana kana, Šihaba ud-Daula Sulejmana, ki je vladal Uzgenu, in Adoda ud-Daula Huseina, ki je vladal Ilaku.<ref>Hunkan, Ömer Soner (Winter 2007). "[https://bys.trakya.edu.tr/file/download/16982919/ Sons of Ali Tegin in Transoxania: The Kutlug Ordu State (1020-1041)]". Bilig (v turščini). '''40''': 35–77.</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 10. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 992]] [[Kategorija:Karahanidi]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] 0jg9bl74cj8luxraoli3ze4330vs849 0 604200 6689519 2026-06-15T08:45:19Z Octopus 13285 vladar 6689519 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Ali Arslan kan |title= |image= |caption= |succession=[[Karahanidski kanat|Kagan Karahanidov]] |reign=970?–998 |coronation= |predecessor=Sulejman Arslan kan |regent= |reg_type= |successor=Ahmed Togan kan |birth_date= 10. stoletje |birth_place= |death_date=998 |death_place= |spouse= |issue= |full_name= |regnal_name= |house=[[Karahanidski kanat|Karahanidska dinastije]] |father= Musa Bajtaš kan |mother= |religion=[[islam]] |relations= |burial_place=Ordam Padišah, Jengisar {{coord|38.9144|N|76.6567|E|type:landmark_region:CN|display=inline,title}} }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 10. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 998]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Karahanidi]] 640hvlhi0vpe37ntoq02eaashvy9jrx 6689550 6689519 2026-06-15T09:31:21Z Octopus 13285 uvod 6689550 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Ali Arslan kan |title= |image= |caption= |succession=[[Karahanidski kanat|Kagan Karahanidov]] |reign=970?–998 |coronation= |predecessor=Sulejman Arslan kan |regent= |reg_type= |successor=Ahmed Togan kan |birth_date= 10. stoletje |birth_place= |death_date=998 |death_place= |spouse= |issue= |full_name= |regnal_name= |house=[[Karahanidski kanat|Karahanidska dinastije]] |father= Musa Bajtaš kan |mother= |religion=[[islam]] |relations= |burial_place=Ordam Padišah, Jengisar {{coord|38.9144|N|76.6567|E|type:landmark_region:CN|display=inline,title}} }} '''Ali Arslan kan''' ali '''Ali ibn Musa''' je bil sedmi vladar [[Karahanidski kanat|Karahanidskega kanata]] in ustanovitelj alidske linije Karahanidov,<ref>{{Cite web|url=http://www.iranicaonline.org/articles/ilak-khanids|title=ILAK-KHANIDS – Encyclopaedia Iranica|website=www.iranicaonline.org|access-date=2019-10-22}}</ref> * ni znano, † [[998]]. O njegovem življenju in vladavini ni znanega skoraj nič, razen njegovega neuspešnega vdora v [[Hotansko kraljestvo]] leta 998.<ref name=":0">{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=NKCU3BdeBbEC&q=%22Ali+Arslan+Khan%22|title=Situating the Uyghurs Between China and Central Asia|last=Bellér-Hann|first=Ildikó|date=2007|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=9780754670414|pages=152|language=en}}</ref> Njegova grobnica v Ordam Padišahu v Jengišaharju<ref name=":0" /> je bila pomembno svetišče in romarsko središče.<ref>[https://edspace.american.edu/silkroadjournal/wp-content/uploads/sites/984/2017/09/Shrine-Pilgrimage-Among-the-Uighurs.pdf Shrine Pilgrimage among the Uighurs], Rahilä Dawut, Xinjiang University</ref> Poročilo Avstralskega inštituta za strateško politiko septembra 2020 omenja, da je bilo svetišče zaradi kitajskega zatiranja verskih praks [[Ujguri|Ujgurov]] do leta 2019 popolnoma uničeno.<ref>{{cite web|url=https://www.theguardian.com/world/2020/sep/25/thousands-of-xinjiang-mosques-destroyed-damaged-china-report-finds|title=Thousands of Xinjiang mosques destroyed or damaged, report finds|first=Helen|last=Davidson|work=[[The Guardian]]|date=25 September 2020|access-date=26 September 2020}}</ref> Kitajske oblasti so vsaj do leta 2000 preprečevale množično romanje na to mesto.<ref>{{cite web|url=https://madeinchinajournal.com/2020/08/24/the-spatial-cleansing-of-xinjiang-mazar-desecration-in-context/|title=The Spatial Cleansing of Xinjiang: Mazar Desecration in Context|first=Rian|last=Thum|work=Made in China Journal|date=24 August 2020|access-date=26 September 2020}}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 10. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 998]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Karahanidi]] 8dkmeszujphtdin56qy6k75dvlalwg7 0 604201 6689522 2026-06-15T08:50:08Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Pokol v Petovljah]] 6689522 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pokol v Petovljah]] m8j6fe1e7fmm2ybdc1tx04qu268r6xu 0 604202 6689532 2026-06-15T09:05:05Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Občina v Italiji | name = Cordovado | official_name = Comune di Cordovado / Comun di Cordovât | native_name = {{native name|fur|Cordovât}} | image_skyline = Duomo di Sant'Andrea.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Stolnica sv. Andreja | image_shield = Cordovado-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption...« 6689532 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Cordovado | official_name = Comune di Cordovado / Comun di Cordovât | native_name = {{native name|fur|Cordovât}} | image_skyline = Duomo di Sant'Andrea.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Stolnica sv. Andreja | image_shield = Cordovado-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|51|N|12|53|E|type:city(2,629)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Suzzolins | mayor_party = | mayor = Lucia Brunettin | area_footnotes = | area_total_km2 = 12,1 | population_footnotes = | population_total = 2677 | population_as_of = 28. 2. 2026<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 15 | twin1 = | twin1_country = | saint = | day = | postal_code = 33073 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.cordovado.pn.it}} | footnotes = }} '''Cordovado''' ({{langx|fur|Cordovât}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 37 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 21 km jugovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 2.677 prebivalcev in površino 12,02 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Cordovado meji z naslednjimi občinami: [[Gruaro]] (''Gruâr''), [[Morsano al Tagliamento]] (''Morsan da lis Ocjis''), [[Sesto al Reghena]] (''Siest''), [[Teglio Veneto]] (''Tei''). Je ena izmed »Najlepših vasic Italije« (''I Borghi più belli d'Italia'').<ref>{{cite web|url=https://borghipiubelliditalia.it/friuli/|title=Friuli Venezia Giulia|access-date=31 July 2023|language=it}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.cordovado.pn.it Official website] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Cordovado}} [[Kategorija:Cordovado| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] 20ym0llcp726fg4kk9qfdoghsgmnt84 6689539 6689532 2026-06-15T09:13:30Z Erardo Galbi 166658 6689539 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Cordovado | official_name = Comune di Cordovado / Comun di Cordovât | native_name = {{native name|fur|Cordovât}} | image_skyline = Duomo di Sant'Andrea.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Stolnica sv. Andreja | image_shield = Cordovado-Stemma.png | shield_alt = | image_map = | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | coordinates = {{coord|45|51|N|12|53|E|type:city(2,629)_region:IT|display=inline}} | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]] | frazioni = Suzzolins | mayor_party = | mayor = Lucia Brunettin | area_footnotes = | area_total_km2 = 12,1 | population_footnotes = | population_total = 2677 | population_as_of = 28. 2. 2026<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> | pop_density_footnotes = | population_demonym = | elevation_footnotes = | elevation_m = 15 | twin1 = | twin1_country = |istat=093018| saint = | day = | postal_code = 33073 | area_code = 0434 | website = {{official website|http://www.comune.cordovado.pn.it}} | footnotes = }} '''Cordovado''' ({{langx|fur|Cordovât}}) je občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], ki leži približno 37 km jugozahodno od [[Videm, Italija|Vidma]] in približno 21 km jugovzhodno od [[Pordenone|Pordenona]]. Leta 2026 je imela 2.677 prebivalcev in površino 12,02 km².<ref name="istat">Podatki iz [[Nacionalni inštitut za statistiko (Italija)|Istata]].</ref> Cordovado meji z naslednjimi občinami: [[Gruaro]] (''Gruâr''), [[Morsano al Tagliamento]] (''Morsan da lis Ocjis''), [[Sesto al Reghena]] (''Siest''), [[Teglio Veneto]] (''Tei''). Je ena izmed »Najlepših vasic Italije« (''I Borghi più belli d'Italia'').<ref>{{cite web|url=https://borghipiubelliditalia.it/friuli/|title=Friuli Venezia Giulia|access-date=31 July 2023|language=it}}</ref> Občina je sestavljena iz naslednjih naselij: Belvedere (''Bielvedê''), Saccudello (''Sacudiel'') in Suzzolins (''Sussulins''). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.comune.cordovado.pn.it Uradno spletno mesto] {{Province of Pordenone}} {{DEFAULTSORT:Cordovado}} [[Kategorija:Cordovado| ]] [[Kategorija:Mesta v Furlaniji - Julijski krajini]] i0345g4e7y4rcxgkzrvd0uitcz76hc8 14 604203 6689533 2026-06-15T09:05:17Z Yerpo 8417 n 6689533 wikitext text/x-wiki {{Katastrofe po letih|197|3}} {{Kategorija v Zbirki|1973 disasters}} q5wx5s9qq7f36dfzeilg8rwt2bqvgu0 0 604204 6689534 2026-06-15T09:05:42Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Cordovado]] 6689534 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cordovado]] 0e2qbuekqraxtewpfndgnni1gsydurs 0 604205 6689554 2026-06-15T09:41:51Z TadejM 738 preusmeritev na [[Prekatna vodka]] 6689554 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Prekatna vodka]] d1j9pd2oq22jifty16eq0ndqd58s7oe